SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 25-26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 4 de julio - 4. julija 2013
SLOVENIJA VČERAJ, DANES, JUTRI ...
Prvih sto dni vlade
ANDREJKA DOLINAR HROVAT
(Govor na praznovanju dneva državnosti v soboto, 29. junija v Slovenski hiši v Buenos Airesu)
Spominjamo se danes rojstva slovenske države. Slovenci imamo svojo lastno državo že dvaindvajset let. To je obletnica največjega slovenskega dogodka doslej. To je bil čas, ko je bil slovenski narod enoten, čas, ki je Slovence združil.
Enotna volja po samostojnosti, demokraciji in političnemu pluralizmu je združila Slovence različnih verovanj, nazorov in prepričanj.
Pred 22. leti je skupina intelektualcev, v 57. številki Nove Revije, razmišljala o politični in družbeni krizi v Jugoslaviji. Oblikovan je bil nacionalni in politični program slovenske opozicije.
Na eni od množičnih demonstracijah proti aretaciji četverice, Janše, Borštnarja, Tasiča in Zavrla, je 8. maja 1989, pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo.
Vsebina deklaracije je bila:
»Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo:
1	- Da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;
2	- kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;
3	- glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na:
-spoštovanju človekovih pravic in svoboščin,
-demokraciji, ki vključuje politični pluralizem,
-družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije.«
Majniška deklaracija je bila formalna potrditev narodne in državne samozavesti.
Prebujala se je Slovenska pomlad.
Leta 1989 so se oblikovale novonastale politične opozicijske stranke. Rodil se je DEMOS - Koalicija demokratične opozicije Slovenije, ki je zahteval pravno in demokratično državo, večstrankarski sistem ter nacionalno in državno suverenost Slovenije.
Za predsednika Demosa je bil izvoljen dr. Jože Pučnik.
Na prvih demokratičnih volitvah, aprila 1990, je bil izvoljen, za prvega predsednika vlade Samostojne Slovenije prof. Lojze Peterle.
Prva slovenska vlada je sprejela odločitev za plebiscit, ki je potekal 23. decembra 1990.
Za samostojno Slovenijo se je na plebiscitu odločilo 88% slovenskih državljanov.
Slovenski državni zbor je 25. junija 1991 sprejel temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter Deklaracijo o neodvisnosti.
Dan kasneje, 26. junija, so pred slovenskim parlamentom, na trgu republike, prvič dvignili novo slovensko državno zastavo, z novimi državnimi simboli.
Naslednji dan, pa je oklepna enota jugoslovanske armade prestopila hrvaško-slovensko mejo. Začela se je vojna in prvi oboroženi spopadi.
(Nadaljuje na 4. strani)
V teh dneh mineva prvih sto dni vlade Alenke Bratušek. In kako gleda sedanje vodstvo na svoje delo? Gospa premierka je prepričana, da so bili uspešni, a dodala, da ve, da ne morejo počivati na lovorikah, saj so pred vlado velike naloge, kjer nikakor ne sme biti napak. Besedi, ki označujeta delo aktualne vlade v prvih 100 dneh, sta po oceni Bratuškove dialog in sodelovanje. A pogledi na delo vlade so različni. Gospodarstvo skrbijo ukrepi, ki naj bi dodatno obremenili podjetja, opozicija pa premierki očita, da se hvali z lovorikami prejšnje vlade.
Vlada Alenke Bratušek je v prvih treh mesecih predvsem sklenila številne projekte, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše; to ji je uspelo tudi zato, ker se je SDS obnašala drugače kot prej PS, ki je leto dni ovirala sprejem najpomembnejših ukrepov, je ob stotih dneh dela aktualne vlade ocenil poslanec SDS Zvone
Černač. Ob tem je opozoril, da je aktualna vlada dokončala projekte, ki jim je prej, dokler je bila v opoziciji, ostro nasprotovala, pri čemer omenja sprejetje fiskalnega pravila, privatizacijo in slabo banko. V PS očitke seveda zavračajo.
In kako delo premier-ke Alenke Bratušek ocenjujejo v NSi? Predsednica stranke Ljudmila Novak meni, da se je Bratuškova dela lotila odgovorno in zavzeto, prisluhnila opoziciji, a nekatere poteze vlade niso pravilne. Ministrstvo za delo je po mnenju Novakove naredilo veliko, čeprav se v NSi ne strinjajo z vsemi potezami. Tudi na področju pravosodja so po besedah Novakove v zadnjem času sprejeti zakoni pozitivni, a premalo korenito posegajo v pravosodje. Ministrstvo za zdravje pa, tako Novakova, v stotih dneh ni naredilo ničesar in le nemočno opazuje, kako se zdravstveni sistem ruši. Tudi na področju obrambe vsebinsko ni bilo stor-
jenega ničesar, dodaja. O gospodarskem resorju je dejala, da so začetne napovedi te vlade škodovale slovenskemu gospodarstvu, pozdravlja pa dejstvo, da je vlada vendarle sprejela fiskalno pravilo in referendumsko zakonodajo ter ni razveljavila zakona za uravnoteženje javnih financ.
Predsednik SLS Franc Bogovič je komentiral, da prvih sto dni sedanje vlade zaznamuje predvsem pomanjkanje koncepta, tega pa ni imela niti, ko je prevzela vladanje. Bogo-vič poudarja, da pot samo novih davkov, ki nesorazmerno obremenjujejo najšibkejše skupine v družbi, ni prava - in ta politika se preprosto ne more dobro iziti. Opozoril je tudi, da bo vlada morala prvič položiti račune doma in v tujini v novembru, tedaj pa bo to tudi čas za resen razmislek, ali ta vlada še lahko vodi Republiko Slovenijo naprej ali pa bodo potrebne predčasne volitve.
Vlada premierke Bratuškove je uspešno opravila gasilsko akcijo v Bruslju; tako vsaj zadnjih sto dni ocenjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije. Vendar jih skrbi dodatno obremenjevanje gospodarstva. Kot so zapisali v komentarju dela vlade, ta jemlje gospodarstvu trikrat. Prvič z novimi ali višjimi prispevki in davki. Drugič z rebalansom proračuna. In tretjič še z manjšim črpanjem sredstev EU. Vlado zato pozivajo, naj začne z zdravstveno reformo in naj ne obremenjuje dodatno gospodarstva. Zveza svobodnih sindikatov pa meni, da je bil začetek vlade sicer spodbuden, nadaljevanje pa slabo. Kritično ocenjuje tudi ustavne spremembe in prodajo državnih podjetij. Vladi očita, da je s tem, ko je posegla na področje referendumov in uvedla fiskalno pravilo, storila veliko napako. To po njenem mnenju dolgoročno uničuje socialno državo.
Hrvaška
• v	■—	•
je ze v Evropi
Evropska družina se je 1. julija povečala. 28. članica Evropske unije je postala Hrvaška. Za slovensko južno sosedo je to zgodovinski dogodek, čeprav številni njeni prebivalci niso pretirano navdušeni. Marsikdo opozarja, da to ne bo prineslo čudežne rešitve številnih nakopičenih težav.
Hrvaška se je do Bruslja prebijala dobri dve desetletji, praktično od razglasitve neodvisnosti leta 1991, ko so državljani evforično podpirali vrnitev k evropski demokratični družini in njenemu gospodarskemu sistemu. Pot do članstva je začela na vrhu Evropske unije in držav Zahodnega Balkana v Zagrebu novembra 2000, ko je začela pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. Prošnjo za članstvo je vložila februarja 2003, status kandidatke je dobila junija 2004. Začetek pristopnih pogajanj je bil načrtovan za sredino marca 2005, a je bil nato za pol leta prestavljen zaradi ocen več članic povezave, da Hrvaška ne sodeluje dovolj s haaškim sodiščem. Pristopna pogajanja je tako začela šele oktobra 2005 - skupaj s Turčijo. Zadnje od 35 pogajalskih poglavij je Hrvaška zaprla junija 2011.
V primerjavi z državami, ki so postale članice Evropske unije v novem tisočletju, so bila njena pogajanja najdaljša. Bila je tudi prva država, na kateri je Bruselj po razočaranju nad slabo pripravljenostjo Bolgarije in Romunije preizkusil poostreni mehanizem pogajanj. Prav tako je bila prva kandidatka, za katero je Evropska unija uvedla predpristopno opazovanje izpolnjevanja zavez od podpisa pristopne pogodbe do polnopravnega članstva. Po vstopu Grčije leta 1981 je prva, ki je vstopila v evropsko družino sama in ne skupaj s katero drugo kandidatko.
Očenaša ne
Pevski zbor, ki je na predvečer državnega praznika pel ob slavnostni seji državnega zbora, ni smel izvajati pesmi Ivana Cankarja Očenaš hlapca Jerneja. Tako je odločil predsednik DZ-ja Janko Veber.
Veber je pevskemu zboru predlagal alternativne pesmi, a teh predlogov v zboru niso sprejeli in na koncu zapeli eno pesem manj. Medtem ko Janko Veber zatrjuje, da ni šlo za cenzuro, umetniki to vidijo drugače. Prav tako to drugače vidi opozicija, je za
Zaradi govoric, da naj bi Vebra v pesmi Ivana Cankarja zmotila beseda Očenaš, so v NSi zahtevali pojasnila. Poslanec NSi Matej Tonin je izrazil upanje, da bodo, če je do te cenzure prišlo, tudi v koaliciji kakšne posledice.
Prihajajo novi duhovniki
Preteklo soboto, 29. junija, se je število duhovnikov v Sloveniji povečalo za devet. V ljubljanski, mariborski, mursko-soboški in novomeški stolnici ter v svetogor-ski baziliki so krajevni škofje diakone posvetili v duhovnike.
Vseh letošnjih no-vomašnikov je sicer enajst, saj sta bila dva nedavno že posvečena v Rimu in Trstu. Številka ni tako nizka, če jo primerjamo z zadnjimi leti (lani sedem, predlanskim devet, še prej pa po 15, 14 in 12), hkrati pa precej nižja v primerjavi s povojnimi desetletji, ko je bilo povprečno število 20, in rekordom iz leta 1973, 56. Posledice tega upada so vsako
leto bolj vidne: število se niža, povprečna starost novomašnikov pa se viša. Vseh slovenskih duhovnikov je bilo lani 1.180. Če pogledamo samo koprsko škofijo, je število škofijskih duhovnikov od leta 2000 do lani upadlo s 171 na 147. Škofijsko malo semenišče v Vipavi je tako zadnja leta skoraj prazno. A to je le ena plat medalje. Statistika namreč kaže, da se za duhovniški poklic odločajo starejši in pripadniki različnih gibanj in redovnih skupnosti, kar pomeni, da vstopajo v veliko semenišče (bogoslovje), ne pa malo. Na prvi pogled so številke pesimistične, posebej če delamo
projekcijo za prihodnji dve desetletji. A po drugi strani teologi in poznavalci poudarjajo, da število duhovnikov ni edini kazalnik vernosti. Radi poudarijo, da je Kristus kristjane omenjal kot sol zemlje, kar pomeni, da je ne sme biti preveč.
Novomašniška enajsterica leta 2013 izhaja večinoma iz delavskih družin. Večina je odraščala v večjih družinah - dva imata kar sedem bratov in sester, samo dva pa prihajata iz »običajne« družine z dvema otrokoma. Zanimivo je, da so novomašniki večinoma prvorojenci. Povprečna starost letošnjega novomašnika je 29 let.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od našega dopisnika)
v
Proslava v Sentjoštu
TONE MIZERIT
Je že res, da je zanimivo spoznavati nove kraje, a kadar se človek hoče umiriti, odpočiti, takrat pomisli na domač kraj. Kraj, kjer mu je vse več ali manj znano, kjer so ljudje, ki jim zaupa.
V mesecu juniju je že davna tradicija, da se v Slovenski hiši proslavi spomin na borce proti komunizmu. Spomin se nato proti koncu meseca osveži z mašo in
Zastavonoša in častna straža domobrancev
Žalno slavje v Šentjoštu
proslavami po drugih slovenskih Domovih. Zato ni čudno, da smo se argentinski Slovenci v Šentjoštu počutili kot doma v nedeljo, 30. junija, ko so po osrednji proslavi v Kočevskem rogu pripravili domačo proslavo v spomin vseh svojih padlih, ki so napisani na ploščah v spominski Kapeli mučencev, med obema cerkvama.
Odbor Kapele mučencev je letošnjo komemoracijo
povezal s 70-le-tnico birmovanja škofa dr. Gregorija Rožmana v tej župniji. Maševal je glavni urednik tednika Družina msgr. Franci Petrič, prepeval pa je domači cerkveni zbor pod vodstvom Marte Keršič. Udeleženci so bili poraztreseni vse naokoli oltarja, saj je svetlo sonce kar dobro grelo in si je marsikdo poiskal varno senco. Nad njimi pa je plapolala tudi velikanska narodna slovenska zastava.
Po maši je odbor pripravil tudi proslavo. Začela se je s prihodom zastavonoše z domobransko zastavo (troboj-
Prisotni Adroguejčani
nico z domobranskim grbom), med tem ko je trobentač zaigral himno Naprej, zastava Slave! Že to je bilo nekaj, a še večji dogodek je bil, da so tako zastavonoša kot častna četa bili v polni domobranski opremi! Poklonili so se pred kapelico, nakar je spregovorila slavnostna govornica mag. Helena Jaklitsch.
Ker je bila prireditev povezana s spominom na birmovanje škofa Rožmana v Šentjoštu, je bil omenjen tudi škof in njegovo življenje. Nekateri od takratnih birmancev so bili prisotni, med njimi Janko Maček, ki je škofa tudi pozdravil in te besede je ponovil mlad fant pred veliko škofovo fotografijo, ki je z bližnje vzpetine bila vsem vidna. V tem okviru je bilo prebrano tudi pismo Jožeta Žaklja iz Tucumana o semenišču in zavodu v Adro-gueju, ki ga je škof Rožman ustanovil.
(Tu moram narediti pavzo, da povem, da sva ob teh besedah s pristavskim Jožetom,- sedela sva v sosednjih vrstah - bila na tem, da bi skoraj vstala in vsem pokazala svoj ponos, da sva bila Adroguejčana. Po koncu proslave sva srečala še Marjana iz Čurruke, pa smo se ob škofovi sliki fotografirali.)
Proslavi je bila pridružena podelitev Erlichovih priznanj. Letos so bili imenovani Stane Snoj (v njegovem imenu jo je sprejel sin Jože), dr. Marko Kremžar (hčerka Marjana), že pokojni dr. Vinko Žakelj (msgr. Janez Pucelj) in vsi neimenovani sodelavci revije Nove slovenske zaveze (Franc Ložar). Priznanja je izročil Tone Rode. Za konec seveda ni moglo manjkati še ene himne: Moja domovina, ki so jo prisotni z vsemi tremi kiticami mogočno zapeli.
Šele tedaj, ko smo s svojih sedišč vstali in zasedli cesto, je bilo razvidno veliko število ljudi, ki se je kome-moracije udeležilo. In to je priložnost, ko spet pozdraviš znance, prijatelje, tudi sosede. In brez kozarca nečesa in sendvička ali koščka peciva ne gre. Zato se kar nismo mogli raziti.
Če pa še spomnim, da je načrt za Kapelo mučencev izdelal Tone Oblak, vitraže zanjo pa izdelal Marko Jerman, potem si lahko predstavljate, da je bil Šentjošt zelo argentinski.
GB
PS: Da ne bo pomote: v Šentjoštu je vsak in vedno lepo sprejet, še posebej, če poveš, da si iz Argentine.
Domovinske pesmi Toneta Kuntnerja
Pri Celjski Mohorjevi družbi so izdali novo pesniško zbirko Toneta Kuntnerja Po-dorane sanje. Po besedah avtorja spremne besede Aleksandra Zorna so pesnikovi toni tokrat nekoliko temnejši.
Podorane sanje so po zbirkah Cmurek, Mati Slovenija in O domovina Kuntnerjeva četrta zbirka domovinske poezije. Ta zvrst je po Zornovih besedah v slovenski literarni zgodovini zamolčana kljub temu, da so o domovini pisali tudi ugledni pesniki, od Valvasorja, Prešerna, pa vse do Župančiča in Pavčka. Kljub številnim pesmim in nekaj antologijam se doslej še nihče ni lotil znanstvene monografije o domovinski poeziji, je dodal literarni zgodovinar.
Pesniško zbirko krasi likovna oprema Rudija Španzla. Kuntner je dejal, da ga z njim in Zornom veže prijateljstvo, ki ne temelji na »skupnem popivanju in kartanju«, pač pa na skupnih vrednotah in željah. Španzel pa je povedal, da je »v Kuntnerjevih pesmih našel svoja dela«, ob čemer verjame, da bi tudi Kunter v njegovih stvaritvah našel svoje pesmi.
Skoraj 22 tisoč otrok
V	Sloveniji se je lani rodilo 21.938 otrok ali devet manj kot leta 2011. Naravni prirast je bil lani že sedmo leto zapored pozitiven: rodilo se je 2681 prebivalcev več, kot jih je umrlo.
Naravni prirast na tisoč prebivalcev je znašal 1,3. Sicer se je vrednost tega podatka lani drugo leto zapored znižala: leta 2011 za 0,2, lani pa za 0,3.
Po podatkih Statističnega urada RS se trendi v smeri odlaganja materinstva, poznejših porok in manjših družin nadaljujejo. Otroke ima manj najstnic in žensk v zgodnjih 20-ih letih, narašča pa delež žensk, ki postanejo matere v svojih 30-ih letih. Od vseh žensk, ki so rodile lani, jih je bilo 54 odstotkov starih 30 ali več let, pred tremi desetletji, leta 1982, pa 17 odstotkov.
V	zadnjem času so ženske v Sloveniji, ko rodijo, v povprečju pet let starejše od žensk, ki so rojevale v začetku 80-ih. Povprečna starost žensk, ki so rodile lani, je bila 30,5 leta, povprečna starost tistih, ki so lani rodile prvič, pa 28,9 leta. Odlaganje materinstva se še ni ustavilo.
Lani so znova zabeležili nove najvišje povprečne starosti mater ob rojstvu otrok po drugi svetovni vojni. Tudi lani so več kot polovico vseh otrok - tokrat že šesto leto zapored - rodile matere, ki niso bile poročene. Med materami prvorojencev, rojenih lani, pa je bilo neporočenih 65 odstotkov.
Podatki statističnega urada o umrljivosti pa kažejo, da je v Sloveniji lani umrlo 19.257 prebivalcev. V primerjavi z letom 2011 je bilo število umrlih oseb lani višje za 558 ali za tri odstotke. Običajno umre največ prebivalcev v zimskih, najmanj pa v poletnih mesecih. Stopnja umrljivosti dojenčkov je lani prvič padla pod vrednost dva in s tem dosegla najnižjo vrednost doslej, to je 1,6.
Volilna kampanja je v polnem teku. Večina strank je že javno predstavila svoje kandidate, a med ljudmi ni pravega navdušenja; komaj pričakovanje, kaj se bo iz teh čudnih predhodnih (primarnih) volitev izcimilo.
Kaj bomo sploh volili. Predhodne volitve so prikrojene po okusu vlade. Najbolj zanimivo je, da vladni kandidati v nobenem izmed volilnih okrožij ne tekmujejo Torej »primarne« volitve za vlado nimajo nobenega odločila. Gospa predsednica je sama izbrala, kdo bo tukaj ali tam kandidiral za določena mesta. Nekatere druge stranke imajo tudi že določene svoje kandidatne liste. Pravzaprav v prestolnem mestu se bo usoda odločila le na levi povezavi, kjer se za nadvlado borijo tri skupine, ki prisegajo, da kakršnakoli bo odločitev volivcev, jo bodo spoštovali in skupno nadaljevali pot do oktobra. Na odločitve čakajo za avgust še v drugih volilnih okrožjih. A dejansko si je vlada zamislila te volitve kot neke vrste »veleanke-to«, ki naj predhodno pokaže, kakšno je stanje in kakšno je vzdušje volivcev. Pri zadnjih volitvah je izid pokazal nadvlado gospe predsednice, ki je potem svojo premoč le še povečala. Bo sedaj tudi podobno? Resni in izkušeni strokovnjaki menijo da ne. Vladi se obeta sicer zmaga v manjših provincah, a ima velike težave v množičnih volilnih okrožjih. V štirih največjih se ji obeta poraz, ponekod (Cordoba, Mendoza, Santa Fe, Prestolno mesto) celo hud poraz. Zato vse upe stavi na največji okraj, provinco Buenos Aires, zlasti na samo buenosaireško predmestje, kjer živi četrtina vsega volilnega telesa. Zato ji je pravi trn v peti povezava (in kandidatura) kateri načeluje župan mesta Tigre Sergio Massa. Ta grozi, da ji bo pobral veliko glasov vsega severnega predela predmestja, s čimer bo vlada morda vseeno beležila zmago, a številke bodo borne in bera poslancev tako skrčena, da lahko pomeni pravi poraz.
Znamenja časa? Nekaj takega se je zgodilo preteklo nedeljo. V dveh provincah so imeli okrajne volitve. V Misiones je predvidljivo zmagala vladna stranka. A število glasov, v primerjavi s prejšnjimi volitvami kaže, da je vlada nazadovala kar za 35%. Volitve so imeli tudi v provinci Neuquen. Tam gospodari provincijska stranka MPN, ki je ponovno zmagala. Ta je na državni ravni povezana z vlado in v parlamentu ena gotovih zaveznic. A vemo, kako se lahko take zaveze izničijo, ko se vre-
me spremeni. Zato je tudi kirchnerizem nastopil z lastnimi kandidati in prispel - peti. Je to znamenje časov ki potekajo? Gotovo ne bo povsod enako, a sicer resne ankete kažejo močno upadanje vladne priljubljenosti in tudi ugleda gospe predsednice. Končno je tudi res, da na vmesnih parlamentarnih volitvah državljani odločajo bolj svobodno in niso toliko pod vplivom gospodarskih in socialnih dejavnikov (podpor in subvencij), s čimer vladne možnosti upadajo. Podobno se je dogodilo leta 2009. Zelo pa vpliva tudi socialni in gospodarski položaj. Cene neprestano rastejo in povzročajo nejevoljo. Poseben primer je kruh, ki je v zadnjih časih kar podvojil svojo ceno. Zakaj? Ni pšenice in ni moke. Žitnica sveta bo lahko prisiljena, da pšenico uvaža. To je tudi zasluga državnega tajnika za notranjo trgovino (Guil-lermo Moreno), ki je tako preganjal kmete in jim prepovedal izvoz pšenice, da so z leti setev skoraj opustili. Nova letina bo za pšenico najslabša v zgodovini sodobnega argentinskega kmetijstva. Težave so tudi z oljem, tako, da je podjetje Cargil že napovedalo, da bo začasno zaprlo tovarno olja.
Tudi Cerkev. Sploh industrija zelo trpi, ker primanjkuje plina, vlada pa se je odločila, da bo zalaga gospodinjstva in tako industrija dobiva komaj polovico plina, ki ga potrebuje. Industrija ima težave tudi zaradi pomanjkanja prvin, saj celoten uvoz čuti močne zavore, ki jih postavlja vlada, da bi preprečila odtok deviz. Te pa kljub vsem naporom hudo padajo, in dosegajo komaj kakih 38.000 milijonov dolarjev. Ni malo, a zaloga vztrajno usiha. Argentinska škofovska konferenca pa je te dni zasedala v Mar del Plati. Ob koncu srečanja so škofje objavili pastirsko pismo, v katerem (vlado) rotijo, naj spoštuje neodvisnost oblasti. Izjava je na mestu, saj se nenehno obnavlja napad vlade na sodno oblast, ki si jo z raznimi ukrepi skuša podvreči. Zadnji tak poizkus je bil korak davčne ustanove, ki je izvedla preiskavo premoženja predsednika vrhovnega sodišča (Lorenzetti) in tudi njegovih sorodnikov. Ljudje pa se sprašujejo, kaj se dogaja z vsemi sodnimi postopki, v katere so zapleteni najvišji vladni funkcionarji, pa se kljub dokazom ne premaknejo nikamor. Vsekakor je v tem (kot v mnogih drugih primerih) mera dvojna in državljani grobo ločeni med »naše« in »nasprotne«, kadar ne »sovražne«.
NAŠ DOM, SAN JUSTO
Poklonili smo se našim junakom
HLADNIKOV DOM, SLOVENSKA VAS
Obudili smo spomin
Daj, Vsemogočni, pelji nas do slave, naj zmaga rod naš, zveži, združi brate ...
Kot vsako leto, se meseca junija spominjamo naših mučencev, ki so se borili za verske in narodne vrednote, tiste, ki so jih varovali naši predniki, ko so zapustili slovensko zemljo in se naselili na tujih tleh.
Skoraj vsak od nas tu živečih ima vsaj
težkih trenutkov. Med njimi so v prvi vrsti sedeli domobranci: Jože Kržišnik, Franc Trpin, Stane Mustar, Tone Rovan, France Uštar in Pavle Malovrh. Predsednica je pozvala, da pogumno govorimo o zgodovini in zaključila svoje misli z obljubo, da
enega sorodnika, ki je padel kot domobranec med ali po drugi svetovni vojni. To je bistveni del naše izseljenske zgodovine, naše identitete kot skupnost. Važno je, da se o teh stvareh pogovarjamo z domačimi, da mlade generacije vedo kaj vse so pretrpeli predniki. Čeprav jih niso poznali, so člani družinskega drevesa. Gotovo vsi vedo ime vasice, kjer so se rodili predniki, in jo z lahkoto označijo na zemljevidu. Enako bi tudi lahko vedeli koliko stricev je bilo med domobranci in kakšna je bila njihova usoda.
V	hladnem jutru dne 23. junija smo se zbrali pri nedeljski službi božji v sanhuški stolnici. Namen svete maše, ki jo je daroval g. dr. Jure Rode, je bil za pobite domobrance in ostale žrtve komunistične revolucije.
Pri bogoslužju je sodeloval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrej-ke Selan Vombergar. Med pridigo je g. Rode povedal, da so mu-čenci slovenske tragedije leta 1945 sledili evangeliju in darovali življenje za vrednote. Prosimo naj nam bodo zgled in vzor kot pričevalci vere.
Že v Našem domu smo se zbrali pred Balantičevim spomenikom. Napovedovalec Maksi Malovrh je povabil prisotna domobranca, da položita venec rdečih nageljnov. Vsi prisotni smo z molkom spremljali poklon padlim. Nato je g. Rode vodil molitve in prošnje za mir in pokoj njihovih duš.
V	dvorani je napovedovalec poudaril misel, da mučenci še vedno živijo v našem spominu in v naših srcih. Nato je predsednica Doma Mici Malavašič Casullo pozdravila navzoče, še posebno žive priče
Mesec junij, mesec spominov in še posebnega domotožja. V nedeljo, 9. junija po maši, smo se pod dežniki usmerili v Hla-dnikov dom. Vreme je bilo čisto junijsko,
jih ne bomo pozabili.
Sledile so misle slavnostnega govornika prof. Francija Sušnika, ki je bil objavljen na uvodnem mestu prejšnje številke tega tednika.
V	junijskih dneh leta 1945 je bilo napisano najstrahotnjše poglavje slovenske zgodovine. Zato je prav, da spomin ostane še vedno živ in ne utihne.
V	mraku se je zastor odprl. V sredini odra je bila slika Križanega, delo Toneta Oblaka. V ozadju, debla dreves, ki so ponazarjala gozd, tišino, naravo.
sonce se ni nič prikazalo. Mraz in tišina pred spomenikom - zamišljeni obrazi. Ko je predsednik Stane Jemec postavil slovenski šopek in prižgal svečo, so bili tam tudi »oni«, bivši domobranci, ki so se borili za našo domovino, ki so branili svoje ideale in se rešili smrti.
Molitev je bila namenjena v spomin tistim, ki jih ni več, ki so za vedno ostali v domovini, a tudi tistim, ki so bili med nami, pa jih je Bog že poklical k sebi. Prisrčno tolažbo nam je podaril g. Jože Bokalič z besedami, ki so nas popeljale v težke dni, ki so jih morali preživeti. Omenil je tudi osebno doživetje, ko je bil v Sloveniji in priso-
Vemo, kako se je to končalo, da je bil izid smrt ali pa begunstvo. Naši predniki, da bi se rešili, so bežali čez mejo in potem prišli v daljno tujino, sem v Argentino. Človeški razum to težko dojema, a bivši domobranec in filolog Justin Stanovnik pravi: »Domobranci so bili vojska neke države v njeni odsotnosti«. - Tako povedano, naši otroci komaj razumejo kaj to pomeni, saj je vse res tako daleč ...
Pred še žive priče so stopili otroci 7. in 8. razreda - med njimi tudi Viki Burja pravnukinja g. Urbančiča - in domobrancem podarili »Zaman«, pesem, ki jo je France Balantič napisal v sedmi gimnaziji.
V drugem delu proslave je napovedovalka predstavila spomin na škofa Rožmana ter vrnitve v domovino njegovih posmrtnih ostankov, po 68 let izgnanstva. Sledil je kratek življenjepis škofa Rožmana, njegove misli in delo. Kako je bil krivično obsojen zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem. Poudarjena je bila tudi njegova najbolj vizionarna misel: »Brezbožni komunizem je v bistvu zlo - moralno zlo -, sodelovanje z njim ... v katerikoli reči je prav tako zlo, torej moralno prepovedano ... V Osvobodilni fronti imajo komunisti, kakor
Odlično podane recitacije raznih avtorjev in dovršene izvajane pesmi so v nas zbudile raznovrstna čustva, ki so stiskala srce in orosila lica. Vzdušje je bilo ganljivo. Mislim, da se je vsakdo od prisotnih vsaj za nekaj sekund v duhu zatekal k domobrancem in razmišljal njihovo usodo.
Recitatorji, Katerina in Natalija Javor-šek, Barbara Kržišnik, Cecilija Kržišnik, Kamila in Marija Paula Mehle, Cecilija Ur-bančič, Erik Oblak, Aleks Puntar, Toni Rovan in Martin Uštar, so razločno, s čistim glasom in v pravem tempu podali besedila. Šepetalka je bila Bernarda Juhant.
Med akademijo - v zamisli in režiji ge. Tatjane Modic Kržišnik - je pel MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vom bergar.
Scenski prostor so pripravili Klavdij Selan in možje Našega doma. Luči in zvok sta bila na skrbi mladih (Matjaž Groznik, Nace Kržišnik, Ignacij Mehle, Erik Oblak, Aleks Puntar, Luka Štrubelj in Matej Urbančič).
Slovenski mučenci so naši priprošniki pri Bogu. Hvala vsem, ki ste se poklonili njihovemu spominu in trpljenju.
Marta P.
ten, ko je komisija odkrivala jame.
Po molitvi in petju smo se pomaknili v dvorano. Vsak vaščan je dobil posebno
broško, domobranci pa seveda rdeči nagelj.
Letos slovenska šola ni imela posebne proslave med poukom, ampak je sodelovala pri skupnem spominu.
Slovesno so preživele domobrance spremljali v prvo vrsto. Tam so sedeli Jože Čampa, Zdenko Rot z ženo, Slavko Urbančič in Franc Zorec, na praznem stolu pa je bil nagelj, ki je pripadal Slavku Revnu; bolan je in se zelo poslabšal te zadnje tedne. Nismo pozabili naj!
Dvorana je bila okrašena z zelenjem, vejevje za mizami, kot nalašč postavljen gozd. Ob drevju stal visok domobranec in osupnil mlade in starejše. Na mizah sveče in različna znamenja in spomini tistih dni. Obujanje spominov, ki so se vrstili ob začetku akademije. Glas je oživel tiste krute dneve, mesece, ko se je slovenski narod razdvojil. Opisati vojno, predvsem pa, kako naj se to vojno razloži otrokom, potomcem onih, ki so se borili za ideale in jih branili s svojim življenjem. Za mlajše je zelo težko si to predstavljati, misliti na grozote vojne in še posebno razumeti nasprotje med brati ...
sami trdijo in kakor je razvidno iz njihovih publikacij, vodilno vlogo. Kdor torej podpira Osvobodilno fronto, podpira komunizem ...« Prav tako pa je bil tudi prepričan, da je komunizem največje zlo za slovenski narod.
V hvaležnosti za vse tiste duše, ki je lahko rešil, je sledil posnetek blagoslova in po-slovitve iz Lemonta v ZDA ter vrnitve njegovih zemeljskih ostankov v Slovenijo.
Po končanem filmu so prisotne povabili, naj se približajo in ogledajo razstavo. Marsikdo je s solznimi očmi gledal domobranske predmete in spominke. Nato si je vsak domobranec nadal zeleno kapo in se fotografiral. Slikali so se tudi z družinami: hčere, sinovi, vnuki in pravnuki... s ponosom in ganjenimi srci. Naj zopet izrečem besedo: »HVALA« za njihovo prepričanje in vztrajnost!
LvS
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
Praznovali si
Naša ljuba Slovenija brez dvoma doživlja težke čase. Ob gospodarski krizi, ki je sicer globalni pojav, nima malo tudi domačih zapletov, tako na gospodarskem kot na političnem področju. To pa ni vzrok, da se ne bi spominjali bistvenih dogodkov naše zgodovine in proslavljali dosežek lastne države, ki je temeljna prelomnica v narodnem življenju; mejnik, ki je po tisočletnih sanjah postal stvarnost našega življenja.
Zato smo se zbrali v soboto 29, junija v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu. Letošnja dvaindvajseta obletnica samostojne Slovenije je velik praznik za vse nas, ki živimo tu v Argentini in vemo, kako so naši stari starši in očetje s solzami v očeh večkrat govorili, in koliko so skozi zadnja desetletja veliki možje pripomogli k uresničitvi tisočletnih sanj.
Večer je že padal na mesto, ko so začeli prihajati gostje. Slavje sta organizirala, kot je že tradicija, društvo Zedinjena Slovenija in Medorganizacijski svet.
Ob vhodu je vsak rojak na srčno stran dobil pripet belo-modro-rdeči trak, kot znak slovenske pripadnosti, ki jo z velikim ponosom čutimo v vsakdanjem življenju, kot znak hvaležnosti do naših prednikov, ki so se borili zanjo in je na tujih tleh niso nikoli pozabili.
V cerkvi Marije Pomagaj je delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode, daroval sveto mašo v zahvalo Bogu za neodvisno in svobodno Slovenijo ter za božji blagoslov vseh Slovencev širom sveta. Med sveto daritvijo je prepeval in povzdigoval svečanost in globoko doživljanje maše, pevski zbor Slomškovega doma Ex corde, ki ga vodi Marta Selan Brula. Zbor je pri orglah spremljala prof. Andrejka Se-
lan Vombergar.
Mašo je vodil Jože Oblak; berili in psalm so brali podpredsednica ZS, prof. Neda Vesel Dolenc in predsednik Franci Žnidar, psalm pa prof. Metka Mizerit. Darove sta prinesli k oltarni mizi letošnja nagrajenca: Franci Korošec in Bine Magister. Med pridigo je dr. Rode navezal svoje misli ob prazniku državnosti na berilo, ko prerok Elija izbere Elizeja za svojega naslednika, ter na evangelij, ko Jezus pokliče svoje sodelavce. Omenil je, da je delo za vrednote v skupnosti Bogu všeč in potrebno. V pismu Galačanom pa apostol Pavel govori, da nas je Kristus poklical k svobodi, vendar ta svoboda naj ne bo pretveza za mesenost, ampak naj bo v Duhu, da služimo drug drugemu po ljubezni.
Po obhajilu pa je v cerkvi mogočno za-donela zahvalna pesem - Hvala večnemu Bogu ...
Po končani sveti daritvi smo se zbrali
Šopek in poklon pred spomenikom
Zastave, naši dragi simboli
na dvorišču pred spomenikom našim žrtvam. S toplo dušo, po prejemanju božje besede, smo se za trenutek ustavili in se poklonili junakom z minuto molka. Pred spomenik je predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar, ob spremstvu veleposlanika RS gospoda Tomaža Mencina, položil slovenski šopek rdečih nageljnov.
Pomaknili smo se v dvorano škofa Gregorija Rožmana, da bi se udeležili še kulturnega in družabnega srečanja ob visoki obletnici neodvisne države. Ko smo prestopili prag, smo zagledali pogrnjene okrogle mize; na sredini vsake pa ljubke šopke. Ob stranskih stenah je bila razstava umetniških del, ki je olepšala prostor in pokazala kako se Slovenci in njih potomci, rojeni že v Argentini, izražajo preko svojih stvaritev. Na levi strani odra je bil pripravljen prostor za govornike in za njim so padale, kakor v slapu, barve slovenske zastave in na njih državni grb.
Počasi so vsi udeleženci večera dobili svoj prostor pri mizah. Povezovalec večera, Tone Mizerit, je stopil pred mikrofon
ter izrekel dobrodošlico vsem, ki so prihiteli na proslavitev 22-letnice razglasitve neodvisne države Republike Slovenije. Prisoten je bil veleposlanik RS v Argentini, Tomaž Mencin, sekretarka na veleposlaništvu Petra Kež-man, predsedniki in odborniki domov in organizacij in drugi gostje.
S spoštovanjem smo sprejeli argentinsko, slovensko in evropsko zastavo, ki so jih nosili dijaki Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Že so se slišali akordi argentinske himne in nato smo zapeli še slovensko himno, Prešernovo Zdravljico, ki jo je Skupščina RS sprejela še pred slovensko osamosvojitvijo.
Predsednik Zedinjene Slovenije, Franci Žnidar je v pozdravu omenjal zrelostno pot, ki jo je naša država opravila v teh letih. Poudarjal je važnost izseljenstva in izrekel hvaležnost slovenski vladi, ki tudi gmotno podpira našo skupnost in ohranja veleposlaništvo v Buenos Airesu. Končno se je zahvalil tudi vsem, ki so sodelovali ob pripravi te proslave.
Pozdravil je tudi veleposlanik Republike Slovenije v Buenos Airesu, gospod Tomaž Mencin. Prikazal je zlasti bogato pot naše države in uveljavljanje v mednarodnem prostoru, kjer je Slovenija dosegla izredne uspehe, in jih še dosega. Omenjal, da ima v sedanjem svetu država tudi težave. Poudarjal, da je potrebno inventivno iskati možnost sodelovanja in se ob koncu zahvalil vsem za delo v skupnosti in za prisotnost na slavju.
Po pozdravih pa je Andrejka Dolinar Hrovat podala slavnostni govor večera, ki je objavljen, v tej številki, na uvodnem mestu.
SLOVENIJA VČERAJ, DANES, JUTRI ...
(Prihaja s 1. strani)
Takratni obrambni minister Janez Janša je z ministrstvom za notranje zadeve organiziral obrambni aparat: t.j. Manevrska struktura narodne zaščite. Ta je bila ključnega pomena med desetdnevno vojno za obrambo Slovenije pred oboroženimi silami Jugoslovanske armade. Slovenska vojska je odlično nevtralizirala spopade na mejnih prehodih in prevzela nadzor nad mejo. Sledili so se zračni napadi JLA.
Razorožena JLA je zapustila Slovenijo 26. oktobra 1991.
Sprejela se je ustava in sledilo je mednarodno priznanje Republike Slovenije. Naslednje leto je bila Slovenija sprejeta v organizaciji združenih narodov.
Slovenija je dosegla mnoge mednarodne uspehe. Demokratične vrednote so pripeljale Slovenijo v Evropsko Unijo in v Nato. Slovenija je uspešno predsedovala Svetu Evropske Unije.
Dosegli smo suvereno državo, varnost in gospodarski prostor.
Po dvaindvajsetih letih samostojne Slovenije se lahko upravičeno vprašamo, če so se zahteve takratne Majni-ške deklaracije in pričakovanja demokratičnih Slovencev izpolnile.
Tranzicija iz totalitarnega režima v demokratični sistem je bila neuspešna in predolga, saj so monopoli bivšega totalitarnega sistema, na pravosodju, pri medijih in pri gospodarstvu še vedno prisotni v slovenski družbi. Komunistični totalitarizem je pognal korenine, tako, da imamo še danes posledice po 22. letih svobodne Slovenije.
Ali je slovenska družba, družba protislovij, kakor omenjajo analitiki?
Danes oblikujejo slovensko politiko v samostojni državi Republike Slovenije tisti, ki so se nekdaj upirali osamosvojitvi in nastanku slovenske vojske.
Danes tožilci in sodna veja oblasti obsoja politične nasprotnike brez kakršnihkoli dokazov; tožilstvo pa v zadnjih letih ni izdalo niti ene obtožnice, zoper tiste, ki so izropali bančni sistem v Sloveniji.
Priče smo bili razdora desnosredinske vlade, ko so
protestniki zahtevali pravičnost in se manifestirali proti vladnim ukrepom. Danes, ko današnja vlada nadaljuje z istimi ukrepi prejšnje vlade, poleg tega pa znižuje plače ter dviga DDV (Davek na dodatno vrednost), so protestniki odsotni.
Na tako imenovanih vseslovenskih vstajah ni bilo videti slovenskih zastav, kljub besedi »vseslovenska«. Plapolale so zastave z uvoženimi totalitarnimi simboli. Mediji v slovenski družbi ne obsojajo obujanja simbolov komunizma, ki je sistematično kršil človekove pravice, pač pa ga celo spodbujajo.
Pred štirimi leti, je Slovenijo pretreslo odkritje še enega od tolikih množičnih morišč v Sloveniji. V Hudi jami, leži tisoče žrtev, ki čakajo na pietetni pokop.
Vprašamo se, ali je to normalna družba?
Danes je slovenska država v resnem in težkem položaju, saj je izgubila moralni kapital.
Kaj potrebuje Slovenija za njeno boljšo prihodnost?
Če ne bo v slovenski družbi izhoda iz krize vrednot, tudi ne bo ekonomskih in socialnih sprememb.
Učinkovita pot Slovenije ni mogoča brez soočenja z resnico, ne moremo graditi prihodnosti, če se ne bomo spravili na podlagi resnice.
Slovenija potrebuje, da slovenski parlament nemudoma sprejme evropsko resolucijo o obsodbi vseh totalitarnih sistemov in obsodi komunizem ter prepreči propagiranje totalitarnih simbolov.
Slovenijo še čaka objektivna razprava o hudodelstvih zoper človečnosti, da se grozote, ki so jih izvajali totalitarni sistemi, ne ponovijo.
Slovenija potrebuje neodvisno sodstvo. Evropska komisija je v svojem zadnjem poročilu z dne 28. maja t.l. posebej opozorila, da je stanje v slovenskem pravosodju slabo in je slovenski vladi naložila vrsto popravnih ukrepov.
Slovenija potrebuje sanacijo bančnega sistema in pregon gospodarskega kriminala.
Potrebuje objektivno zgodovinopisje v zgodovinskih učbenikih.
Slovenija potrebuje zaključek tranzicije.
Slovenska pomlad, ki je bila ključen pojem pri osamosvojitvi Slovenije, zavrača komunistično dediščino, ki
zagovarja izročilo revolucije in je protievropska. Poudarja pa vrednote kot domoljubje, enakost pred zakoni, demokracijo in politični pluralizem.
Od osamosvojitve dalje, je bila Slovenska pomlad navzoča v slovenski družbi, vendar pomladne sile niso bile sposobne učinkovitega sodelovanja med seboj, zato posebno danes, Slovenija potrebuje aktivne civilne družbe in aktivne slovenske državljane, ki zagovarjajo vrednote Slovenske pomladi v Sloveniji in po Svetu.
Spoštovani
Imamo lastno državo in kot slovenski državljani imamo pravice in tudi dolžnosti.
Ne sprašujmo se, kaj nam Slovenija lahko nudi, vprašajmo se, kaj lahko mi storimo za Slovenijo, našo prvo ali drugo domovino.
Naša pravica in moralna dolžnost je, da se udeležimo volitev. Odsotnost na voliščih, nas oddaljuje od Idealov slovenske osamosvojitve.
Pesimizem in brezbrižnost nista odliki, niti dobrega slovenskega državljana, niti dobrega kristjana.
Ne nazadnje imamo jasna navodila blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki nas poziva: »Prosim vas, ne držite nemarno križem svojih rok...« »Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste volili!«
Papež Frančišek, je po analizi o politiki izjavil, da kristjani morajo nastopati v politiki.
Ali bomo z našo brezbrižnostjo in pesimizmom nagradili tiste, ki so se upirali slovenski osamosvojitvi? Tiste, ki ne reagirajo, ne raziskujejo in ne obsojajo one, ki s smrtjo grozijo kristjanom? Tiste, ki ne želijo dostojno pokopati naših žrtev?
Podpirali bomo vse, ki so ostali zvesti vrednotam slovenske osamosvojitve in demokratičnim načelom. Podpirali bomo vse, ki se borijo za resnico, pravno državo in za spravo med Slovenci.
Končno, prav je, da se danes spomnimo in molimo za vse, ki so za Slovenijo tvegali in žrtvovali svoja življenja; in tudi za tiste, ki jim je bila svobodna in neodvisna Slovenija vrednota, pa niso dočakali takratnih nedosegljivih sanj, kot je imeti svojo lastno državo!
Iskrene čestitke vsem ob dnevu Državnosti!
mo Slovenijo
Pogled na dvorano med petjem himen
Čas je bil za kulturni oddih. Vse prisotne je razveselil nastop pevskega zbora Slomškovega doma Ex corde, pod vodstvom Marte Selan Brula. Zapeli so Zvezde na nebu gore (S&V Avsenik - prir. Ivan Knez za moški zbor); Kolo (narodna -Rado Simoniti); in za konec Skupaj na poti (Slapovi). Vmes pa sta gostom segli v srce dve stvaritvi pesnika Toneta Kuntnerja, in sicer Je hiša v nastopu Andrejke Vomber-gar Štrfiček, in Slovenec biti, ki jo bo podal dr. Štefan Godec. Posamezno izvajanje in
Predsednik ZS Franci Žnidar
celoten nastop je bil deležen navdušenega ploskanja prisotnih.
Sledila je podelitev priznanj društva Zedinjena Slovenija. Ta priznanja vsako leto, v soglasju z Medorganizacijskim svetom, naša krovna organizacija nameni osebam, ki so posebej zaslužne za gra-
Veleposlanik RS Tomaž Mencin
dnjo, obstoj in napredek naše skupnosti. Letos sta priznanje prejela Franci Korošec in Bine Magister. Utemeljitve pa so bile sledeče:
Franci Korošec: Še kot otrok je pomagal staršem pri tedenskem raznašanju slovenskega tiska in v tem vztraja že več kot 50 let, do danes, s pomočjo žene gospe Pavle. S tem delom obenem povezuje slovenske družine in posameznike, tudi tiste, ki so oddaljeni od organizirane skupnosti. - Od prvih maš, tam v letu 1968, opravlja mežnarsko delo v Carapachayskem domu
in to dopolnjuje s pripravo prostora in pripomočkov ob vsaki verski priložnosti.
-	Rad je sodeloval tudi pri odrskih predstavah; odigral je mnogo vlog, montiral vrsto scenskih prostorov, bil odgovoren za električne inštalacije in izvršitev raznovrstnih odrskih potreb, ko še ni bilo sedanjih tehničnih možnosti.
-	V odbor slovenskega Doma v Carapachayu je vstopil z osemnajstimi leti in v njem deluje neprestano do današnjega dne. Več let je bil gospodar, predvsem pa izstopa njegovo delo, izmenoma skozi celih 15 let, kot predsednik Doma.
Bine Magister: Priznava se za najmlajšega domobranca. Takoj po prihodu v Argentino se je vključil v delo mladinskih organizacij in v njih aktivno sodeloval. Izstopal je v športu, predvsem v odbojki. V skupnosti je bil aktiven na različnih področjih. Bil je član Društva slovenskih protikomunističnih borcev. Prevzel je uredništvo glasila Vestnik in ga vodil in ogromno pisal celih 19 let, do zaključka leta 1990. Kot profesor Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Baju-ka je poučeval skozi 18 let in bil dve leti tudi ravnatelj. S slovensko Pristavo je bil povezan še izza časa nakupa zemljišča in mladinskega delovanja, potem pa kot aktiven član Društva Slovenska Pristava. Čuti nagnjenje tudi do pisanja in je objavljal tako prozo kot poezijo, pod raznimi psevdonimi, in še danes objavlja v Meddobju SKA. V krovnem društvu Zedinjena Slovenija je bil dolgo let odbornik, predvsem pa vodja zgodovinskega referata. Na tem mestu je imel bistvene zasluge, skupaj z dr. Jo-žetom Rantom, za monumentalni zgodovinski Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, ob 50-letnici društva.
Oba sta prejela spominske plakete, obe ženi pa lepa šopka, iz rok predsednika Ze-dinjene Slovenije Francija Žnidarja in podpredsednice prof. Nede Vesel Dolenc.
Seveda sta oba prejela tudi zaslužen močan aplavz. Ploskanja kar ni hotelo biti konca - v zahvalo za toliko storjenega v prid naše skupnosti. Bine Magister pa je po prejetju prebral svojo še neobjavljeno poezijo »1991« v spomin in čast slovenski neodvisnosti.
Tako se je zaključil uradni del prireditve. Sledila je okusna večerja, ki so jo letos imeli na skrbi rojaki Slovenskega doma iz Carapachaya. Strežniki in strežnice so pridno in vestno pazili, da so dobrote prišle na mizo in da ni bil nobeden prikrajšan, pod skrbim očesom predsednika inž Jureta Komarja. Osvetlitev, ozvočenje prireditve in sledeča glasba večera pa je bila v režiji Aleksandra Šuca.
Med večerjo in še po njej pa so si vsi
ogledali razstavo, pri kateri je sodelovalo šestnajst slovenskih umetnikov s svojimi stvaritvami.
Prišla je kava in drobno pecivo, znak, da je čas, da zaključimo večer. Hvala vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri organizaciji, pripravi in pospravi tega slavja. S svojim delom in trudom so veliko doprinesli k lepemu poteku praznovanja.
Termometer je zunaj kazal vedno nižje temperature. Pot domov, po proslavitvi 22-letnice politične neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, pa je bila označena z
Pevski zbor Slomškovega doma Ex corde
besedami »nasvidenje prihodnje leto!«, ko se bomo ponovno srečali v Slovenski hiši in praznovali novo obletnico naše države. Bog živi Slovenijo!
Tm
Priznanje Franciju Korošcu
Priznanje Binetu Magistru
Delavna Carapačajska družina
1991
Iz krvi in črnih jam vstal je jasnobeli dan, ko prisegajo z dlanjo v dlani bratje vsi ob mizi zbrani:
Naša je ta miza v naši hiši, ki stoji na zemlji naši; naše je nebo z viharji, naša jutra v svetli zarji.
Naših so gora vrhovi v biserni snega opravi, naši tudi zemski rovi skrivni, črni in krvavi.
Naših so cerkva zvoniki, naše tudi ruševine; v bukvah naše zgodovine rokovnjači in svetniki!
Zdaj smo trdno posvojili črke starih pergamentov,
nikdar več ne bomo skrili hudobij in zakramentov.
Zdaj v jeziku vseh narečij naše drage govorice obljubimo si doseči svet ljubezni, sad pravice.
Bel bo kruh za vse otroke, ko zlato bo v žitnem polji, in Slovenec pridne roke bo živel po svoji volji.
Če pa zatemne svobode beli dan nam spet oblaki, Bog, oživi nam domove z domobranskimi junaki!
(Poezija, ki jo je avtor, Bine Magister, prebral po prejemu priznanja na dnevu državnosti v Slovenski hiši)
RAST XLII
Lep poslovilni večer
Že več let se dijaki 5. letnika SSTRMB kot »Roj abituri-entov srednješolskega tečaja« poslovijo pred potovanjem v Slovenijo in zamejstvo. Letos je bila na vrsti RAST XLII.
Poslovilni večer so izvedli v soboto 15. junija v Slovenski hiši.
Najprej so se profesorji, dijaki nižjih letnikov in abitu-
rienti, zbrali v cerkvi Marije Pomagaj pri sv. maši, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Spremljali so jih starši, drugi sorodniki in prijatelji. Petošolci so mašo oblikovali s petjem, branjem beril in prošenj ter pobiranjem darov. Gospod Franci jim je med pridigo želel veliko uspeha in blagoslova na potovanju in dal nauke in nasvete za prijetno sožitje med sošolci in voditelji. Ti zadnji so prevzeli težko in odgovorno nalogo.
Med darovi kruha in vina so na oltar prinesli slovenski šopek na čast Mariji in Almanah, ki ga bodo ponesli v Slovenijo in na Koroško.
Po končani maši so se gostje pomaknili v dvorano škofa Gregorija Rožmana in potrpežljivo čakali na program, medtem ko so se dijaki pripravljali za nastop. Skupino letošnjih petošolcev sestavlja 13 deklet in 18 fantov. Končno se je luč prižgala in na steni govornim pultom smo videli krasen grb SSTRMB, ki ga je za to priložnost izoblikoval g. Tone Oblak.
Miloš Mavrič je pozdravil vse navzoče. Kulturni program so pod vodstvom prof. Mirjam Oblak odlično pripra-
vili z recitacijo, pesmijo in plesom. Lepo okrašen oder z grbom RAST-i, obema zastavama in pisanimi rožami je bil okvir letošnje predstave, delo g. Klavdija Selana in pridnih staršev. Pod geslom »Mladike slovenske lipe smo, ki je zacvetela na argentinskih tleh« so se recitacije in plesi prepletali v svet dveh kultur.
S pesmijo »Bodi zdrava, domovina« so abiturienti stopili na oder in pozdravili navzoče. Z izbranimi besedami, ki so se prelivale od enega do drugega dijaka, so na vprašanje »Kje dom je moj?« pokazali, zakaj so tukaj in zakaj v srcu čutijo pripadnost dvema kulturama.
Opis verzov poezije Franceta Papeža »Vasi« je popeljal publiko v prva leta naših prednikov v zdomski domovini. Domotožne besede dr. Tineta Debeljaka so zazvenele takole: »O dom! Sveta beseda v brezdomstvu tujine«.
Na violino je Damian Pavšer nežno zaigral dve pesmi »Kje so tiste stezice« in »Lipa zelenela je«, s katerima je pripravil primerno ozračje za skupinski recitaciji, pesmi Ludvika Ceglarja »Naše dragotine« in »Slovenski jezik«.
Sledila sta slovenska folklora s povezanimi pristnimi gorenjskimi plesi in stiliziran slovenski valček ob taktu Slakove skladbe.
Na kitaro, s tipično argentinsko pesmijo, je Tomaž Lenarčič uvedel naslednjo točko »Malambo« in povabil na oder skupino fantov, oblečenih v gauche. Navdušeno in energično so zaplesali argentinski ples. Predstavili so našega gaucha tudi z besedo in poezijo, saj njegovo življenje krasno opisuje Jose Hernandez v epu Martin Fierro. Recitirali
so poučno kitico, enkratni prevod dr. Tineta Debeljaka.
Tudi argentinska folklorna skupina je elegantno in vzneseno zaplesala argentinski ples »pericon«. Vsa nastopajoča dekleta so bila primerno in skrbno naličena s pomočjo gdč. Veronike Malovrh.
Proti koncu so se slišale besede: »Danes smo tukaj, da se prepričamo, da so nam govorili resnico. (...) da si iz korenin slovenstva nasrkamo novega življenjskega soka ter ga prilijemo v daljni deželi k viru, ki po zaslugah naših dedov namaka mlado rast Slovenije v svetu, Slovenije v Argentini«.
Za zaključek programa je zadonela pesem »Slovenija v svetu«, ki so jo abiturienti in vsi navzoči s ponosom zapeli.
Po končani predstavi se je g. Miloš Mavrič zahvalil abiturientom RASTi XLII za emotiven in obenem prijeten nastop in vsem, ki so pripomogli, da se je poslovilni večer uresničil. S šopkom rož so se dijaki in starši zahvalili prof. Mirjam Oblak za vodenje in organizacijo kulturnega programa, ge. Nadici Kopač Grohar za pomoč pri pisavi in povezavi teksta, prof. SSTRMB ge. Tatjani Modic Kržišnik in Tonetu Mizeritu za učenje besedila; lic. Emi Urbančič Marušič in ge. Metki Markovič Marinčič za lepo naučeno slovensko folkloro, profesorjem argentinske folklore Pedro Ricardo Prosperi in Marcelu Carteju; prof. Alenki Čop Malovrh, g. Ivu Urbančiču in prof. Pavlinki Dobovšek Lenarčič za organizacijo vaj in plesov ter g. Aleksu Šucu za luči in zvok. Zahvalil se je predsedniku odbora staršev letošnje RASTi inž. Juretu Komarju za vso koordinacijo in skrb ter vsem pridnim sodelavcem. Za sprejem vodstva abiturientov RAST-i XLII v Slovenijo in zamejstvo, se je g. Miloš Mavrič, kot oče letošnje abiturientke in v imenu vseh staršev posebno zahvalil prof. Mirjam Oblak, lic. Emi Urbančič Marušič in arh. Poldetu Malalanu za prevzem težke in odgovorne naloge!
V imenu RASTi XLII sta spregovorila čustvene in zahvalne besede dijaka Zofija Bokalič in Damian Pavšer.
Ravnateljica SSTRMB prof. Nede Vesel Dolenc je pozdravila abituriente in jim čestitala za doseženi cilj, ter se zahvalila profesorjem in staršem, ki so pripomogli, da so se jim sanje uresničile. Prosila je petošolce, naj v Kočevskem Rogu in Teharjah prižgejo svečko na čast slovenskim mu-čencem. Naj nikoli ne pozabijo na svoje prednike, ki so bežali v tujino in začeli novo življenje na argentinskih tleh.
V imenu staršev je pozdravila prof. Mateja Hribar Šmalc. Med besedami je dejala: Vaše geslo pravi: »Mladike slovenske lipe smo, ki je zacvetela na argentinskih tleh«.
Mladike mladih vej ste, ki naj se ob velikem neurju upo-gnejo, a naj se nikoli ne zlomijo!
Vsako leto abiturienti sestavijo Almanah, ki ga ponesejo v Slovenijo in zamejstvo. Pod vodstvom in s pomočjo pod ravnateljice in njihove profesorice dr. Katice Cukjati v smislu letošnjega gesla in na izbrano temo: »Želel bi hoditi po teh stopinjah«, so petošolci napisali o življenju oseb, ki so jim že in še bodo za zgled v življenju. Prisrčna hvala dr. Katici Cukjati za vso skrb in trud ter prof. Lucijani Hribar Podržaj in lic. Metki Mizerit za lektoriranje. Inž. Jožetu Lenarčiču in grafični oblikovalki gdč. Eriki Indihar za lepo oblikovan almanah in za oglase RASTi XLII, ter prof. Karlu Grozniku za vso pomoč. Posebna zahvala vsem oglaševalcem, ki so to lepo delo finančno podprli.
Poleg tega je ista skupina pripravila tudi zanimiv triptih v katerem se na barvit in zanimiv način prikaže življenje in delo slovenske mladine v Argentini.
Grb RASTi XLII si je zamislila dijakinja Klara Šmalc, dijakinja Mikaela Oblak je lepo izdelala pesmarico in dijakinja Nadja Mavrič je prevzela glavno skrb bloga RAST-i XLII.
Najlepša hvala odboru Slovenske hiše, Našemu domu San Justo in Slomškovemu domu, da smo lahko uporabljali njihove prostore za skupne vaje! Posebno zahvalo izrekamo Zedinjeni Sloveniji, Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, ki sodelujejo pri organizaciji in izvedbi tega obiska v domovino.
OČETOVSKI DAN NA PRISTAVI
Prisrčno smo jih počastili
Tretjo nedeljo mese- jim je pri atku všeč, nato ca junija počastimo naše pa so jih v verzih osebno
očete. Prešernova šola je skrbno pripravila šolsko sv. mašo, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Po kratkem odmoru, med katerim je mladina postregla vsem navzočim, smo se vrnili v
nagovorile. Najstarejši pa so s svojo učiteljico Marjano prisrčno uprizorili slovnično tombolo, kjer je zmagal prvi otrok, čigar tablica je imela vse lastnosti njegovega očeta. Uči-
dvorano.
Najprej je vse očete toplo pozdravila voditeljica šole, ga. Nadica Kopač Grohar, nato pa so se vrstili prizori, ki so osvetlili vlogo očeta.
Najmlajši so skočili v živalski svet, da bi tudi tam pogledali, če ima glavar družine posebno veljavo ... Korajžno in ljubko so zaplesali in zapeli žaboni in žabice! Tretji in četrti razred je lepo nakazal, da se znajo otroci tudi čemu odpovedati, da poskrbijo za utrujenega atka. Deklice 5. razreda so z neverjetno sproščenostjo z mimiko nakazale, kaj delajo njihovi atki, ali kaj
teljica pa je poudarila, da so vsi zadeli tombolo, ker imajo tako dobre atke! Ob koncu pa sta nas razveselili še dve pesmici starejših otrok.
Najlepša zahvala gospodičnam: Marjani Ro-žanec, Nevenki in Nadici Grohar, Karolini Kenda, Lučki Papež, Majdi Maček, Ceciliji Skubic in Marjanki Ayerbe Rant, za zvok Audiu Pristava, za spremljavo na kitaro Saši Vodnik, na orglah in klavirju pa Marjanki Grohar.
Hvala, otroci in gospodične za lep, topel program! Kateri atek bi ga ne bil vesel?
M. k.
Po zahvalah in ploskanju vsem delavcem, je vse navzoče čakala zakuska ob pogrnjenih mizah v družbi prijateljev in sorodnikov.
Mt.H.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
DEKAN CIRIL MILAVEC 70-LETNIK
Med Moronom in Hurlinghamom, že v Castelar-ju, stoji na Avdi. Vergara, nekoliko višje od britanskega kolegija, zidana cerkvica sv. Marte. Tu že več let razvija dušnopastirsko delavnost dekan Ciril Milavec. Tu je tudi dne 20. junija v polnem zdravju in duhovni svežosti in razgibanosti, ter sredi dela za zaupano mu župnijo, praznoval svoj 70-letni življenjski jubilej. Spominjali so se ga njegovi farani, pa tudi Slovenci, ki jih je več v njegovi fari in so redni obiskovalci njegove župne cerkve. ...
MENDOZA
Naše vsakoletno romanje v mesecu majniku na El Challao v lurško kapelico, kjer imamo sliko naše Marije Pomagaj, smo letos opravili zadnjo nedeljo v maju. Zopet nas je obiskal č. g. direktor Orehar. Opravljali smo v pripravo na romanje po družinah devetdnevnice; v četrtek in petek pa smo imeli pri bratih maristih večerne maše z bogatimi in globokimi premišljevanji, ki jih je vodil g. direktor. ...
RAMOS MEJIA
Preteklo soboto, 22. t.m. se je v Slomškovem domu vršil III. Prosvetni večer, posvečen žrtvam komunistične revolucije. ... Večer je otvoril kulturni referent J. Tomazin, ki je v uvodnih besedah poudaril, da se s tem večerom Slomškov dom kot organizacija klanja padlim junakom, ki so umrli zato, da bi mi živeli v svobodi. ...
SAN MARTIN
Otvoritev balinišča in tekma v odbojki med starimi in mladimi je v nedeljo, 23. junija, privabila v Slovenski dom v San Martinu lepo število gledalcev. Ob 15 je pričela tekma v odbojki. Razumljivo je, da so bili fantje v premoči ... Kmalu po 16 pa so se gostje zbrali ob novem balinišču. S kratkim nagovorom je predsednik Slovenskega doma g. Leopold Novak označil pomen novega igrišča, ki naj nudi zdrav oddih mladim in starim po težkem dnevnem delu. ...
(Svobodna Slovenija, 27. junija 1963 - Št. 26)
RESUMEN DE ESTA EDICION
INFLACIJA V JUNIJU
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se junija na letni ravni zvišale za 1,9 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot maja. V prvi polovici leta je bila rast cen na letni ravni 1,3-odstotna, kar je 0,8 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.
PILOT LETA 2013
Za pilota Matevža Lenarčiča, ki je prejel naziv Svetovni pilot leta 2013, so na portoroškem letališču priredili sprejem. Direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc je ob tem poudaril, da je Lenarčič že veliko naredil za prepoznavnost in promocijo Slovenije. Lenarčič tudi v prihodnje načrtuje nove podvige, o katerih še ne želi govoriti.
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 je imelo programsko-volilno skupščino, na kateri je 85 delegatov za predsednico ponovno izvolilo Ivico Žnidaršič. Posebna zahteva delegatov je med drugim bila, da se muzej slovenskih izgnancev prenese nazaj v obnovljeni grad Rajhenburg v Brestanici, in sicer najpozneje do 7. junija prihodnje leto. Na skupščini je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, zakaj vlada ne začne pogajanj z Nemčijo o poplačilu materialne škode tistim, ki so med drugo svetovno vojno utrpeli takšno škodo.
ŠTUDENT EVROPE
Vodenje Evropske študentske organizacije (European Student Union - ESU) bo s 1. julijem prevzel Slovenec Rok Primožič. Do sedaj je bil član izvršnega odbora ESU, zadolžen za področje financiranja visokega šolstva in problematike priznavanje izobrazbe.
PO SVETU
DRUGE DRŽAVE KI ŽELIJO V EU
Makedonija, ki je kandidatka od leta 2005, je dobila od Evropske komisije že pet priporočil za začetek pogajanj. A ta se, predvsem zaradi spora z Grčijo o imenu, ne udejanjijo. Kacin je spomnil, da je Makedonija status kandidatke dobila isti dan kot Hrvaška. Albanija ima pogojno priporočilo za dodelitev statusa kandidatke. Pogoj je izpolnitev niza ključnih reform na področju pravosodja in javne uprave, revizija parlamentarnih pravil ter zavezanost v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Ključen test bo izvedba parlamentarnih volitev. Bosna in Hercegovina še ni zaprosila za članstvo, a tudi ne izpolnjuje nobenih pogojev za kakršen koli napredek. Zato ostaja na repu kolone.
VATIKANSKA BANKA
V povezavi s preiskavo aktivnosti vatikanske banke IOR so zaradi suma korupcije in goljufije aretirali duhovnika iz Salerna Nunzia Scarana, nekdanjega italijanskega obveščevalca in nekega finančnega posrednika. Po poročanju italijanskih medijev naj bi Scarano obveščevalcu ^plačal 400 tisoč evrov, da bi ta z zasebnim letalom iz Švice v Italijo prepeljal 20 milijonov evrov gotovine. Denar naj bi pripadal Scaranovemu prijatelju, ki mu je duhovnik iz Salerna po besedah njegovega odvetnika le pomagal, sam pa naj ne bi imel osebnih koristi. Proti Scaranu, ki je bil pred približno mesecem dni suspendiran s položaja člana uprave vatikanskega premoženja, naj bi sicer potekala tudi preiskava tožilstva v Salernu v povezavi s pranjem denarja. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je ob tej novici poudaril, da je Vatikan pripravljen na polno sodelovanje z italijanskimi oblastmi.
MISIJA NA BLIŽNJEM VZHODU
Ameriški državni sekretar John Kerry nadaljuje misijo na Bližnjem vzhodu, v sklopu katere poskušal obuditi mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci. V Ramali se je v nedeljo znova sestal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, potem ko je imel dan preje ve-čurni pogovor z izraelskim premierom Benjaminom Ne-tanjahujem. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je po nedeljskem srečanju sporočil, da pogovori z ameriškim državnim sekretarjem niso prinesli napredka.
MOBILNI TELEFONI
S 1. julijem začenjajo v Evropski uniji veljati nove cene gostovanja v mobilnih omrežjih. Osrednja letošnja novost je, da se bodo cene prenosa podatkov znižale za 36 odstotkov, kar bo omogočilo velike prihranke. Podatkovno gostovanje bo letos do 91 odstotkov cenejše kot leta 2007, obseg gostovanja pa se je v istem obdobju povečal za 630 odstotkov.
NAPETOSTI V EGIPTU
Združene države Amerike so posvarile svoje državljane pred potovanji v Egipt in naročile diplomatskemu osebju, ki ni nujno, naj zapusti državo. Za ta korak so se odločile po zadnjih protestih v Egiptu, v katerih so bilo ubitih več oseb, med njimi nek Američan. Medtem britanski BBC poroča, da je glavno letališče v Kairu prenapolnjeno s potniki, ki želijo čim prej zapustiti Egipt. Vsi leti za Evropo, ZDA in Zalivske države so razprodani.
VRH EU
V Bruslju se je v petek nadaljeval dvodnevni vrh voditeljev Evropske unije. Potem ko je 7-letni evropski proračun od leta 2014 do leta 2020 dobil soglasje vseh voditeljev članic Evropske unije, so bili v ospredju bančna unija, Srbija in Latvija. Podlaga za pogajanja je bil februarski dogovor voditeljev povezave, da bo v evropski blagajni v prihodnjem sedemletnem obdobju 960 milijard evrov. To je odstotek bruto nacionalnega dohodka povezave. Gre za prvi večletni proračun v zgodovini Evropske unije, ki je siromašnejši od svojega predhodnika.
BOSTONSKI MARATON
Ameriška zvezna porota je potrdila vseh 30 točk obtožnice, ki jo je sestavilo tožilstvo proti Džoharju Carna-jevu zaradi bombnega napada na bostonskem maratonu 15. aprila, obstreljevanja s policijo, umora policista ter drugih zločinov. Motiv za dejanja naj bi bil islamski eks-tremizem, Carnajevu pa grozi smrtna kazen.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrejka Dolinar Hrovat, Pavel Brula, Marko Vombergar, Luciana Servin Čeč, Marko Čeč, Bine Magister, Mateja Hribar in Marjanka Grohar.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
DIA DE LA INDEPENDENCIA ESLOVENA
La Asociacion Eslovenia Unida junto al Consejo de Instituciones, celebro los 22 anos de la independencia de Eslovenia el pasado sabado 29 de junio, en la sede central. La velada por el aniversario de la independencia de 1991 comenzo a las 19 horas con la misa en la iglesia Marija Pomagaj. Luego se coloco una ofrenda floral ante el monumento a los cafdos durante y despues de la Segunda guerra mundial. Ya en el salon principal, los comensales se ubicaron para disfrutar de la velada. Entre los invitados se destaco la presencia del embajador de la Repuclica de Eslovenia en la Argentina, Tomaž Mencin, quien saludo a los presentes, al igual que el presidente de Eslovenia Unida, Franci Žnidar. La oradora de la velada fue Andrejka Dolinar Hrovat. Del momento cultural parti-ciparon el coro esloveno de Ramos Mejfa Ex Corde dirigi -do por Marta Selan Brula (interpretaron tres temas) y dos solistas que recitaron poesfas en idioma esloveno. Como ya es tradicion en estos actos, se entregaron los recono-cimientos a personalidades de la colectividad que se de-stacaron con su accion y su esfuerzo para el desarrollo de la misma. Este ano se reconocio a Franci Korošec y Bine Magister. Finalmente, llego el momento de disfrutar de la deliciosa cena que estuvo a cargo del Centro esloveno de Carapachay. Las obras de 16 artistas eslovenos decoraban el salon. (Pag.4)
CONMEMORACIONES EN JUNIO
El centro esloveno Hladnikov dom de Lanus conme-moro el domingo 9 de junio a los guardianes de la patria (domobranci) que perdieron su vida defendiendo la na-cion. Despues de la santa misa se reunieron ante el monumento que recuerda a las victimas donde rezaron por sus almas. En el salon del Centro, los domobranci fueron acompanados a la primera fila. Los alumnos de los Ultimos anos del curso esloveno recitaron una poesfa en la conmemoracion. En una segunda parte, se presento la biografa del obispo Rožman y se destaco la importancia de la repatriacion de sus restos, tras 68 anos de exilio. Al ter-mino todos los presentes fueron invitados a ver la exposi-cion de objetos y recuerdos.
El domingo 23 de junio en San Justo tambien se co-nmemoro a las victimas de la revolucion comunista en suelo esloveno. Tras la misa en la Catedral se traslada-ron al Centro Esloveno Naš dom frente al busto del poeta France Balantič quien integraba la guardia nacional y perdio su vida cuando la casa donde estaba fue quema-da. Allf dos domobranci colocaron una ofrenda floral. En el salon principal tras oir las palabras centrales del Prof. Franci Sušnik se recitaron poesias alusivas. (Pag. )
DESPEDIDA ANTES DEL VIAJE A ESLOVENIA
El pasado sabado 15 de junio se realizo la despedida (antes de partir con rumbo a Eslovenia) de los estudiantes del ultimo ano del curso esloveno Marko Bajuk, denomi-nado RAST XLII. Familiares y amigos de los egresados se reunieron en la iglesia Marija Pomagaj para compartir la misa que ofrecio el sacerdote Franci Cukjati. Luego todos los invitados pasaron al salon principal donde esperaron que las 13 mujeres y los 18 varones que forman la RAST XLII se preparasen para el programa cultural. Bajo el lema "somos los brotes del tilo esloveno, que florecio en el suelo argentino" se sucedio el recitado de poesfas, el canto y el baile folclorico esloveno y argentino. Cabe resaltar que los 31 egresados editaron un compendio ("almanah") con artfculos sobre la vida de las personas que consideran un ejemplo de vida. La RAST por estos dfas ya esta recor-riendo y disfrutando de Eslovenia. (Pag. 4)
iFELIZ dJa PAPA!
El tercer domingo de junio se festeja el dia del padre. El curso de idioma esloveno de Cautelar (Prešernova šola) no fue la excepcion. Luego de la misa, los alumnos de todos los grados presentaron varias escenas en donde se destacaba el rol de padre. Gracias a la maestras por la de-dicacion y feliz dfa a todos los papas. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrkztltw* f^ 54б858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
1. julija 2013
1 EVRO 1,30 US dolar 1 EVRO 1,37 KAD dolar 1 EVRO 7,16 ARG peso
poravnajte naročnino!
Vse, česar niste vedeli o aloji
Zdravilne in negovalne učinke rastline Aloe vera so poznali in cenili že stari Sumerci in Egipčani, ti so jo poimenovali celo rastlina nesmrtnosti.
Zdravilnost te rastline je neskončna, saj med drugim pomaga pri povišanem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, angini, bronhitisu, kašlju, hemoroidih, neplodnosti ... Med drugim pa naj bi celo okrepila vid, pomagala v boju proti zasvojenosti s cigaretami, alkoholom in drogami. Ta pozitiven vpliv na človeško telo izhaja iz visoke vsebnosti vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov, eteričnih olj in encimov.
Aloe vera pozitivno vpliva tudi za kožo, saj jo naredi prožnejšo in mehko, hkrati jo hladi in pomiri. To pa dokazujejo tudi poskusi zaščite sadja in zelenjave, ki jo je znanstvena revija Science Daily objavila že pred leti.
Sveže sadje so zaščitili z brezbarvnim gelom te rastline in jih nato primerjali s kemično nezaščitenimi. Po petih tednih mirovanja pri nizki temperaturi je sadje, zaščiteno z alojo, ohranilo svojo začetno svežino, medtem ko je tisto neobdelano zgnilo že v enem tednu. Glede na raziskave je tudi okus ostal enak oziroma se je še celo izboljšal. Za takšno delovanje so po mnenju raziskovalcev zaslužni po-lisaharidi, ki preprečujejo izgubo vlage in oksidacijo, poleg tega pa vplivajo na kakovost telesnih tekočin in živila varujejo pred bakterijami.
Podobno gel deluje na koži, saj jo zaščiti pred zunanjimi vplivi in posledično pred staranjem. Gel v porah zadrži za kožo pomembno vlago.
V neki drugi raziskavi v Pittsburghu pa so ugotovili, da lahko fluid iz aloje omogoči preživetje - tudi pri močni izgubi krvi in velikih ranah. Izvleček iz rastline, ki so ga nanašali neposredno na rano, je namreč ohranil organ. Raziskava je pokazala, da je bilo pri dajanju infuzije preživetje 50-odstotno, medtem ko se je pri uporabi aloje odstotek dvignil na 80.
Pomembna spojina je tudi polisaharid acemannan, ki krepi imunski sistem in deluje protivirusno, protibakterij-sko in protiglivično. Med drugimi pred poškodbami zaradi kemičnih strupov in obremenjujočih drog ščiti tudi kostni mozeg.
SLOVENCI IN SPORT
OSEBNE NOVICE
rojstvo.
V ponedeljek, 17. junija se je rodil Lorenzo Cioccopo Alpino; očka je Pablo Cioccopo, mamica pa Milena Alpi-no. Srečni družini naše čestitke!
DAROVALI SO
Se vidimo 18. julija
Zaradi državnega praznika 9. julija, prihodnji teden Svobodna Slovenija ne more iziti. Naslednja številka bo tiskana z datumom 18. julija. Hvala za razumevanje!
Uredništvo in uprava
veliko kolajn NA
SREDOZEMSKIH IGRAH
Slovenska plavalna odprava se je od sredozemskih iger v turškem Mersinu poslovila s sedmimi medaljami. Zlato na 50 prsno je dodal Ravenčan Damir Dugonjić, Anja Klinar (foto) pa se na Gorenjsko vrača s šestimi medaljami.
Balinarka Tadeja Sodec je osvojila odličje zlatega leska v natančnem zbija-nju. Sodčevi se je pred štirimi leti v Pesca-ri za točko izmuznila uvrstitev v veliki finale štirih najboljših balinark na Sredozemlju, na letošnjih igrah pa je dobesedno pometla s tekmicami in v finalu dosegla 26 točk. Aleš Borčnik pa je osvojil bronasto kolajno: v malem finalu hitrostnega izbijanja je bil boljši od Francoza Fabiena Jarneta.
Martina Ratej je v metu kopja osvojila zlato medaljo (60,28 m).
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 19. ure.
Hvala za razumevanje!
Strelec Rajmond Debevec je osvojil bronasto kolajno v disciplini malokalibrska puška trojni položaj.
Teniški igralec Blaž Rola je osvojil dve odličji zlatega leska. Le 18 ur po zmagoslavju v dvojicah je v posamičnem finalu po dobrih štirih premagal Turka Marsela Ilhana s 6:7 (6), 6:2, 3:6, 7:6 (4) in 6:2. Zlato odličje je osvojila tudi slovenska kajakašica na mirnih vodah Špela Pono-marenko Janić, srebrno slovenske roko-metašice, bronasti pa slovenska badmin-tonska naveza Maja Tvrdy-Nika Koncut ter karateist Juš Markač.
TINA NAGRAJENA
Predsednik republike Borut Pahor je ob današnji podelitvi zlatega reda za zasluge smučarki Tini Maze in drugih odlikovanj v predsedniški palači dejal, da ta odlikovanja sporočajo, da se moremo in moramo veseliti uspehov drug drugega. Mazejeva je ob prejemu nagrade poudarila, da z nagrado pride tudi odgovornost, ki jo bo treba v prihodnje sprejeti.
Za dobrodelni sklad ZSMZ San Martin je darovala Voršič družina $200 v spomin Branka Rebozova. Iskren Bog plačaj!
OBVESTILA
SOBOTA, 6. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
SKA vabi na literarni večer na katerem se bodo predstavila nagrajena prozna dela v letu 2012, ob 20. uri v dvorani dr. Tineta Debeljaka.
NEDELJA, 7. julija: Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju SOBOTA, 13. julija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra »Barka brez ribiča«, v izvedbi mladine Našega doma, ob 20.30 uri v San Justu.
NEDELJA; 14. julija: Izredni občni zbor na Pristavi, po sv. maši. ČETRTEK, 25. julija: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Imeli
bomo srečanje v kuhinji z Anico Rode. Vsi lepo vabljeni!
NEDELJA, 28. julija: Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca.
SREDA, 31. julija: Učiteljska seja, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 3. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo 14. julija po sv. maši
Šolski odsek Zedinjene Slovenije vabi na
ALOJZIJEVO PROSLAVO
v nedeljo 7. julija, v Slovenski hiši Sveta maša na čast sv. Alojziju in mučencu Lojzetu Grozdetu ob 16. uri
Na sporedu bo igra
RADIO HUDA LUKNJA
v izvedbi učencev Prešernove šole in njihovih staršev Režija:Marija Zurc in starši učencev
Vstopnina: otroci: $20 odrasli: $30
Prisrčno vabljeni!