Poštnina plačana r gotovini.
0 URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.	V Ljubljani dne 23. novembra 1948.		Številka 50.
	VSEBINA.		
269.	Odločba o ustanovitvi Prehodnega mladinskega doma v Kamni gorici. 270.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih v industrijski tehnični stroki.		271. Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence veterinarske stroke. — Popravek.	
UREDBE, ODREDBE. MfODILS II ODLOČBE PHS¥ILNIKI.ODBEDBE.M¥OELS.OiLOEBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE MINISTRSTEV UUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
269.
Na podlagi 78. člena ustave LRS izdaja vlada Ljudske republike Slovenije po predlogu ministra za socialno skrbstvo LRS
odločbo
o ustanovitvi Prehodnega mladinskega doma v Kamni gorici
1.
Ustanovi še Prehodni mladinski dom v Kamni gorici pri Radovljici, ki je državna ustanova republiškega pomena pod operativnim upravnim vodstvom in nadzorstvom ministrstva za socialno skrbstvo.
2.
Naloga doma je, da sprejema in oskrbuje socialno ogroženo mladino, ki je potrebna varstva v domu, dokler se ne premesti v ustrezen dom oziroma internat ali da v uk v gospodarstvo
3.
Prehodni mladinski dom v Kamni gorici se vzdržuje iz proračuna ministrstva za socialno skrbstvo.
4.
Minister za socialno skrbstvo izda predpise o ureditvi in delu Prehodnega mladinskega doma.
5.
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak 672 Minister
za socialno skrbstvo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Dr. Anton Kržišnik L r. Miha Marinko 1. r.
270.
Na podlagi 4. člena v zvezd z 9. členom uredbe o Industrijski tehnični stroki (Uradni list LRS, št. 40-217/47) predpisujeta minister za industrijo in rudarstvo LRS ter ' minister za gozdarstvo in lesno industrijo LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in strokovnih tečajih v industrijski tehnični stroki
1.	člen
z
S tem pravilnikom so predpisane določbe za strokovno povzdigo uslužbencev v industrijski tehnični stroki in za pridobitev usposobljenosti, ki jim je v poklicih te stroke potrebna zaradi uspešnega opravljanja službe in napredovanja v višje poklice, ter pogoji za prehod iz druge stroke v industrijsko tehnično stroko.
I.	PRIPRAVNIŠKA SLUŽBA
2.	člen
V industrijski tehnični stroki je pripravniška služba za tele poklice:
1.	za nižjega industrijskega tehnika,
2.	za obratnega tehnika in
3.	za nižjega industrijskega inženirja.
Pripravniška služba za te poklice traja dve leti.
3.	člen
Pripravniška služba ima namen, da se pripravnik priuči praktičnemu delu v zadevni panogi industrijske tehnične stroke, da bi lahko v praksi čim racionalneje uporabljal znanje, ki si ga je pridobil v šoli.
Pripravniki se morajo med pripravniško službo seznaniti z vsemi dolžnostmi in deli svojega bodočega delovnega področja. Zato morajo opravljati svojo pripravniško službo na gradiščih novih tovarn oziroma obra-
tov kakor tudi v laboratorijih, preskusnih postajah, v konstrukcijskih birojih in obratih obstoječih naprav tiste industrijske panoge, za katero se nameravajo specializirati.
4.	člen
Tehnični vodja organizacijske enote, v kateri opravlja pripravnik pripravniško službo (tehnični direktor, glavni inženir, šef laboratorija, preskusne postaje ali konstrukcijskega biroja in pod.), je osebno odgovoren za sestavo podrobnih letnih in trimesečnih programov za pripravniško službo. Stalno mora spremljati pripravnikov razvoj, kontrolirati njegov strokovni napredek in skrbeti, da se pripravnik pravočasno priglasi k strokovnemu izpitu.
5.	člen
Med pripravniško službo vodijo pripravniki dnevni Est, v katerega vpisujejo vsak delovni dan podatke o vrsti in obsegu dela, ki so ga opravili. .
Pripravnik mora voditi ta dnevni list čisto kratko, vendar tako, da se iz njega jasno vidi, kakšno delo je imel določeni dan. Pripravnik vpisuje pri tem v dnevni list tudi svoja opazovanja, za katera misli, da so važna ali morda koristna, pa tudi vprašanja, ki jih sam ni mogel rešiti, a zanje med delom ni mogel dobiti potrebnega pojasnila.
6.	člen
Tehnični vodja, M je odgovoren po 4. členu tega . pravilnika, mora vsaj vsakih deset dni enkrat pregledati dnevne liste pripravnikov, napisati v znamenje, da je opravil pregled, datum in svoj podpis in dodati morebitne opombe, navodila, pojasnila in nasvete, če misli, da je to potrebno.
Njegova dolžnost je poleg tega, da pripravniku v čim krajšem času pojasni vprašanja, na katera ta naleti med delom, in sicer tako, da mu osebno pojasni, praktično pokaže, ga napoti na strokovno literaturo in podobno.
7.	člen
Ob koncu vsakega koledarskega trimesečja mora poslati tehnični vodja, ki je odgovoren po 4. členu tega pravilnika, poročilo o uspehu, ki ga je dosegel pripravnik pri svojem strokovnem napredku v preteklih treh mesecih.
Poročila se sestavljajo v treh izvodih, katerih eden se pošlje operativnemu upravnemu voditelju, drugi personalnemu oddelku pristojnega ministrstva, tretjega pa obdrži zadevna organizacijska enota.
8.	člen
Prve tri mesece, izjemoma pa po potrebi tudi več, mora biti pripravniška služba namenjena čim temeljitejšemu splošnemu spoznavanju industrijske panoge, v kateri pripravnik dela, posebno pa še vsega tistega obrata, pri katerega izgraditvi bo pripravnik sodeloval oziroma v katerega laboratoriju, preskusni napravi, konstrukcijskem biroju ali obratu bo opravljal glavni del svoje pripravniške službe.
V tem času mora obiti pripravnik vsa delovna mesta in vsa administrativna mesta nove gradnje oziroma vse oddelke in vse odseke obstoječega obrata.
Preostali glavni del pripravniške službe mora biti namenjen teoretičnemu in praktičnemu obvladanju vsega
tistega znanja in sposobnosti, ki so potrebne za uspešno opravljanje poklica, za katerega se pripravnik pripravlja. Ta čas mora pripravnik praviloma prebiti na tistem ali podobnem delovnem mestu, na katerem bo poaneje delal.
9.	člen
Podrobni program, ki ga po 4. členu tega pravilnika izdela tehnični vodja, je sestavljen iz del, ki se opravljajo v pripravnikovem obratu, v prvi vrsti pa obsega Me:
a)	za nižje industrijske tehnike
strojne panoge:
preračunavanje, projektiranje oziroma konstruiranje posameznih delov ter preskušanje in prevzemanje manjših kotlov, manjših parnih strojev manjših motorjev z notranjim zgorevanjem, lokomotiv in voz, preprostejših vodnih turbin, prenosnih naprav in dvigal, cevovodov, navadnih rezervoarjev in rezervoarjev pod pritiskom, orodnih in delovnih strojev, manjših vreten in kompresorjev v rudarskih obratih ter instalacij in naprav tiste industrijs' e panoge, kateri pripada pripravnikov matični obrat, in pa splošno mehanično tehnologijo kovin;
elektrotehnične panoge:
preračunavanje, projektiranje, oziroma konstruiranje posameznih delov ter preskušanje in prevzemanje manjših elektrarn, preprostejših razdelilnih mrež in daljnovodov, prenosnih vodov za nizko, srednjo in visoko napetost, preprostejših razklopnih naprav, kompliciranih električnih napeljav, elektromotornega obrata, elektrotermičnih aparatov, električne razsvetljave, preprostejših električnih strojev (generatorjev, motorjev, transformatorjev), razklopnih aparatov, instalacijskega materiala, kablov, izoliranih in golih žic, manjših izvoznih strojev, radniškiifa motorjev, rudniških električnih naprav in dr. ter preprostejših naprav in aparatov za šibki tok;
kemično-tehnološke panoge:
laboratorijske preskuse in analize, preprostejše sinteze, kontrolo in racionalizacijo kemično-tehnoloških postopkov v laboratorijskih, polindustrijskih in industrijskih napravah, flotacijah, rafinerijah in dr., in pa splošno kemično tehnologijo;
rudarske panoge:
raziskovanje, odpiranje in eksploatacijo rudišč, kopov in mineralnih tekočih goriv, odpravo rudarskih koristnih substanc, rudarska gradbena dela, manjša merjenja v jami in na površini ter izračunavanje in risanje kart;
vseh panog:
elemente racionalne organizacije dela v obratu, elemente za projektiranje podjetij s pravilnim dimenzioniranjem in disponiranjem z energetskimi napravami, proizvajalnimi napravami, transportnimi napravami in skladišči ter osnove toplotne ekonomije, elemente tehnike klimatizacije (vse vrste kurjenja in hlajenja, ventilacija, čiščenje, vlaženje in sušenje zraka), elemente razsvetljav-ne tehrike (naravne in umetne razsvetljave) ter elemente planiranja in evidence]
b)	za obratne tehnike
strojne panoge:
racionalno vodstvo obrata, redno vzdrževanje, sistematično iskanje kvarov im njih hitra odstranitev pri parnih kotiluh, parnih strojih, parnih turbinah, motorjih z notranjim zgorevamjem, lokomotivah in vozovih, vodnih turbinah, pri regulatorjih im vsej vodilni aparaturi pogonskih strojev, pri prenosnih napravah im dvigalih, skupini kompresorjev, velikih jamskih črpalkah, cevovodih, navadnih rezervoarjih in rezervoarjih pod pritiskom pri orodnih in delovnih strojih tiste industrijske panoge, kateri pripada matični obrat pripravnika, dalje pri izdelovanju, popravljanju in predelovanju vsega orodja ter vseh strojev in aparatov in končno splošno mehanično tehnologijo;
elektrotehnične panoge:
racionalno vodstvo obrata, redno vzdrževanje, sistematično 'skanje kvarov in njihova hitra odstranitev pri manjših elektrarnah, pri razdelilnih mrežah in daljnovodih, pri prenosnih vodih za srednjo im visoko napetost, razkiopnih napravah, elektromotornih obratih, elektro-termičnih napravah, napravah za električno razsvetljavo in napeljavah za šibki tok, dalje pri izdelovanju, popravljanju oziroma predelovanju vseh vrst električnih strojev (generatorjev, motorjev, transformatorjev), pri večjih izvoznih strojih, rudniških motorjih in celotni jamski električni napravi, pri razkiopnih aparatih, instalacijskem materialu, kablih, izoliranih in golih žicah im pri celotnem materialu za šibki tok ter končno splošno mehanično tehnologijo;
kemično-tehnološke panoge:
racionalno vodstvo obrata, redno vzdrževanje, sistematično iskanje kvarov in njihova hitra odstranitev pri obratih kemično-tehnološke panoge s posebnim ozirom na tisto vrsto industrije, ki ji pripada matični obrat pripravnika, laboratorijske preskuse manjšega obsega, kontrolo kemičr.o-tehnoloških postopkov, v rafinerijah, flotacijah in dr. in končno splošno kemično tehnologijo;
rudarske panoge:
racionalno vodstvo rudarskega (jamskega ali njemu ustreznega) obrata manjšega obsega ali oddelka večjega rudarskega obrata, separacije, briketnice in pod., racionalno vodstvo rudarskih gradbenih del, izdelave projektov za rudniške naprave ter manjša merjenja v jami in na površini ter izračunavanje in risanje kart;
vseh panog:
racionalno organizacijo dela v obratu, poznanje iz. delavnega postopka tiste vrste industrije, kateri pripada pripravnikov matrični obrat, racionalen obrat, redno vzdrževanje, sistematično iskanje kvarov in njihovo hitro odstranitev pri splošnih tovarniških napravah (parovodi, vodovodi, kanalizacija, električne napeljave, napeljave klimatizacijske tehnike, to je vsakovrstne kurjave, hlajenja, ventilacije, čiščenja, vlaženja in sušenja zraka), dalje osnove toplotne ekonomije, elemente planiranja in evidence, elemente o nabavljanju materiala in poznanju surovin im polizdelkov, poznanje vseh varnostnih predpisov in p red p sov za higiensko im tehnično varstvo pri delu, elemente znanja o pakiranju in prevozu polizdelkov
im končnih izdelkov, zlasti tiste vrste industrije, ki ji pripada pripravnikov matični obrat;
e) za nižje industrijske inženirje
strojne panoge:
preračunavanje, projektiranje in konstruiranje ter kompleksno preskušanje in prevzemanje para *' W*V« parnih strojev, parnih turbin, motorjev z notri, revanjem, vodnih turbin, lokomotiv im voz, reg im servomotorjev pogonskih strojev, prenosnih in dvigal, cevovodov, navadnih rezervoarjev in re jev pod pritiskom, orodnih im delovnih strojev in ic tiste vrste industrije, ki ji pripada matični obrat ntka, dalje racionalizacija obrata in sistematične kvarov pri pogonu oziroma pri izdelavi prej nav
elektrotehnične panoge:
proučevamje, projektiranje in konstruiranje pleksno preskušanje in prevzemanje električni' razdelilnih mrež, prenosnih vodov za vse napet -ftiopnih naprav, najbolj kompliciranih električni.
Ijav, elektromotornih obratov, elektrotermičnih a' in velikih električnih peči, električne razsvetljav tričniih strojev (generatorjev, motorjev, transform, razkiopnih aparatov, napeljavnega materiala, kab Urnih im golih žic ter priprav in naprav za šibki visokofrekventne naprave, dalje racionalizacijo o' sistematično iskanje kvarov pri obratu oziroma 1 nje prej navedenega;
kemično-tehnološke panogei
komplicirane laboratorijske poskuse in ki analize, lažje sinteze, kontrolo kemično-tehnok stopkov v laboratorijskem, polindustrijskem in skem merilu, dalje racionalizacijo obrata in sist iskanje kvarov pri obratih kemično-tehnološke F posebnim ozirom na tiste vrste industrije, ki jd pripravnikov matična obrat;
rudarske panoge:
projektiranje in preračunavanje del za ra odpiranje im eksploatacijo rudišč, kopov in n tekočih goriv, za odpravo in oplemenjevamje rudarskih substanc pri rudarskih gradbenih de‘ jamska in površinska merjenja ter izračunavanj nje kart;
vseh panog:
racionalno organizacijo dela v obratu, obrata z racionalnim dimenzioniranjem in dii energetske naprave, transportnih naprav, akli no toplotno ekonomijo, projektiranje in radona, vanje splošnih tovarniških oziroma pogonskih (parovodov, vodovodov, kanalizacije, električne ; instalacije klimatizacijske tehnike, to je vsakov jave, hlajenja, ventilacije, čiščenja, vlaženja ; zraka), projektiranje in ekonomično obratovar za razsvetljavo, elemente planiranja in evidei. nje in preskušanje surovin in polizdelkov ter in prevoza polizdelkov in izdelkov tiste vrs* ske panoge, ki ji pripada pripravnikov nit im pa poznanje varnostnih predpisov m p n higiensko in tehnično varstvo dela.
II. STROKOVNI IZPITI A. Pripravniški strokovni izpiti
10.	člen
V industrijski tehnični stroki so tile pripravniški strokovni izpiti;
nžjega industrijskega tehnika strojne,
I elektrotehnične, i kemično-tehnološke in rudarske panoge,
obratnega tehnika
■strojne,	>
elektrotehnične, kemično-tehnološke in rudarske panoge,
nižjega industrijskega inženirja strojne,
>) elektrotehnične,
' kemično-tehnološke in 1 rudarske panoge.
kovni Izpiti znotraj navedenih panog niao za vse 'e-pripravnike za isti poklic popolnoma enaki, e razlikujejo med seboj glede na posebnost in-i panoge, v kateri je pripravnik prebil svojo pri-- službo, oziroma glede na posebnost industrij-te, v kateri bo kandidat pozneje delal, tako da akt industrijski panog: tudi poseben strokovni
11.	člen
.‘ovni izpiti se delijo na dva dela, in sicer: i pismeno-praktični del in ustni del.
no-p raktični del izpita obsega pismeno ali ešitev postavljene naloge, ki jo kandidat prosto nem roku treh mesecev in nato predloži izpitni
del izpita obsega ustno odgovarjanje na postav-ašanja pred komisijo ali izvedbo določenih de-j in praktično opravljanje določenega dela oziro-.čno rešitev postavljene naloge.
12.	člen
,t dela najprej nalogo pismeno-praktičnega .Če ta del izpita napravi, se pripusti k uatne-
indidat ne napravi pismeno praktičnega dela trne ponavljati v treh do šestih mesecih, če tudi napravi tega dela izpita, nima več pravice, strokovni izpit iz zadevne panoge,
13.	(9en
■'■d izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo, 4 le‘o 'memije v začetku vsakega leta prstojni j roma organ, ki ga minister pooblasti, in sicer ee svojega resora.
Uslužbenci industrijske tehnične stroke tistih resorov, v katerih ni mogla biti sestavljena izpitna komisija, lahko opravljajo izpit pred izpitno komisijo, ki je sestavljena v drugem resoru, če je dosežen tak sporazum z organom, M je to komisijo sestavi.
14.	Sen
V	izpitni komisiji so trije člani in trije namestniki. Komis ja -c sestavi tako, da je aviloma v njej eden izmed najboljših strokovnjakov kandidatove organizacijske enote in eden izmed najboljših strokovnjakov operativnega upravnega vodstva, pristojnega za kandidatovo matično enoto, v izpitni komisiji za nižje industrijske inženirje pa en višji strokovni uslužbenec pristojnega ministrstva.
V	komisiji je bot njen član tudi organ personalne službe.
Po potrebi se lahko imenuje v izpitno komisijo tudi večje število članov, da bi bil za vsako snov, ki se izprašuje na izpitu, poseben strokovnjak,
15.	člen
Izpitna komisija za nižje industrijske tehnike in za obratne tehnike se sestavi praviloma pri glavni direkciji za zadevno industrijsko panogo.
Izpitno komisijo vodi predsednik komisije; njega določi organ, ki je imenovali komisijo, izmed njenih članov.
Administrativno delo izpitne komisije opravlja delovodja komisije, ki se določi obenem z imenovanjem same komisije.
16.	člen
Vsa potovanja članov izpitne komisije in kandidatov, ki so potrebna za izvajanje določb tega pravilnika, se štejejo za uradna potovanja im gredo v breme tiste organizacijske enote, pri kateri so člani komisije oziroma kandidati v službi. Ce kandidat brez opravičenega razloga odstopi od izpita, nima pravice do povračila stroškov po prednji določbi.
17.	člen
Pripravnik pridobi pravico, opravljati strokovni Izpit, po dveh letih uspešne in v redu prebite pripravniške službe.
Izjemoma se sme pripravnik pripustiti k izpitu po preteku dveh tretjim pripravniške službe, če je pokazal sposobnost in se pripravil za izpit. Ali naj se pripravniku po njegovi prošnji dovoli, da gre k izpitu pred pretekom dveh let pripravniške službe ali ne, odloči za nastavitev pristojni starešina na podlagi celotnega materiala in mnenja pripravnikovega tehničnega vodje, ki je odgovoren po
4.	členu tega pravilnika.
18.	člen
V	zadnjem mesecu pred pretekom določenega časa pripravn-ške službe se pripravnik lahko priglasi k strokovnemu izpitu. Priglasitev se pismeno predloži pristojni izpitni komisiji po tehničnem vodji, ki je po 4. členu tega pravilnika odgovoren za pripravniško službo v tisti organizacijski enoti. Priglasitev se z njegovim mnenjem in s pripravnikovo mapo oziroma njegovimi dnevnimi listi in
tnimeseemmi poročili o o’egovem napredku med pripravniško službo pošlje pristojni izpitni komisiji.
Tehnični vodja in pripravnik Lahko obenem s priglasitvijo predlagata temo oziroma predmet za pismeno-praktični del izpita, ki ga izbereta predvsem iz deiivnega področja pripravnikove službe. Ta predlog izpitna 1 .misija lahko sprejme, ni pa tega dolžna storiti.
19.	člen
Če ee kandidat priglasi za izpit več ko tri mesece pred prvim prihodnjim izpitnim rokom, mu mora komisija pravočasno poslati nalogo iz pismeno-praktienega dela, da bi imel tri mesece časa za njeno izdelavo, če do izpitnega roka ni več toliko časa, sme komisija izjemoma poslati kandidatu to nalogo tudi pozneje, vendar le v sporazumu z njim.
20.	člen
Pripravnik mora izdelano nalogo izročiti izpitni komisiji najpozneje v treh mesecih oziroma najpozneje do začetka prihodnjega izpitnega roka, če je Imel zanjo manj ko tri mesece časa.
Komisija mora prejeto nalogo pregledati en mesec pred začetkom prihodnjega izpitnega roka, naloge, ki so prispele pozneje, pa ob začetku tega izpitnega roka m svojo odločbo takoj sporočiti kandidatu. Kandidatom, ki so napravili pismeno-praktični del izpita, sporoči komisija obenem tudi to, kdaj bodo opravljali ustni del izpita.
21.	člen
Izpitni rok za ustni del izpita se določi praviloma dvakrat na leto, in sicer v marcu in septembru Po potrebi pa lahko določi organ, ki imenuje komisijo, tudi več rokov in v drugih mesecih.
22.	člen
Izpitna komisija odloča z večino glasov o 'am, ali je kandidat i-zpit napravil. Pri odločanju o predloženi rešitvi pismeno-praktične naloge odloči komisija samo, ali je kandidat ta del izpita napravil ali ne, to je, ali se kandidat pripusti k ustnemu delu izpita ali pa zavrne. Ko opravi kandidat tudi ustni del izpita, ga komisija oceni glede na oba dela z oceno: odlično, prav dobro, dobro ali slabo.
23.	člen
Kandidatu, M je izpit napravil, izda Izpitna komisija spričevalo. V njem navede, za kateri poklic je kandidat napravil strokovni izpit.
Po izpitu se pripravnik razporedi v začetni poklic, za katerega je napravil strokovni izpit,
24.	člen
Program za pismeno-praktični del izpita, iz katerega dob: pripravnik nalogo, obsega:
a)	za nižje industrijske tehnike:
proračun, projekt oziroma konstrukcijo preprostejše tovarniške ali elektrogo'podarske naprave oziroma bolj komplicirane naprave, stroja ali aparata iz tiste gospodarske panoge, kateri pripada pripravnikova matična enota, oziroma analizo, sintezo, nov tehnološki postopek, preskušanje in merjenie, predlog za racionalizacijo naprav,
za rekonstrukcijo ali sploh za novatorsko zboljšanje posameznih naprav ali vsega obrata;
b)	za obratne tehnike:
obrazložene predloge za ekonomičnejše obratovanje posameznih aparatov, naprav in strojev m celotne tovarniške ali elektrogospodarske naprave, ekonom-čnejše tehnološke postopke ter racionalizatorske in novatovske predloge za proizvodnjo, montažo, popravljanje ali predelavo orodja, aparatov, naprav in strojev ter preskušnje in merjenje;
u) za nižje industrijske inženirje:
proračune, projekte za konstrukcijo aparatov, strojev, naprav in obrala; bolj komplicirana analitična dela, sinteze, nove tehnološke postopke, preskušanja in merjenja, racionalizatorske in novatorske predloge za graditev, re-kcttdtrukcijo ;n razširitev naprav, za proizvodnjo, za popravilo in za obrat; razčlenitev teoretičnih problemov zaradi njihove uporabe v industriji s posebnim ozirom na telmrino-ekonomsko problematiko tiste industrije, ti ji pripada pripravnikova matična enota.
Pr: dajanju lem za pismeno-praktični de! izpito se komisija ravna po tehle načelih:
a)	tematika mora biti vzeta iz delovnega področja pripravniške službe ali biti v zvezi s tem delovnim področjem;
b)	dane teme morajo imeti neposreden praktičen pomen za zgraditev, rekonstrukcijo in obratovanje naše industr.je.
Posebno uspela dela in izvirne rešitve predloži komisija za praktično uporabo, za pohvalo, za racionalizator-sko ali novatorsko nagrado ali za izredno premijo in od-likovnje, če to po svojem pomenu zaslužijo.
25.	člen
Program ustnega izpita je sestavljen iz splošnega in strokovnega dela.
Program splošnega del ' -pita predpiše predsednik vlade LRS.
Strokov i del obsega program pripravniške službe po 9. členu tega pravilnika. Za izhodišče mora vselej vzeti pismeno-praktično nalogo, da omogoči izpitni komisiji sodbo o splošni tehnični kulturi kandidata, o njegovi zmožnosti za čitanje in kritično presojo kompliciranih načrtov, shem, obrazcev in receptov ali o njih praktičnem izvajanju, o poznanju norm, standarda, tipiziranih vrst, pi edpisov, uzanc in pod., vselej s posebnim ozirom na razmere in potrebe pripravnikove matične enote.
Strokovni del izpita določi izpitna komisija po razčlenjenem programu v sporazumu s tehničnim vodjem iz 4. člena, ki sestavlja program za pripravnikovo delo med pripravniško službo.
26.	člen
Takrat, ko dela kandidat pismeno-praktično nalogo, ga je treba oprostiti vsakega nadurnega dela, napornih nalog, terenskega dela, potovanj in pod.
Isto velja tudi za kandidate, ki se pripustijo k ustnemu izpitu.
Za prvo opravljanje izpita se kandidatu lahko da deset do trideset dni plačanega dopusta, ki se ne šteje v redni letni dopust
27.	člen
Če pripravnik ne napravi izpita v predpisanem roku ali če ga ni mogel opraviti do konca pripravniškega staža, se mu lahko podaljša pripravniški staž za šest mesecev.
B. Strokovni izpit za dosego višjega poklica
28.	člen
Strokovni izpit za dosego višjega poklica morajo opravljati kandidati za višjega industrijskega tehnika.
29.	člen
Določbe tega pravilnika o pripravniških strokovnih izpitih se uporabljajo 'miselno tudi pri tem izpitu, upoštevajoč pri tem, da je to strokovni izpit za višji poklic, za katerega ni pripravniške službe.
Kandidat za višje industrijske tehnike opravlja izpit pred komisijo, ki jo za te izpite določi s posebnim aktom resorni minister ali organ, ki ga ta pooblasti.
30.	člen
Kandidati za višjega industrijskega tehnika pridobijo praviloma pravico, priglasiti se za strokovni izpit, ki je potreben za dosego tega poklica, v prvem prihodnjem roku po štiriindvajsetih mesecih uspešno in v redu prebite službe v katerem izmed poklicev, ki so določeni v raz^ delku D/3 v 2. členu uredbe o industrijski tehnični stroki, izjemoma pa tud; pred tem rokom, če so pokazali posebno sposobnost in strokovnost pri dotedanjem delu.
Za nastavitev pristojni starešina sprejme ali zavrne kandidatovo priglasitev za pripustitev k tc mu izpitu. Poprej pa mora zahtev;': mnenje strokovne komisije o njegovem strokovnem delu ali napredku v službi.
31.	člen
Kandidatom ni treba opravljata izpita iz splošnih vprašanj ustnega dela, če so ta del izpita že napravili pri strokovnem izpitu za nižjega industrijskega tehnika.
32.	člen
Za industrijskega svetnika ali višjega industrijskega svetnika je lahko postavljen višji industrijski tehnik ali višji obratni tehnik, ki izpolnjuje pogoje iz 5. člena uredbe o industrijski tehnični stroki.
V	ta namen imenuje pristojni minister za vsak posamezen primer posebej komisijo, z nalogo, da preskusi pokazano praktično sposobnost za organiziranje ustrezne panoge gospodarske delavnosti, v kateri kandidat dela, in prouči vrednost morebitnih teoretičnih del, s katerimi se je kandidat izkazal pri svojem znanstvenem in strokovnem delu.
Če kandidat nima takih teoretičnih del in tudi ni dotlej podal praktičnega dela, ki bi nesporno dokazovalo njegovo visoko znanstveno in strokovno znanje, mu komisija lahko naloži, naj obdela kako znanstveno-tehnično ali organizacijsko-praktočno delo iz svoje panoge in naj ga nato brani pred komisijo.
Rok za obdelavo takega dela določi komisija, biti pa ne sme krajši od treh in ne daljši od dvanajstih mesecev.
V	komisiji iz drugega odstavka tega člena je potrebno število strokovnjakov in vodja personalne službe.
33.	člen
Poklic višjega obratnega tehnika, višjega industrijskega inženirja, industrijskega svetnika ali višjega industrijskega svetnika lahko uslužbenec z neposredno nižjim poklicem doseže, če dob; ugodno oceno strokovne komisije, ki jo imenuje organ, pristojen za izdajo odločbe o napredovanju.
UL STROKOVNI TEČAJI
34.	člen
V industrijski tehnični stroki so strokovni tečaji potrebni za dosego tehle poklicev:
a)	za industrijskega laboranta,
b)	za pomožnega industrijskega risarja,
c)	za industrijskega nadzornika,
č) za industrijskega (obrtnega) obratovodjo,
d)	za nižjega industrijskega tehnika (brez srednje tehnične šole) in
e)	za obratnega tehnika.
Tečaji za poklice pod a), b) in c) so nižje stopnje, tečaji za poklice pod č), d) m e) pa srednje stopnje.
35.	člen
Tečaji obsegajo teoretični in praktični pouk.
Teoretični pouk obsega:
a)	predmete splošne izobrazbe in
b)	strokovne predmete.
Praktični pouk obseg, risarska in konstruktorska dela, preračunavanja, praktično preskušanje in merjenje na strojih, aparatih im napravah, električna merjenja, eksperimente, laboratorijsko delo pri raziskovanjih analizah in sintezah ter po referatih o možnosti racionalnejše organizacije dela na posameznih delovnih mestih, skupinah delovnih mest, oddelkih ali v celih obratih.
Tematika mora biti vzeta iz delovnega področja matičnih enot tečajnikov ali pa biti vsaj v najtesnejši zvezi s tem področjem.
36.	člen
Teoretični pouk se opravlja izven delovnega časa.
Praktični pouk se sme deloma, od časa do časa pa tudi v celoti opravljati med delovnim časom, če to ne ovira rednega poslovanja oziroma če se da koristno povezati z rednim delom matične enote tečajnikov.
37.	člen
Tečaji se prirejajo praviloma v matičnih enotah tečajnikov, to je v vsakem podjetju, v katerem je zadosti uslužbencev, ki se priglasijo za tečaj.
Če je v posameznem podjetju premalo priglašenih, sme operativno upravno vodstvo zbrati tečajnike iste vrste iz raznih podjetij v eno podjetje, kjer tečajniki opravljajo redno službo, hkrati pa obiskujejo tečaj.
Izjemoma se smejo tečaji prirejati tudi na sedežu direkcije. Dovoljenje za to da pristojni minister po obrazr loženem predlogu operativnega upravnega voditelja.
Če v kakem resoru nj ustreznega tečaja, smejo prizadeti uslužbenci iz tega resora obiskovati ustrezen tečaj, ki se or":nT”ira v drugem resoru, če jim to dovoli operativni upravni voditelj, ki je ta tečaj organiziral.
Štev. 50. - 23. XI. 1948
i	- i	•	i	.
38.	člen
Tečaji nižje stopnje trajajo praviloma štiri mesece s približno tristo urami teoretičnega in praktičnega pouka, medtem ko trajajo tečaji srednje stopnje praviloma šest mesecev s približno petsto, urami teoretičnega in praktičnega pouka.
Čas za prireditev tečaja določi glavni direktor pri-stojiaega operativnega upravnega vodstva.
39.	člen
Vsi stroški tečaja i .ničnih izpitov gredo v breme tistih organizacijskih enot, katerih uslužbenca obiskujejo tečaj, in sicer v sorazmerju s številom tečajnikov.
40.	člen
Glavno nadzorstvo in evidenco o teh tečajih vodijo personalni oddelki zadevnih ministrstev.
41.	člen .
Ob koncu tečaja opravijo tečajniki končni izpit pred izpitno komisijo, ki jo ob začetku vsakega leta imenuje za tisto leto glavni direktor pristojnega operativnega upravnega vodstva.
V izpitni komisiji za končne izpite so trije člani, izmed katerih mora biti vsaj eden predavatelj na tečaju. En član komisije je organ za personalno službo.
Izpitna komisija oceni tečajnike z oceno: odlično, prav dobro, dobro ali slabo.
Ta končni izpit velja za strokovni izpit, ki je potreben po 2. členu uredbe o industrijski tehnični stroki za dosego ustreznega poklica.
42.	člen
Končni izpiti obsegajo enako kakor strokovni izpiti dva dela, in sicer:
pismeno-praktieni del in
ustni del.
Oba dela izpita sestavljata celoto. Kandidat se pripusti k ustnemu delu izpita, ko z uspehom napravi pisme-no-praktični del.
Pismeno-praktiični del izpita sme trajati največ deset dni, ustni izpit pa ne manj kot eno in ne več ko tri ure.
43.	člen
Kandidati za končni izpit se smejo oprostiti nadurnega dela, napornih nalog, terenskega dela, potovanja in podobno, ustrezno določbam 26. člena tega pravilnika.
Za končni izpit se kandidati priglasijo takoj po končanem tečaju. Pismeni izpit se začne najpozneje mesec dni po končanem tečaju, ustni izpit pa takoj po končanem pism eno-p raktičnem delu.
44.	člen
Program tečaja iz teoretičnega pouka obsega za tečajnike s prakso splošno izobrazbo im strokovno poznanje.
Program splošne izobrazbe predpiše predsednik vlade LRS.
Strokovno poznanje obsega:
a)	za industrijske laborante:
elemente tehnične matematike, računanje z logaritemskim računalom, elemente nauka o trdnosti, elemente mehanične in kemične tehnologije, elemente tehnične fizike in splošne kemije, merjenje in tehtanje, varnostne in higienske predpise;
b)	za pomožne industrijske risarje:
elemente tehnične matematike, računanje z logaritemskim računalom, elemente nauka o trdnosti, elemente mehanične in kemične tehnologije s posebnim ozirom na kandidatovo gospodarsko panogo, elemente planimetrije in stereometrije, elemente kotirane projekcije, aksono-metrije in perspektive;
c)	za industrijske nadzornike:
elemente tehnične matematike, računanje z logaritemskim računalom, elemente nauka o trdnosti, elemente mehanične in kemične tehnologije s posebnim ozirom na kandidatovo gospodarsko panogo, varnostne in higienske predpise, elemente racionalne organizacije dela;
č) za industrijske (obrtne) obratovodje:
elemente tehnične matematike, računanje z logaritemskim računalom, elemente nauka o trdnosti, elemente j mehanične in kemične tehnologije s posebnim odrom na kandidatovo gospodarsko panogo, elemente tehnične fizike in splošne kemije, merjenje, preskušanje in tehtanje, varnostne in higienske predpise, čitanje tehničnih načrtov, elemente racionalne organizacije dela;
d)	za nižje industrijske tehnike:
tehnično matematiko, računanje z logaritemskim računalom in logaritemskimi tablicami, nauk o trdnosti, mehanično in kemično tehnologijo s posebnim ozirom na kandidatovo gospodarsko panogo, elemente tehnične fizike in splošne kemije, merjenje, preskušanje in tehtanje, varnostne in higienske predpise, tehnično risanje, kotira!* | no projekcijo, aksonometrijo in elemente perspektive, j elemente racionalne organizacije dela;
e)	za obratne tehnike:
tehnično matematiko, računanje z logaritemskim raču. ! nalom, elemente nauka o trdnosti, mehanično jn kemično tehnologijo s posebnim ozirom na kandidatovo panogo, elemente tehnične fizike in splošne kemije, merjenje; preskušanje in tehtanje, varnostne in higienske predpise, tehnične načrte, racionalno organizacijo tovarniškega dela j oziroma dela v obratu, norme, standarde in tipizacije.
Program tečaja iz praktičnega pouka določi tehnično ! vodstvo tiste organizacijske enote, ki tečaj priredi, potrdi | pa ga operativno upravno vodstvo po okvirnih navodilih ; personalnega oddelka oziroma oddelka za strokovno šdl-: si vo zadevnega ministrstva, v skladu z določbami 34., 35., 36., 38. in 44. člena tega pravilnika.
46.	Slien
Po opravljenem končnem izpitu izda komisija kandidatu spričevalo, da je z uspehom dovršil tečaj. To spričevalo priloži kandidat svoji prošnji za nastavitev v določeni poklic.
IV.	PERIODIČNI TEČAJI ZA STROKOVNO POVZDIOO
47.	člen
Za uslužbence industrijske tehnične stroke se prirejajo periodični letni tečaji aa njihovo strokovno po-vadigo, ki so obvezni:
a)	za industrijske tehnike,
b)	za višje industrijske tehnike,
c)	aa višje obratne tehnike in
č) za nižje industrijske inženirje.
Te tečaje lahko obiskujejo tudi drugi uslužbenci industrijske tehnične stroke, vendar to ni njihova dolžnost.
48.	člen
Vsako leto se mora organizirati po en periodični tečaj srednje oziroma višje stopnje.
Tečaji srednje stopnje so namenjeni za uslužbence, navedene pod a), b) in c), tečaji višje stopnje pa za uslužbence, navedene pod č) v prednjem členu tega pravilnika.
49.	člen
Namen teh tečajev je, da se dviga strokovno znanje industrijskih tehničnih kadrov. To se doseže:
a)	s poglobitvijo in osvežitvijo temeljnega znanja in
b)	z referati o napredku tehnike v zadnjem letu.
Način dela v teh tečajih obsega: predavanja, po možnosti z eksperimenti, demonstracijami, filmi in projekcijami, dalje diskusijske in debatne večere, delo v specialnih krožkih, izlete na gradišča novih podjetij in v obrate obstoječih podjetij in pod.
Predavanja morajo biti aktualna im glede na stopnjo tečaja na naj višji ravni, pri tem pa ne preozko specializirana. Strokovno vodeni specialni krožki poglabljajo snov predavanja in jo povezujejo s specialnim delovnim področjem tečajnikov.
50.	člen
Predavatelji na teh tečajih morajo biti vidni strokovnjaki iz zadevne gospodarske panoge, iz ministrstva, iz glavnih direkcij, z univerze in drugih šol, po potrebi pa tudi iz tujine.
51.	člen
Predavanj* in debate so vsak dam.
Tajništvo tečaja vodi evidenco o delu vsakega posameznega tečajnika.
Končnega izpita ni.
52.	člen
Tečaje priredi in vodi zadevno ministrstvo.
Stroški za vzdrževanje takih tečajev ter za potovanja im prebivanje predavateljev in tečajnikov v kraju, kjer se priredi tečaj, obremenjujejo tiste organizacijske enote, katerih uslužbenci obiskujejo tečaj, im se razdelijo mednje v sorazmerju s številom tečajnikov.
53.	člen
Razen zgoraj v 47. členu naštetih obveznih tečajev lahko operativni upravni voditelji priredijo po potrebi še druge tečaje za povzdigo in izpopolnitev obstoječih kadrov.
54.	člen
Ti tečaji se upoštevajo pri dosegi višjega poklica, ne dajejo pa uslužbencu pravice do določenega poklica.
X. SPECIALIZACIJA
55.	člen
Uslužbenci industrijske tehnične stroke imajo pravico do specializacije, in sicer pet let po izpitu oziroma sprejemu v stroko, če pred vstopom v to stroko niso delali izpita, in sicer, do specializacije v ožjem področju svoje panoge, na gradiščih, v obratih, laboratorijih, institutih in drugih ustanovah doma in v tujini.
Specializacija traja praviloma eno do dve leti.
Stroški specializacije gredo v breme tiste organizacijske enote, pri kateri je uslužbenec delal pred izdajo dovoljenja za specializacijo.
Odločbo o specializaciji izda za uslužbence ministrstva ter glavnih direkcij pristojni minister neposredno, za uslužbence tistih organizacijskih enot, ki jih vodijo glavne direkcije, pa po predlogu glavnega direktorja.
VI. PREHOD IZ STROKE V STROKO
a)	Za pripravnike
56.	člen
Pri prehodu iz drage stroke v industrijsko tehnično stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, ki je predpisana za-industrijsko tehnično stroko, in da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba. V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji in v industrijski tehnični stroki in po pripravljenosti pripravnika za izpit. Celotna pripravniška služba pa ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe za industrijsko tehnično stroko,
Po prehodu pripravnika ni treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.
57.	člen
Pripravniku, M je napravil strokovni izpit pred prenehanjem službe, se ta izpit prizna ob zopetni vrnitvi v službo, če prekinitev ni daljša od dveh let, kolikor to ni v odločbi o zopetni nastavitvi (v kateri se lahko dovoli oprostitev tudi le od posameznih delov izpita) posebej drugače določeno.
Če mora kandidat opravljati izpit, pridobi pravico do pripustitve k izpitu šele čez 6 mesecev po zopetnem sprejemu v službo.
58.	člen
Prehod iz druge stroke v industrijsko-tehnično stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno usposobljenost, ki je določena za. ustrezen poklic v industrijski tehnični stroki, in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko uslužbenec napravi izpit, se nastavi v določen poklic. Do te nastavitve obdrži plačo dotedanjega poklica.
Uslužbencu ni treba v industrijski tehnični stroki opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Če dobi uslužbenec ob prehodu iz druge stroke v industrijsko tehnično stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora napraviti izpit, ki je določen za začetni poklic v določeni skupini poklicev.
59.	člen
Strokovnega izpita ni treba pri prehodu iz druge stroke v industrijsko tehnično stroko opravljati uslužbencem, ki pridejo na mesta vodilnih uslužbencev, kakor tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe.
Prav tako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano izobrazbo in prakso za določen poklic.
VII. KONČNE DOLOČBE
\
60.	člen
Prevedeni pripravniki; morajo opraviti strokovna izpit po določbah tega pravilnika.
Če je pripravniku pretekel rok pripravniške službe ali če mu do preteka tega roka ni ostalo zadosti časa, da bi se lahko pripravil za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba zaradi opravljanja strokovnega izpita za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo na izpit, vendar največ za šest mesecev.
61.	člen
Uslužbenec, bi ni napravil strokovnega izpita ali pa je napravil izpit, ki ne ustreza za poklic predpisanemu izpitu, v katerega je preveden, mora napraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
62.	člen
Po oceni strokovne komisije se strokovnega izpita iz prednjega člena lahko oprostijo vodilni uslužbenci in uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in zmožnost za opravljanje dela določenega poklica oziroma funkcije.
63.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami tega pravilnika o strokovnih tečajih.
64.	člen'
V vsakem posameznem primeru odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu 'iz tega pravilnika ustrezajo posamezni prejšnji izpiti.
65.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LES«.
Št. S-zak 682
Ljubljana dne 18. novembra 1948.
.	,	Podpredsednik vlade
Strinjam se.	in minister za industrijo
Predsednik vlade LRS:	in rudarstvo LRS:
Miha Marinko L r. Dr. Marijan Brecelj 1. r.
Minister za gozdarstvo in lesno industrijo LRS: Tone Fajfar l. r.
271.
Na podlagi 4., 8. in 17. člena uredbe o veterinarski stroki predpisujem v sporazumu s predsednikom vlade
LRS
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence veterinarske stroke
L PRIPRAVNIŠKA SLUŽBA
1.	člen
Namen pripravniške službe je, da si pripravniki veterinarske stroke pridobijo potrebno strokovno prakso in razširijo svoje strokovno znanje.
2.	čl en
Pripravniška služba je za poklic nižjega veterinarskega pomočnika in veterinarja ter traja dve leti. V tem roku mora pripravnik napraviti strokovni izpit
Če pripravnik v tem roku ne napravi izpita, mu za nastavitev pristojni starešina lahko po predlogu starešine organizacijske enote podaljša pripravniško službo za pol leta.
Prav tako se lahko zaradi dolge bolezni, vojaške služ-be in podobnega pripravniku podaljša pripravniška služba za šest mesecev.
3.	člen k
Pripravniki iz 2. člena tega pravilnika prebijejo pripravniški staž v veterinarski bolnici ali večji veterinarski ambulanti in pri okrajnem ljudskem odboru, in sicer: v veterinarski bolnici ali ambulanti najmanj deset mesecev, pri okrajnem izvršilnem odboru najmanj šest mesecev, preostali čas pa lahko prebijejo v kakem znanstvenem produkcijskem ali diagnostičnem zavodu ali v večji klavnici.
Za nastavitev pristojni starešina skrbi, da prebije pripravnik pripravniški staž v določenih ustanovah in podjetjih.
4.	<3 en
Med pripravniško službo se mora pripravnik seznaniti z vsemi vrstami dela veterinarske stroke.
Starešina organizacijke enote, v kateri pripravnik dela, mora voditi evidenco in kontrolo o njegovem delu in spremljati potek njegovega napredka pri seznanitvi z delom. Zato mora pripravnik voditi delovni dnevnik, v kai-terega vpisuje vse delo, ki ga opravlja, starešina pa vpiše v ta dnevnik ob koncu vsakega meseca svoje pripombe in svoja opažanja o pripravnikovi strokovni sposobnosti.
Pri večjih organizacijskih enotah lahko starešina organizacijske enote to delo prenese tudi na enega od starejših strokovnjakov.
II.	STROKOVNI IZPITI
5.	člen
Strokovni izpiti so:
a)	za pripravnike,
b)	za specialiste.
6.	člen
Strokovni izpiti se opravljajo pred komisijo s ministar* stvu za kmetijstvo LRS.
Ministrstvo m kmetajstvo LRS določi v začetku vsakega leta dve izpitni komisiji: eno za poklic nižjega veterinarskega pomočnika, drugo za poklic veterinarja.
Izpit za poklic veterinarja specialista opravijo kandidati po pravilniku o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence veterinarske stroke, štev. 11731/1 z dne & aprila 1948, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ, št. 39-291/48.
7.	člen
V izpitni komisiji so predsednik, „*gan personalne službe ministrstva za kmetijstvo in člani izpraševalci. Predsedniku in vsakemu članu izpraševalcu se določi po en namestnik. Predsednik izpitne komisije se imenuje izmed uslužbencev ministrstva ra kmetijstvo LRS.
Člani izpraševalci morajo biti strokovnjaki veterinarskih znanstvenih ustanov in ministrstva za kmetijstvo LRS. Biti morajo strokovnjaki za tisto skupino, iz katere izprašujejo.
8.	člen
Delovodja pri izpitih je uslužbenec, ki ga določa vodja kadrovske službe ministrstva za kmetijstvo LRS.
Delovodja vodi zapisnik o delu izpitne komisije in opravlja vse administrativno delo glede izpita, nima pa pravice izpraševati. Arhiv izpitne komisije vodi kadrovska služba ministrstva za kmetijstvo LRS.
9.	člen
Ce potuje kandidat na izpit izven kraja svojega službovanja, ima pravico do dnevnice in povračila potnih stroškov v breme državne blagajne po predpisih za nrad na potovanja.
Kandidatom za pripravniški strokovni izpit se sme za prvo opravljanje izpita dovoliti 10 do 30 dni plačanega dopusta.
10.	člen
Kandidat predloži prošnjo za opravljanje izpita izpitni komisiji po starešini organizacijske enote, in sicer en mesec pred izpitnim rokom. Starešina organizacijske enote predloži skupaj s prošnjo izpitni komisiji podatke o opravljenem končnem Izpitu na veterinarski takulteti ali njej enaki visoki veterinarski šoli oziroma srednja ve-terinarski šoli in podatke o nastavitvi, razen tega pa za pripravnika overjen delovni dnevnik, za specialni izpit pa podatke, da je kandidat prebil staž v zavodu in ustanovi pri delih tiste skupine, iz katere opravlja specialni izpit.
11.	Sen
Dan in čas izpita določi sporazumno s predsednikom izpitne komisije vodja kadrovske službe in o tem pismeno obvesti člane izpraševalce in kandidate po njihovih uradih najmanj 10 dni pred izpitom.
Če je kateri izpraševalec zadržan in ne more priti k izpitu, mora to takoj sporočiti vodji kadrovske službe
12.	člen
Kandidata oceni komisija z nadpolovično večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči predsednikov glas. Ocene so: rodličnoe, »prav dobroc, »dobro«, če je
kandidat izpit napravil, ali »slabo«, če izpita ni napravit. Ocena se dobi tako, da se ocene pismene naloge, ustnega ter praktičnega izpita seštejejo in delijo s 3. Izpitna komisija izda spričevalo o opravljenem izpitu na obrazcu, ki ga predpiše ministrstvo za kmetijstvo LRS. Izid izpita se vpiše v uslužbencev uslužbenski list.
A. Strokovni izpit za pripravnike
18.	člen
Strokovnega izpita za pripravnike so lahko oproščeni tisti, ki prvič vstopijo v državno službo veterinarske stroke:
1.	če so znani kot veterinarski znanstveni delavci,
2.	če so znani kot dobri veterinarski praktiki.
Osebe brez strokovnega izpita se nastavijo na podlagi
obrazloženega predloga izpitne komisije.
14.	člen
Pripravniki veterinarske stroke imajo pravico, opravljati strokovni izpit po 20 mesecih pripravniške službe
Pripravniku se sme po presoji neposrednega starešine dovoliti opravljanje strokovnega izpita po 18 mesecih pripravniškega staža, če se je že v tem času pripravil za izpit.
Strokovni izpit je pismen, usten in praktičen. Ustni izpit je sestavljen iz splošnega in specialnega (strokovnega) dela.
Pri izpitu se ugotovi teoretična in praktična usposobljenost kandidata ter njegova sposobnost za veterinarsko službo.
15.	člen
Pri pismenem izpitu obdelajo priglašeni kandidati temo iz predmetov, navođenih v strokovnem programu za ustni izpit. Temo vleče eden od kandidatov izmed tem, ki jih pripravi predsednik komisije sporazumno s člani izpraševalci. Pismeni izpit traja zdržema do 5 ur. Kandidati smejo na pismenem izpitu uporabljati zakone, uredbe in pravilnike.
Kandidat, ki svoje naloge prej konča, mora takoj zapustiti izpitni prostor.
Pisanje pismene naloge nadzirajo dlani komisije po razporedu, kj ga določi predsednik.
16.	člen
Po pismenem izpitu opravijo kandidati ustni izpit. Program ustnega izpita obsega dva dela: splošni del, ki ga predpiše predsednik vlade LRS, in specialni (strokovni) del
Pred ustnim izpitom vleče kandidat za vsako skupino toliko vprašanj, kolikor podskupin ima zadevna skupina. Izpit se opravlja pred vso komisijo.
17 Sen
Strokovni del izpita za veterinarja opravljajo kandidati iz teh skupin:
I.	skupina — živalske kužne bolezni:
1.	epizootiologija in proiilaksa živalskih kužnih bolezni, mikrobiokigja, se rolo gija in imunologija, osnova laboratorijske diagnostike;
2.	patološka anatomija s posebnim ozirom na kužne bolezni;
II.	skupina:
1.	vzrejne bolezni; etiolagija, diagnostika, zatiranje;
2.	parazitologija; ugotavljanje in zatiranje parazitnih bolezni pri gospiodarsko koristnih živalih;
3.	veterinarska higiena;
III.	skupina — zdravljenje domačih živali:
1.	notranje bolezni;
2.	splošna in specialna veterinarska kirurgija, oniho-iogija;
3.	porodništvo, steriliteta;
4.	oftalmologija;
IV.	skupina:
1.	Higiena živil živalskega izvora; higiena mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, pregled perutnine, divjačine, rib, rakov ter školjk in drugih mehkužcev, tržno nadzorstvo nad živili živalskega izvora;
2.	živalski promet z zooekonomijo;
V.	skupina:
biologija reje domačih živali (splošna in specialna živinoreja) ;
VI.	skupina:
predpisi o organizaciji veterinarske službe, veterinarska zakonodaja LRS, veterinarska zakonodaja FLRJ in sodno veterinarstvo.
18. člen
Po pismenem in ustnem izpitu opravijo kandidati praktični izpit, ki obsega:
1.	živalske kužne bolezni, klinično preiskavo živali, mikroskopsko diagnostiko, alergične poskuse, jemanje in pošiljanje materiala za preiskavo, praktično dezinfekcijo;
2.	patološko anatomijo: sekcijo poginulih ali ubitih živali, sestavljanje izvidov in mnenj o raztelešen ju, diagnostiko patološko-anatomskih sprememb;
3.	klinično diagnostiko notranjih in kirurških obolenj, oftalmoskopijo, sterilizacijo, umetno osemenjevanje;
4.	parazitologijo, preiskavo izločkov in drugega materiala zaradi parazitov, preiskavo po parazitih povzročenih sprememb;
5.	upravno veterinarstvo: praktično uporabo veterinarskih strokovnih zakonitih predpisov (postopek pri ugotovitvi kužne bolezni, izpopolnjevanje in vedenje predpisanih obrazcev itd.);
6.	sodno veterinarstvo: dajanje izvida in mnenja za sodne namene na podlagi kliničnega pregleda ali sekcije ali na podlagi pregleda živalskih delov in dajanje mnenj na podlagi predloženih veterinarskih potrdil ali sodnih spisov;
7.	higieno živil živalskega izvora: pregled klavnih živali, pregled mesa. mleka in mlečnih izdelkov, pregled perutnine, jajc. divjačine, rib, rakov ter školjk in drugih mehkužcev s pomočjo laboratorijskih preiskav;
8.	živinoreja: določanje pasem ter ocena plemenske in gospodarske vrednosti posameznih vrst živali, pregled raznih vrst živalske krme.
Pri praktičnem izpitu je navzoča vsa komisija, izprašujejo pa isti izpraševalci kakor pri ustnem izpitu.
19.	člen
Pripravniki s srednjo veterinarsko ali njej enako šolsko izobrazbo obdelajo pri pismenem izpitu eno vprašanje iz predmetov, navedenih v strokovnem programu njihovega ustnega izpita.
Specialni (strokovni) del izpita obsega osnovno znanje iz tehle predmetov:
1.	ugotavljanje in zatiranje kužnih bolezni pri domačih živalih;
2.	ugotavljanje in zatiranje parazitnih bolezni pri domačih živalih;
3.	zatiranje vzrejnih bolezni;
4.	ugotavljanje in zdravljenje najvažnejših notranjih bolezni pri domačih živalih;
5.	kirurgija in onihologija;
6.	veterinarska higiena;
7.	porodništvo;
8.	higiena živil živalskega izvora;
9.	živalski promet z zooekonomijo;
10.	predpisi o organizaciji veterinarske službe in veterinarska zakonodaja LRS in FLRJ;
11.	osnove živinorejske proizvodnje.
20.	člen
Pri praktičnem izpitu dobi vsak kandidat po eno vprašanje iz tehle predmetov:
1.	kužne bolezni: klinični znaki, alergični poizkusi, jemanje in pošiljanje materiala za preiskavo ter praktična dezinfekcija;
2.	klinična diagnostika najvažnejših notranjih in kirurških obolenj in sterilizacija inštrumentov;
3.	preiskava izločkov in drugega materiala zaradi pa. razitov in praktična dezinsekcija;
4.	praktična uporaba veterinarskih strokovnih zakonitih predpisov;
5.	pregled klavnih živali, pregled mesa, mleka, mlečnih izdelkov, perutnine, divjačine, rib, rakov, školjk in drugih mehkužcev ter pregled mesa zaradi trihine;
6.	določevanje pasme ter ocena gospodarske vrednosti posameznih vrst živaK, pregled raznih vrst živalske krme.
21.	člen
Če kandidat ne napravi pismenega ali praktičnega izpita, mora vnovič opraviti ves izpit. Če kandidat pri ustnem izpitu iz strokovnega dela pade iz ene ali dveh skupin, opravi na ponovnem izpitu izpit samo iz teh skupin.
Če kandidat med izpitom odstopi od nadaljnjega izpita, se šteje, da izpita ni napravil Če odstopi pred začetkom izpita, se šteje, da izpita ni opravljal in nima pravice do povračila potnih stroškov.
Ponovni izpit se opravlja po 3 mesecih.
22.	člen
Izpit se lahko dvakrat ponavlja Druga ponovitev se dovoli le po poprejšnji oceni izpitne komisije.
23.	člen
Po opravljenem strokovnem izpitu se pripravnik razporedi v začetna poklic.
III.	POGOJI ZA DOSEGO VIŠJEGA POKLICA V VETERINARSKI STROKI
24.	člen
Za dosego poklica višjega veterinarskega pomočnika, veterinarskega svetnika in višjega veterinarskega svetnika je potrebno mnenje strokovne komisije.
Strokovno komisijo imenuje minister za kmetijstvo LRS. V njej so štirje strokovnjaki veterinarji in en zastopnik kadrovske službe.
IV.	STROKOVNI TEČAJI
25.	člen
V	veterinarski stroki se ustanovijo nižji tečaji za veterinarske bolničarje, veterinarske higienike in veterinarske laborante. Ti tečaji imajo stopnjo nižje srednje šole
Učni načrt za splošni del tečaja predpiše predsednik vlade LRS, učni program za predmete strokovnega dela tečaja pa ministrstvo za kmetijstvo LRS.
26.	člen
Voditelja tečaja in predavatelje za posamezne predmete določi minister za kmetijstvo LRS.
Stroški za vzdrževanje tečajev gredo v breme ministrstva za kmetijstvo LRS, Če je tečaj samo za posamezno ustanovo, plača stroške ta utanova.
27.	člen
Tečaji so v ustanovi, kjer imajo tečajniki priliko, da se praktično vadijo v delu svojega bodočega poklica. , Ob koncu tečaja se opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki jo imenuje ministrstvo za kmetijstvo LRS. V izpitni komisiji so predsednik, organ personalne službe ministrstva za kmetijstvo in člani izpraševalci.
28.	člen
Izpit je usten in praktičen in obsega vse predmete, ki so v učnem načrtu tečaja.
Ocene so: »odlično«, »prav dobro« in »ni napravil«.
Komisija odloči o ocenah z večino glasov. Pri enakem številu glasov odloči predsednikov glas.
29.	člen
Delovodja izpitne komisije piše zapisnik o delu izpitne komisije in opravlja vsa dela, ki so v zvezi z izpitom.
V	izpitni zapisnik se vpiše: ime, priimek in poklic pTedsednika in članov komisije, delovodje in učencev tečajnikov, ki opravljajo izpit, vprašanja, ki so bila postavljena vsakemu tečajniku iz posameznih predmetov, ocene izpitne komisije o uspehu iz vsakega posameznega predmeta in skupno oceno.
30.	člen
Ce tečajnik pade pri izpitu, ga sme po treh mesecih ponavljati. Kandidat, ki se ne priglasi za ponovitev izpita v treh mesecih ali tudi drugič pade pri izpitu, nima več pravice, opravljati izpit.
31.	člen
Po opravljenem izpitu izda komisija tečajniku spričevalo o dovršenem tečaju in o opravljenem izpitu s skupno oceno in z ocenami iz posameznih predmetov.
Spričevalo o dovršenem nižjem veterinarskem tečaju je dokaz o strokovni usposobljenosti v veterinarski stroki.
32.	člen
Strokovni pouk na posameznih vrstah tečajev obsega tele predmete:
a) tečaj za veterinarske bolničarje, ki traja 10 mesecev:
1.	osnove anatomije domačih živali,
2.	osnove fiziologije domačih živali,
3.	osnove higiene domačih živali,
4.	najvažnejše kužne bolezni domačih živali in način njih širjenja,
5.	kužne in parazitne bolezni živali, ki se prenašajo na človeka in način prenašanja,
6.	najvažnejši zakoniti predpisi o zatiranju živalskih kužnih bolezni in administracija,
7.	dezinfekcija in sterilizacija,
8.	najvažnejše nekužne bolezni (notranje),
9.	kirurgija in podkovan je,
10.	pregled mesa in mleka,
11.	prva pomoč pri porodu in umetno osemenjevanje,
12.	prva pomoč živini, ki zboli,
13.	osnove živinoreje;
b) tečaj za veterinarske higienike, ki traja šest mesecev:
1.	osnovni pojmi iz anatomije in seciranje živali,
2- najvažnejše kužne bolezni domačih živali in način širjenja,
3.	kužne in parazitne živalske bolezni, ki se prenašajo na človeka, in način prenašanja,
4.	najvažnejši zakoniti predpisi o zatiranju živalskih kužnih bolezni,
5.	neškodljivo uničevanje mrtvih živali in živalskih delov,
6.	ravnanje s kožami in drugimi odpadki,
7.	osnovna znanja o dezinfekciji in njenem praktičnem izvajanju;
c)	tečaj za veterinarske laborante, ki traja 10 mesecev:
1.	osnove anatomije domačih živali,
2.	najvažnejše kužne bolezni domačih živali in način širjenja, -
3.	kužne in parazitne živalske bolezni, ki se prenašajo na človeka, in način prenašanja,
4.	najvažnejši zakoniti predpisi o zatiranju kužnih živalskih bolezni pri živini,
5.	osnovno znanje o biologiji bakterij,
6.	dezinfekcija (razna dezinfekcijska sredstva in ravnanje z desinfekcijskimi aparati),
7.	razni načini sterilizacije posod, instrumentov in laboratorijskih predmetov,
8.	pripravljanje gnojišč
V.	TEČAJI ZA STROKOVNO IZPOPOLNITEV USLUŽBENCEV
38.	člen
Za strokovno izpopolnitev uslužbencev veterinarske stroke se lahko priredijo od časa do časa tečaji. Naloga teh tečajev je, da se veterinarski uslužbenci seznanijo z najnovejšimi pridobitvami znanosti in z njihovo praktično uporabo v posameznih panogah veterinarske stroke.
Trajanje in načrt tečajev določi starešina, ki je pristojen za nastavMev.
Na podlagi takega tečaja se ne more doseči poklic, pač pa se tečaj upošteva za dosego višjega poklica.
.VI. PREHOD IZ STROKE V STROKO
34.	člen
Pri prehodu iz druge stroke v veterinarsko mora imeti pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, ki je predpisana za veterinarsko stroko, in ob koncu določenega roka napraviti strokovni izpit.
Pripravniku se lahko prizna prejšnja pripravniška služba, trajanje staža pa se mu v tem primeru določi po sorodnosti dela v prejšnji in v veterifTarski stroki in glede na to, koliko je pripravnik pripravljen za izpit; vendar pa veterinarska pripravniška služba ne sme biti skrajšana več kot za eno tretjino.
Pripravnik, ki preide v veterinarsko stroko, ne oprav-Ija izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že opravil na prejšnjem strokovnem izpitu.
35.	člen
Rok za opravljanje strokovnega izpita ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta Po opravljenem izpitu se postavi uslužbenec v določen poklic- Do takrat prejema plačo svojega dotedanjega poklica.
Če dobi uslužbenec ob prehodu iz druge stroke v veterinarsko stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, opravi strokovni izpit, ki je določen za začetni poklic iz določene skupine poklicev.
36.	člen
Strokovni izpit, ki ga je uslužbenec opravil pred prenehanjem službe v veterinarski stroki, se mu prizna ob ponovni vrnitvi v službo veterinarske stroke:
1.	če je uslužbenec v drugi stroki opravljal delo s področja veterinarstva,
2.	če v drugi stroki ni opravljal veterinarskega dela, pa prekinitev ni bila daljša;
a)	od petih let, če se vrne v službo kot veterinar,
b)	od osmih let, če se vrne v službo kot višji veterinar ali z višjim poklicem od tega,
c)	od treh let, če se vrne v službo kot nižji veterinarski pomočnik,
č) od šestih let, če se vrne v službo kot veterinarski pomočnik ali višji veterinarski pomočnik
Veterinarski specialisti morajo znova opraviti izpit iz svoje specializacije, če se več kot pet let niso ukvarjali z delom svoje specializacije.
87. člen
Strokovnega izpita pri prehodu iž druge stroke v veterinarsko ni treba opravljati uslužbencem, ki pridejo za vodilne uslužbence, in tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in uradne potrebe.
Prav tako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano usposobljenost in prakso za dela določenega poklica.
VII.	KONČNE DOLOČBE
38. člen
Prevedeni pripravniki morajo opraviti- strokovni izpit po določbah tega pravilnika.
če je pripravniku potekel rok pripravniške službe ali mu je do poteka roka ostalo premalo časa, da bi se mogel pripraviti za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo za izpit, vendar največ za šest mesecev.
39.	člen
. Če uslužbenec ni opravil strokovnega izpita a,li če opravljeni izpit ne ustreza izpitu, ki je predpisan za poklic, v katerega je preveden, mora strokovni izpit ozirom ma dopolnilni izpit napraviti v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
40.	člen
Po oceni strokovne komisije se smejo oprostiti strokovnega izpita po prednjem členu vodilni uslužbenci in uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost za opravljanje dela določenega poklica oziroma funkcij e.
41.	člen
Uslužbenci, ki so v poklicu veterinarskega bolničarja, veterinarskega higienika in veterinarskega laboranta, pa nimajo ustrezne šolske izobrazbe, morajo opraviti predpisani končni izpit ustreznega tečaja v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika.
Minister za kmetijstvo LRS lahko uslužbence iz prednjega odstavka oprosti obiskovanja tečaja in opravljanja tečajnega izpita, če so s svojim delom dokazali, da imajo zadostno strokovno usposobljenost. Oprostitev predlaga starešina organizacijske enote, pri kateri uslužbenec dela, po poprej dobljenem mnenju strokovne komisije.
Za druge uslužbence iz prednjega odstavka se ustanovijo tečaji in tečajni izpiti, katerih delo se začne v dveh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
42.	člen
Veterinarji, ki so do uveljavitve tega pravilnika prebili pet let pri specialnem delu v zavodih in klinikah veterinarske fakultete, v veterinarskih bakterioloških zavodih ih postajah, v zavodih za proizvajanje cepiva in zdravil, živinorejskih zavodih (žrebčamah) ali v higienski službi pri' velikih klavnicah, se štejejo za specialiste zadevne skupine oziroma podskupine, ne da bi morali opravljati izpit.
Specializacijo prizna izpitna komisija na podlagi dokaza o času, prebitem pri specialnem delu.
43.	člen
Sedanji specialni strokovni' tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih iz tega pravilnika.
44.	člen
V vsakem posameznem primeru odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustrezajo posamezni prejšnji izpiti.
45.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc.
Št. S—zak. 674
Ljubljana dne 18. novembra 1948,
Strinjam sel
Predsednik vlade LRS:	Minister za kmetijstvo LRS:
Miha Marinko L p.	Ing. Levstik Jože 1. r.
Popravek
V 48. številki Uradnega lista LRS z dne 11. XI, 1948 je treba v navodilu za izvajanje uredbe o odkupu fižola v gospodarskem letu 1948/49 pod št. 263 na 383 strani v II. točki:
a)	črtati na koncu prvega odstavka besede »vendar samo takrat, če je poprej sklenil pogodbo za prodajo obveznih količine; za besedo »cena«: tik pred črtanim besedilom postaviti mesto vejice piko;
b)	na koncu drugega odstavka črtati besede »in tudi to le takrat, če ga je kontrahirak ter za besedo fižola, ki stoji tik pred črtanim besedilom, mesto vejice postaviti piko.
Iz sekretariata
ministrstva za trgovino in preskrbo LRS
Pregled »Uradnega Usta FLRJ«
Št. 98 z dne 10. novembra 1948:
824.	Ukaz o sklicanju Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije na III. izredno zasedanje.
825.	Ukaz o določitvi nekih republiških podjetij za podjetja splošnega državnega pomena,
826.	Ukaz o določitvi namestnika ministra za zunanjo trgovino med njegovim bivanjem v inozemstvu.
827.	Uredba o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev.
828.	Uredba o ustanovitvi in delovnem področju instituta za družbene znanosti.
829.	Pravilnik o organizaciji in delu komisije za revizijo idejnih projektov pri zvezni planski komisiji,
830.	Pravilnik o organizaciji in delu komisije za revizijo idejnih projektov pri ministrstvu za gradnje FLRJ.
831.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika
o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih na morskih ladjah.	,
832.	Odredba o določitvi skrajšanega rednega delovnega časa za nekatera dela v grafični industriji.
Št. 99 z dne 13. novembra 1948:
833.	Obvezna razlaga tretjega odstavka 1. člena zakona o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači.
834.	Obvezna razlaga prvega odstavka 13. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov.
835.	Ukaz o prenosu zadev skrbstva za vojaške vojne invalide in1 za mirovne vojne invalide v pristojnost komiteja za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ.
836.	Uredba o izvedbi valorizacije na ozemlju, priključenem po mirovni pogodbi z Italijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
837.	Uredba o zatiranju spolnih bolezni.
838.	Uredba o zatiranju trahoma.
839.	Uredba o državnem skladu plemenskih in pitanih prašičev.
840.	Odredba št. XIX o državni (vezani) ceni za suhe gobe.
841.	Navodilo za izvajanje uredbe o planski uporabi gotovine v gospodarstvu.
842.	Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o povračilu pomotoma pobranega davka.
843.	Odredba o sklepanju pogodb o reji in prodaji virusnih prašičev.
844.	Odredba o tehnični opremi idejnega in glavnega projekta.
845.	Odločba o odkupni marži za vinski kamen, ki se kupuje od pridelovalcev po določeni državni (vezani) ceni.
846.	Odločba o premijah za vino, mošt in grozdno mezgo, odkupljene, kontrahirane ali oddane do 31. decembra 1948.
Št. 100 z dne 17. novembra 1948:
847.	Obvezna razlaga 2. odstavka 4. člena zakona o volilnih imenikih.
848.	Ukaz o določitvi jugoslovanske izvozne in kreditne banke, d, d. v Beogradu, za podjetje splošnega pomena.
849.	Uredba o dopolnitvi uredbe o ustanavljanju delav-sko-nameščensMh restavracij in uprav za družbeno prehrano.
850.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih v administrativni stroki.
851.	Pravilnik o opravljanju izpita uslužbencev diplom iit-sko-konzulame stroke.
852.	Odredba o sestavnih delih in imenih v projektnem elaboratu za visoke gradbe, inženirske konstrukcije in graditve cest.
853.	Odločba o drugi spremembi in dopolnitvi odločbe o sklepanju kupnih pogodb (kontrahiranju) za vino, krompir, oljčno olje, riž in suhe višnje letine 1948.
854.	Odločba o drugi spremembi in dopolnitvi odločbe o določitvi kmetijskih pridelkov, ki se kupujejo od kmetov pridelovalcev in kmečkih delovnih zadrug po določenih državnih (vezanih) cenah.
855.	Odločba o izročitvi v promet izdaje priložnostnih poštnih znamk za petletnico zgodovinskih odlokov Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in triletnice priglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Št. 101 z dne 20. novembra 1948:
856.	Pravilnik o ustanovitvi' in registraciji podružnic in poslovalnic (baz) direkcije državnega žitnega sklada.
857.	Odredba o spremembi in dopolnivi odredbe o sanitetni' tarifi v pomorskih lukah Federativne ljudske republike Jugoslavije.
858.	Odredba o socialnem zavarovanju rednih študentov in učencev srednjih strokovnih šol (tehnikumov) in posebnih strokovnih šol med obvezno prakso.
859.	Odločba o premijah delavcev, M' so zaposleni pri reji in pitanju prašičev.
Izdaja »Uradni list LRS«. — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrati — oba v Ljubljani, Naročnina: četrtletno 60, polletno 120. celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 strani, 12 din za 48 strani. 16 din za 64 strani, po pošti 2.50 din več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23. — Telefon: ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. — Ček, račun 6—90190—1.
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 50. kosu z dne 23. novembra 1048.
JuicvJEa 50.
itasioiosi im ogrlmsi
Razglasi ministrstev
Št. 1812/17	10.516
Objava
Z nalezljivo ohromelostjo prašičev so okuženi okraji: Lendava, Ljubljana okolica, Ljutomer, Maribor okolica, Mozirje, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Radgona
Prenehala pa je v okrajih: Celje mesto, Celje okolica in Gorica.
Ljubljana dne 18. novembra 1948,
Ministrstvo za kmetijstvo LRS
Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij
2143.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. novembra 1948. Besedilo: »Indus«, tovarna usnja, Ljubljana.	..
Izbriše se Kragelj Josip, dosedanji direktor, vpiše se:
Primožič Franc, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak, pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, • Ljubljana,
dne 10 novembra 1948,
Št. 24322-48	10.352
¥
2144.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. novembra 1948. Besedilo: »Ljubljanska tovarna branik, Ljubljana,
Otrin Mira, računovodja, ki je po poroki prevzela priimek Kraner, bo odslej sopodpilsovala listine, navedene v 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih z imenom Kraner Miira.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. novembra 1948.
Št. 24321-48	10.354
*
2145.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. novembra 1948. Besedilo: Triglavska tiskarna, Ljubljana.
Izbriše se Andrin Nikola, knjigovodja, vpiše se
Felle Mira, računovodja, ki sopodpi-euje vse listine po 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10 novembra 1948.
Št. 24319-48
2146.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Kranj.
Izbriše se dosedanji operativni upravni voditelj: Glavna direkcija gozdnih gospodarstev LRS in se vpiše: Ministrstvo za gozdarstvo in lestno industrijo LRS;
Izbriše e dosedanji direktor Manfreda Ivan, in se vpiše
Čarman Valentin, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 3. novembra 1948.
Št. 2431712-48	10.267
2147.
Sedež: Loka.
Dan vpisa: 16. novembra 1948.
Besedilo:	Gostinsko podjetje KLO
Loka.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih pijač irj jedil.
Ustanovitelj podjetja: KLO Loka.
Operativni upravni voditelj:	KLO
Loka.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Gorupič Leopold, upravnik, samostojno po zakonskih pooblastilih in pravilih podjetja.
Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 16. novembra 1948.
Št, 2.172/1	10.423
*
2148.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 15. novembra 1948.
Besedilo: Okrajni mlin Homec.
Poslovni predmet: Proizvajanje mlev-skih izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: OLO Kamnik.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor LO Kamnik po Upravi okrajnih proizvodnih podjetij, Kamnik.
Podjetje zastopajo tov zanj podpisujejo:
Drolc Alojzij, upravnik, v vseh zadevah podjetja,
Detela Vida, knjigovodja, v vseh finančnih zadevah skupno z upravnikom,
Obradovič Predrag, računovodja Uprave okrajnih proizvodnih podjetij, namestnik upravnika ali knjigovodje, v odsotnosti ctieh, v finančnih zadevah.
Okrajni LO Kamnik poverjeništvo za finance,
dne 15. novembra 1948.
Št. 2425—III—1948	10.383
2149.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 12. novembra 1948.
Besedilo:	Okrajne trg. podjetje za
kmetijske pridelke »Kmetijski pridelki« Kamnik.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja kmetijskih pridelkov.
Ustanovitelj podjetja: OLO Kamnik.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Kamnik, Uprava okrajnih proizvodnih podjetij, Kamnik.
Podjetje zastopajo in ta n j podpisujejo:
Pirc Ivan, v. d. upravnika samostojno do zneska 50.000 din, nad tem zneskom pa skupaj z njim direktor Uprave okrajnih proizvodnih podjetij,
Borišek Jože ali računovdja iste uprave
Obradovič Predrag.
Okrajni LO Kamnik poverjeništvo za finance, dne 12. novembra 1948.
Št. 2430-III—1948	10.358
*
2150.
Sedež: Leskovec pri Krškem.
Dan vpisa: 15. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna čevljarska delavnica, Leskovec.
Poslovni predmet: Popravilo in izdelovanje obutve.
Ustanovitelj podjetja: KLO Leskovec, odločba št. 1686/1—48 z dne 11. novem-bra 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Leskovec.
Za podjetje podpisujejo:
Mohar Ivan, ravnatelj, za vse zadeve, za računovodske zadeve pa skupaj z njim
Lipovž Peter, računovodja, do zneska 10.000 din; nad tem zneskom sta za podpisovanje pooblaščena ravnatelj in
Riđi Leopold, predsednik KLO, in sicer oba skupaj.
Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 15. novembra 1948.
Št. 64/62	10.425
*
2151.
Sedež: Leskovec pri Krškem.
Dan vpisa: 15. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna. Leskovec.
Poslovni predmet: Preskrba z jedjo in pijačo.
Ustanovitelj podjetja: KLO Leskovec, odločba št. 1761/1—48 z dne 12. XI. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Leskovec.
'"a podjetje podpisujejo:
Debevc Miha, ravnatelj, za vse zadeve, za računovodske zadeve pa skupaj z njim
10.353
Lipovž Peter, računovodja, do zneska 25.000 din, nad tem zneskom sta za podpisovanje pooblaščena ravnatelj in
Rideil Leonold, predsednik KLO, in sicer oba skupaj.
Okrajni LO Krško, poverjeništvo za iinance, dne 15. novembra 1948.
Št. 64/61	10.424
2152.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 15. novembra 1948.
Besedilo: Mlekopromet, Ljutomer.
Poslovni predmet:	Zbiranje, odkup,
razdelitev in predelava mleka in mlečnih izdelkov ter zbiranje, odkup in prodaja jajc in perutnine.
Ustanovitelj podjetja: OLO Ljutomer.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Ljutomer.
Za podjetje podpisujeta v obsegu pravil v vseh zadevah:
Tibaut Jože, ravnatelj, in
Šalamun Alojz, knjigovodja.
Okrajni LO Ljutomer, \ poverjeništvo za finance, dne 17. novembra 1948.
Št. 1731/48	10.421
*
2153.
Sedež: Sv. Jurij pod Kumom 111.
Dan vpisa: 13. novembra 1948.
Besedilo: »Gostilna pod Kumom«.
Ustanovitelj podjetja: KLO Sv. Jurij pod Kumom.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Sv. Jurij pod Kumom.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter mrzlih in toplih jedil.
Za podjetje podpisujejo:
Vitkovič Zofija, upravnica, za blagajniške zadeve in’
Skol Janez, predsednik KLO,
Zupanc- že. tajnik KLO, oba posamezno za upravne zadeve.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 13. novembra 1948. Št. 2386/1—48
10.382
2154.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 13. novembra 1948. Besedilo: »Okrajno mizarstvo« Dol. Lendava.
Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Kiralj Aleksander, začasni poslovodja in Vukan Ladislav, računovodja, vpišeta se
Žalik Alojz, upravnik in Fric Saša, knjigovodja.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance, dne 13, novembra 1948.
Št, 974/1—1948.	10.356
*
2155.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 13. novembra 1948. Besedilo: »Okrajno pleskarstvo« Dol. Lendava.
Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Kiralj Aleksander, začasni poslovodja in Vukan Ladislav, računovodja, vpišeta se
Žalik Alojz, upravnik in Fnic Saša, knjigovodja.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance, dne 13 novembra 1948.
Št. 975/1—1948	10.357
2156.
Sedež: Ljubljana, Miklošičeva 15/1. Dan vpisa: 12. novembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo« Ljubljana.
Operativni upravni voditelj: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 12. novembra 1948.
Fin. št. 4067	10.310
*
2157.
Sedež: Ljubljana, Tyrševa 15.
Dan vpisa: 10. novembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Prehrana«, Ljubljana, Tyrševa 15.
Izbriše se poslovalnica »Prehrana« v Šišenski ul. št. 3.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, nde 10. novembra 1948
Fin. št. 4103	10.248
2158.
Sedež: Vinica.
Dan izbrisa: 17, novembra 1948. Besedilo: Krojaška delavnica KLO Vinica.
Zaradi prenehanja delovanja.
Okrajni LO Črnomelj, dne 17. novembra 1948.
Št. 2278/47	10.422
Vpisi v register invalidskih podjetij
2159.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. novembra 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Trgovina s komisijsko prodajo«, Maribor.
Poslovni predmet: Sprejemanje blaga v komisijsko prodajo po določenih predpisih.
Ustanovitelj podjetja: Mestni odbor VVI v Mariboru, odločba Št 668 z dne 18. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava invalidskih gospodarskih podjetij v Mariboru.
Podjetje zastopata:.
Lešnik Marija, poslovodja, ki podpisuje samostojno, v obsegu poooMastil, določenih v pravilih podjetja, in
Krušnik Štefica, računovodja, ki so-podpisuje vse listine računovodskega značaja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10 novembra 1948,
Št. 24323—48	10.355
Vpisi v zadružni register
1598.
Sedež: Sv. Jurij, okraj Poljčane.
Dan vpisa: 2. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Donački gori.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 11. IX. 1948 .za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem oko-lišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog- in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne na-črte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega .člana 10 dinarjev in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsak zadružnik odgovarja s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta. Zadrugo zastopa uprav, ni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Jerič Karl, kmet, Žabenberk, predsednik,
Hajnšek Alojz, kmet. Sv. Jurij, podpredsednik,
Polajžer Matevž, kmet, Donačka gora, tajnik.
Bele Milan, kmet, Zakenberk,
Fišer Jakob, kmet, Žahenberk,
Lorber Franc, kmet, delavec, Sv. Jurij,
Kitak Štefan, kmet, Donačka gora, odborniki.
Za sopodpisovanje je pooblaščen Šoba Franc, poslovodja, Sv. Jurij.
Okrožno sodišče v Celju dne 2. novembra 1948.
Zadr VIII 35	10.386
*
1599.
Sedež: Trojane.
Dan vpisa: 6. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Trojanah.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 29. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kult urnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošni mi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in skife pa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja, za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in ’ agronomske metode v kmetij-f stvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fiz,kulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 dira, delež zadružnikovega družinskega člana 20 din in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsak zadružnik odgovarja 3 petkratnim zneskom vpisanega en- 1
kratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Reberšek Franc, kmet, Zapleš, predsednik;
Novak Stanko, kmet, Št. Gotard, podpredsednik;
Novak Drago, kmet, Trojane, tajnik;
Bremk Matevž, tajnik, Št. Gotard,
Hribar Ivan, rudar, Hrastnik,
Režun Anton, krojač. Sv. Gotard,
Štrban Gašper, upok. rudar, Podzid, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju, dne 6. novembra 1948.
Zadr VIII 34	1	10.385
*
1600.
Sedež: Litija.
Dan vpisa: 13. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Litiji.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 8. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4 da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kre-ditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, stro- . kovne tečaje, čazstave, predvajanja fil- 1
mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestoji iz 13 do 15 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Grošelj Jože, posestnik, Gradec 22, Simončič Franc, posestnik, Litija 42, Vrhovec Jože, posestnik, Gradec 77, Bitenc Drago, drž. uslužbenec, Litija št. 18,
Tičar Ignac, pos. sin, Litija 63,
Štok Anton, posestnik, Breg 6, Drnovšek Franc posestnik, Breg 21, Skubic Janez, posestnik, Zg, Log 2 pri Litiji,
Pregelj Franc, posestnik, Gradec 5, Razoršek Alojz, posestnik. Zg. Log 9, Bokalj Ivan, posestnik, Gradec 37, Poglajen Franc, posestnik. Grbin 17, Gorenc Andrej, posestnik, Grbin 10 pri Litiji. ^
Pooblaščenka za sopodpisovanje je Simončič. Ana, poslovodja, Litija 42.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. novembra 1948.
Zt 257/48 — Zadr VI 221/1	10.348
*
1601.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1948. Besedilo: Obrtna nabavno-prodajna zadruga ščetarjcv in metlarjev za Slovenijo i omejenim jamstvom v Ljubljani.
Zadruga je bila ustanovljena 24. IX. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da nabavlja proizvajalna sredstva in surovine za svoje člane; 2. da prevzema od svojih članov njihove proizvode, jih razvršča po vrsti in kakovosti in skrbi za skupno prodajo; o. da sodeluje pri načrtu oskrbe in pomaga pri vključevanju obrtnikov v plansko delo; 4. da vodi razvid o izpolnitvi sprejetih proizvajalnih nalog svojih članov in skrbi, da se v celoti izva-kio P'redpisi ljudskih oblasti glede cen, in 5, da zbira zaradi samooskrbe v svojem okolišu surovine, ki so še neizrabljene, in jih razdeljuje med svoje člane.
Delež znaša 500 din in se lahko plača v obrokih. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe in 'poročila v svojih poslovnih prostorih, po možnosti pa tudi v glasilu Glavne zadružne zveze LRS ali v lokalnem dnevnem časopisju.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov* ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. ' L 1
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik ali podpredsednik in tajnik, če so ti zadržani, pa najmanj dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Armič Slavko ščetar, Ljubljana, Tržaška 49,
Pleša Miroslav, metlar, Ljubljana, Herbersteinova 15,
Jeran Julij, ščetar, Šmarca 45,
Žnidar Maks, ščetar, Utik l/a, Zupančič Ivan, metlar, Ljubljana, Kersnikova 3,
Završnik Ivan, ščetar, Komenda-Mo-ste 43.
©krožno sodišče v Ljubljani dne 16. novembra 1948.
Zt 258/48 - Zadr VI 222'J 10.450
*
1602.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. novembra 1948. Besedilo: Obrtna nabavno-prodajna zadruga kemične stroke z omejenim jam-strom v Ljubljani.
Zadruga je bila ustanovljena 26. Vlil. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da nabavlja proizvajalna sredstva in surovine za svoje elane; 2 da prevzema od svojih članov njihove proizvede, jih razvršča po vrsti in kakovosti in skrbi za skupno prodajo; 3. da sodeluje pri načrtu oskrbe in pomaga pri vključevanju obrtnikov v plansko delo; 4. da vodi razvid o izpolnitvi sprejetih proizvajalnih nalog svojih elanov in skrbi, da se v celoti izvajajo predpisi ljudskih oblasti glede cen, in 5. da zbira zaradi samooskrbe v svojem okolišu surovine, ki so še neizrabljene, in jih razdeljuje med svoje člane.
Delež znaša 500 din in se lahko olača v obrokih. Člani odgovarjajo za obvez-nosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe in poročila v svojih poslovnih prostorih, po možnosti pa tudi v glasilu Glavne zadružne zveze LRS ali v lokalnem dnevnem časopisju.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta _ predsednik ali podpredsednik in tajnik, če so ti zadržani, pa najmanj dva elana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Česnik Pavel, obrtnik, Resljeva c. 3, Gračnar Edo, pharm., Einspielerjeva cesta 21,
Živic Lovro, obrtnik. Dolenjska c. 14, Šerbec Anion, kemik, Gubčeva 18,
't^ l7 r^ros* Havel, ing. chem., Pugljeva
Pooblaščenka za sopodpisovanje je Skvarča Sonja, pravnica, Dobrilova 22, vsi v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. novembra 1948.
Zt 256/48 - Zadr. VI 220/1 10.C59
1603.
Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 12. novembra 1948.
Besedilo: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Mengšu.
Zadruga je bila ustauovljena na ustanovnem zboru 3. Vil. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši, čim kulturnejsi in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi po trošni,mi predmeti. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov :n sestavi na podlagi ugotovitev načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s pro zva-jalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov; posebno skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina vedno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja, obrtne delavnice, podjetja za konservirarvje sadja, povrtnin, jajc itd.; 3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravn in za zadružno vzgojo svojih članov.
Delež znaša 100 din. k: se lahko plača v obrokih. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasnih deskah svojih poslovalnic.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih volj zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odlora so;
Ogrin Tomaž, čevlj. mojster. Veliki Mengeš 11,
Sitar Anton, tkalski mojster. Mali Mengeš 47,
Ogrin Jože, zid. pomočnik. Vel. Mengeš 204,
Kosec Filip. tes. pomočnik, M Mengeš,
Bokalič Miha. zid. preddelavec. Loka št. 12,
Kopitar Andrej, pečarski pomočnik. Vel. Mengeš 188,
Aljaž Frančiška, nameščenka, M. Mengeš i.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 11. novembra 1948/
Zt 254/48 — Zadr VI 217/1 10.270
*
1604.
Sedež: Vir.
Dan vpisa: 12. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom na Viru.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 8. marca 1948 za nedoločen1 čas.
Naloge zadruge so: 1. da na cim boljši in čim kulturnejsi način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskib in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo Evine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine;-6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil z soustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7, da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din, ki se lahko plača •v obrokih. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravna odbor sestavlja 5 do 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odlora so:
Bernot Ivan, kmet, Količevo 28,
Kerč Franc, pos. sin. Vir 19,
Dovžan Maks, tiskar. Vir 3,
Mesar Anton mizar. Količevo 42, Peterka Andrej, kmet, Količevo 5, Poobla''enka za sopodpisovanje je Flerin Jožica, knjigovodja, Domžale, Kersnikova 13.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12. novembra 1948,
Zt 250/48 — Zadr VI 218/1 10.349
*
1605.
Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 4. novembra 1948. Besedilo: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Vodicah.
Zadruga je bila ustanovljena ua ustanovnem zboru 25. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov in na podlagi ugotovitev sestavi načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi tr-goskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov; posebno skrbi za dobavo povrt-nin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, to je, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina vedno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; ‘2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja, n. pr, obrtne delavnice, podjetja za konservi-ranje sadja, povrtnine, jajc itd.; 3. da skrbi za sodelovanje sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Delež znaša 100din, ki se lahko plača v obrokih. Delež družinskega člana zadružnika znaša 20 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 6 do 7 članov, ki jih \mli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Traven Ivan, tesar, Vodice 118,
Mohorič Franc, zidar, Repnje 26,
Brank Ana, gospodinja. Vodice 130,
Ciperle Lovro, zidar, Vodice 132, Traven Janez, tesar, Dobruša 31,
Žun Franc, tesar. Vodice 183,
Žitnik Simon, delavec, Vodice 95. Pooblaščenec za sopodpisovanje: Kramar Jožko, poslovodja, Vodice 123.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 2. novembra 1948.
Zt 249/48 Zadr. VI 213/1 10.003 *
1606.
Sedež: Voklo.
Dan vpisa: 12. novembra 1948. . Besedilo: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Vokiem.
Zadruga je bila ustanovljena na usta-novnem zboru 25. julija 1948 Za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
F da na čim boljši, čim kulturnejši in cim bolj gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošni-mi predmeti' in v ta namen: a) ugotavlja notrebe svojih članov in Sestavi na podlagi ugotovljenih potreb assn aoiror. oje: b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi i
podjetji, z državnimi trgovskimi podjet-ji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrij, skih in kmetijskih proizvodov, posebno pa skrbi za dobavo povrtniu, sadja, mio-ka itd.; c) skrbi, da bo vse trgovsko po-slovanje na stopnji racionalne, tehnično popolne in kulturne trgovine, to je, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela blaga, ki se slabo prodaja, da bo zniževala zakonito dopustno1 maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti svoja podjetja, kot na primer obrtne delavnice, podjetja za kpnserviranje sadja povrtnine, jajc itd.; 3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Delež znaša 150 din, ki se lahko plača V obrokih. Delež »adružnikovega družinskega člana znaša 10 din.
Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski svojih poslovalnic.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njego-va dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbe-nec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Kristanc Andrej, čevljar, Voklo 53, Štempihar Alojzij, čevljar, Voklo 39, Vidmar Fani, gospodinja, Prebačevo št. 45,
Sekne Ivan, delavec, Voglje 18,
Oselj Ivana, gospodinja, Voglje 46, Nadižar Franc, delavec, Prebačevo 2, Ječnik lvan, delavec, Hrastje'24. Pooblaščenka za sopodpisovanje Govekar Štefanija, poslovodja, Prebačevo št. 47.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12. novembra 1948.
Zt 255/48 — Zadr. VI 219'1 10.350
1607.	*
Sedež: Pince (vas), okraj Dol. Lendava. Dan vpisa: 29. oktobra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. Pince — vas.
Zadruga je bila ustanovljena 20. IX. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem oko-Hšu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panosre kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, -To.ji te v industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v
danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem za-družnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo. iid, ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v sldadu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din im se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež __ zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Vsak zadružnik odgovarja se s trikratnim zneskom vpisan ih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 3 do 9 članov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Kar Franc, delavec, Pince, predsednik.
Puštaj Franc, kmet, Pince, podpredsednik,
Demeter Štefan, kmet, Pince, tajnik.
Adorjan Štefan, kmet, Pince,
Fordan Štefan, kmet, Pince,
Kiš Ignac, kmet, Pince.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 25 novembra 1948.
Zadr. III 119/2	10.428
1608.
bedež: Boštanj pri Sevnici (Okoliš obsega kraje Okič, Dolenji Boštanj, Topolovec, Nova gora, Vrh, Vetrnik. Brezovci, Zapuže, Lipoglav).
Dan vpisa: 2. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Šoštanju pri Sevnici, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena na skup-scmi 23. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov .z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter pospeševanje vseh panog kmetijskega gospo.
darstva kakor tudi opravljanje vseh drugih zadev, ki so nadrobno navedene v 3. členu pravil.
Razglasi in sklepi zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se razglasijo še na krajevno običajni način.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din. Vsak član odgovarja še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Upravni odbor sestavlja 9 do 11 članov, in sicer predsednik, tajnik in ustrezno število odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali pa tisti, ki ga ta pooblasti, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in za to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Papež Jože. Dol. Boštanj 24, predsednik,
Marolt Franc, kmet. Dol. Boštanj 16, podpredsednik,
Dobovšek Franc, kmet, Boštanj 20, tajnik,
Slapšak Jože, kmet, Boštanj 9, Zagrajšek Ivan, kmet, Boštanj 21, Mirtelj Adam, kmet, Zapuže 2,
Oblak Jože, kmet, Brezovec 2, Orešek Jože. kmet, Vetrnik 7,
Železnik Franc, kmet, Vrh pri Bošta-nju 20, odborniki.
Pooblaščenka za podpisovanje je Medved Mimica, poslovodja, Boštanj 40.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 2. novembra 1948.
Zt 90/48 — Zadr III 118/1 10.183
*
1609.
Sedež: Brege, okraj Krško.
Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Bregah, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena na skupi ščini 26. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, nakupovanje kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in druge naloge, ki so nadrobno navedene v 3. členu pravil.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din; vsak član odgovarja še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Sklepi in priobčitve se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se razglasijo še po vaseh.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, in sicer predsednik, tajnik, blagajnik in odborniki.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali pa tisti, ki ga ta pooblasti, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora ali en Član upravnega odbora in za to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Jurman Jože. kmet. Mrtvice 31?, predsednik,
Retelj Anton, kmet, Mrtvice 51, blagajnik,
Popeiar Neža, nameščenka, Brege 24, tajnica,
Andrejaš Miha, kmet, Brege 27,
Pirc Franc, kmet, Vihre 15,
Žabkar Franc, kmet, Drnovo 30, Urbanč Anton, kmet. Mrtvice 55, odborniki.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 5. novembra 1948.
Zt 94/48 - Zadr 111 122/1 10.184
*
1610.
Sedež: Črneča vas, okraj Krško, (Okoliš obsega KLO Oštre in Prošnja vas). Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v črneči vasi. okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 29. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva, opravljanje vseh zadev, ki so navedene v 3. členu pravil.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din. Vsak od teh jamči še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Deleži se ne obrestujejo.
'Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo pa podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 7 do 8 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik in 5 odbornikov.
Priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se še javno okličejo na krajevno običajni način Člani upravnega odbora so:
Vidovič Elija, kmet, Gradnje 6, predsednik,
Klemenčič Jože, kmet, Črneča vas 13, podpredsednik,
Petan Franc, učitelj, Črneča vas 10, tajnik,
Božič Janez, kmet, Prošnja vas 4, Klemenčič Jože, kmet, Oštre 12, Fr^hkovlč Anton, kmet, Dolšče 3, Škulj Anton, kmet. Vrbje 3,
Hajšen Martin, kmet, Črešnjevec 5, odborniki.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 6' novembra 1948.
Zt 92/48 - Zadr III 120T-2 10.272
*
1611.
Sedež: Jelovec, okraj Krško, (Okoliš obsega vasi, ki spadajo pod KLO Križ). Dan vpisa: 6. novembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Jelovcu pri Boštanju, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 19. IX 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva, opravljanje vseh zadev, ki so navedene v 3 členu pravil.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 din Vsak od teh jamči še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Deleži se ne obrestujejo.
Priobčitve zadruge se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se še javno okličejo na krajevno-obi-čajni način.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta po d\a člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en za to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, in sicer predsednik, tajnik m 5 odbornikov. Člani upravnega odbora so:
Camlah Anton. kmet. Planina 7, predsednik,
Vintar Ignacij, uslužbenec KLO Jelovec 18, tajnik,
Jene Anton, kmet, Križ 8 pri Jelovcu, Šalamon Ivan,‘kmetovalcev sin, Gaber-
je 2,
Jermančič Jože, kmet. Jelovec 9, Kodeh Jože, kmet. Lipovec 43,
Mrvic Andrej, delavec. Križ 41 pri Jelovcu, odborniki.
Pooblaščenka in poslovodja zadruge s pravico za sopodpisovanie je Kuntarič Olga, Jelovec 18.
Od članov upravnega odbora sopodpi-sujeta predsednik in tajnik.
Okrožno sodišče r Novem mestu dne 6. novembra 1948.
Zt 93/48 - Zadr III 121'1 10.273 *
1612.
Sedež: Raztez (Okoliš obsega KLO Raztez, Štolovnik).
Dan vpisa: 6' novembra 1948 Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Raztezu.
Zadruga je bila ustanovljena 14. IV. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, nakupovanje kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in druge naloge, ki so nadrobno navedene v 3. členu pravil.
Delež zadružnika znaša 100din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din. Vsak član odgovarja še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Razglasi in sklepi zadruge Članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se razglasijo še z javnim oklicem.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali pa tisti, ki ga ta pooblasti, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in za to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, in sicer predsednik, p'odpredsednik, tajnik in odborniki.
Člani upravnega odbora so:
Fabjančič Mihael, kmet. Anže 3, predsednik,
Jucr Anton. kmet. Raztez-34, podpredsednik,
Bahčič Franc, kmet, Raztez 11, tajnik, Zakšek Alojz, kmet, Anže 24,
Cinžar Alojz, kmet, Raztez 17,
Sotošek Maks, kmet, Gorica 9,
Zidar Anton, kmet, Anže 22, odborniki.
Za podpisovanje so določeni predvsem prvi trije navedenih članov upravnega odbora.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 6. novembra 1948. •
Zt 95/48 — Zadr III 123/1 10.185
1613.	*
Sedež: Skopice, okraj Krško. (Okoliš obsega krajevna ljudska odbora Skopice in Vihre).
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Skopicah.
Zadruga je bila ustanovljena 26. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje čla-nov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkup vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu in pospeševanje ter opravljanje vseh zadev, la so navedene v 3. členu pravil.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 dinarjev. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Deleži se ne obrestujejo:
Sklepi in objave članom se nabijejo na zadružni razglasni deski v poslovnih prostorih, vabila na zbor pa se pošljejo še posameznikom.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik in ustrezajoče število odbornikov.
Člani upravnega odbora so:
Škvarč Ivan, posestnik, Dol. Skopice št. 144, predsednik,,
Račič Maks, posestnik, Vihre 40, podpredsednik,
Teršelič Anton, posestnik, Gor. Skopice 35, tajnik,
Luznar Urša, posestnica, Gor. Skopi-pice 21,
Škoflanc Anton, posestnik, Dol. Skopice 22,
Margetio Anton, posestnik, Vihre 55,
Teršelič Anica, posestnica, Vihre 22, odborniki.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 26. oktobra 1948.
TA 80/48 — Zadr III 108'l-4 10.271
*
1614.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Besedilo odslej: Obrtna nabavno-pro-dajna zadruga mizarjev in sorodnih strok v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5. novembra 1948.
Zadr IV 120/9	10.047
*
1615.
Sedež: Škofljica.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Škofljici.
Na skupščini dne 28. VII. 1948 se je zadruga preimenovala in sprejeta so bila nova pravila.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom Škofljica.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko 'službo, skrbi za gojitev sadnil* gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 150 din, ki se lahko plača v obrokih.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po diva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Novak Ivan, Jeras Terezija, Grad Frančiška, Brezovec Franc, Boh Frančiška.
Vpišejo se člani upravnega odbora: Kastelic Stane, sin pes., Klanec 3, Gruden Nuška, pos. hči, Škofljica 11, Javornik Ivan, gostilničar, Lanišče 30, Novak Anton, kmet, Škofljica 8,
Uršič Martin, pos. sin, Gumnišče 10, Samec Janez, delavec, Zg. Blato 3, Petrič Jože, Gumnišče 11.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 8. novembra 1948.
Zadr. V 131/2	10.211
*
1616.
Dan vpisa:.25. oktobra 1948.
Vpišejo se tele spremembe:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zavarovalna posojilna zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 2/13 Sedež: Litija.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Litiji, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr I 14/63 Sedež: Nova vas.
Besedilo: Kmetijska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 18/25
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Zadružni kredit« v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 19/11 Sedež: Cerknica.
Besedilo: Posojilnica v Cerknici, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 24/73
Sedež: Ig.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica na Igu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 26/48 Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Vzajemna pomoč, kreditna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani v likvidaciji.
Zadr. I 28/45
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, z. z o. j. v likvidaciji.
Zadr. I 37/17
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditna zadruga trafikantov z. z o. j. v likvidaciji.
Zadr. I 39/11
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditna zadruga bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani v likvidaciji.
Zadr. I 49/12 Sedež. Horjul.
Dan vpisa: 30. oktobra 1948: Besedilo: Kmetska hranilnica in pos«. jilnica v Horjulu r. z. z n. j. v likvidaciji.
Zadr. I 61/20 Sedež: Kozarje.
Besedilo: Splošna posojilnica Kozarje-Vrhovci, zadruga z o. j. v likvidaciji.
Zadr. I 62/9
Sedež: Št. Vid.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Št, Vidu nad Ljubljano, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. 71/53
Dan vpisa: 30. oktobra 1948.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani z. z n. j. v likvidaciji.
Zadr I 74/86 Sedež: Stari trg.
Besedilo: Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo v Starem trgu, zadr. z neom. jamstvom.
Zadr. I 75/63 Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konviktac v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvida-
eiji.
Zadr. I 82/71 Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Mali kredite v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji
Zadr. I 87/13 Sedež: Litija.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Litiji zadruga z neomej. jamstvom v likvida-ciji.
Zadr. I SP'č Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Jugrad« prva jugoslovanska gradbeno-hraiiiliia zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr I 97/64
Sedež: Medvode.
Besedilo: Posojilna in hranilna zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji v Medvodah.
Zadr I 101'9 Sedež: Ljubljana
Besedilo: Zadružna čebelica v Ljubljani registrovana zadruga z o. j. v likvidaciji.
Zadr. I 105/21 Sedež: Sv. Jakob.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 113/61
Sedež: Št. Vid.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v št. Vidu nad Ljubljano, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. 123/57
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužben-< ev državnih železnic v Ljubljani zadr. z om jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 130/42
Sedež: Preserje.
Dan vpisa: 3. novembra 1948: Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preserju, zadruga z neomejenim jam-stvom v likvidaciji.
Zadr. I 133/28
Sedež: Skaručna.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Skaručni z- z n j. v likvidaciji.
Zadr. 1 139/15
Sedež: Moravče.
Besedilo: Ljudska hranilnica in peso-jilnica v Moravčah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 144/53
Sedež: Kresnice.
Dan vpisa: 3. novembra 1948.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kresnicah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 146/21
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Vzajemna posojilnica v Ljubljani z. z o. j. v likvidaciji.
Zadr. I 152/119
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Gospodarska zadruga nameščencev socialnega zavarovanja, zadruga z omejenim jamstvom Ljubljana.
Zadr. I 155/22
Sedež: Notranje gorice.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Notranjih goricah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Žadr. I 163/12
Sedež: Dob.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dobu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Zadr. I 164/62
Sedež: Dol. Logatec.
Besedilo: Posojilnica v Dol. Logatcu, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. -
Zadr. I 167/122
Izbriše se likvidator Božič Lado, vpiše se likvidator:
dr. Linhart Božidar, načelnik oddelka za banke pri ministrstvu za finance LRS v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. novembra 1948.
10.162
*
1617.
Sedež: Gor. Radgona.
Dan vpisa: 9. novembra 1948.
Besedilo: Okrajna poslovna zveza na-bavno-prodajnih zadrug v Gor. Radgoni.
Na zboru 25. IV. 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Radgona, z. z o. j. v Gor. Radgoni.
Naloga zadruge je:
Zveza vodi včlanjene zadruge organi-zacijsko in gospodarsko, uvaja v njihovo poslovanje planiran je, razvid in kontrolo, skrbi za vzgojo kadrov in vzgojo za-družniko sploh, se bori za naprednejše oblike v zadružništvu in za pravilni razvoj svojih članic in v ta namen: 1. predstavlja in povezuje vse zadruge kmetijske vrste v svojem okraju, razen kmetijskih obdelovalnih zadrug; 2. pospešuje in razvija s pomočjo svojih članic -vse panoge kmetijstva in gospodarstva na svojem področju, posebno tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih nogojih najbolj uspevajo, in sicer: a) pomaga svojim članicam pri pravilni orga-
nizaciji selekcije živine, pri ustanavljanju plemenilnih postaj in ambulant za živino, pri graditvi silosov, pri nabavi in reji plemenske živine, pri reji drobnih živali itd., prav tako pa skrbi tudi za dobro organizacijo mlekarstva iin za pro-dukcijo živinskih proizvodov, kot mesa, kož, volne itd.; b) organizira in pomaga izvrševati plan lesne proizvodnje svojim članicam, odkupuje, predeluje in vnov-čuje les ter skrbi po svojih članicah za uspešno organizacijo pogozdovanja, posebno za ureditev drevesnic itd.; c) pomaga svojim članicam pri pravilni orga. nizaciji semenske službe, pri vzgoji in pravilni obdelavi vseh vrst kultur, posebno tudi industrijskih kultur, pospešuje uvajanje naprednejših agrotehničnih metod v kmetijstvu itd.; č) pomaga svojim članicam pri pospeševanju sad-jarstva in vinogradništva, posebno pri ureditvi drevesnic in trsnic, pri zatiranju različnih rastlinskih bolezni, pri obnovi vinogradov, piri vzgoji kakovostnega sadja, pri šolanju vin, pri vnovčeva-nju sadja in vin itd.; d) pomaga svojim članicam pri pospeševanju vseh drugih gospodarskih panog, na primer čebelarstva itd.;.3. pomaga svojim članicam pri mehanizaciji kmetijstva s tem, da skrbi, da bodo zadruge uspešno izrabljale razpoložljive kmetijske stroje, nabavljale take stroje, da bodo ti stroji v stalno uporabnem stanju, da pomaga članicam pri ureditvi delavnic za popravilo kmetijskih strojev, da ima po potrebi svojo delavnico te vrste in večje kmetijske stroje ter da sodeluje po potrebi pri sklepanju pogodb med članicami’ in trak. torsko postajo; 4. pomaga pri pravilni organizaciji zadružne trgovine, in sicer: a) skrbi, da bo trgovsko poslovanje njenih članic na stopnji racionalne, tehnično popolne in kulturne trgovine, da bodo članice zniževale zakonito dopustno maržo; b) skrbi za dobro tehnično organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in izdelkov, posebno za pravočasno kon-trahira-njie, in ukrene vse potrebno, da se pravilno razvije trgovina po vezanih cenah; c) pomaga svojim članicam pri naročanju in dobavah blaga; zalaga svoje članice s trgovskim blagom in sklepa pogodbe z dobavnimi podjetji, kolikor bo to racionalno in gospodarsko smotrno; pri tem skrbi posebno, da bodo vse za-družne trgovine pravočasno in zadostno založene z blagom, ki ustreza okusu iin običajem zadružnikov, prav tako pa skrbi, da ne bodo imele zadruge na zalogi blaga, ki se slabo prodaja; č) prevaža trgovsko blago za svoje članice s svojim prevoznim parkom in v ta namen koordira tudi plansko in umno izrabo prevoznih sredstev svojih članic in ima tudi svojo avtomehanično delavnico; 5. posreduje in po potrebi razdeljuje med svoje članice kredite, organizira in povezuje kreditne odseke svojih čla-nic z Narodno banko ter pospešuje zbiranje kmečkih prihrankov; 6. skrbi za sistematičen dvig kulturne in prosvetne ravni zadnižnikov in kmečkega prebivalstva sploh in v ta namen pomaga v prvi vrsti pri graditvi zadružnih domov, orireja predavanja, razstave itd-: 7. vzgaja po planu zadružne kadre, jih pravilno
razporeja in utrjuje pri njih zavestno disciplino; 8. organizira in uravnava delo svojih članic, jim daje obvezna navodila organizacijske in poslovne narave v skladu z obstoječimi zakonitimi predpisi in navodili nadrejenih organov; organi-žira in upravlja organizacijsko inštruk-torsko in revizijsko službo, s katero nad-zoruje in zboljšuje njihovo poslovanje, da bo zmeraj smotrno in racionalno.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izpolnjevanja vseh nalog izdela potrebne načrte, v skladu s splošnim državnim načrtom in skrbi, da izdelujejo te načrte tudi njene članice ter da jih tudi v celoti izvajajo in presegajo. V ta namen vodi tudi vso potrebno evidenčno in statistično službo.
Zadružni delež znaša 5.000 dih. Zadružne članice odgovarjajo za obveznosti' zveze z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
' Upravni odbor sestavlja 9 do 11 članov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva elana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Plešovnik Mirko, Markon Alojz, Srbeič Jože, Markovič Anton, Polanec Marica, Škrlec Matija, Strah Franjo, vpišejo se novi člani:
Strajnšek Janko, trgovec, G. Radgona, predsednik,
Gomzi Alojz, delavec, Cerkvenjak, Smodiš Janko, nameščenec, G. Radgona,
Škerlec Anton, nameščenec, Šratovci, Vesel Jože, zadružnik, Podgorje, Rantaša Ivan, kmet, Kocjan,
Gerič Jože, kmet, Stogovci,
Korošec Janez, kmet, Čakova,
Firbas Anton, kmet, Bren-gova,
Gorjak Alojz, upravnik, Brengova, Bele Franc, kmet, Okoslavci.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 9. novembra 1948.
Zadr III 2	10.429
*
1618.
Sedež: Kotlje.
Dan vpisa: 9. novembra 1948. Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga z o. j. »Prežihovega Voranca« v Kotljah.
Izbrišeta se. dosedanja člana upravnega odbora Konečnik Albert in Srebre Amalija, vpišejo se novi člani:
Lakovšek Ivan, kovač, Podkraj, predsednik,
Kotnik Flora, gospodinja, Podkraj, taj-nik,
Srebre Pavla, kmetica, Zagrad, Plešivnik Ivan, kmet, Podkraj.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 9. novembra 1948.
Zadr III 77	10.427
1619.	*
Sedež: Mala Nedelja.
Dan vpisa: 15. novembra 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno-prodaj-na zadruga z o. j. Mala Nedelja.
Na zboru 30. V. 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. j. pri Mali Nedelji.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih elanov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Upravni odbor sestavlja 13 članov, Id jih voli zbor izmed zadružnikov. Predsednika, podpredsednika in tajnika izvoli upravni odbor iz svoje srede.
Izbriše se dosedanji član upravnega odbora: Brune Franc, vpišejo se novi člani upravnega odbora:
Kavaš Matija, čevljar, Drakovci’, Vrbnjak Jožef, kmet, Moravci,
Horvat Ivan, kmet, Moravci,
Vrbnjak Simon, kmet, Moravci,
Magdič Anton, kmet, Drakovci,
Sodec Jožef, kmet, Bučkovci,
Štuhec Alojz, kmet, Bučkovci.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 15. novembra 1948.
Zadr III 47	10.452
*
1620.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 9. novembra 1948. Besedilo: Okrajna poslovna zveza na-bavno-prodajnih zadrug za Maribor okolico, z z. o. j. v Mariboru.
Na zboru 25. IV. ^1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Maribor okolico z o. j. v Mariboru.
Naloge zveze so: 1. da predstavlja in povezuje vse zadruge kmetijske vrste v svojem okraju razen kmetijskih obdelovalnih zadrug; 2. da pospešuje in razvija s pomočjo svojih članic vse panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, in sicer a) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji selekcije živine, pri ustanavljanju plemenilnih postaj, ambulant za živino, pri gradnji silosov, pri nabavi in reji plemenske živine, pri reji drobnih živali itd., prav tako skrbi pa tudi za dobro organizacijo mlekarstva in za produkcijo živinskih proizvo-dov, kot if.esa, kož, volne itd.; b) organizira in pomaga izpolnjevati načrt lesne proizvodnje svojim članicam, odkupuje, predeluje in vnovčuje les ter skrbi posvojili članicah za uspešno organizacijo pogozdovanja, posebno za ureditev drevesnic itd.; c) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji semenske službe, pri vzgoji in pravilni obdelavi vseh vrst kultur, posebno tudi industrijskih kultur, pospešuje uvajanje naprednejših agrotehničnih metod v kmetijstvu itd.; č) pomaga svojim čLa-nicam pri pospeševanju sadjarstva in vinogradništva, posebno pri ureditvi drevesnic in trsnic, pri zatiranju raznih rastlinskih bolezni, pri obnovi vinogradov, pri vzgoja kvalitetnega sadja, pri šolanju vin, pri vnovčevanju sadja in vin itd.; d) pomaga svojim Sanicam pri pospeševanju vseh drugih gospodarskih panog, n. pr. čebelarstva itd; da pomaga svojim članicam pri mehanizaciji kmetijstva s tem, da skrbi, da bodo zadruge uspešno izrabljale razpoložljive kmetijske stroje, nabavljale take stroje, da bodo ti stroji stalno uporabni, da pomaga članicam pri ureditvi delavnic za popravo kmetijskih strojev, da ima po potrebi svojo delavnico te vrste in večje kmetijske stroje ter da sodeluje po potrebi pri sklepanju pogodb med članicami in traktorsko postajo; 4. da pomaga pri pravilni organizaciji zadružne trgovine, in sicer: a) skrbi, da bo trgovsko poslovanje njenih članic na stopnji racionalne, tehnično popolne in kulturne trgovine in da bodo članice zniževale zakonito dopustno maržo; h) skrbi za dobro tehnično organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in izdelkov, posebno za pravočasno kontrahi-ranje, in ukrene vse potrebno, da bo odkup učinkovit kakor tudi, da se pravilno razvije trgovina po vezanih cenah; c) pomaga svojim članicam pri dobavah blaga, zalaga svoje članice s trgovskim blagom in sklepa pogodbe z dobavnimi podjetji, če je to racionalno m gospodarsko smotrno; pri tem skrbi še posebej, da bodo vse zadružne trgovine pravočasno in zadostno založene z blagom, ki ustreza okusu in običajem za-družnikov, prav tako pa skrbi, da ne bodo imele zadruge na za’ : blaga, ki se slabo kupuje; č) prevaža trgovsko blago za svoje članice s svojim prevoznim parkom in v ta namen koordira
tudi plansko in racionalno izrabo prevoznih sredstev svojih članic in ima tudi svojo avtomehanično delavnico; 5. <ia posreduje in po potrebi razdeljuje med svoje članice kredite, organizira in povezuje kreditne odseke svojih članic z Narodno banko ter pospešuje zbiranje kmečkih prihrankov; 6. da skrbi za sistematičen dvig kulturne in prosvetne ravni zadružnikov in kmečkega prebivalstva sploh in v ta namen pomaga predvsem pri graditvi zadružnih domov, prireja predavanja, razstave itd.; 7. da načrtno vzgaja zadružne kadre, jih pravilno razvršča in utrjuje pri njih zavestno disciplino; 8. da organizira in uravnava delo svojih članic, jim daje obvezna navodila organizacijske in poslovne narave v skladu z veljajočimi zakonitimi predpisi in navodili nadrejenih organov; organizira in opravlja organizaoij-sko-instruktorsko in revizijsko službo, s katero nadzoruje in zboljšuje njihovo poslovanje, da bo zmeraj smotrno in ra-cionalno.	«
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja vseh teh nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom in skrbi, da izdelujejo te načrte tudi njene članice ter da jih tudi v celoti izvajajo ter presegajo. V ta namen vodi tudi vso potrebno evidenčno in statistično službo.
Zadružni delež znaša 10.000 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsaka zadruga članica odgovarja še z desetkratnim zneskom vpisanega obveznega deleža.
Zveza razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi tudi v uradnem glasilu Glavne zveze kmetijskih zadrug ali v krajevnem tisku.
Upravni odbor sestavlja 7 do 15 članov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zvezo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Polič Davorin, Šalamun Ivan, Kotnik Beno, Golob Franjo, Breg Lojze, Turk Angel, Kajzer Ivan, Stariha Jakob, Pod-studenšek Franc, Črnko Draže, Strnad Maks, Namestnik Marija in Oto Martin, vpišejo se novi člani:
Krpa Tomo, nameščenec, Jarenina, ,
Dobaj Ivan, nameščenec, Janževa gora,
Kac Alojz, obrtnik, Hotinja vas,
Anderlič Franc, posestnik, Svečina,
Medved Karl. posestnik, Pesnica.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 9 novembra 1948.
Zadr HI 35	10.453
*
1621.
Sedež: Muta.
Dan vpisa: 25. oktobra 1948.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z o. j. na Muti.
Na zboru 18. VII. 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Potrošniška zadruga z o- j. na Muti.
Naloga zadruge je: 1. da na čim boljši, in čim bolj gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi pot rosnimi predmeti in v ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov in sestavi na podlagi ugotovljenih potreb načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov, posebno pa skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo vse trgovsko poslovanje na stopnji racionalne, tehnično popolne in kulturne trgovine, to je, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina založena s potrošnim! predmeti, da ne bo imela blaga, ki se slabo prodaja, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti svoja podjetja, kot na primer obrtne delavnice, podjetja za konser vira nje sadja, povrtnine, jajc itd.; 3 da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din. Vsak zadružnik odgovarja še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasnih deskah svojih poslovalnic.
Upravni odbor sestavlja 6 članov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo pa podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Onuk Ivan, Gostenčnik Franc, Mravljak Franc, Ledinek Alojz, Pincet Gregor in Krioej Anton, vpiše se novi član upravnega odbora:
Rozman Ivan, kovač, Muta 73.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 25. oktobra 1948.
Zadr III 70—3	10.430
1622. *
Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 31. oktobra 1948.
Besedilo: Kmetijska nabavno-prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Metliki.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Metliki.
Zadruga je bila ustanovljena za nedd-ločen čas.
Naloge zadruge so: oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošni mi predmeti, nakupovanje kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in druge naloge, ki so nadrobno navedene v 3. členu pravil.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 10 din. Vsak član odgovarja še z deset-
kratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Priebčitve in sklepi se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se razglasijo še na krajevno običajni način po MLO Metlika in KLO Rosal-nice.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali pa tisti, ki ga ta pooblasti, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in za to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora,
Kurent Emil, Kočevar Jože, Mavretič Anton, Urbas Anton, Krštinc Jože, Kočevar Jože, Pezdirc Anton, Muc Jože, Prus Tinka, Urh Ivan, in Pezdirc Anton, vpišejo se novi člani:
Starina Jože, posestnik, Metlika 71,
Črnič Ivan, kmet, Metlika 147,
Pečarič Janez, posestnik, Curili 2.
Kočevar Ivan, posestnik, Križevska vas 29,
Nemanič Franc, posestnik, Radoviči 18,
Jaki j e vič Marija roj. Muc, posestniki va vdova, Svržaki, odborniki.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 31. oktobra 1948.
Zadr I 29/63 do 66	10.182
*
1623.
Sedež: Žužemberk.
Dan vpisa: 31. oktobra 1948.
Besedilo; Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Žužemberku.
Izbrišeta se izstopivša člana upravnega odbora Globokar Edvard, predsed-nak in Smrke Alojzij, tajnik, vpišeta pa nova izvoljena člana upravnega odbora:
Kosi Ivan, posestnik. Žužemberk 52, tajnik,
Drenšek Franc. kmet. B odganja vas št. 32, odbornik. Pri vnovič izvoljenem članu upravnega odbora Grčarju Florijanu, kmetu iz Cvibelj 3, se izbriše beseda »odbornik« in vpiše, da je odslej »predsednik«.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 31. oktobra 1948.
Zadr II 62/6	10.314
*
1624.
Dan vpisa: 23. junija 1948.
Zaradi nove upravne razdelitve LRS in nove uredbe o pristojnosti rednih so-dišč je bil vpisan prenos vpisa in uvedena likvidacija teh zadrug (med okupacijo Reiffeisenkassen):
Posojilnica Sevnica, zadruga z omejenim jamstvom v Sevnici, Zt 44/48 - Zadr III 71;
Posojilnica Bizeljsko, zadruga z neomejenim jamstvom na Bizelisketn, Zt 45/48 - Zadr III 72;
Posojilnica Krško, zadruga z omeje-jemm jamstvom v Krškem. Zt 46/48 — Zadr III 73;
Posojilnica Zdole, zadruga z neomejenim jamstvom v Zdolah, Zt 47/48 — Zadr III 74;
Posojilnica Planina, zadruga z neome-jenim jamstvom, v Planini, Zt 48/48 — Zadr III 75; .
Posojilnica Pišece, zadruga z neomejenim jamstvom v Pišecah, Zt 49/48 — Zadr III 76;
Posojilnica Kapela, zadruga z neomejenim jamstvom v Kapelah, Zt 50/48 — Zadr III 77.
Sklepi zadrug se javno razglašajo v strokovnem listu
Za zadrugo se podpisuje tako, da po dva člana načelstva pristavita pocAe^e-dilo firme svoja lastnoročna podpisa.
Namen zadrug je:
1.	denarno poslovanje,
2.	nabava poljedelskih potrebščin in
'3. pospeševanje uporabe poljedelskih
strojev.
Likvidatorji:
Globovšek Janez, nameščenec podružnice Narodne banke v Krškem,
Volk Urška, tajnica Hranilnice in posojilnice v Sevnici,
Kolar Žiga želez, upokojenec v Sevnici,
Lebar Miško upravnik Mestne ljudske hranilnice v Brežicah in
Bevec Franc, upravnik Posojilnice v Brežicah.
Besedilo: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
_ Likvidatorji podpisujejo likvidacijske firme tako, da po dva od njih pristavita k besedilu svoja lastnoročna podpisa, piša.
Okrožno sodišče v Novem mestu
dne 23. julija 1948.
6932
*
1625.
Dan vpisa: 31. oktobra 1948.
Besedila:
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom. Stična v likvidaciji; Zadr I 23;
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom na Krki pri Stični v likvidaciji, Zadr I 34;
Posojilnica za sodni okraj Velikolaški ter okolico z neomejenim jamstvom v Velikih Laščah v likvidaciji; Zadr 139;
Posojilnica z neomejenim jamstvom Videm-Dobrepolje v likvidaciji; Zadr I 43;	.
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom, Zagradec v likvidaciji-Zadr I 80:	' ’
Hranilnica in posojilnica nim jamstvom Velike Lašče v Zadr I 98;
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom Rob pri Velikih Laščah v likvidaciji: Zadr I 105;
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom Višnja gora, v likvidaciji-Zadr I 107;	J ’
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom Št. Vid pri Stični > likti đaci ji; Za<Jr I 114;
Hianilnica in posojilnica z neomeje-Z-idr n™?*™111 Ambrus’ * v likvidaciji;
Hranilnica m posojilnica z neomeie mmpmstvon, Struge, v likvidaciji; Zad
z neoineje-likvidaciji;
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom Videm-Dobrepolje v likvidaciji; Zadr III 85;
Hranilnica in posojilnica z neomejenim jamstvom Ivančna gorica v likvidaciji; Zadr III 87.
Izbriše se dosedanji likvidator Božič Lado, vpiše pa namesto njega novi likvidator
dr. Linhart Božidar, državni nameščenec pri min. za finance LRS, Ljubljana, Žibertova ul. 7, član komisije za likvidacijo kredatnih zadrug. Sopodpiše val bo za likvidacijske zadruge tako kot dru-gi že prej registrirani likvidatorji.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 31. oktobra 1948.
10.274
1626.
Sedež: Tolmin.
Dan vpisa: 29. septembra 1948.
Besedilo; Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Tolmin z z o. j. v Tolminu.
Izbriše se dosedanji član upravnega odbora Smrekar Ivan s Kneže, vpiše se novi izvoljeni član upravnega odbora
Gabršček Jože, kmet, Volče 15.
Okrožna 'sodišče v Postojni dne 29. septembra 1948.
Zt 59/47-10	10.001
1627
Sedež: Sv. Jurij ob Ščavnici.
Dan izbrisa: 15. novembra 1948. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga z o. j. pri Sv. Juriju ob Ščavnici Zaradi prenehanja.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 15. novembra 1948.
Zadr III 42	10.451
Vpisi v trgovinski register
1628.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. novembra 1948.
Besedilo: Centralna vnovčevalnica 'za živo in zaklano živino, družba z o. j. v Ljubljani.
Po sklepu družbenikov z dne 28. X. 1948 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidacijska firma kakor doslej s pristavkom >v likvidaciji«.
Likvidator: Usenik Ivan, posestnik v Ljubljani, Dolenjska cesta 28.
Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 9. novembra 1948.
Rg C I 135/36	10.209
1629.
Sedež: Šoštanj.
Dan izbrisa: 3. aprila 1948.
Besedilo: Izdelovalnica lesne volne, inž. Ivan Žmavc, Šoštanj.
Zaradi vpisa v register drž. gospodar, skih podjetij pri ministrstvu za finance LRS.
Okrožno sodišče v Celju dne 3. novembra 1948.
Zadr A III 205/7	10.384
1600.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 10. novembra 1948. Besedilo: Jugc-Mineral rudarska k. d. Čop r. Stampfcl & KO.
Ker sploh ni začelo poslovati. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 9. novembra 1948.
Rg A VIII 22/2	10.210
Uvedbe postopanja za razglasitev za mrtve
IV	R 418/47	10102
Omerzel Janez, roj. 26'. XII. 1907 v
Ljubljani, sin Franceta in Neže rojene Marušič, delavec, poročen, Videm ob Savi, je odšel avgusta 1944 v NOV Zadnjič se je javil ženi novembra 1944. Od tedaj se pogreša. Baje je padel v bojih z Nemci v Žrebčah pri Slov. Konjicah-
Na predlog žene Omerzel Frančiške iz Vel. Gr^8e se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču ali skrbnici Pečnik Veri, sod. uslužbenki v Brežicah.
Omerzel Janez se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško
dne 23. oktobra 1948.
V	R 1637/48	10317
Regoršek Franc, roj. 5. I. 1919 v Brez-
ju pri Šmarju, sin Mihe in Ane rojene Šešerko, čevljar iz Celja, Stanetova 29, je bil v NOV. Zadnjič se je oglasil decembra 1944.
Na predlog žene Regoršek Dragice rojene Hodnik, hišnice v Celju, Medlog 18, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. III. 1949 poroča sodišču.
Regoršek Franc se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest
0	sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Celju
dne 11. novembra 1948.
1	R 139/48—5	10056
v Bobič Franc, roj. 15. XII. 1896 v Ko-
Ppi Črnomlju, sin pok. Franceta m Marije rojene Lenič, tovarniški delavec v Črnomlju, je bil 4. VIII. 1942 in-termran v Renicci. Dne 8. IX. 1943 je pobegnil, in na poti domov opešal Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Bobič Zofije, gospodinje iz Črnomlja, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 146/48—4	10057
Švajger Anton, roj. 8. VI. 1915 v g ra-dacu, sm Vilkota in Ane rojene Vrbos, mesar v Podzemlju 24, je bil 1941 od okupatorja odpeljan v zapore v Črnomelj, od tu pa v ljubljanske zapore. Dne
17. VI. 1942 je bi v Ljubljani kot talec ustreljen.
Na predlog matere Švajger Ane rojene Vrbos iz Podzemlja 26, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešamih kaj znano, se poziva, da to v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču, ali skrbnici Medven Mariji, sod. uslužbenki v Črnomlju.
Bobič Franc se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Črnomlju
dne o. novembra 1948.
»
Ok 14147	9849
Batič Angel. roj. 26, VI. 1911 v Rokavcu, sin Franca in Kristine rojene Černigoj, žagar, Ajdovščina, Prešernova 35, je odšel 13. XII. 1944 v NOV. Od te-daj se pogreša.
Na predlog žene Babič Antonije rojene Šen. Ajdovščina, Prešernova 35, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. XII 1948 poroča sodišču ali skrbnici Batič Antoniji.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sedišče v Gorici dne 16. oktobra 1948.
*
I R 368/48	10055
Pertoei Franc, roj. 150. VIII. 1919 v Zetineih pri Radgoni (Avstrija), sin Ivana in Marije rojene Rauter, delavec na Plitvici št. 2, je bil 25. IV. 1945 prisilno mobiliziran v nemško vojsko Ž eda. nico je bil poslan proti Lutvercem, od tam pa proti Sladkemu vrhu. Od 4. V. 1945 se pogreša.
Na predlog žene Pertoei Antonije, kuharice v krajevni gostilni v Lutvercih, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o po-'grešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču šču ali skrbnici Pertoei Antoniji.
Pertoei Franc se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče.odločilo o i-redlogu.
Okrajno sodišče v Gor. Radgoni dne 6. novembra 1948. v
1 R 197/48—2	10316
Smolej Anton, roj. 29. XII 1909 v Zabreznici. sin Antona in Marije rojene Grom, delavec iž Javornika, Partizanska 4, je odšel 4. II 1944 v NOV. Štiri mesece je bil pri komandi mesta Vojsko, nato pa je bil premeščen v Vojkovo brigado. Dne 14, ITI. 1945 je v bojih z Nemci in ustaši na postojanki v Trno-'em padel.
Na predlog žene Smolej Ivanke, go-• pod inje na Javorniku, Javorniški rov! jL 28, se uvede postopanje za razglasi-tev za mrtvega in se izdaja poziv, da 1 -e o pogrešanem do 20. L 1.949 poroča 1
sodišču ali skrbniku Rihterju Mirku, sod. uradniku na Jesenicah.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče na Jesenicah dne 12, novembra 1948.
*
IR 195/48-4	10.361
Marinč Matija, roj. 10. L 1903 na Vrhu št. 3, sin Antona in Marije rojene Delač, kmetovalec v Vasi, je decembra 1943 odšel v 8. brigado NOV. Februarja je bil v okolici Vel. Lašč od Nemcev ujet in se od tedaj pogreša.
Na predlog Marinč Marije iz Vasi 19 se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. II. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Črnivcu Jožefu, sod. uradniku v Kočevju.
Marinč Matija se poziva, da se zglasi pri sodišču aE drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sedišče v Kočevja dne 13. novembra 1948.
*
II R 298/48—2	'	10223
Remic Anton, roj. 12. VI. 1913 v Sp. Brniku, sin posestnika Mihaela in Marije rojene Tičar, se od pomladi 1945 pogreša. Po ugotovitvah odseka za notr. zadeve ni nobenih podatkov o njegovem bivališču.
Na predlog sestre Remic Ane, pos. hčere iz Sp. Brnika 12, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se 'z-daja poziv, da se o pogrešanem do 30.
IV.	1949 poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu, sod. uradniku v Kranju.
Remic Anton se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Kranju dne 5. novembra 1948.
¥
II R 296/48—4	10224
Drnovšek Bogdan, roj. 12. V. 1919 na Raki pri Krškem, sin Franca in Terezije rojene Žabkar, poročen, mizar na Primskovem 30 pri Kranju, je odšel 12.
V.	1945 cd doma. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Drnovšek Ane, name-
ščenke iz Primskovega 30, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. IV, 1949 poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu, sod. uradniku v Kranju.
II R 297/48—-3	10220
Erbežnik Franc, roj. 23. XI. 1917 pri Sv. Ožboltu, sin Franca in Marije rojene Bernik, samski, delavec. Suha 96, je odšel 3. V. 1943 v NOV. Ob zlomu Italije je bil ranjen in odpeljan v bolnico v Ribnico. Od tedaj se pogreša. Vse po- j j izvedbe pri OLO v Kranju so ostale brez- ; i uspešne.
Na predlog očeta Erbežnika Franca, st, prevžitkarja iz Suhe 96, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu.
Drnovšek Bogdan in Erbežnik Franc se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku rokov bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Kranju dne 10. novembra 1948.
¥
Ok 251/48—5	10212
Pečar Feliks, roj 19. X. 1922 v Ljubljani, sin Feliksa in Jožefe rojene Škafar, ključavničar, samski v Polju 13, je odšel 1941 v NOV. Novembra 1941 je bil od Italijanov ujet in baje ubit. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Pečar Jožefe, gospodinje v Polju 13, Ljubljana, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sedišču ali skrbnici Ostrež Antoniji v Polju 47. Liubljana, ali predlaga, teljici.
Pečar Feliks se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku reka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ljubljani
dne 4. novembra 1948.
*
Ok 246/48-5	10214
Morich Marija rojena Venkovič 3. X. 1883 v Žalcu, hči Nikolumba in Marije rojene Pfeifer, poročena, Ljubljana, Karlovška 20, je pred prvo svetovno vojno odšla v Ameriko Zadnjič se je javila 1939. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Bezenšek Pavle rojene Venkovič, žene delavca. Slov. Konjice 111, se uvede postopanje za razglasitev7 za mrtvo in se izdaja poziv, da se o po-grešani v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Šmitu Gabrijelu, Ljubljana, Florjanska 35, oziroma predlagateljici.
Morich Marija se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 5. novembra 1948.
¥
Ok 273/48 - 3	10216
Gričar Ignacij, roj. 30. I. 1896 na Ma-molju 24, KLO Polšnik, sin Gričar Neže, je odšel v Ameriko in se že 20 let ni oglasil.
Na predlog sina Gričarja Ignaca, delavca v Retjah 128, p. Trbovlje, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem H-I -tu LRS poroča sodišču ali skrbniku Vozlju Janezu. Mamolj. d Sava pri Li-l tiji oziroma predlagatelju
Ok 290/48—4	10215
Kovač Jožef, roj 6 XI. 1902 v Notranjih goricah, sin Jožefa in Ivane rojene Podboj, delavec, poročen, se od pomladi 1945 pogreša.
Na predlog Kovač Štefanije rojene Škraba, gospodinje v Notranjih goricah 72, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Škraba Alojzu, posestniku v Črni vasi 372 pri Ljubljani, oziroma predlagateljici.
Ok 287/48—'4	10213
Ogrin Franc, roj. 11. IX. 1911 v Ljubljani, sin Ivana in Ivane rojene Osredkar, poročen zidar v Ljubljani, Rožna dolina e. XV, št. 25, je bil 20. XI. 1942 od Italijanov aretiran in 4. IX- 1943 odpeljan v Italijo. Od tam je bil odpeljan v Oranienburg v Nemčijo, 2 II. 1945 pa v Burnberg. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Ogrin Silve, šivilje v Ljubljani, Rožna dolina c. XV, št. 25, se uvede postopanje za razglasitev za mrt-vega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbnici Simončič Veri. Ljubljana. Rožna dolina c. X, št. 6, oziroma predlagateljici.
Gričar Ignacij, Kovač Jožef in Ogrin Franc se pozivajo, da se zglasijo pri sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o
predlogih.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 6. novembra 1948.
¥
Ok 234/48X5	10218
Japelj Janez, roj. 1. VII 1909 v Bev-kah, sin Tomaža in Terezije rojene Nagode, pečar, poročen, Drenov grič 61, je bil baje 3. IX. 1942 v Ljubljani kot talec ustreljen.
Na predlog žene Japelj Marije rojene Zalaznik, gospodinje na Drenovem griču 61, se uvede postopanje za razglasi-tev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Kozoglavu Antonu, name-ščencu OLO Ljubljana okolica, oziroma predlaga tel jaci'
Ok 295/48—4	10217
Zor Milan Ivan, roj. 26. X. 1923 na Dunaju, sin Ivana in Jožefe rojene Lang, dijak, samski v Ljubljani. Trstenjakova 2, je odšel 28. VI. 1942 v Cankarjevo brigado NOV. Baje je 1943 ali 1944 pa-del.
Na predlog očeta Zora Ivana, nameščenca v Ljubljani, Trstenjakova 2, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbnici Sušnik Mileni, Liubljara, Trste-njakova 2, oziroma predlagateljici.
Japelj Janez in Zor Milan Ivan se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 9 novembra 1948.
Ok 299/48-3	*	10387
Stojkovič Karl Bernard, roj. 12. XI. 1917 v Trstu, sin Janeza in Terezije rojene Kuret, instalater, samski, Ljubljana. Černetova 6, je baje umrl v taborišču Flossenburg.
Na predlog očeta Stojkoviča Janeza, poštnega upokojenca v Ljubljani, Černetova 6, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po ob-javi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Rogini Petru iz Ljubljane, Gasilska 19, oziroma predlaga-teliu.
Stojkovič Karl se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 12. novembra 1948 ¥
R 300/48—2	10134
Grmič Jožef, rol. 9 II. 1920 v Kaižar-jiL sin Jožefa in Neže rojene Kraus, vi-nhčar na Kogu 46. okraj Ljutomer, je bil t. IV. 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Poslan je bil na rusko boiišče in se od junija 1944 pogreša.
Na predlog Grmič Matilde, viničar-ke na Kogu 46, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31 XII. 1948 noroča sedišču ali skrbniku Čuku Fran-cu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 8. novembra 1948.
*
VI	R 1229/48	10105
Suladskv Nikolaj, roj. 4. II. 1887 v Rostovu (Rusija)^, sin Fedora in Katarine rojene Popov, oženjen, geometer v Kur-šumliji. Srbija, ie bil 1941 poslan na delo v Berlin. Od 20. IT. 1945 se pogreša.
Na predlog žene Suladskv Marije, gospodinje v Mariboru, Studenci, Limbuška 14, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in sa iz.dai#oOziv, da se o pogrešanem do 15 I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Vetrihu Albinu, sod. uradniku v Mariboru.
Suladskv Nikolaj se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest
0	sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 5- novembra 1948.
¥
1	R 226/48-8	10051
Šporar Anton. roj. 7. II. 1902 v Pod-
hosti 5. KLO Dol. Toplice, sin Antona in ^Magdalene rojene Kmet, ožen jen, te-sač v češči vasi 25, se od 1.8, novembra 1943 pogreša.
Na predlog žene Šporar Ane, gospodinje iz Češče vasi 25, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. IV. 1949 poroča sodišču ali predlagateljici Šporar Ani.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 6. novembra 1948.
*
I R 178/48-4	10219
Poljanec Rudolf, roj. 6.1. 1906 v Šmar-jeti 6, sin Franceta in Ivane rojene Rakar, oženjen, poljedelec, se od oktobra
1943	pogreša.
Na predlog brata Poljanec Radoslava. Franca, profesorja iz Zagreba, Britanski trg 5/1, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča so-dišču ali predlagatelju Poljancu Rado-slavu-Francu,
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 9. novembra 1948.
I R 156/48-9	*	10104
Krajc Jože, roj. 8. VIII. 1903 na Rakeku, sin Petra in Marije rojene Bombač, samski, strojnik na Jesenicah, je aprila 1941 odšel v NOV. Sredi julija
1944	je baje pri vasi Krestenica pri Kanalu v Soči utonil. Od tedaj se pogreša.
Na predlog matere Krajc' Neže, zasebnice iz Rakeka 42, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Jeran-četu Slavku, sod. uradniku v Postojni.
I R 151/48-8	10101
Strle Alojz, roj 9. VI. 1911 v Viševku, kmečki sin Alojza in Frančiške rojene Avsec, je avgusta 1942 odšel v NOV. V začetku aprila 1943 je padel na planini Golac pri Bovcu Od tedaj se pogreša.
.Strle Vijem, roj. 23. VI. 1923' v Vi-ševku. kmečki sin, je odšel konec januarja 1942 v NOV. Zadnjič se je oglasi! domačim septembra 1943. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Strleta Alojza st., kmeta iz V Bevka 33, se uvede postopanje za raz. glasitev za mrtva in se izdaja poziv, da se o pogrešanih do 31. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Jerančetu Slavku.
Krajc Jože, Strle Alojz in Viljem sc pozivajo, da se zglasijo pri' sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi.
Po preteku rokov bo sodišče odločilo o predlogih
Okrajno sodišče v Postojni dne 23. oktobra 1948.
Osrlssi sodišč
10.389
Oklic za dvig sodnih pologov
Okrajno sodišče v Šoštanju hrani stare sodne pologe bivšega okrajnega sodišča v Gornjem gradu, katerih koristniki so:
Št. hranilne
	din	.knjižice
1. Lenko Marija	2.085	41831
2. Pikel Avgust	1.131	41830
3. Pikel Anton	1.131	41828
4. Trbovšek Ivan	1.710	41265
5. Natlačen Štefanija	1.218	40375
6. Natlačen Jože	3.117	20358
7. Mlinar Jože	1.880	40305
8. Pančur I.	1.054	40004
9. Gervol Elizabeta	2.980	39368
10. Brglez Janez	1.850	39229
11. Brglez Ana	1.850	39228
12. Brglez Martin.	1.850	39227
13. Brglez Jožefa	1.850	39226
14. Brglez Ivan	1.850	39225
15. Mrzlak Jožefa	1.702	38995
16. Kosmač Ana	1.888	38594
17. Robnik Amalija	2.383	38365
18. Zupan Florijan	1.086	38205
19. Zupan Franjo	1.162	38204
20. Visočnik Jože	1.059	38156
21. Visočnik Mihael	L059	38155
22. Breznik Angela	1.649	38065
28. Cizej Josip	1.351	37982
24. Cap Gustav	3.778	37950
25. Poznič Delfina	1.958	37252
26. Poznič Karolina	1.958	37251
27. Vencelj Apolonija		
roj Dobnik	1.110	37231
28. Dobnik Janez	1.110	37233
29. Suhovršnik Franc	1.858	37114
30. Babin Franjo	1.113	3K956
31- Mikek Valentin	1.416	36189
32. Pirc Franc	1.903	36122
33. Hribernik Jožefa	1.955	36062
34. Miheličnik Jožef	10.740	35995
85. Žunter Matija	1.043	35992
36. Požarnik Franc	1.170	35868
37, Štiglic Roza	1.600	35161
38. Novšak Alojz	1.286	34988
39. Brezovnik Mihael	1.171	34489
40. Ruperšek Marija	1.324	34442
41. Mlinar Neža	1.324	34441
42. Fort Luka	1.266	33355
43. Rozenštein Franc	1.051	33250
44. Žagar Jakob	1.837	33079
45. Štrueelj Ivana	1.919	32515
46. Stuler Matija	1.675	32438
47. Mlinar Marija	2.237	32323
48. Štrukelj Janez	1.032	30475
49. Štrubelj Marija	1.026	28117
50. Žagar Matevž	1.128	27089
51. Ermenc Janez	1.034	23588
52. Petkovndk Anton	1.015	22214
53. Ilovšek Anton	1.098	16003
54. Slatinšek Marija	3.462	83587,
55. Slatinšek Franjo	3.462	83586
56. Kladnik Franc	1.240	83235
57. Skok Ludvik	4.328	83217
58. Bračun Franc, Ana,		
Antonija	2.823	81161
Vse te pologe hrani Celjska mestna hranilnica.
Razen navedenih hrani to sodišče še druge pologe v zneskih pod 1000 din. Podatki o teh pologih so v oklicu, ki je nabit na sodni deski sodišča, ter pri KLO Gornji grad in OLO Mozirje.
Koristniki teh pologov se v smislu 2. člena uredbe o likvidaciji starih sodnih pologov pozivajo, naj se v treh mesecih od dneva objave v Uradnem listu LRS zglasijo pri tem sodišču in zahtevajo, da se jim pologi izdajo, sicer se bo-
do pologi izrekli za zapadle v korist države.
Rok treh mesecev velja tudi za vse tiste koristnike, ki jih je sodišče posebej pozvalo, naj dvignejo pologe. Okrajno sodišče v Šoštanju dne 9. novembra 1948.
*
G 610/48—14	10.544
Oklic
Jemec Jože, vojak, voj. pošta 93752/27, Osjek, je vložil proti Jemec Emi, tovar-niški delavki, Studenci, Čanžekova 11, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo 30. novembra 1948 ob 8. uri pri tem sodišču.
Toženki se postavi za skrbnika Oro-zel Ivanka, uradnica tega sodišča, ki jo bo zastopala za njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne oglasi ali ne imenuje svojega pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 19. novembra 1948.
Razni cg-asi
Št. 2136748	10.388
Razpis
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto predavatelja na tehnični fakulteti za predmete: Gradivo in preizkušnja gradiva; Poznavanje in preiskovanje materiala: Trdnostni poizkusi.
Predpisano opremljene prošnje je tre. ba vložiti pri rektoratu univerze v Ljubljani najpozneje do 3. decembra 1948.
V Ljubljani dne 15. novembra 1948.
Rektorat univerze v Ljubljani Rektor: Melik 1. r.
10.454
Poziv upnikom in dolžnikom
Pozivamo vse upnike in dolžnike na-cionalizi ranih p odj etij:
Inž Ognjeslav Borstnar, strojno podjetje, Ljubljana, Sv. Jerneja 18;
Kremžar Franc, strojno podjetje, Št. Vid 74 nad Ljubljano;
Poljšak Tone elektro-strojno podjetje, Ljubljana, Trata 12, in
Willmann Rudolf, strojno podjetje, Ljubljana, Slomškova ul. 3, naj priglasijo vse svoje* obveznosti oziroma terjatve najpozneje do 15. decembra 1948.
Po tem roku se priglasitve ne bodo več upoštevale.
Za upravo nacionaliziranih podjetij: Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4
Preklici izgubljenih listin
Preklicujem ukradene oblačilne nakaznice na ime Artuik Ivan, Ivan ml., Jože in izkaznico za kurivo na ime Artnik Ivan, Mala vas 25, p. Ježica.
10.391	Artnik Ivan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 33280 na ime Bandelj Alojz,
zidar, rojen 24. IX. 1878, Gabrovica šit. 4, p. Komen.
10.412	Bandelj Alojz
Preklicujem izgubljene živilske nakaznice LD, SD in TD za november na ime Bevk Marta, Ivanka in Alojz.
Bevk Ivanka,
10.351 Količevo 58, p. Dob pri Domžalah
Preklicujem izgubljeno zidarsko pomočniško spričevalo, izdano na ime Beznik Alojz, Krnica 55, Gorje.
10.331	Beznik Alojz
Preklicujem izgubljeno tekstilno nakaznico I—G, izdano na ime Burin Avgusta,, JurMošter.
Burin Avgusta,
10.363	Lahov graben 70, p. Jurklošter
Preklicujem izgubljeno spričevalo o dovršenih 4 razredih meščanske šole od II. deške meščanske šole Prule na ime Cesar Franc, Gradišče 8a.
10.332	Cesar Franc
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico na ime Ciglar Ema, izdano od KLO Petanjci št. 356. stan. v Petanjcih 40, p. Bankovci.
10.342	Ciglar Erna
Preklicujem'osebno izkaznico na ime Ciglar Neža, knjižico za kolo, izdano na ime Ciglar Janez, nakaznice za industrijske izdelke, in sicer IR št. 2586628, IG štev. 939539, ID s številkami 598396, 598397, 598398, 598399, 598400, 46777, 46778, vse na ime družine Ciglar, Markovci št. 3.
10.321	Ciglar Neža Preklicujem izgubljeno osebno in OF
izkaznico na ime Dimeč Jožica, rojena 9. III. 1927 v Ponikvi, stan. v Celju, Razlagova ulica 5.
10.401	Dimeč Jožica Preklicujem ukradene oblačilne karte
na ime Falant Pavla, Falant Frančiška in Vencelj Veronika ter prometno knjižico za kolo znamke >Puch«. izdano od NM mesto Celje na ime Falant Pavla, dve potrdili za živilske nakaznice SD in Nav 1, vse na ime Falant Pavia, Falant Frančiška, Levec 9, p. Petrovče pri Celju.
10.322	Falant Pavla
Preklicujem prometno knjižico za kolo št. 626433, znamke . Pantere na ime Gorjup Rozalija, delavka. Drž. posestvo Svečina.
10.402	Gorjup Slavko
Preklicu jem ukradeno vojaško knjižico, osebno izkaznico št. 143/46, izdano od KLO Frankolovo, prometno knjižico za kolo št. 1596265, sindikalno knjižico, živalsko nakaznico TDb za november in potrošniško nakaznico za tekstilije in obutev IRI na ime Pirš Jože, Celje, Cesta na grad 12 in Goršek Valentin, Celje, Plečnikova 18.
10.364	Goršek Valentin
Preklicujem ukradene živilske nakaznice za nov&tnber na ime Gradišar Ciril TD, V.da Nav, Ciril OM 1 ter izkaznico OF, izdano od odbora OF Rakovnik-Vič na ime Gradišar Vida, Tradeckesa 14. 10.398	Gradišar Vida
Preklicujem uničeno spričevalo o zrelostnem izpitu, izdano 1, 1930 od H- de-kliake meščanske šole v Ljubljani, Šiška, in delavsko knjižico, izdano od magistrata na ime Gregorič Draga, Slomškova 12, Ljubljana.
10.393	Gregorič Draga
Preklicujem uničeno spričevalo za me-hani-škega pomočnika, izdano od .>> Gust roja«, Ljubljana, na ime Gregorič Jakob, Galjevica 41, Ljubljana.
10.335	Gregorič Jakob
Preklicujem zač. osebno izkaznico, izdano od KLO Kamniška Bistrica na ime Grilc Pepca.
Grile Pepca,
10.403	Praprotno, Zakal 16, Stahovica
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF št. 541257, osebno izkaznico in delavske bone za 1800 dinarjev na ime Grobovšek Alojz.
Grobovšek Alojz, kovač, 10.343 Senarica 27, Šmarje pri Jelšah
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano na ime Gruden Marija, roj. 24. III. 1928, Stražišče 86. Kranj.
10.365	Gruden Marija
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico, izdano od odseka Trebnje s št. 2021/174 na ime Jakoš Franca Adolf, roj. 1928 v Mokronogu.
Jakcš Adolf,
10.323	Mokronog št. 31* p. Št. Rupert
Preklicujem izgubljeno zač. osebno izkaznico št. 517, izadno od KLO Dolsko na ime Jeretiina Terezija, Medvode 22. 10.381	Jeretina Terezija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od NM Ljubljana in mesečno tramvajsko karto, izdano od Električne cestne železnice na ime Judež Ana, Ljubljana, Tovarniška 11.
10.339	Judež Ana
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 112, izdano od KLO Pobrežje, okraj Ptuj, prometno knjižico za kolo brez znamke, št. 2136139, potrošniško nakaznico za tekstil in obutev I R 1 št. 265836, izdano od KLO Pobrežje, okraj Ptuj, vojaško knjižico, pomočniško spričevalo in dopolnilni bon za kurjavo, vse na ime Junger Franc, Pobrežje 93, p. Sv. Vid pri Ptuju.
10.404	Junger Franc
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 1861912, izdano leta 1946 od Gradisa, Maribor na ime Kavčič Anton, Simšiče pri Ptuju,
10.337	Kavčič Anton
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 1215, izdamo od KLO Velenje na kme Klemenčič Alojz, Velenje.
m415	Klemenčič Alojz
Preklicujemo izgubljeno šolsko spričevalo št. 28 o zaključnem izpitu na drž. kmetijski šoli v Logatcu, izdano 30. VI. 1948 na ime Požar Helena, sedaj v vrtnarij: RK GS Št. Peter pri Gorici.
10.324	Kmetijska šola v Logatcu
Preklicujem potrošniško karto IR 1 na ime Koprivc Antonija in Koprivc Olga, ID na ime Koprivc Alojz ter bon za 450 din.
10.416	Koprivc Antonija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico Za kolo znamke »Rival«, št. 101740, izdano na ime Kosi Franc. Ključa novci,■ Ljutomer.
10.367	Kosi Franc
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico št. 1356205, izdano 13. VI. 1947 na ime Kostem Alojz, Vel. Loka 44.
10.368	Kostem Alojz
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, št. 031512, izdano 10. VII. 1947 od odbora OF v Ljubljani na ime Kotnik Prave, Ljubljana, Podmilščakova 29. 10.400	Kotnik Franc
Preklicujemo izgubljeno knjižico za žensko kolo št. 83130 na ime Sobočan Barbara, Turnišče št. 242.
10.411	KLO Turnišče
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico na ime Kralj Ivana, Sela-Šumberk pri Žužemberku.
Kralj Ivana,
10.418	Žabnica št. 52 pri Kranju
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od rajona Center, vojaško knjižico, izdamo od voj. okrožja Ljubljana in prometno knjižico za kdo, izdano od NM v Ljubljani na ime Krašovec Martin, Dol pri Ljubljani 6.
10.336	Krašovec Martin
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico št. 17902, izdano od rajona Rakovnik-Vič na ime Krištof Srečo. Ljubljana. Vel. čolnarska 6. io.395	Krišfof Srečo
Preklicujem izkaznico za kolo, št. 2451, št, okvira 16.242 na ime Košir Jože.
10.417	Košir Jože, Mojstrana 59
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico IR 1, št. 281275, št. reg. 1401, izdano v Solkanu, Gorica na ime Kovačič Milka.
10.405	Kovačič Milka, Anhovo
Preklicujem izgubljeno spričevalo o dovršenem II. razredu meščanske šole, izdano od meščanske šole v Zg. šiški na ime Kuhelj Frane, Ljubljana, Tugomer-jeva 29.
10.380	Kuhelj Franc
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 072823, izdamo od KLO Ježica, izkaznico OF št, 069877 in prometno knjižico za kolo, izdano od NM v Ljubljani na ime Laznik Franc, Savlje 47, Ježica.
10.399	Laznik Franc
Preklicujem Izgubljene živilske nakaznice za november na ime Lemberšek Vid TD. Dana, Olga, Jožica SD, Marija, Draga, Štefka LD, Marija Nav, Dušan OM, Breda 0M2, izdane od KLO Jarše. 10.379	Lemberšek Marija
Preklicujem šolski izkaz IV. razreda, izdanega na V. državni gimnaziji v Ljubljani za šolsko leto 1947/48 na ime Lokovšek Anica.
10.414	Lokovšek Anica
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico št. 9153 za motorno vozilo traktor »Lanz-Buld«, izdamo od odseka za notr. zadeve Gornja Radgona, vozniško knjižico II. razreda št. 1506, izdano od odseka za notr. zadeve Maribor mesto, izkaznico OF, izdamo od OF odbora Slat. Radenci, izkaznico Avto-moto društva Gornja Radgona, in osebno izkaznico, izdano od notr. odseka Gor. Radgona, vse na ime Lukač Ferdo, roj. 16. III. 1897, stanujoč v Šratovcih p. Slatina Radenci* okraj Gornja Radgona.
10.406	Lukač Ferdo
Preklicujem ukradene živilske nakaznice SD, Nav 1, OM 1 za oktober in november 1948, izdane na ime Marn Janez, Mam Roza in Marn Marjan, Kaplja vas 43, KLO Komenda.
10.369	Marn Janez
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Dol, izkaznico OF, izdano od odbora OF Dol, prometno knjižico, izdano od NM Ljubljana okolica na ime Mesec Ivan., Kleče št. 2, Dol pri Ljubljani.
10.340	x Mesec Ivan
Preklicujem ukradene živilske nakaznice za november na ime Miklavčič Anton TD, Anton ml. TD, Antonija SD, Marija OM 2, oblačilne karte na ime Miklavčič Anton, Anton, Antonija IR in Marija (mladinsko) in bolniško nakaznico na ime Miklavčič Anton. Preserje št. 60, Radomlje,
10.394	Miklavčič Antonija
Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico št. 5539, izdano 26. II. 1947 ođ odseka za notranje zadeve, Ljubljana za tovorni avtombil znamke »Chevrolet«, evid. št. 0714, št. motorja PR 3843731.
Okrajni magazin Celje okolica, 10.844	Celje
Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico tov. avtomobila št. 13828, izdano od notr. uprave NM za Goriško na ime Okrajni magazin, Nova Gorica.
10.330 Okrajni magazin Nova Gorica
Preklicujem izgubljeni orožni ist za lovsko puško, kaliber 16, izdan od uprave NM, odseka za notr. zadeve pri 0L0 Kamnik.
10.302 Omahna Ferdinand, Lukovica 32
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, osebno izkaznico, dovoljenje za nošenje orožja in sindikalno izkaznico, vse na ime Otnič Pavle, Sevnica 704.
10.370	Otnič Pavle
Prekliiicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. Š 167813, izdano od NM v Ljubljani na ime Oven Stane, Straho-mer 2, Ig.
10.397	Oven Stane
Preklicujem	izgubljeno	osebno izkaznico, izdano	od	KLO	Št.	Peter, Gorica,
izkaznico OF, izdano od odbora OF Št. Peter, Gorica, prometno knjižico za kolo
znamke »Diana« št. 50020, izdano od NM Solkan, Gorica na ime Pavletič Jožef, Št. Peter št. 373, Gorica.
10.334	Pavletič Jožef
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico št, 190779, izdano od vojaškega odseka Maribor, osebno izkaznico MLO Maribor, št. 065515, prometno knjižico št. Z 414903 za kolo in tovarniško izkaznico TAM št. 1382, vse na ime Peterin Vladimir, uprava skladišč TAM, Maribor.
10.371	Peterin Vladimir
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za žensko kolo znamke »Holandia«, št. 2073497.
Petrovič Karolina,
10.326 Maribor, Gorkega št. 5
Preklicujem osebno izkaznico št. 400. 9815 Pivk Vera, Kamnik, Graben 13
Preklicujem izgubljeno šofersko izkaznico št. 585 L razreda na ime Plevnik Srečke in tri talone, vse izdano od uprave NM v Mariboru.
Plevnik Srečko,
10.373 Maribor, Puškinova 6/II
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od MLO Jesenice in prometno knjižico za kolo znamke »Hermese, izdano od uprave NM Jesenice na ime Polajnar Franc, Jesenice, Gregorčičeva ulica 22.
10.372	Polajnar Franc
Preklicujemo uradno izkaznico št. 52892, izdano 14. avgust^ 1947 od ministrstva za notr. zadeve LRS, uprave NM na ime Bizjak (Franca) Franc, rojen 6. VI. 1924, miličnik v kazervsko-poboljševalnem zavodu v Ljubljani, ter klubsko izkaznico-, izdano od osrednje uprave klubov NM pri min. za notranje zadeve LRS v Ljubljani in izkaznico OF št. 655044. izdano od rajonskega odbora 0F L, Ljubljana.
Poveljstvo straže pri KPZ, 10.396	Ljubljana
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico 0M na ime Poznič Nada, Celje, Lava 38. roj. 13. XII. 1945.
10.419 Poznič Marija, Celje, Lava 38
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico, izdano od sindikata tovarne Indus, Ljubljana na ime Požar Franc, Kamnogoniška 18, Ljubljana,
10.392	Požar Franc
Preklicujemo udarniško izkaznico št. 1329, izdano od 0L0 Celje okolica, odsekala delo na ime Lah Martin.
10.345 Premogovnik Zabukovca
Preklicujem uradno mi'Mčniško legitimacijo št. 52974, izdano 15. VIII. 1947 od ministrstva za notranje zadeve VLRS, Ljubljana, šofersko izkaznico št. 1295 in zkaznico za kolo št. 451015, obe izdani od odseka za notranje zadeve v Dol. Lendavi na ime Pucko Štefan, šofer. Dolnja Lendava, Partizanska ul. 60, zdaj odsek za notr. zadeve, Dol. Lendava. t0-325	Pucko Štefan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 122 na ime Raščan Štefan Turnišče 122.
10.407	Raščan Štefan
Preklicujem izgubljeno kolesarsko knjižico št. 2037111, izdano pri 0L0 Trebnje na ime Repše Jožef, Češnjice, Št. Janž na Dolenjskem.
10.346	Repše Jožef
_ Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico in izkaznico za kolo znamke »Presto«, izdano od uprave NM v Kranju na ime Rožič Filip, Hudo 7, p. Križe na Gor. 10.377	Rožič Filip
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo št. 758 na ime Rožman Matija, kurjač spl. bolnice št. 13, Maribor, Tržaška cesta.
10.374	Rožman Matija
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Rudaš Josip, roj, 11. XII. 1927 v Zagrebu.
Rudaš Josip,
10.408	Dol. Lendavske gorice 115
Preklicujem ukradeno osebno in OF izkaznico ter potrdilo o izpustitvi od kazenskega poboljševalnega zavoda na ime Saje Anton, Čemše 4, KLO Št. Jurij in kolesarsko knjižico št. 769.107 znamke »Hermes« na ime Saje Ana, Čemše št. 4, KLO Št. Jurje.
10.410	Saje Anton in Ana
Preklicujem izgubljeno pomočniško spričevalo o knjigovezniški stroki, izdano 1938 od Obrtniške zveze v Ljubljani na ime Schantzer Florijan, Beethovnova 15, Ljubljana.
10.390	Schantzer Florijan
Preklicujem dve izgubljeni živilski nakaznici na ime Sušnik Aleksander in Sulšnak Amalija, izdani v Ljubljani na ime Sušnik AHeskander, Ljubljana1.
10.341	Sušnik Aleksander
Preklicujem oblačilno nakaznico IR 1, št. 573679.
Šahinovič Mehmetl,
10.328 Trbovlje II, gradb. podjetje Zidar
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano v Maribora,
Šerbec Maks,
10.327 Maribor, Studenci, Limbuška 70
Preklicujem izgubljeno učno spričevalo mizarske stroke (pomočniško spričevalo), izdano od Berliča Josipa, Dravlje, Ljubljana na ime Šprohar Lenart, Krizna ul. 24, Ljubljana, Jarše.
10.378	Šprohar Lenart
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, mladinsko in sindikalno izkaznico ter knjižico za kolo št. 674904, vse na ime Štampfel Peter, Gotna vas pri Novem mestu.
10.347	štampfel Peter
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani na ime
---------*
Štirn Ivan, Ljubljana, Gosposvetska c. 10/IV.
10.376	Štirn Ivan
Preklicujem osebno izkaznico na ime Štor Angela, tov. delavka, roj. 26. V. 1913 v Št. Rupertu pri Celju, stan. v Celju, Stanetova ul. 9.
10.329	štor Angela
Preklicujem izgubljeno železniško izkaznico za prosto vožnjo, izdano od drž. železnice, delavnica v Mariboru.
Urbančič Alojzij,
10.409 Maribor, Studenci, Kalohova 17
Preklicujem prometno knjižico za kolo št. 505975 znamke »Phoniks« na ime Vidovič Marja, Skorba 55, p. Hajdina.
10:375	Vidovič Marija
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico na ime Wilfling Leopold, Senovo št. 104 pri Rajhenburgu,
10.420	Wilfling Leopold
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Št. Vid, izkaznico OF, izdano od odbora OF Št. Vid, Ljubljana na ime Zdravje Tilka, Poljane 35, p. Št. Vid nad Ljubljano,
10.338	Zdravje Tilka
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, domovinski list, krstni list, potrdilo o bivanju, o nekaznovanju, potrdilo o vpisu v votivni imenik, šolsko odpustnico in diplomo drž. bolničarske šole, vse na ime sestra Marija-Zebina Komar, Gorje pri Bledu.
10.196	Marija-Zebina Komar
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 285880 na ime Zupan Jože, Kranj, Rupa.
10.297	Zupan Jože
Preklicujem ukradene živilske nakaznice: SD na ime Zupanc Matija in Silva, TD na ime Zupanc Ivanka, DM 1 na ime Zupanc Irena in nakaznice na ime Zupanc Drago in Ivan, industrijske nakaznice: IR I na ime Zupanc Matija. Silva, Ivanka in Ivan, ID II na ime Župane Irena in IA I na ime Zupanc Drago, ter industrijsko in izplačilno knjižico, izdano od Cinkarne v Celju na ime Zupanc Ivan, Celje, Hudinja 117.
10.413	Zupanc Matija
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico IR-1, izdano od KLO Sv. Jurij ob Taboru na ime Zupančič Rudolf, Kap. la, p. Sv. Jurij ob Taboru.
10.199	Zupančič Rudolf
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Banja loka, Kočevje na jme Žagar Angela, Kaptol, Nova sela, Kočevje.
10.333	Žagar Angela
Preklicujem izkaznico OF, osebno izkaznico št. 476, živilsko karto SD, karto za krompir in odrezek za živilsko karto, vse na ime Žagar Elizabeta, Celje, Ločnica 12, ter karto za krompir na ime Žagar Janko.
10 245	Žagar Elizabeta
Izdaja »Uradni list LRS« - Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — oba v Ljubljani.
)