MMipUwi|MnM Leto LXI / Ljubljani, ▼ petek 31. marca 1933 £ter. 73 Cena 1 Din Naročnina »wwh» 15 Din, ia inozemstvo 40 Din — ne-deljika izdaja celoletna % Din, aa inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi aL 6/01 ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 59.011. Praga-Do naj 24.797 bm ta U prava: Kopitarjev« 6, teieioa 2Mt mimtfi. peeedeljka ia daevi pm pmalki Zakaj še vedno čakamo Krogi, ki jih ie povzročil od MacDonalda ■ brutalno silo med evropske narode vržen kamen, se še niso polegli. Nasprotno, vedno bolj nevarni (»ostajajo, vedno bolj naailno trgajo obal »evropske solidarnosti«, kakor da bi iz neznanih globin prišle na pomoč še druge sile in podpirale manevre na površju. Evropa se je prebudila, toda nikjer ta prehod iz spania v vsakdanje življenje ni bil tako temeljit, kakor na evropskem vzhodu. Nikjer se državniki niso tako radikalno streznijo po bokserski politiki impulziv-nega angleškega prvega ministra, kot p« v državah Male antante in Poljske. »Povedati moraš odkrito svoje mnenje, pa ti nobeden ne bo verjel,« je svoje dni učil knez Bismarrk evropske diplomate, ki so mu zamer-jali, da jim ni nič izdal o svojih osvojevalnih načrtih. Na odkritosrčnosti razodetja, kot smo jih zadnja dva tedna doživeli in ki nam še vedno plešejo pred očmi v nekoliko pretirano-pošastnih obrisih, res niso trpela. Proti vsemu pričakovanju pa so bila topot tudi prepričevalna, kajti danes menda v vzhodni Evropi ni več državnika, ki bi si drznil imeti kakšne iluzije glede smeri, v katero dere nov politični tok, do sedaj zaje- zen, a ki so ga odprli dogodki v večnem mestu v grobnici pruskih kraljev. Mala nntanta aedaj verjame, o tem ni dvo. m«, tudi za dr. Bcne.ša ne. Tudi Poljska verjame. Potrebovali smo 15 let. preden smo prišli do tega spoznanja, »da so vse pogodbe svete, a da nobena ni večna«, kot se je izrazil lord Curzon, in da bomo morali mi, ki smo nastali na bojnem polju, svojo eksistenco še dolgo časa opravičevati med svetom, kjer so etične norme davno nehale biti merodajne v urejevanju odnošajev od naroda do naroda in kjer je ob molku moralnega zakona zasedla poveljniško mesto krsta ■Ua. Kaj pa sedaj? časopisje se je razpisalo in na podlagi dejstev, ki so se gromadila od vseh vetrov, naslikalo prilično turoben položaj Evrope. Po raznih parlamentih so odmevali junaški govori, napenjala so se junaška prša, sleherni se je spremenil v diplomatskega vojskovodjo in širom držav, od vzhoda do zapada se je razlegalo gostolenje o tem, kar bi imelo biti in kar se je zamudilo. Sedaj, ko nas ie kolikor-toliko že nehala boleti glava, je prišel čas, da iz niza dogodkov, ki so šele tik za nami in ki se v diplomatskih zatišjih pletejo še dalje, potegnemo moralne nauke in da pristopimo k delu. ki ga nam nalaga preprosti zdravi razum. Prvi nauk je ta, da bodo driave Male antante, Jugoslavija, češkoslovaška in Romunija, •le) ko plej mlnlo Mmv, kadar l»o troha hraniti svojo last. Če bi v komaj preteklih dneh Mala antanta ae bila sama, računajoča na svoje ne-venljive pravice in na etično pravičnost svojih ciljev kakor tudi na moč svoje okrepljene organizacije, zastavila jedrnato besedo in prvič v nizu 12letne zgodovine odločno povedala, da ne dovoljuje, da bi neke tretje države samovoljno razpolagale z njenimi življenjskimi interesi, bi bil angleško-italijanski komplot oral nemoteno dalje in celo med našimi prijatelji ob Seini bi sc bili našli državniki, ki bi svetovali »malo žrtev za velike dobičke«. Iz tega bi sledilo, da jc Mala antanta koristno in tudi tehtno orodje . .1«__-Ji.alaiM anniiiniti *n>*n!k V slu Itn mM. antante na znotraj še bolj utrditi, da se morajo vse tri države zaveznice med seboj povezati še z drugimi obveznostmi obrambnega značaja, da se morajo izdelati tudi skupni obrambni načrti, ki bodo lahko takoj funkcionirali, kadarkoli bi se v tej ali oni obliki zopet organiziral napad na njihovo neodvisnost. Misliti se mora tudi nn razčiščenje gospodarskih odnošajev. da nas vprašanje notranje aprovizacije ne bo nikdar presenetilo. Tudi naše železniško omrežje, ki nnj nas drugo drugi približa, naravnost vpije po sistematični izpopolnitvi Samo takšna, dejansko organizirana enota bo Evropi imponirala in bo držala v šahu vse nukane proti naši neodvisnosti. Rožljanje z orožjem nam ni natumo, ker mi smo miroljubni, baje celo »sentimentalno miroljubni« narodi, toda našo Malo antanto moramo izpopolniti tako, da bo predstavljala dovršen stroj, ki vsak čas lahko stopi v akcijo in pri katerem je vsako koleace na svojem mestu in v redn. 50 milijonov organiziranih ljudi je res velesila, 50 milijonov naivnežev, ki čepijo na svojih načelih, pa je slabše kot pa kaos. Zato moramo a hvaležnostjo podčrtati današnjo izjavo zunanjega ministra Jevtiča v senatu, ki vsebuje nedvoumna zagotovila, da se bo Mala antanta v luči sedanjih dogodkov razvijala v tem praven. Drugi nauk pa je ta, da se je poljska republika z nami vred že zadosti dolgo lovila za neko dosledno linijo v svoji zunanji politiku Sunek, ki ga jc zunanji minister Bccii lani septembra napravil proti Rusiji, je bil zdrav izraz zdrave obnove. Toda temu je sledilo zopet tavanje. AH je, recimo, bilo potrebno in za veliko Poljsko dostojno, da je hodila moledovat za italijansko prijateljstvo, da je še januarja minister — pomočnik grof Šembek hodil okrog Mussolinija, ko je bilo že popolnoma očito, da se nahajata Italija in Nemčija na čelu pokreta, ki se l>o vzdrževal predvsem s tem, da bo nosil na žrtvenik evropske solidarnosti poljska ozemlja. Senzncionelna demisija novoimenovanega poljskega veleposlanika v Rimu grofa Jurija Potoc-kega, izvrstnega Poljaka in gorečega oboževnte-Ija italijanske kulture, ki je razočaran nad italijansko oholostjo zagnal v kot svoj toliko zaželeni dekret za rimskega poslanika, bi bila prav lahko izostala, če bi bila poljska vlada malo manj silila med velesile, zaupala bolj v svojo lastno moč in iskala prijateljev tam, kjer se nahajajo. Bolj skromni so ti prijatelji, bolj tihi, tudi bolj revni kot Italija ali Anglija, a v zvestobi nič manjši in z drugim) enoki v rodoljubni odločnosti, braniti svobodo zemlje in doma. Izigrana od Italije, izigrana od Anglije, nezadostno podpirana od neodločne slabokrvne francoske vlade, 65 milijonov narodno pobesnelih Ncatccv ob rebrik, je Futjaka, ne da M ga izjava konference nemških školov v Fatdi Katoliška Cerkev in Hitler ali kdaj Cerkev priznava pohrete, ki jih fe obsodita Proglas na vernike Berlin, 30. marca. tj. Berlinski škof dr. Schrei-ber je izdal sledeči proglas na svoje vernike: >Na škofijski konferenci v Fuldi zbrani nemški škofje izdajajo sledečo izjavo: Višji dušni pastirji v Nemčiji to iz tehtnih vzrokov večkrat tekom zadnjih let zavzeli odklonilno stališče napram narodno socialističnemu pokreta ter so v tem smislu izdali tudi gotove prepovedi oziroma svarila, ki naj trajajo toliko časa, dokler bodo trajali tudi razlogi. Nemški škofje so to storili, ker imajo po •vojem visokem poklica nalogo, da skrbijo za čistost vere in da branijo nedotakljive pravice in naloge katoliške cerkve.« »Danes moramo priznati, da jc najvišji zastopnik državne vlade, ki je ob enem tudi voditelj tega pokreta, javno in slovesno dal zagotovila, t katerimi to zavarovana nedotakljivost katoliške vere, vse dolžnosti in pravice katoliške Cerkve, kakor tudi slednjič veljavnost vseb med posameznimi nemškimi državami in sv. Stolico sklenjenimi pogodbami. Zato je nemški episkopat mnenja, ako-ravno ne nkinja obsodbo gotovih verskih zablod, da sme imeti zaupanje, da dosedanje prepovedi in svarila ne bodo več potrebna.« »Za katoliške kristjane ni potrebno posebej opozarjati, da to v sedanjem položaju obvezani izkazovati zvestobo sedanji zakoniti oblasti in da morajo vestno vršiti svoje državljanske dolžnosti ter se skrbno ogibati vsega, kar bi bilo protipo-stavno ali revolucionarno.« »V veljavi pa ostanejo dosedanji, predpisi, da morajo katoličani požrtvovalno delovati za mir, za socialni blagor ljudstva, za obrambo krščanske vere tn morala, za svobodo katoliške cerkve in krščanske zasebne šole ter za neodvisnost katoliških mladinskih organizacij. Istolako ostanejo v veljavi predpisi, ki se tičejo razširjanja katoliških društev, kojih delovanje je tako plodonosno za cerkev, državo in ljudstvo, za zmago krščanske kulture ia za dosego socialnega miru.« Hitlerjev preklic Ta izjava nemških škofov je sledila takoj po vladni izjavi, ki jo je dal državni kancler Adolf Hitler ob priliki otvoritve državnega zbora. S to izjavo državne vlade, ki io bomo čitali spodaj, je bil preklican zloglasni člen 24 narodno socialističnega strankinega programa, ki je svoje dni izzval obsodbo nemškega episkopata. Ako bi bila narodno socialistična stranka ta člen, ki je izrecno protikatoliški in protiverski, že preje izbrisala, bi bile tudi obsodbe pokreta od strani episkopata že zdavnaj odjvidle. Izjava državnega kanclerja, ki i« bila predhodno dogovorjena med obema strankama in ki je bila v državnem zboru jrrečitana dne 23. marca, se glasi: »Narodna vlada vidi v obeh krščanskih veroizpovedih najvažnejša faktorja za ohranitev naše narodne kulture. Narodna vlada bo vse pogodbe, ki so bile med temi veroizpovedmi in med j>osamez-nimi nemškimi državami sklenjene, spoštovala. Njune pravice so nedotakljive.* »Ravno tako polaga narodna vlada, ki smatra da je krščanstvo nerazrušljiv temelj nravnega življenja nemškega naroda, največjo važnost na prijateljske odnošaje • sv. Stolico in se bo trudila, da jih še izpopolni.« Berlinski škoi dr. Schreiber »Pravice cerkev se ne bodo okrnjevale in njihov pravni odnos napram državi ae ne bo izpre-menil.« (Treba je vedeti eno in dtigo, j>otem objektivnemu človeku ne bo težko razumeti, kakšni predpogoji so jiotrebni, da katoliška cerkev »kapitulira« pred idejnim fiokretom, ki ga je kot protikr-ščanskega obsodila. Op. ur.) Vsebina rimske zarote t Razkosamo Slovane London, 30. marca. tg. Članek, ki ga je objavilo veliko konservativno glasilo lord Rotherme-rova skupine o vsebini razgovorov, Id so se rriili v Rimu med MacDoualdom in Mussolinijem, fe vzbudil v vseh krogih, predvsem pa v diplomatskih, največjo senzacijo. Zunanje ministrstvo v Dovvning Streetu je bilo takoj oblegano od časnikarjev, ki so pričakovali, da se bo vlada še v večernih urah k tem odkritjem »Evvening Standarda« izjavila, časnikarjem je podal samo osebni tajnik zunanjega ministra izjavo, da vlada nima namena komentirati člankov, ki so izšli v dnevnem časopisja. Na zeleni mizi pa ie ležaia Jugoslavija »Evvening Standard« namreč razkriva (kar smo že v včerajšnji drugi izdaji na kratko poročali), da sta se angleški in italijanski državnik menila čisto konkretno o sledečih revizijah, ki so najbolj potrebne za ohranitev miru v Evropi: 1. Poljska država naj bi odstopila Nemčiji pas ozemlja med Ko-nitzom in Marienwerderjem, tako da bi bila Nemčija s svojim lastnim ozemljem zvezana z vzhodno Prusijo. Ta pas zemlje bi seveda odrezal Poljsko od morske obali in od pristanišča Gdynje. — 2. Romunija bi se prisilila, da vrne Madjarski vse tako imenovane transilvanske kraje in one dele Banata okrog Temešvara, ki so ji po trianonski pogodbi pripadli. — 3. Jugoslavija bi pa bila primorana, da porazdeli svoja ozemlja med najrazličnejše države in sicer bi padel del Slovenije, to je mariborski okraj, k Avstriji, drugi del pa bi prišel pod Italijo. Madjarska bi dobila vse Prekmurje, Medji-murje, madjarski Banat in ogromni del Vojvodine. — 4. Hrvatska bi postala neodvisna država pod italijanskim pokroviteljstvom. — 5. Hercegovina bi se združila s Črno goro, obe skupaj pa bi se priključili kraljevini Albaniji Člankar naglaša, kako resnična so bila svoje-čaana odkritja Wickham Steeda o načrtih Italije in ostalih revizionistov v srednji Evropi, samo toliko se je ta publicist motil, ker ni vedel, da ima tudi Anglija svoje roke vmes. Jugoslavija, ki jo Italija smatra za svojega največjega sovražnika, bi bita reducirana na meje predvojne Srbije, vse ostalo pa bila izrecno iskala, našla toplo razumevanje pri prijateljicah Male antante. Iz tega bi sledilo — kajti v sili se pokaže pravo prijateljstvo — da se mora ta smer sedaj v poljski zunanji politiki bolj trdovratno uveljaviti. Toda zbližanje z nami ne sine biti posledica trenutne mednarodno politične zbeganosti ali taktično sredstvo za izvajanje diplomatskih pritiskov in groženj, da bi se omehčalo srce kakšne velike lepotice, ampak inora postati naturni izraz dobro premišljene zunanje politike, posledica spoznanja resnice ter iskrenega hotenja, da se ta medsebojna skupnost izgradi zato, ker nujno odgovarja trajnim potrebam severnih in južnih Slovanov. Nas zunanji minister je danes v senatu jasno povedal, da hočemo sodelovati z vsakomur, ki stremi za mirom. Takih menda ni več mnogo v Evropi, a čc je kdo, smo to ini in bratska Poljska. Zato se nam zdi izguba časa, dragocenega časa, da še nismo dali trdnega okviru našim obojestranskim željam in potrebam. »Kdor hoče svoje sovražnike kupiti s popuščanjem,« je rekel nekoč knez Bismark, »nikoli ni zadosti bogat.« Mi in Poljska enako imamo samo to. kar je naše, mi nimamo ničesar zapravljati, zato pa ne kupujmo svojih neprijnteljev, ampak orga-nizirajino se tako, da nas bedo oni kupovali, če ne s koncesijami, pa vsaj s tem. da nas puste bi pograbili njeni sosedje. Člankar izraža svoje za-■':<> "inje nad naivnostjo in nad predrznostjo angleškega državnika, ki ae je tako daleč spozabil, da fe sploh hotel poslušati Mussolinija, ko mn je v imenu miru tako rekoč čital proglasitev vojne. Kako se naj brez vojne uresničijo tako fantastični načrti? Države Male zveze so bile pravočasno opozorjene na ta rimski komplot tn »o pokazale zobe, kot jih rimski zarotniki niso pričakovali Člankar končuje svoja razmotrivanja s pri-stavkora, da je rimski sestanek, s katerim sc ja angleška vlada omadeževala, podoben londonskemu paktu leta 1915, ko se je sklenilo razkosan)« Avstrije. Toda Avstrija je bila smrti zapisana zaradi svoje nezmožnosti, medtem ko so narodi v srednji Evropi čili in zdravi in ne bodo privolili, da bi ž njimi razpolagala Italija. Čuje se tudi, da so na podlagi tega članka diplomatski zastopniki držav srednje Evrope in Poljske stavili razna vprašanja ministru z« zunanja zadeve. Sir Simon je dal pomirjevalne izjave. Odgovor Slovanov: Strnimo se Približevanje Potiske Varšava, 30. marca. tg. »Gazeta Polska«, ki Je vladao poluradno glasilo, nadaljuje s predmetom, ki ga je načela zadnji ponedeljek, ter podaja sledečo sliko o mednarodnopolitičnem razpoloženju v Evropi: »Sovjetski list nadrobno komentira razne vesti, ki so sc širile o bodočem potovanju poljskega zunanjega ministra Becka v prestolnice Male zveze, ki naj uvede dobo zbližanja med Poljsko in med Malo zvezo. Sovjetski listi tudi podčrtavajo, da že nekaj časa jugoslovansko časopisje bolj jasno in bolj odločno zahteva, da se ustvarijo zopet normalni odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo. Sovjetska vlada bi bila pripravljena, da začenja nova pogajanja z Romunijo na novih osnovah. V Moskvi prevladuje mnenje, da b ibila vpostavitev diplomatskih odnosov med Rusijo in med državami Male zveze zelo olajšana zaradi nedavnih predlogov angleškega in italijanskega ministrskega predsednika. Moskovska viada je čedalje bolj sovražna Mus-soliniju, odkar )e izjavil, da popolnoma soglaša s politiko Hitlerjeve Nemčije.« V kolikor se tiče obiska poljskega zunanjega ministra javlja list, da je bilo to potovanje sklenjeno že v Ženevi po krajših razgovorih med ministrom Beckom in med ministri Male zvez« in da |e bilo sedaj in ne odloženo. iz nujnostnih razlogov preloženo Proč od Nemčije Curih, 30. marca. tg. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja na uvodnem mestu daljši članek svojega berlinskega dopisnika, v katerem razglablja, kakšne posledice bo imel Hitlerjev režim v Nemčiji i ozirom na bodoče odnošaje med Nemčijo in med sovjetsko Rusijo. List navaja ostro kampanjo/ ki jo vodi proti Nemčiji ves sovjetski tisk, ki med drugim naglaša, Ja se je nemška vlada drznila dvigniti proti edini državi, ki jc Nemčijo od prvega dne po porazu podpirala, ki ji je stalno stala ob strani in p nikdar ni kazala kakšnih sovražnih čuvstev. Nemška vlada pa za enkrat ni dala povoda misliti, da se sovjetskih protestov boji, češ, tudi Mussolini |e svoje dni razbil komunistično stranko, a vendar iskal prijateljstva z rusko vlado. Isto misli tudi Hitler. Toda njegove izjave, da hoče nemško ljudstvo pognati proti vzhodu, da zasede rusko zemljo, ne bodo služile nemško-ruskemu sodelovanju. Človek ima vtis, da bo sovjetska vlada čez Nemčijo šla iskat prijateljev tja. kjer jih je svoje dni imela tudi carska Rusija, to je v Fran cijo in med balkanske držav«. Paut-Boncour nejasen Kaj prikriva Paril, 30. marca. tg. Romunski zunanji minister Titulescu je danes zvečer dospel v Pariz v spremstvu bivšega notranjega ministra Mihalakeja na razgovore s Quai d'Orsayjein kot oficijelni zastopnik Male antante. Izjavil je z rezervo: »Prišel sem, da se informiram in da druge informiram.« Dalje je izjavil, da hoče ostati v Parizu 3—4 dni in potem potovati dalje v London. V zunanjem odboru poslanske zbornice, kjer je včeraj poročal zunanji minister, je vprašal poslanec Ybarnegarey, ali je res bila Mala antanta povabljena na sodelovanje v direktoriju četvorice, Poljska pa ne. Paul Boncour se je izognil odgovoru in rekel: »Jaz jioznam samo namere Francije. Francija mora v pakt četvoriee Francija je pripravljena k nadaljevanju tozadevnih pogajanj, da jih bo mogla bolje opazovati, in sicer v lastnem interesu, kakor tudi v interesu Male antante in Poljske. Rimskemu predlogu se ne smemo upirati sistematično Zaželeno je sodelovanje Anglije med štirimi velesilami, ki so obenem stalne članice Sveta Zveze narodov. Toda tradicionalna francoska politika se ne bo spremenila. Francija ostane zvesta Zvezi narodov in demokratičnim idealom. Vse države, velike in male. so enakopravne. Samo s pogojem, da se ohrani duh in črka pakta Zveze narodov, je Francija pripravljena na diskusijo o Mussolinijevih predlogih Tudi revizija mirovnih pogodb se mere izvršiti samo v okviru pakta Zreie narodov kjer člen 19. določa, da Je revizija možna, če se izvrši v okviru varnosti. Dostavil je še, da je v odnošajih z Nemčijo napetost znatno popustila. Paul Boncour je dalje omenil, da je pripravljen plačati Ameriki vojni dolg, da se doseže boljše razpoloženje x Ameriko pod Rooseveltom. Ker pa ni gotovo, ali ie bodo po prevzemu oblasti Roose-velta pogajanja z Ameriko mogla zaključiti do termina 15. junija, se francoska vlada trudi, da hi dosegla moratorij vsaj za čas trajanja konference. „Peiit Parisien" pomirjuje Poslanec Dupuy, založnik »Petit Parisiena«, je sporočil, da mu je Mussolini še pozimi izjavil: »Ja* nem popolnoma svoboden. i Nemčijo se nisem ve-■al. Konflikt i Francijo o pomorski enakosti, italijanski tuniški statut in korekture meje v Libiji smatram ta stvari drugega reda. Kar jai želim, je to, da mi Francija pomaga v srednji Evropi. Ne zahtevam nobenega ozemlja od Jugoslavija, temveč želim samo italijansko pristanišče v Solunu.« „Echo de Pariš44 obtožuje Poslanec Ybarnegarey ni dobil nobenega odgovora na vprašanje, ali francoski poslanik v Rimu de Jouvenel vodi politiko neodvisno od vlade. »Keho de Pariš« trdi, da Bta de Jouvenel in minister de Monzie odločno za to. da se Francija brez pridržka pridruži muoaoiiiujeveniu paktu in ravizijonistični Čudna izjava g. Kanya Rimski pakt, časnikarska domišljija Budimpešta, 30. marca. tg. Na današnji seji zunanjega odbora zgornje zbornice je zunanji minister Kanya nastopil proti mnenju, ki se širi v enem delu inozemskega tiska, da je madjarska zahteva po mirni reviziji mirovnih pogodb, velika nevarnost za mir na svetu. Ponovno jc demautiral obstoj trozveze med Nemčijo, Italijo ia Madjarsko za revizijo in naglasa!, da je v Evropi danes samo ena skupina držav, ki je pogodbeno vezana v blok in je z vojaškimi in političnimi pogodbami zvezana s Francijo. Kar se tiče nameravanega pakta četvorice, bi mogel ta pakt varnost zajamčiti bolje, kakor močno oboroževanje in vojaški dogovori. Vznemirjenje v Franciji in na CeškosloVaškem se je povečalo še radi Hitlerjevega pokreta, o katerem se trdi, da hoče kršiti mir. Vtis je, da gre tu za UMETNO ORGANIZIRANO ČASNIKARSKO KAMPANJO da bi našli pretvezo proti razorožitvi. Ta val časnikarske kampanje je zajel tudi Madjarsko in je 4o tendenciozno organizirano suinničenje evrop- sko atmosfero zastrupilo tako, da se tudi v sicer dobro informiranih političnih krogih resno bojijo možnosti preventivne vojne ali vojne, katero bi vojaško pripravljene države vodile proti razoro-ženim narodom, da jim s tem za dolgo časa onemogočijo odpor. Glede stališča posameznih držav nasproti načrtu MacDonalda in Mussolinija je dalje izjavil Kanya, da se morajo sedaj Mala zveza in z njo zvezane države odločiti ali hočejo svojo POLITIČNO HEGEMONIJO ŠE NAPREJ OBDRŽATI Z BAJONETI ali pa so pripravljene odločiti se za pot mirne rešitve srednje evropskega vprašanja, ki jo priporoča Mussolini. Madjarska mora vsekakor hladnokrvno čakati na naaaljni razvoj sedaj zelo kompliciranega položaja in se vzdržati vsakega pretiravanja in vsake akcije, ki bi mogla napraviti vtis, kakor da hoče Madjarska doseči še večje zastrup-ljenje jx>ložaja. Svoj govor je končal z besedami: »Dogodki zadnjih tednov opravičujejo upanje, da v bodoče madjarskega prizadevanja za uveljavljenje pravičnih zahtev ne bodo več smatrali za ilegalno. Razgovori trajajo dalje Francozi: Niii da, niti ne Pariz, 30. marca. tg. Diplomatični razgovori o Mussolinijevem načrtu se sedaj nadaljujejo v Parizu z večjo aktivnostjo. Ministrski predsednik Da-ladier je imel danes daljši razgovor z angleškim poslanikom lordom Tyrelom. Danes so se v zunanjem ministrstvu začela tudi posvetovanja s Titule-scom, ki kot pooblaščenec male zveze uveljavlja zahteve nasproti načrtu štirih velesil. Od izida teh razgovorov, katerim bodo gotovo sledili tudi razgovori s poljskim zastopnikom, bo zelo odvisno, kakšno bo končno stališče Franciji »Teinps« piše: Francoska vlada polaga važnost na to, da do sedaj na Mussolinijev načrt ni rekla Proračunska debata v senatu niti »da« niti »ne«, natančno tako, kakor fe to storila tudi angleška vlada. Obe vladi natančno proučujeta Mussolinijev predlog. Diplomacija dela sedaj na to, da bi se italijanski predlog včlenil v mehanizem Zveze narodov, da se s tem odstrani bojazen drugih držav, ki se bojijo, da se njihov« pravice in upravičeni interesi ne bi spoštovali Romunski zunanji minister Titulescu je bil zvečer sprejet na Quai d'Orsayu pri Paul Bon-courju. Fruncoski zunanji minister je kmalu potem sprejel tudi Češkoslovaškega poslanika Ssu-skega. Titulescu je bi! danes gosi pri Paul Bon-courju. Podrobnosti o današnjih razgovorih do sedaj še niso znane. Velik govor dr.Jevtiča o rimskem paktu Stališče Male zveze Belgrad, 30. marca. 1. Na snočnji seji senata se Jc po sprejetju proračuna ministrstva za telesno vzgojo naroda prešlo na pretres proračuna za kmetijsko ministrstvo. V debato, ki se je razvila, so posegli senatorji Štefan Mihalčič, Tomo Jalžabe-tič in Peter Dobrovič. Proračun za kmetijsko ministrstvo je bil nato sprejet. Na vrsto je prišel proračun za trgovinsko ministrstvo. Po ekspozeju ministra dr. Šumenkoviča se je razvila obširna debata, v katero so posegli senatorji Atanasije Šola, ki je govoril o naši filmski industriji in kinematografiji, Ivan Hribar, ki se je obširno bavil z vprašanjem zakona o poravnavi izven konkurza, dr. Frangeš, ki se je ponovno ba-i^jjj z našo trgovinsko politiko, dr. Mičič, ki je govoril o Prvi hrvatski štedionici, Štefan Mihalčič in Miloje Jovanovič, nakar je bil proračun za to ministrstvo sprejet. Pričela se je razprava o proračunu za ministrstvo za rudnike in gozdove. Govorili so senatorji Matija Popovič, ki je napadal katoliški episkopat, dr. Gluša , Atanasije Šola, Tomo Jalžabetič, ki je izjavil, da bo glasoval proti proračunu, in Mi!o|e Jovanovič. Proračun tega ministrstva 'e bil nato sprejet. Na vrsto je prišel proračun prometnega ministrstva. Obširno je govoril prometni minis:er Ra-divojevič, nakar je bila seja ob 4 zjutraj prekinjena ter se je nadaljevala danes ob 9 dopoldne. Na njej je bilo sporočeno, da je senator Hribar s tovariši predložil senatu posebno resolucijo za ublažitev gospodarske krize, ki bo razdeljena med senatorje. Nato se je nadaljevala proračunska debata o prometnem ministrstvu. V debato so polegli senatorji Tomašič, Ivan Hribar, ki naproša f-ro-metnega ministra, da posveti vso pozornost avtobusom. Izjavil je tudi, da so tarife za osebni prevoz potnikov previsoke. Prosil je nadalje prometnega ministra, da dovoli polovično vožnjo tudi banovm-skim uradnikom. Za njim je govor.l senator Gjir-lič, ki je napadel prometnega ministra, ker se še do sedaj ni pričelo z gradnjo železniške proge Bi-hač—Knin. Glasoval bo proti proračunu, nakar je bil tudi ta proračun sprejet. Govor zunanjega ministra Pričela je debata o proračunu zunanjega ministrstva. Obširen ekspoze je podal zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki je v uvodu svojega go/ora naglašal, da je proračun za zunanje ministrstvo letos nižji od vseh dosedanjih proračunov za to ministrstvo. V političnem delu svojega gcvcra je izjavil, da je bilo lansko in tudi letošnje leto .zpolnjeno .* mednarodnimi vpraianji, posebno pa Z VPRAŠANJEM RAZOROŽITVE V EVROPI, ki je velikega pomena. Dosedanje priprave, tehnična dela in proučevanje za razorožitev, ki so se vršila v zadnjih letih pod vplivom mednarodnih dogodkov in z razvojem notranjepolitičnih odnoša-jev v posameznih evropskih, državah, so dov^dla razorožitveno konferenco v odločilno fazo. V tem pogledu je vlada sama aktivno sodelovala in pozorno zasledovala potek same konference od v^ega početka in bila vedno pripravljena, da tudi sama doprinese žrtve, ki bi se mogle spraviti v sklad z dejanskimi potrebami naše nacionalne varnosti. Nato je minister razložil panevropski razorožitveni načrt in nadaljeval: VELIKI DOGODKI IN SPREMEMBE V NEMČIJI M še posebno vplivali na negotovost duhov in vero ▼ sporazum. Radi tega težkega položaja na razorožitveni konferenci se je pojavila intervencija britanske delegacije. Predsednik britanske vlade MaicDonald je po razgovorih v Parizu prišel v Ženevo s svojim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom s trdno namero, da napravi skrajne napore, da bi delo razorožitvene konference pripeljalo do pozitivne rešitve. Po kratkem govoru, ki je bil prežet z idejo organizacije mednarodnega miru, je MacDonald 16. marca predložil BRITANSKI NAČRT RAZOROŽITVENE KONVENCIJE. Čeprav ta načrt nikogar ne zadovoljuje hi čeprav je bil izdelan v naglici in je zelo nepopoln, je načrt vendarle realen m je vpošteval že dosežene rezultate na konferenci s tem, da jc sprejel dobr-šea del iraecoelte^a mM* Mala zveza ga je sprejela kot podlago za razgovor s težnjo, da s svoje strani doprinese vse, kar more, da bi se dosegel stvaren sporazum v raz-orožitvenem vprašanju in za organizacijo miru. Takoj nato in paralelno s tem delom na razorožitveni konferenci v Ženevi se je razvila NEOBIČAJNO ŽIVAHNA DIPLOMATSKA AKCIJA BRITANSKE DELEGACIJE, Rezultat teh naporov je bil odhod angleškega prvega ministra MacDonalda in zunanjega ministra sira Simona v Rim. Vpoštevajoč razorožitveni problem in težavne mednarodne politične probleme, je MacDonald v Ženevi še pred svojim odhodom v Rim naglašal, da misli na ožji krog sil, ki naj bi se medsebojno dogovorile in sporazumele o mednarodnih važnih aktualnih vprašanjih. Tedaj je to nazval KLUB MIRU O pomenu in rezultatu posvetovanj v Rimu ter o razgovorih med MacDonaldom in sirom Simonom z ene ter šefom italijanske vlade Mussolinijem z druge strani nočem obširneje razpravljati. Informacije pa, ki smo jih dobili z merodajne strani, nas ne morejo prepričati o najboljših namerah, ker niso take, da bi nam mogle dati izraza za mir. Vrši se velika mednarodna akcija, katere rezultat bo vsekakor zelo pomemben za mednarodni mir in lahko postane tudi usodna za bodočnost vse Evrope. Za sedaj ugotavljam samo okolnost: MacDonald je v Rimu sprejel od Mussolinija samo predlog političnega pakta, sfiorazuma in sodelovanja med štirimi zapadnimi velesilami: Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, predlog pogodbe za deset let, na podlagi katere bi ŠTIRI NAJVEČJE EVROPSKE DRŽAVE izvajale v Evropi svoje sporazumne sklepe v cilju vzdržavanja miru. štiri velesile morajo priznati 1. princip revizije mirovnih pogodb po določbah pakta Zveze narodov, 2. enakopravnost v oboroževanju po določeni stopnji za Nemčijo, Avstrijo, Madjarsko in Bolgarijo ter končno 3. da zavzamejo v vseh evropskih in neevropskih vprašanjih skupno stališče. S tem predlogom je MacDonald seznanil pri povratku francosko vlado in je takoj nato v svojem govoru v poslanski zbornici obrazložil smisel in cilj predloženega pakta ter posebno naglašal, da je revizija mirovnih pogodb glavni problem tega pakta. Stališče Male zveze Velika brzina pojavljajočih se vprašanj je dala povod nam in Mali antanti, da smo sporočili in precizirali z znano deklaracijo stalnega Sveta Male antante od 26. t. m. sledeče naše stališče: 1. da Mala zveza pozdravlja vsak sporazum med državami, s katerimi se prijateljsko urejujejo izključno njihovi interesi, 2. da se ne morejo priznati eventu-elni sporazumi v interesu tretjega, 3. da Mala zveza obžaluje, da se je v pogajanja, ki so se vršila zadnje dni, vmešala ideja revizicnistične politike, kar bo brezpogojno povzročilo energično protiak-cijo in oslabilo čut zaupanja. Ta deklaracija Male antante se ne sme smatrati NITI KOT PROTEST NITI KOT POLEMIKA Naša dolžnost ie bila, da pravočasno izjavimo in zavzamemo stališče v tej zadevi, da bi se v na-daljnih razgovorih ne prišlo na opolzka tla nejasnosti in nezaželjenih rezultatov. To je bilo potrebno radi pomirjenja javnega mnenja naših držav, ki ie bilo po pravici vznemirjeno. Mala zveza je, gosjiodje senatorji, določila svoje stališče, ki je določeno z obstoječimi mednarodnimi obvezami, ki je določeno s paktom Zveze narodov in paktom o organizaciji Male zveze. CI. 10 pakta Zveze narodov izrecno predpisuje: Člani Zveze narodov se obvezujejo, da bodo spoštovali iu vzdrževali proti vsakim zunanjim napadom teritorialno celoto in sedanjo politično neodvisnost vseh članov Zveze narodov. Mednarodni mir v Evropi zahteva, da se PREDPISI PAKTA ZVEZE NARODOV v celoti spoštujejo. Kolikor časa s« ta tekst spoštuje, toliko časa bo rastlo mednarodno zaupanje in se bo krepila avtoriteta Zveze narodov. P.ikt Zveze narodov ia mirovne pogodbe so statut da- našnjega mednarodnega reda in varnosti, pri njih ostane Mala antanta neomajno ia bo težila vedno, da se sama še okrepi s posebnim sporazumom in lojalnim sodelovanjem. Dolžni smo, da damo PRIZNANJE BRITANSKI VLADI za ogromne napore, ki jih je storila v smeri, da se veliki evropski narodi spravijo k skupnemu sodelovanju, ki je neobhodni pogoj za pomirjenje razmer v Evropi in razvoj mednarodnega zaupanja. Intenzivnost teh naporov se da popolnoma razumeti v zvezi s prihodnjo svetovno gospodarsko konferenco, na katero Velika Britanija kakor tudi vse ostale države polagajo posebno važnost. Prav tako smo dolžni z iskrenim zaupanjem sprejeti prepričevanje, da to skupno sodelovanje NE MORE BITI KAKŠEN DIREKTOR«, ki bi vsiljeval svoj vpliv in svoje odločitve malim državam. Kraljevska vlada bo neprestano spremljala razvoj vseb važnih mednarodnih razgovorov in bo skrbela, kar bo le mogla, da naši nacionalni interesi in integralnost držav Male zveze ne bodo trpeli. Mi smo z našimi zavezniki ia prijatelji v najožji zvezi in smo se z njimi sporazumeli Naš narod po svojem idealizmu iskreno verjame v napredek človeštva in veruje tudi v svojo lastno bodočnost. Tn je pozitivna in ustvarjajoča sila njegove miroljubnosti Zunanja politika naše kraljevine iz-polnuje to svojo trajno nalogo: to silno vero našega združenega naroda za napredek in lepšo bodočnost kraljevine Jugoslavije čim bolj <>krepiti z mednarodnim ugledom in prijateljskimi zvezami z enako mislečimi narodi in vzporedno s tem ustvariti v tej lojalni miroljubnosti jugoslovanskega naroda kar največ možnosti mednarodnega sodelovanja in sporazumevanja. Drugi sporazumi Drugi veliki mednarodni sporazumi se proučujejo ter upam, da bodo končaui z uspehom. Nobene prilike ue bomo zamudili, da pripravimo in ustvarimo sporazume. Mi tu vedno in v prvi vrsti mislimo na naše sosede in bodite prepričani, : da ne bo nikdar manjkalo dobre volje, da se od nas iskreno željeni sporazumi dosežejo in vpostar vijo najboljši odnošaji s sosedi. Gospodje senatorji, dopustite mi, da se ob koncu dotaknem še GOTOVE PROPAGANDE IH AKCIJB, ki je posebnega pomena. Vara vsem je znano, da se v gotovih krajih vrši močna propaganda za revizijo mirovnih pogodb, za spremembo meja. S tem revizionizmom se, čeprav je taka propaganda nedopustna in subverzivna, ustvarja nepomirljivo mednarodno nezaupanje in vznemirjenost. S tem se posebno računa, ker se želi, da bi se z intrigami in strašenjem gotovih sil odvzelo drugim državam ono, kar jim po pravici pripada, ker so si to priborile z brezmejno hrabrostjo in skrajnimi napori ter največjimi žrtvami. REVIZIONISTI SO NA POTI TEŽKE ZABLODE, čeprav z veliko okretnostjo širijo v inozemstvu neresnične vesti, da se naša država radi notranje Nemški prvi april t Naskok Berlin, 30. marca. tg. Za prihodnjo soboto napovedana velika bojkotna akcija proti židovskim trgovinam, zdravnikom in odvetnikom se po vesteh s strani narodno-socialistične stranke nikakor ne bo odgodila, temveč se bo kot en udarec začela v soboto ob 10 dopoldne. Pač je za jutri določena še seja državnega kabineta in bi se morda moglo računati z možnostjo, da bodo na tej seji izdavili, da je inozemstvo svoje napade že ustavilo in da torej bojkotna akcija Nemčije ni potrebna. Upanje nu tako izjavo pa je tem manjše, ker je propaganda zavzela že zelo velik obseg in je radio še včeraj zvečer razširil oklic narodno-socialistične stranke do najoddaljenejših vasi. Drakonične odredbe v Sleztii Najostrejšo odredbo proti židovskemu prebivalstvu je izdal danes narodno-socialistični policijski predsednik v Vratislavi poslanec Heines. V Vratislavi morajo vsi nemški državljani židovske vere, ali kdaj prej židovske vere predložiti svoje potne liste policiji do 3. aprila, katera bo potne liste omejila na nemško ozemlje. Ta naredba se utemeljuje s tem, da hočejo preprečiti, da ne bi židje hodili v inozemstvo in tam hujskali proti Nemčiji. Dalje hoče preprečiti tudi vse prestopke deviznega reda. Do sedaj se je v Nemčiji izdaja inozemskega potnega lista odrekla samo v posameznih slučajih, če so bili podani sumljivi momenti, nikdar pa se do sedaj še ni zgodilo, da bi se proti celini skupinam odredile take generalne odredbe policije. Danes ni novih vesti, da bi se bil bojkot proti Židom razširil še po drugih krajih razen onih, o katerih se je jKiročsilo včeraj. V Bittersfeldu je bila sodna razprava, na kateri je narndno-soc/ali-stični zagovornik odklonil sodnika, češ, da je zavzet nasproti obtožencu narodnemu socialistu, ker jo nekdaj pripadal republikanski zvezi sodnikov. Ker sodnik ni hotel odložiti mesta predsednika, jo prišla v sodno dvorano četa SA in preprečila nadaljevanje sodne razprave. Ze na kolenih Berlin, 30. marca. tg. Listi Ullsteinore založbe širijo danes sledeči oklic: Obramba proti propn-gandi o strahotah v Nemčiji, ki se je razširila v inozemstvu proti nemškemu narodn, sc ne sme omejiti samo na odredbe organizacij ali na pro. toste v listih, temvoč se mora širiti od človeka do človeka doma in v inozemstva. Vsakdo, ki ima v inozemstvn sorodnika ali znanca, mora t mil po-jasniti, da so Nemčija po krivici sumniči, da nemškemu narodu nič ni bolj tujega, kakor trrozoviti-sti, katere mn očitajo sedaj neodgovorni elementi, da hoče nemški narod svojo državo v miru obnoviti in e brez razlike pri tem vpošlovnjo tudi krščeni Židi. One tvrdke, pni katerih so židje udeleženi samo razrvanostl ne bo mogla obdržati, ker so na|i notranji nesporazumi toliki, da bo prišlo do razpafa. Iz teh praznili želja je bila ustvarjena celo teza, o kateri mora biti svet obveščen, ker se bo ona nn umeten način še dolgo obdržala. Iz teh želja je izšla pogubna zamisel o neodvisni Sloveniji, neodvisni Hrvatski, neodvisni Srbiji in neodvisni Črni gori. Naj si dobro zapomnijo pri nas in povsod, da je vse to zamišljeno samo kot ena etapa tuje politike, protisrbske politike, protihrvatske politike in protislovenske politike, sovražne protijugo-slovanske politike. Imejmo to pred očmi ter ostanimo mirni Naj nas vse tuje nade in pričakovanja no vznemirjajo. Naša zdrava narodna zavest in na. cionalna stvarnost sami jih bosta, porazili. Govor zunanjega ministra, katerega so poslušali v diplomatski loži francoski poslanik Naggiar, češkoslovaški poslanik Flieder, poljski poslsnik Schwarzburg-GUnther in zastopnik romunskega poslanika Papipiniu, nadalje pomočnik zunanjega ministra Jurišič, načelnik političnega oddelka dr. Purič in drugi, je bil sprejet z burnim odobravanjem in vzklikanjem zavezniškim državam. Nato je dobil besedo dr. Mažuranič, član Narodnega kluba, ki je zavračal v svojem govoru nekatera izvajanja senatorja Banjanina ter izjavil, da je Jugoslavija vedno vodila dobro zunnjo politiko. Naglasil je, da je druga temeljna smernica naše zunanje politike bila od začetka pa vse do danes vse močnejše in vse ožje prijateljstvo z močno, veliko in zvesto zaveznico Francijo. (Senatorji so burno vzklikali: »Živijo! Živijo Francija!«) Proračun zunanjega ministrstva je bil nato sprejet. Pričel se je pretres proračuna ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Po ekspozeju ministra Puclja so posegli v debato dr. Šilovič, dr. Tomšič, dr. Banjanin in dr. Ivkovič, nakar je bil sprejet proračun tudi za to ministrstvo. S tem je lila dopoldanska seja senata zaključena. Popoldne se je proračunska debata nadaljevala ob 5 popoldne. Sporočeno je bilo, da je senator dr. šilovič s tovariši predložil senatu sledeči zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah k zakonu o državni trošarini: § 1. Točka 4 čl. 72 zakona o državni trošarini se menja in se glasi: »4. — na vino a) na vsa vina na hI Din 100, b) na vinski mošt od hI Din 80.« § 2. Točka 11 čl. 72 zakona o državni trošarini se menja in se glasi: »11. — na žganje od hekto-literske stopnje Din 8.« § 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj. Nato so prešli na pretres proračuna za finančno ministrstvo. Krajši ekspoze je podal finančni minister dr. Gjorgjevič, nakar so govorili še dr. Šilovič, Hodžera, Ristič in dr. Šverljuga. Predsednik senata dr. Pavelič je po glasovanju o državnem proračunu tudi v podrobnostih izjavil, da bo sklical prihodnjo sejo senata pismenim potom z dnevnim redom: volitev članov za odbor, ki bo proučeval zakonski predlog senatorja Hribarja o pobijanju trgovine s hranilnimi knjižicami Dalje je čestital muslimanskim senatorjem njihove praznike, pravoslavnim in katolikom pa veselo veliko noč. S tem je bila seja zaključena. Glasovalo je skupno za proračun 66 senatorjev in sicer 61 za, 5 pa proti. žlefe tejrj finančno, se bodo obravnavale po posebnih določbah. Oni zakonski pari, pri katerih je samo en del židovskega pokoljenja se smatrajo tudi za lastnike židovskih podjetij. — Ona podjetja, ki so last inozeincev, se ne smejo bojkotirati. Bojkot se ima začeti 1. aprila dopoldne ob 10 s tem, da se pred vse židovsko trgovine, pisarne itd. postavijo SA straže. Pri vhodnih vratih bodo nalepili plakate ali table z rumeno liso na črnem polju. Židovske trgovine ne smejo odpuščati nežidovskih nameščencev ali delavcev, že izvršene odpovedi pa se imajo preklicati. V petek bodo akcijski odbori prirejali shode in demonstracijske sprevode. * London, 30. marca. ž. »Evening Standard« opozarja angleško javnost, naj ne sledi židovskemu pozivu za bojkot Nemčije, ker nihče ne ve, Itako se bo ta bojkot končal. Rusi'a odgovarja &ngWi Moskva, 30. marca. A A. Tns poroča: Britanski poslanik v Moskvi je včeraj obiskal Litvinova in mu izjavil, da hoče sporočiti komisarju za zunanje zadeve kakšne ukrepe, pripravlja angleška vlada, če se bo res vršil proces proti angleškim inže-njerjem. Litvinov mu je odgovoril, da mu la' ko takoj razprši vse dvome glede tega vprašanja. Povedal mu je, da je sodifče sklenilo, da vzimc afero čimprej v pretres. Litvinov je naglasil, da' se ta sklep ne da preklicati in da je poslanik, če je njegova demarša imela namen vplivati na sklepe sodišča, lahko pomirjen: ta deniarSa ne bo imela nobenega uspeha. Litvinov je še dodal, da utegnejo take diplomatske metode imeti včasih uspeh v Mehiki, nikakor pa ne v Sovjetski Rusiji. Poostrena diktatura na Poljskem Varšava, 30. marca. tg. Sejem je od god en do jeseni. Po novem pooblastilneni zakonu iina predsednik republike do zopetnega sklicanja proračunskega zasedanja vse pravice zakonodaje razon ustavnih sprememb. Bivši ministrski predsednik* polkovnik Stawek, predsednik stranke »BB« je izjavil, da se bodo sedaj i z< ršile ustavne spremembe, ki so se napovedo' i le od 1. 1920, ko je prevzel oblast Pilsudski, pa se do sedaj niso izvedle. Ves svet išče danes nove oblike državna zgradbe, tudi Poljska. Schnfzbuncf bo razptfsčen Dunaj, 30. marca. tg. Danes je bila konferenca icrščansko-socialne stranke, Landbuiula iu Heiin-wehra, na kateri so sklenili, d« prepustijo zveznemu kanclerju dr. Dollfusu odločitev, ali naj se v vsej Avstriji razpusti republikanski Schutzbund. Dale so mu tudi pooblastilo, da som določi čas, kdaj nnj se to zgodi. Dublin, 30. marca, ž Komunistični glavni stan v Dublinu so politični nasprotniki naskako-vali celili pet ur. Končno sc jim je posrečilo uničiti poslopje od zunaj in od znotraj ter ga zažgati. Poslopje je pogorelo do temeljev. Policija kljub velikim naporom ni mogla preprečiti surovega dejanja. Okrog 60 oseb je bilo ranjenih, 20 anti-komunistiSnih elementov pa je policaja aretirala. Storkholm. 30. marca. ž. Tukajšnji Iteti objavljajo senzacionalno vest, da so v Ledenem morju našli mrtvo truplo Amnndsena in enega njegovih spremljevalcev. Alt jje Sokol državna ustanova Zanimiva razsodba zagrebškega bonskega sodišča Osijek, marca. Osješki »Hrvatski list« je poročal o zanimivi razsodbi zagrebškega banskega sodišča na priziv kmeta Mateja Leakoviča iz Bošnjakov pri Osjeku. Mate Leakovič je lani v Bošnjakih rekel, da tamkajšnje gasilsko društvo v nobenem slučaju ne more s Sokolom kraljevine Jugoslavije sodelovati pri zgradnji skupnega doma, ker je Sokol začasno čisto politično društvo, ki je spremenljivo in ki se more obračati tako ali tako ter je zagrozil, če gasilsko društvo stopi v sodelovanje s Sokolom kraljevine Jugoslavije, da bo občina odrekla vsako podporo gasilskemu društvu ter da tudi ljudstvo ne bo dalo nobene podpore, pa naj si Sokol in gasilci sami zgrade dom. Leakovič je bil obtožen, da je trdil lažnjiva dejstva in da je izpostavljal preziranju in zasmehu državno ustanovo Sokola kraljevine Jugoslavije z namenom, da povzroči razpoloženje proti njemu. Sodišče v Osjeku je obsodilo Leakoviča na dva meseca zapora in 500 Din denarne kazni, pogojno na dve leti, Leakovič »e je po svojem zastopniku os)eškem odvetniku dr. Firingerju pritožil proti tej razsodbi na bansko sodišče v Zagrebu. Bansko sodišče v Zagrebu je zavrglo osješko sodbo in oprostilo Leakoviča vsake krivde. V razlogih je fcansko sodišče izreklo, da Sokol kraljevine Jugoslavije ni državna ustanova v smislu člena 4 o zaščiti javne varnosti Novi zakoni uveljavljeni V soboto 1. aprila dobita med drugim obvezno moč zakon o civilnem pravdnem postopku in tisti del zakona o sodnih taksah, ki se nanaša na pravdni postopek, in sicer na tkzv. prečanskem ozemlju (brez bivše Srbije in Črnegore). 1 ega dne zgubijo veljavo jurisdikoijska norma, civilni pravdni red (oba iz 1. 1895) in tiste postavke iz zakona o taksah (iz L 1922.), ki se nanašajo na pravdni postopek. . , Novi sodnotaksmi zakon spreminja način m viišino plačevanja taks. Po dosedanjem taksnem zakonu (iz 1. 1922.) se je taksa plačala v celoti ob vložitvi tožbe in ni balo za postopek v tisti instanci nobenih drugih tak«. Ta taksa je znašala 3% od vrednosti spornega predmeta, h kateri se je še prištela posebna taksa, ki je znašala pn vrednosti do 500 Din 30 Din, od 500 do 1500 Dan pa 50 Din itd. Če j« kdo tožil n. pr. za 1000 Din, jn plačal (3% od 1000 Din) 30 Dtin sporne takse in 50 Din posebne takse, skupaj 80 Din, ne glede na obsežnost spisa. . Po novem sodnotaksnem zakonu pa se plačuje taksa za vsako polo, ki jo spis ima, N. pr. za tožbo pred okrajnim sodiščem se bo plačevalo pn vrednosti spornega predmeta do 500 Din samo 1 Din takse, pri vrednosti čez 500 do 1000 Din le 2 Din, čez 1000 do 3000 Din 6 Din, čez 3000 do 6000 Din le 10 Din, čez 6000 do 10.000 Din 14 dinarjev takse, čez 10.000 do 25.000 le 20 Din, in sicer za prvo polo, za vsako nadaljnjo polo spisa pa še polovico te takse. Taksa za odpoved stanovanja, ld je znašala doslej 25 Din, ne bo odslej cnašala skoro niti 5 Din. Ker se takse za vložitev tožbe tako zelo znižajo, pristopijo lc temu takse, lci jih bo treba plačati ob raznih sodnih dejanjih in sicer za zapisnike (po času trajanja oz. deloma po številu pol) in za sodne odločbe. Te takse se morajo ▼ obliki kolkov plačati takoj (na razpravi), sicer se izterjajo po davčnem uradu v trikratnem iznosu. Zato je priporočati strankam, ki pred okrajnim (od. 1. aprila srezkim) sodiščem niso zastopane po odvetniku, da prineso primerne kolke kar s sabo in se tako ognejo potrojitvi taks. Novi zakon o sodnih taksah je v pogledu plačevanja zelo strog. Nova razdelitev poslov pri deželnem sodišču Ljubljana, 30. marca. Ljubljansko okrožno sodišče — takšen bo uradni naziv deželnega sodišča od 1. aprila naprej, _ je sestavilo novo razdelitev poslov, veljavno od 1. aprila do konca leta 1933. Izvršena je bila delna efprememba referatov. Dosedanji starešina okrajnega sodišča g. Alojzij 2 i g o n je postavljen za predsednika I. civilnopravdnega oddelka, na njegovo mesto kot vodja okrajnega sodišča j« določen s. o. s. g. Jakob Jerman, ki je bil doslej kazenski sodnik-poedinec ori deželnem sodišču in član kazenskega senata. Kazenski sodnik-poedinec dr. Ernest Ko b e je določen za ®od-nika-poedinca v civilnopravdnih zadevah in za člana I. civilnega senata, kakor tudi za sodnika-poedinem v trgovskih stvareh. Sodnik Adolf H u d-nik j* od civilnega oddelka dodeljen h kazenskemu oddelku okroAnega sodišča. Preiskovalni sodnik Franjo G o r e č a n prevzame posle kazenskega oodniKa-poedinca in j« hkratu določen za {lana malega odnosno velikega senata. Zadeve preiskovalnega sodnika na XI. oddelku prevzame t. o. s. Mirko K o r i i S. V glavnem so posli pri deželnem sodišču razdeljeni tako-le: I. oddelek, civilnopravdne stvari splošnega sodstva za vrednost nad 30.000 Din prizivi in re-kurzi v obrtnosodnih stvareh: predsednik s. o. s. Alojzij Žig on, člana senata: dr. Ernest Kobe in dr. Vladimir Železinger. Civilni sodniki-poedinci za zadeve od 12.000 do 30.000 v splošnem sodstvu: Anton A v s e c črka P, dr. Ernest Kobe črke K—O in 2, dr. Vladimir 2 e 1 e z i n -g e r črka A—J, dr. Bogdan Petelin črke R—V. II. oddelek: Trgovsko-pravdne, moiične in čekovne zadeve v vrednosti nad 30.000 Din: predsednik senatu vtš. sod. sv. Jakob An t log a, član Anton A v s e c in eodnik-lajik. Sodniki-poedinci ▼ trgovskih pravdah so isti kot v navadnih civilnih zadevah 1. Sodnik-poedinec za menične in čekovne pravde od 12.000 do 30.000 Din Jakob A n t 1 o g a. III. oddelek: Prizivi tn rekurzi r civilnih stvareh zoper sodbe okrajnih sodišč: predsednik Alojz D e b e 1 j a k , člani senata: dr. Gašo S t o j k o -r i č, dr. Juri Štempihar in Srečko Verbič. Konkurzni in poravnalni sodnik Anton Avsec. Kazenski VI. oddelek: senat 3 sodnikov: predsednik Antom Mladič, namestnik Ivan Kralj, člana: Ivan Kralj in Adoli H u d n i k. Senat 5 sodnikov: predsednik Anton Mladič, namestnik Ivan Kralj, člani: Ivan Kralj, dr. Ernest K o b s, Adolf H u d n i k in Franjo Goreča«. K ».ženski sodnik-poedinec Franjo Gorečan, šolnik za mlajše maloletnike Ivan Kralj. Preiskovalni sodniki: Rajko Lederhas l VIII. oddelek), dr. Mirko Kresnik (IX. oddelek) in Mirko Koršič (XI. oddelek). Predsednik obrtnega sodišča viš. sod. sv. Jakob A ■ i i o • a. nameri nik Anton A » « • c. in reda v državi. Za državno ustanovo se Sokol ne more smatrati, čeprav je osnovan z zakonom. Omenjeni člen je namenjen samo za one ustanove, ki jim je zaupana vršitev državne oblasti, medtem ko je Sokol kraljevine-Jugoslavije viteška organizacija, osnovana izključno Ie z nalogo za fizično in moralno vzgojo naroda. Besede, ki jih je izrekel Leakovič, pa vsebujejo le drugačno dejanje, ki ie da preganjati kvečjemu z zasebno tožbo. Leakovič se je v svoji pritožbi skliceval, da ni nikjer določeno, da je Sokol državna ustanova, jasno pa je tudi, kaj je državna ustanova in kaj ni. Sokol nikakor ni državna ustanova, kakor na pr. tudi državno posestvo Belje ni državna ustanova, prav tako tudi niso državne ustanove ona društva, ki so že ali pa morejo še biti normirana z zakonom, kakor na pr. srednješolske organizacije, skautska združenja, gasilska društva itd. Če bi bil Sokol državna ustanova, bi se mogel zakon uporabiti tudi za žalitev njegovih funkcionarjev v istem smislu, kakor za žalitev državnih uslužbencev. Leakoviča bi mogel torej kvečjemu tožiti Sokol sam, ne pa državni tožilec. Pa tudi označba »politika« ali »političen« še ni žalitev. Kot svoboden državljan pa je Leakovič imel pravico, da izrazi svoje mnenje proti fuziji gasilskega in sokol-skega doma. Ni pa kritiziral ideologije sokolstva. Bansko sodišče si je osvojilo stališče obrambe in Leakoviča oprostilo. Drobne izpred sodišča Ljubljana, 30. marca. Zadeva SPD ca. dr. Vovk. Pred okrajnim sodiščem, kakor smo izvedeli, se bo sredi aprila vršila zanimiva kazenska razprava SPD proti ljubljanskemu odvetniku dr. Viktorju Vovku. Predsednik SPD dr. Josip Pretnar in član odbora SPD dr. Arnošt Brilej sta vložila dve zasebni tožbi proti odvetniku dr. Vovku. V tožbah so inkriminirani očitki, ki jih je toženi svoječasno naperil proti delovanju odbora. Razvila se je v časopisju tudi delna polemika. Razprava je pisana za 19. aprila ob 12. Razpravo bo vodil s. o. s. g. Branko Ooslar. — V turistovskih krogih vlada za to kazensko zadevo veliko zanimanje. V obrtniških krogih vlada nasprotno živahno zanimanje za zadevo g. Lovra Pičmana, ki je vložil pri okrajnem sodišču dve kazenski tožbi zaradi klevete, ker sta mu ključavničarski mojster g. Josip Rebek in tajnik Zbornice za TOI dr. Josip Pretnar na raznih zborovanjih očitala za njega nečastno postopanje. Razprava Pičman proti Josipu Rebeku se je vršila že pred desetimi dnevi. Bile so zaslišane nekatere priče, ki so deloma izpovedale v prilog tožencu, sodnik g. Goslar pa je razpravo preložil, da se zaslišijo še druge priče. Druga razprava proti tajniku g. Pretnarju pa se bo vršila prihodnji četrtek, 4. aprila. Rekordne goljufije trgovskih potnikov. Pri deželnem sodišču je končana dolgotrajna preiskava proti dvema trgovskima potnikoma, ki sta poslovala za neko ljubljansko tvrdko. Preromala sta vso Slovenijo in severno Dalmacijo. Pri trgovskih zaključkih za tvrdko pa sta izvrševala razne nepoštene manipulacije in sleparila trgovce na vse pretege. Prisleparjeni zneski so sicer malenkostni, tako po 100 Din, toda osleparila sta 380 trgovcev v Sloveniji in Dalmaciji za približno 40.000 Din. -JL^i. YauLl neim ob\axeh Uale^a oboka f>\£rteAe mel^u> palmiro - milo- MimaiiimnmmiiiaiiiiMBma lusmictmim Bete makarone dobimo Ljubljana, 30. marca. Znnna je afera, ki je pred tedni nastala v Ljubljani radi kakovosti makaronov in drugih testenin, ki jih uživamo v Ljubljani. Izdelovalci testenin so namreč dolgo spravljali v promet testenine, ki so zaradi svoje rumene barve vzbujale pri občinstvu vtis, kakor da so napravljene s primesjo jajc, v resnici pa so bile le umetno barvane. Barva je bila sicer zdravju neškodljiva in dokler se je zakon o živilih tolmačil v tem smislu, da pod kruh in pecivo ne spadajo testenine, do tedaj so oblasti trpele te barvane testenine v prometu. Zakon je namreč izrecno prepovedoval barvanje kruha in peciva. Na prizadevanje ljubljanskega hi-gijenskega zavoda pn je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, sedaj' odredilo natančno tolmačenje zakona o živilih, tako da bo od sedaj dalje prepovedano barvati testenine. Mestno tržno nadzorstvo je izdalo glede prodajo barvanih testenin okrožnico na podlagi od- Carinski dohodki iz Slovenije Ljubljana, 90. marca. Važen vir dohodkov državne uprave so v prvi vrsti carine. Medtem ko je neposredno po svetovni vojni, ob splošnem pomanjkanju blaga, imela važno vlogo ocarinitev izvoza, so zadnja leta carine na izvoz skoraj povsem odpadle ter so se obdržale le pri nekaterih predmetih, to pa le bolj kot upravno, tehnično in statistično sredstvo, in predstavljajo ves efekt carin na izvoz zadnja leta le malenkostno vsoto. Zadnja leta pa je posebno močno naraščala ocarinitev uvoza in šele z nastopom gospodarske krize so pričeli tudi dohodki iz carin na uvoz padati. Vsaka država in tudi naša gleda predvsem na to, da čim manj uvaža ozir. vsaj, da njen izvoz krije uvoz. Prav na podlagi številk iz dohodkov carin moremo opažati, kako je v letu 1982 močno padel naš uvoz iz drugih držav. Na razpolago imamo številke vseh carin, redbe banske uprave z dne 24 t. m., ki se glasi: »Banska uprava je odredila, da se v smislu tolmačenja naredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ne smejo testenine več barvati, čeprav se uporablja zdravju neškodljiva barva. Od zadnje odredbe banske uprave z dne 24. t. m., morejo producenti testenin, kakor tudi trgovci še dva meseca razpečavati barvane testenine, ki so bile izgotovljene še pred izdajo naredbe ministrstva za socialno politiko in nar. zdravje.« To se pravi z drugimi besedami, da po 24. maju ne bo v prometu nobenih rumenih ali celo rdečih testenin, temveč, da bodo na razpolago 1« beli makaroni in druge testenine. Hranilne vrednosti aH okusa ne bodo makaroni s tem izgubili prav nobene, le nekoliko barve Če pa bodo v prometu tudi rumeni makaroni ali testenine, tedaj bodo gospodinje, ki jih bodo kupovale, zanesljivo vedele, da so te testenine rumene zato, ker so jim bila v resnici primešana jajca, in sicer tako, kot predpisuje zakon: troje jajc na kg testa. ki so bile pobrane v zadnjih dveh letih v Slove, niji, to je na območju dravske finančne direkcije. V te številke so všteti vsi carinski dohodki, kakor na uvoz, izvoz, takse, trošarine in drugi dohodki. L. 1931 je bilo v Sloveniji vseh teh carinskih dohodkov vplačanih skupno 281,180.000 Dan. Leta 1932 pa samo 183,1107.000 Din, torej skoraj 98 milijonov dinarjev manj. Januarja letos je bilo vseh oarin vplačanih v Sloveniji 11,349.000 Din, januarja 1932 13,307.000 Din in januarja 1931 20 milijonov 857.000 Din. Februarja letos je bilo plačanih vseh carin v Sloveniji 12.412.000 Din, februarja 1932 15,313.000 Din in februarja 1931 22 milj. 174.000 Din. Vidimo, kako zelo torej padajo drž. dohodki iz carin. Uvoz v našo državo je. vedno manjši. Vedno manj uvažamo namreč dovršenih industrijskih izdelkov in vedno več surovin. Zlasti viden jo ta razvoj pri tekstilijah. Tekstilna industrija ima sedaj, kljub krizi, prav lepe čase. Povpraševanje po njenih izdelkih je znatno in stalno raste. Obenem pa je pri nas prav dobro zavarp-vana pred mrzlimi burjami iz severa z visokim? carinskimi zido.vi. Tudi v nekaterih drugih iudu^ strijah je opažati podoben razvoj. Načrt za novo predmestje v Krcn-tt Kranj, 30. marca. Že večkrat je bilo poročamo o senzaciji, ki pretresa zadnje tedne naš starodavni Kranj ter daje povod neštetim govoricam. To je ideja o novem, modernem Kranju, ki naj se zgradi na Hujah, kjer naj sredi polja zraste naenkrat nov, .ep del mesta. Kranj je skoro do predvojnih let segaj le od Pungrada do Stare pošte. Razvoj izven tega osi-šča je bil prav neznaten. ZaLo pa je tembolj rastel Kranj v povojni dobi. Rastel je in razvijaj se je v obliki tovarniških kompleksov, v oblika stanovanjskih kolonij in v obliki vrtnih vil na vse različne smeri jtako, da je razvoj daleč prehitel graditelje same, ki presenečeni niso znali poiskati in dati Kranju pravega primernega izraza in oblike. Ves povojni razvoj Kranja se je vršil tako, da se je staro mesto (pod tem imenom razumemo starodavni obseg mesta na tem značilnem skalna-tem pomolu) lx>lj in bolj zanemarjalo, tembolj pa se je mesto širilo samo na severno stran. To pa zato, ker lega starega mesta med Kokro m Savo ne dopuišča enakomernega razširjenja na kako drugo stran brez izre«lno velikih stroškov. Ker vodijo tudi vse prometne zveze mimo mesta, bodisi pod mestom, bodisi na severni strani ob mestu, je staro mesto postalo vedno bolj osamljeno. Upoštevati je treba, da so nove hiše, ki so se zgradile na periferiji, davka proste, medtem ko vso visoko zgradarimo nosijo samo stare hiše. Sploh pa stane mesto vsaka nova hiša v Kranju prav precej, ker mora mesto napeljavati kanalizacijo m delati nove ceste, donosov od novih hiš pa ni aič. Tako plačujejo stari meščani v centru ' mesta velika bremena za nova bišarie. Ker se je pa mesto v zadnjih letih začelo širiti vedno bolj na severno stran, se je začel polagoma čimdalje bolj tudi promet oddaljevati od starega mesta pred Staro pošto in še višje. Ako pojde razvoj v tem pravcu dalje, potem se utegne zgoditi, da bo v enem desetletju staro mesto popolnoma zapuščeno, zlasti še, ako bo enkrat šola zunaj mesta in če bi se še drugi uradi izselili ven. — Staremu mestu bi bilo mogoče odpomoči le na ta način, da se vsaj nekaj prometa spravi zopet nazaj v staro mesto in če se nekatere prometne zveze vsaj za lahek promet, napeljejo v in skozi centrum mesta. To stremljenje pa je že starejše in je bolj dalekovidnim gospodarjem že često belilo glave. Staremu mestu bi se dalo najlažje pomagati na ta način, da bi se napravil most na Podrtini, ki bi vezal mesto s svojim naravnim zaledjem. Izvršitev takega projekta je bila že za prejšnje čase nekaj nemogočega, pri danaišnji krizi pa še toliko bolj, ker bi ta projekt veljal najmanj 10 milijonov dinarjev. Za tako delo bi se ne angažirala ne občina, ne privatni kapital. Torej na uresničenje lepih sanj o mostu na Podrtimi ni misliti, čeprav bi bil tu zelo primeren prostor. Zato je vsak poizkus v tej smeri naletel že v začetku na nepremagljive ovire in zaspal. Kranjskemu mestnemu župniku duh. svetniku g. Matiji Škerbcu, ki njegovo gospodarsko izkušenost in pravilno orijentiranost vsi dobro poznamo in visoko čemimo, gre priznanej, da je našel ključ, ki rešitev tega za Kranj tako važnega vprašanja omogoča. Pokazal je pot, ki je danes edino izvedljiva in kjer so stroški tudi za današnje čase znosljivi. — Pokazal je, da je najožje mesto globoke kokrške romsnitičnp «obrat v predilnici bo manjši, kot pri Hutterju, zaposlenih bo pa predvidoma tudi okoli 200 delavcev. V kratkem se prične v predilnici z montažo strojev, obenem pa se bo izvršil priklop celega podjetja na mestno električno omrežje. Dosedaj is imela ta tovarna lastni parni pogon, ki pa pride za povečan obrat dražje, kakor električna energija, ki jo dobavi mestna občina. Z elektrifikacijo tega obrata bo pridobilo zopet mestq močnega odjemalca električnega toka. — Ker 6e nam obeta poleg navedenih zgradb še zidanje tretje nove tekstilne tovarne in sicer tkalnice pri podjetju Mariborska tekstilna d. d. bo kljub krizi zastoju ostalih fodustrijskih podjetij vendar dana možnost zaposliti dobršen del brezposelnega mariborskega m okoliškega prebivalsLva, bodo družinski očetje delali še do konca aprila, potem pa se bo skušalo najti zanje primemo zaposlitev pri občinskih javnih delih. □ Požigalec, tat in izsiljevalec. Včeraj je sodil mali senat tukajšnjega okrožnega sodišča 42 letnega delavca Mihaela Langa, ki je imel na vesti tako pisane grehe, da je sestavilo državno pravdništvo proli njemu kar dve obtožnici. V eni ga je državni pravdnik obtoževal požiga in tatvine, v drugi pa prav amerikansko zamišljenega iz-siljevalnega poskusa. Požig je izvršil Lang dne 8. novembra lanskega leta. Zažgal je veliko kopico slame na dvorišču nmrskosoboškega župni-šča. Slama je pogorela, v bližini stoječa poslopja pa 90 gasilci z veliko težavo oteli pred ognjem. Langa so ljudje bo izbruhu požara videli prihajati iz župnijskega dvorišča. Na vprašanje, kaj je tam delal, je odgovoril, da je prišel pomagat gasit. Tudi orožnikom je natvezil isti izgovor; ti so ga obdolžili tudi ostalih šestih požigov v Murski Soboti in okolici, toda dokazi so bili proti njemu v teh slučajih nezadostni. Poskus izsiljevanja pa je zagrešil obdolženec letos meseca januarja. Pisal je okrožnemu zdravniku dr. Vučaku pismo,, v katerem je zahteval, da položi zdravnik na čisto določenem mestu Cvetkove ograje v Murski Soboti kuverto s tisoč dinarji. V nasprotnem slučaju mu grozi s požigom in nevarnostjo za življenje. Dr. Vučak je po nasvetu orožnikov položil na do-tično mesto kuverto, seveda brez jurja, dvojica orožnikov pa se je spravila v zasedo. Čakali so celo noč, šele proti jutru okoli 6 je prišla po ulici prihuljena postava, naglo smuknila skozi ograjo ter hlastno pograbila kuverto. Pod svitom električne ulične svetiljke, ki je v bližini gorela, sta orožnika spoznala obdolženca, niso ga pa mogli na licu mesta prijeti, ker se je nagloma izgubil v temo. Pred sodniki je Lang trdovratno tajil tako požig, kakor poskus izsiljevanja in tatvine, katerih so ga obdolžili. Bil je obsojen na tri leta robije in 3 leta izgube častnih pravic. □ Drznost mladega nepridiprava. VčeTaj je prišlo na Frankopanski cesti do razburljivega in drznega tatinskega poskusa. Iz Nove vasi proti mestu je šla po cesti neka gospa, ki je imela v ročni torbici znatno vsoto denarja. Nenadoma je planil od zadaj za njo mlad fant, ji nič hudega sluteči nagloma strgal torbico s 4300 dinarji gotovine ter zbežal, kolikor so ga nosile pete. Gospa je zakričala na pomoč, prihiteli so ljudje, ki s«Vr, jo udrli za beguncem. Hitro je bil pri roki tudi stražnik, ki je organiziral lov za mladim nepridipravom, katerega so ros kmalu ujeli. Našli so pri njem še celotno vsoto denarja, torbico pa je med begom odyrgeI. Fanta, ki 60 ga spravili na opolzko pot drzne tatvine, filmi in čitanje pustolovske U-teraturue, so pridržali v zaporu. Brez posebnega obvestila Hčerka Iva Teržan roj. Vidmar in zet ing. Josip Teržan naznanjava v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je nenadoma umrl gospod Ivan Vtdmar davčni upravitelj r pokoju Pogreb predragega nam pokojnika se bo vršil v soboto, 1. aprila 1933 ob 16 (4) pop. iz hiše žalosti v Framu št. 84, na framsko pokopališče. Sv. maša zadušnica za pokojnega bo v nedeljo, 2. aprila ob 10 v framski farni cerkvi in v ponedeljek zjutraj v ruški farni cerkvi. Ruše-Fram, dne 30, marca 1933. s t ili :. . v ;: Sovjetski uniji, kjer se razpleta znanost le na osnovi komunističnih načel, znanost v nekdanji širini je potlačena, a od tu se je nekaj let kesneje prenesla ista metoda v Italijo, kjer gospoduje nad čisto znanostjo absolutni nacionalizem. V teh državah so znanstveniki z nekdanjo mentaliteto onemogočeni, na njihovo mesto so stopili nekvalificirani ljudje, ki so se radi svoje omejenosti izključno vdinjali (mislim v znanstvul) zahtevam vladajoče stranke. Ponižanje najvišjih znanstvenih ustanov in svobodnega kulturnega udejstvovanja pa ni ostalo v mejah imenovanih dveh držav. To se namreč plazi v vse države, v katerih gospoduje nasilno samodržtvo. Povojna Evropa, ki bi se morala razviti po nadštiriletni svetovni moriji v absolutno demokratskem, človečanskem smislu, se zakriva v še težjo temo diktatorstva, ki duši v človeštvu še zadnji svobodni dih. In pod težo tega samodrž-tva se rušijo temelji svobodnih univerz. Zadnje čase doživljajo isto usodo tudi nemške univerze. Absolutna znanost se mora zamenjati z nacijonalno znanostjo, ljudje širokega obzorja sc morajo umakniti ozkosrčnežem, nekvalificiranrem z udarno hipcrnacijonalnostjo. Znanost mora služiti izključno ideji, ki jo nosi vladajoča stranka. Vsa volja, vsa osebnost znanstvenika se mora preliti v politično voljo stranke. In tako dalje. Ta pojav, ki dobiva zmerom širši značaj v Evropi, je v svojem osrčju trhel in bo prej ali slej privedel do razvalin vsega kulturnega življenja. Zakaj ravno tu, v iskanju znanstvenih resnic, v razkrivanju še nedognanih tajen, v izročanju tfseh kulturnih dobrin mladim razumnikom mora vladati popolna svoboda. Roka politika ne sme seči v predavalnice vseučilišč, zakaj znanost ne trpi komande nad seboj. Tembolj pa je upravičena akademska svoboda zato, kar sleherni vseučiliški profesor, dasiravno j* po svoji znanstveni širini svetoven človek, je vendar po vsem svojem delovanju in mišljenju zakoreninjen v lastnem narodu, iz katerega in za katerega živi in dela. Vsaka uni-nim bogati v tvojem svobodnem gibanju lastni narod, odkriva specijelno njegova tla, njegovo preteklost, gradi njegovo bodočnost ter končno njega samega oplaja s samobitno kulturo, z narodnim ponosom itd. Univerza, čuvarica čiste znanosti, ne sme izgubiti svoje avtonomije, zakaj brez te bo zdrknilo sleherno pozitivno kulturno življenje v sramotno nižino frazerstva, ozkosrčnega laži-znanstva in politične nemorale. L. G. ★ Iz dekanata juridične fakultete v Ljubljani smo prejeli: Izšel je IX. letnik Zbornika znanstvenih razprav za stud. leto 1932-33, ki ga izdaja profesorski zbor naše juridične fakultete. Posvečen je spominu mnogozaslužnega Danila Majarona in opremljen z njegovo sliko in posvetilom. Na 232 straneh prinaša sledeče razprave; 1. Opredelitev kriminalne in civilne prevare (prof. Dolenc); 2. Problem realnosti prava (priv. doc. Furlan); 3. Javni interes (univ. doc. Jurkovič); 4., Regresni zahtevki državljanskega prava (prof. Lapajne); 5. Pravna narava odredb zoper otroke in mlajše mladoletnike v kazenskem pravu kraljevine Jugoslavije (prof. Maklecov); 6. Usoda ideje naravnih zakonov v socialni filozofiji (prof. Spektorskij); 7. O odpravi nevoljništva na Kranjskem (prof. Polec); 8. Usoda rimskega prava v Angliji (prof. Korošec). — Zbornik sc naroča pri fakulteti in stane 60 Din (za slušatelje prava 30 Din). Člani društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani ga dobe brezplačno, čim vplačajo pri društvu članarino 40 Din. Zato vabimo ponovno, da pristopate k društvu. Oni člani, ki so društvenino žc poravnali, dobe Zbornik IX. še v teku tega tedna. Adam« ln hrvatska kultura. Pod zaglavjem »Kronika« je prinesla zadnja številka »Bilance« sledečo notico o Adamiču: Koncem preteklega meseca je imel naš (četudi je Amerikanec) proslavljeni književnik predavanje o Ameriki in sicer v hrvatskem jeziku. Nikakor ni na mestu, da govori človek jezik, katerega nc pozna, tem manj, če govori književnik, kateri deluje v govoru predvsem z lepoto in gradacijo jezika, a ne z dejstvi, o katerih razpravlja učenjak ... Iz vsega se vidi, da pozna g. Adamič še zelo slabo našo sredino. Mi smo na mnogo višjem kulturnem nivoju kakor on misli. Ako morebiti nimamo tako velikih tvornic, tako visokih hiš, toliko zemlje in razmaha, smo vendarle mnogo bolj daleč v kulturi, kakor ve o nas g. Adamič. Akc bo pisal knjigo o Jugoslaviji, bo ta morda zanimiva, kako gleda naš človek po dolgem času na svojo zemljo, vendar bo vse prej kot točna... (Podčrtali mi.) Ali niso tc misli povsem podobne mislim večine slovenskih intelektualcev glede jezika in domovine!? ★ »Umčlecka beseda« v Pragi, ki je pred nedavnim praznovala sedemdesetletni jubilej svojega obstoja, je imela te dni svoj občni zbor, kjer je bilo izvoljenih v odbor častnih članov več zname-nitejšifi evropskih umetnikov, glasbenikov in književnikov. Izmed Francozov sta izbrana Paul Clau-del in G«-ort Duhamel. Pa tudi Jugoslovani so. zastopani v /seh trel, narodnih edinicah: Slovenec Oton Župančič, Hrvat Vladimir Nazor in Srb Brannlav Nušič. ★ Prve dni aprila bodo priredili Francozi v Bel-gradu festival moderne francoske glasbe, katerega se bosta udeležila tudi znani francoski dirigent Albert Wolf in vodilni sodobni glasbenik v Franciji, Albert Roussel. ★ V vprašanje, komu so bili namenjeni Shake-spearejevi soneti, je segel tudi lord Alfr. Douglas in napiscl študije, v katerih trdi da je bil naslovile nec mladi igralec William Hughas. Dnevna kronika Koledar Petek, 31. m ar c« Modest, škof; Benfamin, nručenec. — Ta mesec je dan zraste) od 10 ur ln 54 minut za 1 uro 36 minut na 12 ur 30 minut, Novi grobovi ■f" Župni upravitelj Lovro Kos. Na Vinici pri Črnomlju je včeraj, 30. marca, umrl ondotni župni upravitelj Lovro Kos. Pokojni se je rodil 27. oktobra 1888 v župniji Št. Gotard pri Trojanah. V mašnika je bil posvečen 25. junija 1916. Naslednje leto je bil nameščen v dušnem pastirslvu v župniji Rojan pri Trstu. V juniju 1919 je prišel v ljubljansko škofijo in bil nameščen za kaplana v Zagorju ob Savi. Od tam je prišel v Št. Vid pri Stični, kjer je bil kaplan in upravitelj župnije. Nato je šei v Belo krajino, kjer jc služboval v Črnomlju, v Semiču in slednjič od leta 1926 kot župni upravitelj na Vinici pri Črnomlju. — Pogreb bo v soboto 1.aprila ob pol 10 na Vinici. — Naj v miru počival + V Stožicah pri Ljubljani jc preteklo sredo umrl g. Jože S m e r k e. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -j- Novo mesto. V četrtek dopoldne je umrl usmiljeni brat Filip Š k r a j n e r v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Bolehal je dolgo na pljučni bolezni, ki ga je v mladosti 32 let presadila v boljše življenje. Pogreb dragega rajnkega bo iz mrtvašnice usmiljenih bratov v Kandiji na šmihel-sko pokopališče. Osebne vesti — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v štab 3. zrakoplovnega polka — za tehnične posle — zrakoplovni kap. II. razreda Edvard Šmit; na službo v štab 4. zrakoplovnega folka — za tehnične posle — zrakoplovni poročnik van Suban; za vodnika zrakoplovne šole streljanja zrakoplovni poročnik Stanislav Malin in zrakoplovni podporočnik Janko Dobnikar; za vodnika poveljstva aerodroma zrakoplovno-tehničnega zavoda zrakoplovni podporočnik Andrej Rukin; za vodnika brezžičnega bataljona telegrafskega polka inž. podporočnik Evgen Gold; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. baterije 2. divizijona konjeniškega topništva topniški poročnik Peter Korda; na službo v zrakoplovno fotografsko šolo poveljstva zrakoplov-stva vojske zrakoplovni poročnik Milan Andrin in na službo v pilotsko šolo 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Franc Jereb. = Upokojeni policijski uradniki. Upokojeni so: nadzornika policijskih agentov Anton Barič in Josip Gruden ter policijski pisar Joso Karabajič, vsi trije pri policijski upravi v Ljubljani. Ostale vesti — Pokojninski zavod je dobil komisarja. Minister za socialno politiko je z datumom od 28. t. m. razpuitil upravni odbor in načelstvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani ter imenoval v širši sosvet vse dosedanje člane načelstva, v ožji sosvet pa vse dosedanje člane upravnega odbora. Za komisarja je imenovan dosedanji predsednik, upokojeni veliki župan dr. Vilko Baltič, z nalogom, naj se čimprej izvedejo volitve v Pokojninski zavod. sc_ Važno predavanje za živinorejce. Težke ti-socftke stanejo pogosto razne živinske pravde, Iti nastanejo največkrat v nesrečo kupca, ki ni dovolj poučen o živinskih kupčijah in skritih napakah živine. Živinorejce opozarjamo na predavanje o teh vprašanjih, ki ga bo imel priznani strokovnjak dr. Josip Stegu v nedeljo, 2. aprila ob 10 dopoldne v radiu, — Cesta iz Kamnika v Tunice. Pred kratkim je »Slovenec« pohvalno ugotovil dejstvo, da so ceste v kamniškem okraju splošno v dobrem stanju in da so bile v zadnjem času nekatere znatno zbolj-šane. Kakor ,e to resnično, je pa tudi resniino, da je pastorka vseh cest v tem okraju cesta iz Kamnika v Tunice. V skrajno zanemarjenem stanju je namreč en del klanca proti Tunicam in še precejšen kos ceste po dolini naprej. Kaj trpe tam ljudje in kako se muči živina, zlasti na klancu, ki je povrh še vsled hude strmine prava muka za vprežno živino! Kakor čujemo, bi mesto Kamnik rado pritegnilo tuniško občino k vzdrževanju ceste, ta občina pa se brani češ, da to ni njena stvar. Bodi že temu kakorkoli, mi pa apeliramo na Tujsko-prometno društvo v Kamniku, ki je že marsikaj storilo za povzdigo tujskega prometa, naj posveti posebno pozornost tej cesti. Tujci, ki prihajajo v Kamnik, se zgražajo nad to cesto; mnogi turisti bi radi ubrali pot iz Kamnika na Krvavec ali k Sv. Ambrožu, a se je izogibljejo, zlasti po deževnem vremenu, ker gorje tistemu, ki bf tak čas tja zašel! Imenovanemu društvu kličemo: Zgani se, ne odnehaj in pritiskaj pri merodajnih faktorjih toliko časa, da se zadovoljivo reši ta pereča zadeva. — Nagla smrt. V torek 28. marca opoldne je skuhala Ana Kovar, žena kovača v Temenici pri St. Vidu, kosilo. Po kosilu se je čutila slabo in šla na peč se pogret. Ob 3 popoldne jo je pa dobil mož na peči mrtvo. Ni bila še stara 40 let. Naj počiva v miru! — Novice od Sv. Jerneja pri Ločah. Neka V. L. je porodila v gozdu nezakonskega otroka in ga potem zadavila. V torek je bil ptrok obduciran. Mati je vse priznala. — Gospa Kavalar Matilda si je zlomila nogo v gležnju ter bila v ponedeljek prepeljana v mariborsko bolnišnico. — Organizirana tolpa tatov krade od časa do časa po župniji meso, klobase, vino. Orožniki jih ne morejo iz-skciiti. — Trojčke je porodila, 2 dečka in eno deklico* žena odpuščenega rudarja Jožefa Deželaka iz vasi Ojstro štev. 36, občina Marija Gradec pri Laškem in se je tako družina pomnožila od 5 na 8 družinskih članov. Otroci so dobili pri krstu ime Anton, Jurij in Marija. Boter je bil ugleden družinski oče Mihael Sikovšek iz 2ikovce. Uboga družinica, katere oče je odpuščen rudar, se priporoča naklonjenosti dobrih ljudi. — Mednarodna kulinarična razstava na Dunaju. Na podlagi legitimacij za kulinarično razstavo in kongres kuharske umetnosti, ki se vrši od 30. III. do 11. IV. t. 1. uživajo posetniki razstave prost avstrijski vizum, 25% popust na avstrijskih železnicah, prosti dvakratni obisk razstave, znižano vozovnico električne cestne železnice z veljavnostjo 4 dni, za 5 šilingov in druge ugodnosti. Legitimacija stane Din 120,— in se dobi pri »Putniku«. — Lepo pomladansko vreme, štirideseti mu-čeniki letos prav dobro regirajo pomladansko vreme. Od 10. marca sta bila samo 2 dneva deževna in mrzla, drugače pa je bilo lepo in stanovitno vreme. Na poljih je prav živahno vrvenje. Kmetje vozijo na njive gnoj, orjejo in snažijo travnike. Prva poljska dela so v polnem razmahu. Nekateri si žele malo moče, da bi trava hitreje zelenela. Prerokujejo, da bo kmalu začelo deževati. Včeraj zjutraj ni bilo sicer megle in slane, ki je drugače nekoliko posmodila motovileč, bilo je jasno, toda na obzorju so se pojavili sivi oblački, ki imajo obliko ovčic in jih ponekod tudi nazivljejo »Marijine ovčice«. Ti oblački obetajo skorajšen dež. Včerajšnji dan je bil drugače izredno topeL Solnce je pripekalo s svojimi pomladanskimi močmi. Zjutraj je termometer kazal +9.5, popold. ob 14. pa v senci +19.8" C, na solncu pa celo +22.5" C. Mnogi ljudje so se po nasadih solnčili kot martinčki. Na Savi so se pojavili v večjem Številu kopalci. — Združenje krovcev v Ljubljani naznanja, da Ivan Janežič, Svabičeva ulica 7 v Ljubljani, nima nikakšne obrtne pravice za krovstvo, ni izučen krovec ter nima pravice prevzemati krovskih del, na kar se opozarjajo vsi nišni posestniki. Križnar Ivan, načelnik. — Mlinar — berač. Culi smo, da se je napotil nekoč premožen gorenjski kmet, ko je dovršil doma svoja poljska dela, v Ljubljano beračit, kjer ga je policija končno izsledila z naberačenimi 5000 Din in ga izročila roki pravice. Nekaj sličnega je poskusil te dni neki premožen dolenjski kmet in mlinar. Peljal se je s svojim vozom in konji kot siromak prosit milodarov v živilih. Usmiljeni kmetje, pri katerih je znal primerno trkati na dobra srca, so mu šli na roko in dali precej živiL, katera je naložil na svoj voz. Pri tem poslu ga je zalotilo orožništvo in stavilo na odgovor. Zatrjeval je, da je živila le nakupoval. Ugotovilo se je, da je bil ta prosjak precej trden posestnik in mlinar, ki je imel tudi prihranke. Zadevo je dobila v roke politična oblast in sodišče. — Aretacija bančnega ravnatelja. Nedavno je izvršil samoumor upravitelj pošte v Ključu Dolič, ki je imel okrog 70.000 dinarjev naloženih v neki banki v Ključu, katerih pa ni mogel dvigniti. Ta samoumor spravljajo v zvezo z ravnateljem te banke, proti kateremu so nekateri delničarji in bivši člani upravnega sveta vložili ovadbo zaradi nekih nekorektnosti. Sodnik okrajnega sodišča v Ključu je sedaj vtaknil ravnatelja v preiskovalni zapor. Aretacija je izzvala veliko senzacijo. Koliko je aretirani bančni ravnatelj kriv, bo dognala preiskava. — Pri tolščici, protinu in sladkoseč-nosti izboljša naravna »Franz-Josei« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef« vodo sijajne uspehe. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Akcija za saditev tobaka na Rabu. Nekaj let pred svetovno vojno so na otoku Rabu v veliki množini sadili tobak, ki je bil glavni vir dohodkov. Med vojno in pozneje za italijanske okupacije so prenehali s saditvijo tobaka, pred kratkim pa so posamezne vasi na Rabu sprožile vprašanje za ponovno saditev tobaka. Vložena je prošnja na me-rodajno oblast, podpisana od zastopnikov vasi, v kateri prosijo za dovoljenje, da bi zopet smeli saditi tobak. — Otrok živ zgorel. V Prištinici pri Trogirju v Dalmaciji se je sedemletna Mara Brkan s svojim štiriletnim bratom grela v kuhinji pri ognju. Naenkrat se je deklici vnelo krilo in bila je v tre-notku vsa v plamenih. Bratec je od strahu pobegnil. Ko je prišla mati, je našla ubogo deklico vso ožgano ležati mrtvo na tleh. — Mafuritetno izpričevalo je ponaredil dijak Adam Banshoff iz Stare Pazove. Stem je nameraval doseči, da bi bilo odgodeno vojaško službovanje in da bi pozneje dobil kakšno službo, za katero se zahteva matura. Pred sodiščem je izjavil, da mu je izpričevalo naredil sedaj že pokojni policijski uradnik Aiilorad Stojanovič v Belgradu, ki je pozneje zaradi podobnih stvari izvršil samoumor. Stojanoviču je plačal za izpričevalo 2000 Din. Sodišče je Banshoffa obsodilo na tri mesece strogega zapora. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Franz Birkli: Eriiehung und Dberratur. Eine grundsatzliche Besinnung. 95 strani, nevezano 60 Din. — Drouven: Nur e!ne Knabenseele. 113 strainii, vezano 54 Din, — Fiedler Emil: Wa-rum der Zickzaclc gehn? Wegweiser fiir junge Menschen. 187 strani, vezano 85 Din. — Fied'er E.: Der neue Mensch. Zwolf Themen aus dem Geiste der neuen Generation, 169 strani, nevezano 60 Din. — Hoornaert-Ste-.oaux: Kampi um Reinheit. Ein Buch fiir die junge Mimnervvelt. 263 strani, vezano 100 Din. — Laub A.: Nerven-kralt durch Gottes Geist. Studien und Erfahrungs-fruchte. 241 strani, vezano 72 Din. — Laub A.: Seelenabgrtinde. Fehlenci«nwick'i kg und Beilbe-handlung des Charakters in Eirz:ehung utad Selbst-erziehung. 191 strani, ve^aon 92 Din. — Manu-wald M.: Chrstus Kreise. Der Jngend und ihren Ftihrern. 185 strani, nevezano 56 Din. — Schofer J.: Studc/nten Seelen und Prases-Sorgen. Erin-nerungen eines Studentenseelsorgers, 113 str., nevezano 40 Din. — Vogt P.: B 'dung im Lichte der Offenbarung. Richtlinien fiir die Erziehung in Fa-milie und Schule sovvie fiir die Weiterbildung im Leben. 227 strani, nevezano 70 Din. — Ponovno znižanje cen. Po zaslugi vodilne domače tovarne Tivar-obleke so čitatelji prijetno iznenadeni z zopetnim znižanjem cene za obleke. Posebno letno blago je zelo ceno v Tivar prodajalnah. S tem je vsakomur omogočeno, da se za poletno dobo preskrbi s Tivar obleko, ki zadovoljuje vsak okus in je zelo poceni. — Za Karitativno zvezo v Ljubljani so nadalje prispevali: Neimenovani iz Liibljane Din 300; Frančiškanski samostan, Brezje Din 60; po 50 Din: Franke Ivan, župnik, Zapoge; Pattlin A., Podbrez-je; Zupane J., Lancovo; Šterk J., Vinica; po 30 dinarjev: Vovko Fr„ župnik, Št. Peter pri Novem mestu; Peternel Pavla, učit., Jesenice; Rozman Ivan, pošt. taj. v p., Ljubljana; Čop A., Jesenice; po 25 Din: Habe M., Brusnice; Ložar M., Vel. Gaber; po 20 Din: Delago A., Polhovgradec; Dolni-čar & Presker, Ljubljana; Fister Fr., Ribnica; Fer-kulj Jos., Moravče; Fasan V., Ljubljana; dr. Gosti-ša J„ Gor. Logatec, Galovič Francka, učit., Trbovlje; dr. Golia A., Ljubljana; Gestrin F., Ljubljana; Gorše I., Ljubljana; Hočevar A,, Ljubljana; Ha-nouseh I., Planina; Juvan Fr., Kamnik; Juvan Fr„ Ljubljana; Jankovič A., Ljubljana; Jeraj Valerija, učit., Ljubljana; Kveder Fr„ Tržič; Kriišnik C., Žiri; Kozlevčar Fr., Ljubljana; Kramaršič E., Ljubljana; Krušič P., Cerklje; Kreiner K., Stara cerkev; Kratnar M., Kamnik; dr. Knific I., Št. Vid n. Ljublj.; Kreutzer P., Ljubljana; dr. Krek G., Ljubljana; Krisch M., Ljubljana; Kadunc A., Sv. Gregor; Klavora M., Ljubljana; Kamperle F., Tržič; Križ M., Čabar; Lorger A., Ljubljana; LočniSkar I. Ljubljana; Alešovec M., Ljubljana; Blatnik K., Kamnik; Auman M., Ljubljana; Sresko načelstvo Kranj; Planinšek K., Ljubljana; Adamič A., Ljubljana; Sttšelj Marija, Vič; Šinkovec J., Kamnik; Grašič J, Cerklje; Krašovec F., Kranj; Rihar L, MoMe; Oblek M., Sv. Gregor; Orel FrM Cerknica; Komatar I„ Škofja Loka; Antoinette pl. Fichtenau, Struge; Hafner M., Mojstrana, Jemec A., župnik v p., Primskovo; dr. Česnik Ivo, Novo mesto; Štangl R., Radovljica, Meršolj Jan,, župnik, Keteče; šašelj Ivan, župnik v p., št. Lovrenc; Ru-deseh F., Jesenice; Zore L., Kranjska gora; Žerjal H., Kranjska gora; Levičnik S., ing. Jesenice, Bam-bič X, župnik, Polica; Ažman Fr., Javornik; — Din 22: Žumer J., Sp. Gorje. — Predrzni cigani. Iz Mitrovice poročajo: V neki vasi blizu Sabca je bila izvršena drzna tatvina, tatovi so odpeljali kmetu Rusovcu kobilo, voz in konjsko opremo. Kmet je tatvino zapazil in takoj začel zasledovati tatove, ki so bežali proti Sabcu. Kusovc je alarmiral policiio, ki je tatove prijela. Vendar se je tatovom posrečilo policiji uiti in pobegniti čez most v Srem. Bežali so proti Mitrovici. Policija v Sabcu je telefonično obvestila mitroviško poučijo, da tatovi beže proti Mitrovici. Policijski stražnik je dočakal tatove v zasedi pred vhodom v mesto, jih ustavil in sam sedel na voz ter ukazal topovoma, da peljeta na policijo. Med vožnjo skoz mesto pa sla skočila z voza in začela bežati. Straž-nik je streljal za njima, v tem so pa prišli tudi drugi stražniki, ki so prijeli oba lopova Na po-hcin so ugotovili, da sta to madjarska cigana iz Osjeka Aleksa Muc in Drago Petrovič. Stanovala n ,-v- .!?radu' k'er imata svojega kompanjona. Policija jih sumi tatvin, ki so bile izvršene preteklo zimo v Mitrovici in Sremu. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže ze v malih količinah koristno. Zaradi popravljanja zob obsojena. Sodnik-poedinec deželnega sodišča v Ljubljani je včeraj obsodil dentistinjo-iiouiočnico Olgo K. na 10 dni zapora, pogojno zu 3 leta zaradi prestopka zoper splošno zdravje po §-u 262 k z ali podomače zaradi mazaštva, ker je v morav-Ski okolici popravila nekaterim strankam zobe. UMozmca navaja, da je ta posel vršila obr-toma m proti nagradi. Obtoženka se je zagovarjala, da ie bila v stiski, brezposelna in da ie zaračunala samo materijah Sprejela pa je kar so j. ljudje prostovoljno dali. Branilec je spodbijal utemeljenost obtožbe, češ da je treba po obrtnem zakonu ločiti med dentistom in zobozdravnikom. Dentist je upravičen napravljati plombe, ne pa izvršiti kako operacijo. Obtoženka je bila pa itak kaznovana od okrajnega glavarstva na 500 Din denarne kazni in se torej dejanje ne more še enkrat soditi. Sodnik pa se je postavil na stališče, da je inkriminirano dejanje nosilo znake mazaštva in jo ie obsodil. ' ' — Berač s hranilnimi knjižicami. V Brodu so prijeli berača, ki je od hiše do hiše prosil imlodarov. Na policiji so ugotovili, da je doma i z splitskega okraju in star 84 let. Pri njem so našli tri hranilne knjižice, glaseče se na primeroma velike vsote denarja. Peča! se je kar ob rtoma z beračenjem, priberačeni denar je pa nalagal v hranilnico. Izgnali so ga v domovinsko občino. V. I.: ..JUGEFA" ». I lK„b G a Jeva M. Osi« II regjstr. Wa s. tr. 1031 m 18. I. 19JJ. Ptuj Celje •0- Umrli so: Adamič Ivan, 86 letni nadučitelj v p., Celje, Aleksandrova ulica 7. Pogreb se bo vršil v soboto ob 5 jiopoldne na okoliškem pokopališču. — V tukajšnji javni bolnišnici sta umrli Marija Vodovnik, 9 mesecev star otrok delavke iz Arclina pri Vojniku in Zagoričnik Angela, 26 letna dnina-rica iz Zaloga pri št. Petru. Naj počivajo v miru. -0 Ustanovni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev, pododbor Celje, se bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila ob pol 11 dopoldne v magistralni dvorani. Pozivajo se vsi rezervni oficirji iz mesta, okolice in celjskega okraja, da se občnega zbora sigurno udeležijo. & Iz državne službe. Na mesto upokojenega okrajnega glavarja g. dr. Josipa liubada pride, kakor čujemo, okrajni glavar iz Radovljice, g. dr. Vidmar. & Združenje učiteljev meščanskih šol, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, ima v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. ob 11 dopoldne v prostorih deške meščanske šole v Celju svoje stanovsko zborovanje. S! Kocbekov dom na ICorošici. Od petka, dne 14. aprila naprej bo koča na Korošici v Savinjskih planinah za spomladno smučarsko sezijo otvorjena in oskrbovana. Najugodnejši dohod k tej koči je iz Luč do Planinška, kjer je tudi prenočišče ter potem dalje preko Vodol in Inkreta h koči. Savinjska podružnica SPD v Celju je na tej poti napravila nove zimske markacije po švicarskem sistemu, tako da se lahko hodi h koči tudi ob negotovem vremenu. V Lučah so v vsakem času na razpolago nosači ter vodniki. V Luče se pride najugodneje z avtomobilom Celje—Luče, ali pa s poštnim avtobusom od postaje Šmartno ob Paki. Iz Celja odide avtobus ob 6.40, iz Šmartnega ob Paki ob 9. Znano je, da je smučarski teren v območju Korošice eden najidealnejših v Sloveniji in je računati z rekordnim obiskom za velikonočne praznike. Podrobnejše informacije daje pisarna SPD v Celju, Prešernova ulica ali pa g. Kopinšek v Celju. & Šport v nedeljo. V nedeljo, dne 2. aprila t. 1. se bo vršila ob 3 popoldne na igrišči^ pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekina med SK Atletik in SK Laško. Naznanila Posebnost Beethovnove Missa solemnis je prekrasen violinski solo, ki odigrava kakor neznana glasba iz zračnih višav cel Benedictus. Nežne melodije violinskega sola značijo blaženost, dobroto in vzvišenost bož'o. Ta violinski solo, ki je eden najlepših violinskih solov cele glasbene literature, igra na koncertu Glasbene Matice v ponedeljek 3. aprila koncertni mojster opernigi orkestra g, Ivan Trost. On je znan kot izredno čuvstven violinist, ki z izredno lepim in mehkim Ionom izvablja iz svojega instrumenta ono razpoloženje, ki je tako nujno potrebno za uživanje Beethovnovega Bene-dietusa. Že sam ta violinski solo je vreden enega koncerta. Opozarjamo na tiskano programno knjižico z besedilom in kratko sliko slavnostne maše. Vstopnice v Matični knjigarni. Občni zbor Geografskega društva se vrši v četrtek 6. aprila ob pol 6 popoldne v čitalnici Narodnega muze,'a in ne v Geografskem institutu, kot je bilo včeraj pomoloma javljeno. Zanimivo predavanje. Kakor smo zadnjič že na kratko javili, sc je Prirodoznanstvcni sekciji Muzejskega društva za Slovenijo posrečilo pridobiti za eno predavanje predstojnika antropološkega oddelka dunajskega naravoslovnega muzeja, g. dr. V. L e b z e 1 t e r j u. Predaval bo o svojem dveletnem bivanju v južnoafriški puščavi Kalahari na desetem poljudnoznanstvenem predavanju Prirodo-znanstvene sekcije, ki se bo vršilo 6. aprila ob 20, Da omogoči sekcija obisk čim širšim slojem in čim več publiki, se bo to pot predavanje vršilo v veliki dvorani hotela »Union«. O tem zanimivem predavanju bomo še ooročali. Sola in dom. V nedeljo se je vršil v gimnaziji ustanovni občni zbor društva »šota in dom«. Zboru je prisostvoval tudi upokojeni prosvetni inšpektor dr. Poljanec iz Maribora, ki je imel zelo zanimivo predavanje o različnosti nadarjenih otrok. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika okrajni šol. nadzornik Capuder, za odbornike pa odvetnik dr. Remec, prof. Alič, strokovni učitelj Pertot, gospa Šalamunova, trgovec Cvikl, šol. upravitelj Muzek, posestnik Brečko, gospe Opermanova, Miličeva in nadgeometer Osole. Iz profesorske službe. Profesorja Bajuk in For-tuna na tukajšnji gimnaziji, ki sta bila pred kratkim reaktivirana, sta premeščena iz Ptuja, in sicer prvi v Osijek, drugi pa v Gospič. Nesreča na železniški progi. Brzovlak je povozil na prehodu med Sv. Lovrencom in liajdino voz, v katerega sta bili vpreženi dve kravi. Brzo-I vlak je zavozil naravnost v vprego, razmesaril obe kravi ter ju pri priči usmrtil; tudi voz je lokomotiva popolnoma zdrobila. Voznik je imel toliko duhaprisotnosti, da je v zadnjem trenutku skočil z voza ter si rešil življenje. Zaradi nesreče je imel brzovlak znatno zamudo. Smrtna kosa. Za posledicami možganske kapi je umrl v Ormožu Otmar Irmajer, posestnik in nekdanji trgovec v 68 letu starosti. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! Kremi Kranjsko tujsko-prometno društvo je zborovalo pretekli četrtek ob razmeroma za Kranj zadovoljivi udeležbi. Iz poročil posnemamo, da je društvo v preteklem letu marsikaj doseglo in napravilo, vendar program še ni izčrpan, mnogo je še dela. — Lansko leto se je izdala brošura o Kranju, ki se je razposlala po vsej državi. Na prizadevanje društva je občina nabavita škropilni avto in uredila savske drevorede in mestne parke. — S članki in noticami se je delala propaganda po domačih in* " jrbsko-hrvaških časopisih. Izdala se je v 1000 izvodih dobra karta Kranja in okolice, tja do Kara-A vank, Cerkelj, Smlednika in škofje Loke, katero smo žc dolgo pogrešali. — Znani veščak Ivan Selan izdeluje za društvo velik relief Kranja, ki bo poslej dostojno predstavljal kranjsko mesto na raznih razstavah. Dovršen bo pred pričetkom letošnjega ljubljanskega velesejma. Veljal bo okrog 30.000 Din in je za kritje stroškov preskrbljeno. Vso svojo iniciativo in pozornost pa je društvo usmerilo za tem, da se v Kranju zgradi moderno kopališče, vendar dosedanji poizkusi niso prinesli uspehov. Na direkciji pošte in telegrafa se je interveniralo, naj se odpravijo drogovi po mestu in spravijo ti vodi na strehe ali zgrade kot kabel. Poskrbelo se je tudi za orientacijske deske na raznih križiščih. Iianska uprava je odobrila nova pravila in novi — sedanji naziv društva. V letu 1931 je bilo v Kranju 1743 tujcev z 1756 nočninami, leta 1932 pa 1476 tujcev z 1826 nočninami. Torej je število nočnin v 1. 1932 kljub manjšemu številu tujcev naraslo. — Važno bi bilo še omeniti, da je društvo v zvezi z drugimi korporacijami zaprosilo na prometnem ministrstvu, naj se dovoli tujcem, ki se 10 dni neprestano mude v Kranju, 50% popusta na železnici. Blagajniški promet v 1. 1932 je znašal 96.784 Din, čisto premoženje pa znese 10.049.38 Din. Program dela za leto 1933 obsega dvoje: 1. izvršitev najnujnejših del. 2. propagando. — K prvemu spada olepšava mesta, to je očiščenje pobočja pod pungrasko cerkvijo. Olepšal in uredil se bo Škrlovec. Izvršil se bo popis sob, pregledali se bodo vsi savski drevoredi in parki. Tudi glede sedanjih kopališč se bo skušalo kaj izboljšati. Propaganda se bo tudi letos nadaljevala. — Pri volitvah je'bil izvoljen stari odbor, ki naj skrbi za napredek in uspeh društva. Pregled motornih vozil v kranjskem okraju z« 1. 1933 se bo letos vršil dne 5. aprila točno od en četrt na devet dalje v Kranju in sicer pred občinsko hišo na Glavnem trgu. Vsi lastniki motornih vozil naj iste pripeljejo ob določenem času na lice mesta. Seboj je prinesti potrebne dokumente. Evidenčne tablice se ne bodo dodelile onim, ki niso plačali državne in banovinske davščine. Avtobusi se bodo pregledali separatno nad pregledno jamo. Odbor obrtnega združenja. V ponedeljek se je vršila prva seja uprave obrtnega združenja, na kateri se je odbor konstituiral takole: predsednik: Joža Bitenc, podpredsednik: Peler Kristan, tajnik: •los i o Šiška, blagajnik: Janko Zupan. Predsednik nadzorstva je Jurij Pollak. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Petek, 31. marca: Zaprto. Sobota. 1. aprila: HAMLET. Izvm. OPERA Začetek ob 30. Petek, 81. marca: Zaprto Sobota, 1. aprila: SAMSON IN DALILA. Red B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 31. marca: Zaprto. Sobota, 1. aprila ob 20: ORFEj V PODZEMLJU. Red A. Naše diiaštv Občni zbor društva vlaokošolk »Sarleac m m vrši v petek, dne 31. marcu ob 3 , kakor je bilo javljeno prvotno, ampak v soboto 1. aprila pojiold ob isti uri Pridite vse! Udoležba obvezna! a Ha trmtorni razstavi ▼ Chikagu je razstavljena tudi ta ogromna električna lokomotiva, ki je dolga 25 m. Široka 6 m in ki tehta 300.000 kg. Ta električna lokomotiva lahko vleče dvakrat več kakor parni stroj. To ni emancipacija žene Te dni je bil v Moskvi >šenski dan«, ki se je zaključil s pompoznimi demonstracijami ženskih organizacij iz vseh stanov. Tako obstoji n. pr. v Moskvi tudi ženska vojna organizacija. Na svečani 3eji »delavk«, je po pisanju ruskih listov zbudil globok vtis nastop učenk vojne akademije. Ob zvoku trobente so prikorakale v dvorano velikega moskovskega gledališča v vojaških vodih kot prave militarizirane žene. Nato je bil prebran raport ženskih vojnikov, ki priča o uspehih učenk v vojaški vedi. Na tem zborovanju je spregovoril Stalinov najbližji sotrudnik Kaganovič o uspehu ženskega komunističnega pokreta in pozval žene, naj širijo z vsemi silami komunizem. Med ruskimi ženami najdeš danes ne samo vojake, temveč politične voditelje in agitatorje ter vseh vrst intelektualcev. Tako n. pr. izdeluje ga. Krilova načrte za nove tovarne, inž. Palemonova je sestavila načrt za lahko sovjetsko letalo, prof. Mendjelejova je sestavila načrt zakona o zaščiti matere in dece, Kirgizka šafira Kajbagarova se bavi s sestavljanjem nove turške abecede. Žene so tudi pilotinje na letalskih zvezah, nadalje upravljajo tovarne in vodijo tudi tramvaj. Stavkujoče delavstvo pred Fordovo tovarno v Dagenhamu. Stavkali so delavci v lovami koles in karoserije za avtomobile, po številu okoli 8000 mož. gS-S"0 a m 3f 2 - o*r H .s • S 2--o g.-S » a.^ 3 W «1 w w j S a ► £ S • .5! j - E0* « •oe _ J a£č5 d „,Q . 2 » t o ■at p 3 S '1 . o (j g 0 .S ,5aga SS.9 J • •2 Q S i 1 -o a « M > O a. n »i l-i •šr »s j? -.E®* ..s •5 s -JS.a- 4-Š ^"o o _J 3 T3 k U * CU o m J3 Lepi Mihael Toda, kaj bi se zgodilo, ako bi Mihael zatrjeval, da ne ve ničesar o kakem dijainantu? Kaj bi mu storil Lejaune, ko bi bila vstaja zadušena? Lejauneova sama beseda bi zadoščala, da bi delil usodo z opravljenimi uporniki — najsi bi bili že v onstranstvu ali pa šele v predsobi do onstranstva: v kazenskem bataljonu... >Samo kaj zaropotajte in napravite kak napačen gib. pa boste vi prvi, ki umre — prvi izmed mnogih drugih, upam.« je momljal Lejaune, ko sem šel vzdolž debele ilovnate stene hodnika in me je s cevjo svojega samokresa sunil naprej. Prišel sem do vrat v vojaško sobo Lejaune se je ustavil, dvignil samokres in zašepetal: »Vaš brat, Maris, Cordier, St. Andre — hitro .. .< Zlezel sem do Mihaelove postelje iu ga rahlo zbudil. Takoj se je vzdramil. >Kaj je?« je šepniL »Hitro se obleci, vzemi puško in pridi ven! Lejaune se zanese na nas. Vzami svoj bajonet...« Ugledal je med vrati, v katerih bližini je bila nočna svetilka, Lejaunea in je vstal. Splazil sem se k St. Andreju in potem k drugim, jih neopazno zbudil in jim tiho pojasnil, za kaj gre. S puško v roki je stal Mihael poleg Lejaunea, ki je izvlekel naboje iz svojih prenapolnjenih stranskih že|>ov in mu jih dal. Ko sem se splazil s puško in bajonetom ven, mi je dal Lejaune deset nabojev. fcPojdii« vem ui naboji«,< je šepnit. >£rži... potem ustrelite vsakogar, M ne bi ubogal svarila in si drznil vstati.« Nabila sva svoji puški in stala na strel pripravljena za Lejauneom za vrati. St. Andre je stopil k nam in dobil isti ukaz. Lejaune je nestrpno zagrozil s pestjo Marisu in Cordier ju in jima jezno migal. Nobeden izmed spečih se ni ganil. Ko sta prišla oba ostala, je dejal Lejaune: »St. Andrč in Cordier ostaneta tukaj do zamene. Če se kdorkoli zbudi, mu ukažita, naj ostane tniren, naperita vanj puški in mu recita, da ga ustrelita, čim bi zapustil posteljo. Ustrelita takoj vsakogar, ki bi se ustavljat Ako se mi ne bosta pokorila, vaju bom ustrelil jaz... Vi drugi pojdite z menoj!« Brez hrupa smo korakali do njegove sobe. »Stražite vi vrata,« je velel Marisu, »in ustrelile vsakogar, ki se približa. Vsakogar — pravim!« »Vidva stopita naglo notri,« je nadaljeval, stopil v solio in zaprl za seboj vrata. »Takoj mi dajte dijamaro!, ki je vzrok vseh leh prekletih zmešnjavi« Jezno je s pogledom ošiniil Mihaela. »Vidva, tata draguljev, sta izpridila vso posadko in ogražata disciplino. Jaz ga vzamem v varstvo, potem pa se posvetim nekaterim telile praset, ki mislijo, da smejo izvajati v moji konipaniji umor, rop in ubeg! Ven 7. njim. vi tatinski tiček za vešala ... Urno... Kazen, ako hočete, da vam jutri ob nastopu ti stekli psi upornikov pre režejo goltanec... Jaz sem o vsem poučen ... Urno, pravim — vrag vas raztrgaj...« Grozeče je mahal s pestjo. Mihael je strmel vanj, ko da se ne bi mogel osvestiti od začudenja. »Dijamnnt? — Gosjiod seržant!« je zamrmral Lejauneovo rjavo lice je postalo še bolj temno od besa. oči so mu izstopile in divje žarele. »Ako me hočete imeti za norca, bom na kratko opravil z vami!« je zarjul in vzel samokres z mize, kamor ga je bil položil. »Dajte mi ta dijamant, vi prostaški pes, in jaz g: bom shranil, dokler ne zvem, čigav je. Mar mislite, da bom dopustil, da mi bo vsakteri ubegli tat draguljev, ki se tu skriva s plenom, prišel in izpodkopaval disciplino mojega forta ter zavajal poštene ljudi v skušnjave ?... Ven z njim, ti ubegli kaznjenec... Hitro!« »Jaz nimam nikakega dijamanta, gospod seržant, je odgovoril Mihael mirno in mu zrl ostro v oči. »Moj brat ni imel nikoli v življenju kakega dijamanta in jaz tudi ne, gospod seržant,« sem se vmešal. Lejauneu je vzelo besedo. Menil sem, da ga zadene kap. Obraz mu je poškrlatel, oči so mu še bolj izstopile. ŠkrtaJ je z zobmi in lovil sapo. Vstal je, dvignil samokres, in pravkar som hotel naperiti vanj puško, ko sem še pravočasno imel dovolj prisotnosti duha, da sem spoznal, da bi me mogel z -dvignjenim samokresom dvakrat ustreliti, preden bi bil jaz za strel pripravljen. Mihael se ni premaknil, in bil sem vesel, da sem se zadosti obvladal in strumno stal. Samo en gib bi pomenil upor in najbrž smrt. Imel sem občutek, da bi naju Lejaune nemudoma ustrelil (da bi potem preiskal Mihaelovo truplo), če se ne bi sam nahajal v stiski in ako nas ne bi ta čas nujno potreboval. Vsak hip sem moral pričakovati, da začujem streljati St. Andrčja in Cordierja, da bi se ubranila navalu upornikov. Ali pa bi mogli priti vsi in nas pomoriti. Lejaune je bil neustrašen človek. Četudi je viselo njegovo življenje le na niti. se je vendar brigal najprej za stvar, ki mu je bila na srcu. Sedaj je obrnil svojo pozornost nam* Strahote trgovine z dekleti v Mandžuriji Rusko dekle za 50 kitajskih dolarjev Kritičen trenutek iz državne tekme v rugby med Francijo in Nemčijo v Parizu. Tekmi je prisostvovalo okoli 40,000 gledalcev. Zmagali so Francozi s 38 : 17. Motorni vlaki na Čehoslovaškem Češkoslovaške železnice so že pred božičccn kupile 70 dvoosnih avtobusov in 60 priklopnih vok ter 5 traktorjev; nadalje 15 štiriosnih motornih lokomobil. Štiriosni motorni stroji lahko vozijo na železniških tračnicah z brzino 90 do 100 km. Od takrat pa do danes so večkrat poskusili te motorne stroje na progi Praga-Plzen. Poskusi so se obnesli. Tako bodo na tej progi pričeli voziti stalni motorni vlaki že 15. maja, in sicer bo med Prago in Plznocn vsak dan vozilo 14 vlakov. V obojni smeri bo vsak dan vozilo 6 motornih brzih vlakov, 6 navadnih vlakov in dva osebna. Motorni vlaki so za železniško upravo cenejši, voznima pa bo ostala neizpremenjena. Češkoslovaška torej ne zaostaja prav nič za najmodernejšimi državami v Evropi. Revolucija v moški modi V Londonu, v Dorland-hallu, se je otvorila samo poklicnim krojačem dostopna »razstava bodoče sezije«. Namenjena je moški noši, in mojstri, ki preizkušajo predloge, jih strogo varujejo pred nepoklicanim očesom. Vendar so izdali neki po-svečenoi, da hočejo krojači popolnoma spremeniti dosedanjo nošo. Živopisano in lahko žensko blago mora osrečiti tudi moški spol, ker je po sedanjih nazorih bolj zdravo in tudi prijetno za oči. Zato so baje razstavljeni v Dorland-hallu žnvozelene hlače, zamolklordeči žaketi. svetlorožnati fraki, barvni trdi klobuki itd. Tudi moške srajce so tako pisane kakor so bile poprej le ovratnioe ali damske bluze. Rooseveltova prisega Roosevelt je položil prisego z desnico na sta-rinski holandski bibliji, ki jo varuje njegova družina od leta 10-44. Za vsebino svojega nastopnega govora je izbral besede iz XIII. poglavja prvega lista Korinčanom: »Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je — ljubezen«, Čevlje bomo greli na elektriko Nekemu mlademu tehniku je prišla misel, da bi se dali čevlji v zimskem času greti na elektriko. Zato je sestavil majhen dinamo in ga spravil v stik s posebno ploščo, ki jo vtakneš v čevelj, ko prideš v slabem zimskem vrecncnH domov. Gladovna stavka Poljski rudarji so po zgledu političnih jetnikov napovedali gladovno stavko. V Klimon-towu je 405 rudarjev ostalo v rovih pod zemljo. Ni hotelo vzeti nikake hrane, da bi na ta način prisililo lastnike rudnika, da izjavijo, da ostanejo rudniki odprti. Z ukazom trgovinskega ministra je bila znižana cena premoga za 18%. Pred kratkim se je Svet Zveze naradov bavil z vprašanjem trgovine z dekleti in poveril posebnemu odboru nalog, da sestavi zadevno poročilo. Odbor je to delo dovršil in sestavil poročilo, ki vsebuje nič manj kakor 400 strani. Zanimivo je posebno poglavje, ki obravanava trgovino z dekleti v Mandžuriji. Kupčija je v Mandžuriji tako razvita, da presega trgovino z dekleti, kakor je cvetela v južni Afriki v najslabših časih. Središče trgovine je mesto Harbin. V Harbinu je vse polno tolp, ki javno trgujejo z dekleti. Dogaja se celo, da izdajajo trgovci celo lastne liste. V teh listih lahko bereš takele oglase: »V našem uradu išče zaposlitve 60 Kitajk in 20 belih deklet.« Ta oglas ne pomeni nič drugega kakor, da se omenjeno število Kitajk in belih deklet oddaja komurkoli. V prvi vrsti končajo vsa ta dekleta v javnih hišah. Tudi ob belem dnevu koraka po cesti gruča deklet, ki jih stražijo ti izvržki človeške družbe. Gorje dekleta, ki bi se hotelo rešiti in zbežati. Čuvaji, ki so oboroženi, takoj streljajo za njimi. Policija se ne meni za te strašne prizore, ker so tolpe dovolj bogate, da jo lahko podkupijo. Kako je trgovina z dekleti razvita v Harbinu. kaže tale dogodek: Francozom v Šanghaju se je zdela sumljiva neka ladja in so jo radi tega zasedli. Na njei so našli 700 belih in rumenih deklet, ki so jih stra-žili trgovci. To je bil eden izmed tedenskih prevozov, ki ao namenjeni harbinakim tvrdkam. Tudi mnogo ruskih deklet zaide v roke teh tolovajev. Tudi te gredo skozi Harbin dalje na Kitajsko. Mnogo ruskih deklet živi po kitajskih pristaniščih, kamor so zašla radi svoje nesrečne usode. Poročilo Zveze narodov obravanava usodo ruskih deklet na Kitajskem v posebnem poglavju. Vso strahoto tega nečednega posla nam kažejo cene, za katere se prodaja človeško meso. Že za 50 srebrnih kitajskih dolarjev, ki so danes zelo malo vredni, prodajo rusko izseljenko v kitajske beznice, kjer fih opajajo z opijem. Kadar je enkrat tolpa dekle prodala, je to za vselej izgubljeno. Dekleta gredo iz takozvanih boljših lokalov v slabše in tako dalje, dokler nazadnje ne končajo v predmestjih kitajskih luk popolnoma izčrpana. Odbor, ki je proučil to vprašanje, je stavil Zvezi narodov tudi praktične predloge, kako naj bi se trgovina z dekleti na Daljnem vzhodu pobijala. Amerika je že dala na razpolago 200.000 dolarjev v ta namen. Trgovci z dekleti se teh ukrepov niso prav nič ustrašili in še vedno nadaljujejo svoj posel. Nedavno so v Harbinu osnovali celo lastno banko. V Londonu so židje organizirali hrupne demonstracije proti preganjanju judov v Nemčiji. Nastopili so govorniki, kd »o porivali aa bojkot nemškega blaga. Pod vtiaom te propagande je Nemčija zgubila na Angleškem mnogo simpatij. Že med MacDonaldovim govorom r poslanski zbornici je neki poslanec opozoril ministrskega predsednika, da ne računa z javnim angleškim mnenjem, ki se čedalje bolj odvrača od Nemčije in vedno bolj simpatizira e Francijo. Slabi časi za našega kmeta Z Dolenjskega nam pišejo: Kdaj bo vendar tonec grozne denarne stiske? Zakaj ne pomagajo? Hranilnice že skoraj leto dni ne morejo vlagateljem izplačevati dosti, ker dolžniki ali nočejo ali pa ne morejo obresti plačevati. Dolžnikov hranilnica ne more zarubiti. Zato je taka stiska. Pride vlagatelj: Poslati moram po zdravnika, kupiti moram zdravila za bolno sestro.« Drugi bi rad kupil voli. Prinese hranilno knjižico, da bi dvignil kup za voli. Zemlje ne bode mogel obdelati. Kako naj svojo družino prehrani? Tretji mora semenja ku- {)iti ali pa koruze za živež. Ima nekaj denarja na-oženega, a kaj mu pomaga. pač pa cvete menjalna kupčija, zlasti z vinom. Na sto in sto voz krompirja so speljali iz gorenjih delov Dolenjske na Belo Krajino ali v novomeško okolico. Nazaj pa pripeljejo vino. Vino se bode popilo, denarja pa le ne bo, ne za obleko, ne za druge potrebščine. Vem za župnijo, v kateri bi radi prodali 30 vagonov krompirja. Koliko denarja bi prišlo ljudem v roko! Sedaj bo pa prišlo nekaj vina, brez katerega bi lahko ostali. Drugo bodo oa pokrmiti prašičem. VINO ZA KROMPIR Metlika, 29. marca. V glavnem je poskrbljeno za semenski krompir. Seveda ga bi še marsikdo vzel, če bi ga dobil »na vero«. Toda ta »vera« danes nič več ne velja. V zameno za vino je prišlo še največ semenskega krompirja. Kupčija se je držala med 2.5 in 3 kg krompirja za liter vina. V denarju pa je bil doslej najcenejši krompir po Din 0.80 za kg. Letos bomo pač mogli primerjati, kod imajo boljšo vrsto krompirja. Nekateri so si ga nabavili iz ribniške doline, nekateri do-brepoljskega, drugi krškega (s Krke) in višnjegor« skega, z Ljubljanskega polja, iz Poljanske doline in kdo ve od kod še drugod. Da bi le nikogar ne prevaralo in da bi prihodnjo pomlad ne bilo treba zopet iskati semenskega krompirja kot je bilo to že tri leta zaporedoma. Združenje trgovcev za obrafe Cehe, Gornji grad in Šmarje Dne 80. marca t. L se je vršila X. redna glavna skupščina Združenja trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju, ki je bila sklicana v malo dvorano Narodnega doma v Celju. Udeležba je bila proti v ;-kemu pričakovanju tako ogromna, da ne beleži ta organizacija od prevrata dalje takega števila : :;<:žencev kot na današnji skupščini. Uprava ,-r morala preložiti zborovanje v veliko dvorano Ni.-v! nega doma, katero so zborovalci docela napol- .. Zborovanje je otvoril prfcfJ^-liik Združenja g. Viktor Pilih ob %\0 z lepim pozdravnim govorom na zborovalce. Pozdravil je m«! drugimi tudi zastopnika Zveze g. Kajzerja in pri tej priliki obžaloval, da se niso upravne oblasti odzvale povabilu. Nato je g. predsednik podal poročilo predsedstva. kjer so je dotaknil v glavnih potezah važnej-8ih vprašanj, ki tarejo pridobitne interese, zlasti podeželskega trgovstva. Poročal je o jiosledicah kmetskega moratorija, o ri?oroznosti oblastev pri izterjavanju davkov in davčnih zaostankov, o kroš-njarslvu in konzumarstvu. Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo tajnika g. A. Vebleta, ki ;e razložil zborovalom vse akcije, s katerimi se je skušala uveljaviti uprava v stremljenju za omiljenjc ogroženih interesov podeželskega trgov-tva. Nastopil je proti konzumarstvu in privilegijpm, kj jih konzumna društva, predvsem pa Nabavljalna zadruga državnih nameščencev uživajo. Zborovalce je vprav v živo zadelo poročilo o nesramnosti trgovskih potnikov, zlasti inozemcev. ki prodajajo razno manu-fakturno blago privatnim strankam, pri čemer se ne ustrašijo v svoji predrznosti blatiti poštenega imena in ugleda našega trgovstva. Statistično poročilo izkazuje, da se je število članstva znižalo od 934 na 782. Uprava Združenja je imela dohodkov 80.43>.30 Din in izdatkov 82.851.73 Din. Proračun za 1. 1933 izkazuje 98.000 Din dohodkov in 122.040 Din potrebščin. Članarina za 1. 1933 se je določila na 40 I>in. priMrvSi 6% doklado na pridohninsko osnovo. Proračun izkazuje 25% znižanje vseli izdatkov. • Za sekcijo lesnih trgovcev je podal poročMo g. Veble, ki je v obširnem referatu razložil delo v tej organizaciji, ki je v zadnjem času pokazal dokaj živahnega zanimanja za stanovske interese. Inozemski kapital v srbskem rudarstvu. Premogovniku v Aleksincu, katerih sedež je v Bruslju in jo pri njih pretežno udeležen belgijski kapital, izkazuje v poslovnem letu 1931-1932 prebitka s prenosom vred 1.4 milj. belg. fr. (1930 31 2.5 milj.). Ker pa so odpisi večji, je izkazana izguba v znesku 0.3 milj. fr. —■ Rudnik Trepča. kjer prevladuje angleški kapital, je izkazal, za 30 september 1032 s prenosom 134.650 angl. funtov čistega dobička. Izplačana je bila tudi začasna, skuj>-no s sedanjo znaša 10% na glavnico 1 milj. funtov šterlingov. Borza 30. marca. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpreinenjeni tečaji Curiha, Pariza, Prage in Trsta. Narasli so Amsterdam, Bruselj, London in Nčw York, dočim je popustil Berlin. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.80 8.85, v Zagrebu je nadalje popustil na 8.475—8.575. zaključek 8.525, v Belgradu 8.58 bi. Grški boni so notirali v Zagrebu 37—38 (zaključek 38), v Belgradu 39 den. Ljubljana. Amsterdam 2314 85—2326.21, Berlin 1367.08—1377.88, Bruselj 800.79—804.73. Curih 1108.35—1113.85, London 196.08—197.68. Newyork 5726.31 —5754.57. Pariz 225.89—226.91, Praga 170.67 —171.53, Trst 294.35—296.75. Promet na zagrebški borza je znašal brez kompenzacij 27.477 Din. Curih. Pariz 20.3725, London 17.75- Newyork 518.62, Bruselj 72.30, Milan 26.61, Madrid 43.825, Amsterdam 208.85, Berlin 123.425, Dunaj 72.97 (57), Stockholm 93.85, Oslo 90.85, Kopenhagen 79.10. Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58.05. Atene 2.95. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji V splošnem je bila tendenca čvrstejša, vendar so v primeri z včeraj bili tečaji le malo višji. Promet je znaten in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda miO kom., begi. obv. 50.000 in 7% Bler 0000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 1000 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana, 7% inv. pos. 42.50 - 43.50. vojna ! škoda 180—183. 8% Bler. pos. 37- 38, 7% Bler. j pos. 35—36, 7% pos. Drž. hip. banke 40.50- 42, Trboveljska 150 bi. Zagreb. Drž. papirji: Priv. agr banka 190— 192 (190), 7% inv. pos. 41.50- 43, agrarji 22 den., vojna škoda 183.50—185 (183, 184). 4. 178—183, 6% begi. obv. 30.25—30 75 8% Bler. pos. 37— 37.50, 7% Bler. pos. 34.50- 3T> (34.50, 35), 7% pos. DHB 40—42. — Delnice: Narodna banka 341:0-3000, Nar. šum. 25—30, Guttmnnn 100 bi., Šeče-rana Osjek 110—130, Impeks 55 den.. Trboveljska 144—150. Belgrail. Narodna banka 3450—4020 (3430 -84.00), Priv. agr. banka 191—193 (192), 7% inv. pos. 42.50- 43 (42.50). vojna Skoda 183—183.50 (183, 182.50), 6% begi. obv. 81.26—81.50 (80.75), 7% Bler. pos. 34.50—35.50. Dunaj Don. s.iv. jadr. 56.25, Auss;ger Chemi-sche 137. Alpine 11.42, Trboveljska 14.71, Rim« Murany 19. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. okol. Sorabor, bč. okol. Novi Sad, sred. bč., srem. 205 - 207.50. gor. bč., bč. potiska 207.50—210, gor. ban. 204—206; koruza bč. gar. kval. 60—62, srem. gar. kval. 61—63 srem., bč., april, maj, junij 65—67, ban. gar. kval. 59—61. Ostalo nespremenjeno. Tendenca slaba. Promet 33 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. Pšenica: mai 13.76—13.84, zaklj. 13.78—13.80, okt. 12.12—12.20, zaklj. 12.60-12 16; rž:maj 7.66—7.80, zaklj. 7.72—7.73; koruza: 7.03—7.08. zaklj. 7.08— 7.10, julij 7.75—7.78, zaklj. 7 75—7.76. Chicago. Pšenica: maj 53 50 julij 54.25, sept. 54.50; koruza: maj 29.75, julij 31.625, sept. 33.25; oves: maj 19, julij 19.50; rž: maj 40. IVinnipeg. Pšenica: maj 49.875, julij 50.75, okt. 52.375. Trbovlje žičnica zopet v obratu. Požar 15. januarja je uničil glavno vmesno postajo na žični železnici v Retju. Škoda je bila tem večja, ker so bili na tej postaji nameščeni stroji, ki so dajali pogon za obrat vozičkov v obeh smereh. Bilo je treba napornega in pospešenega dela dva in pol meseca, da je popolnoma zgorela postaja zopet postavljena in v obratu. Žičnica je prevažala materijal za zalivanje. Požar je ta obrat ustavil in nekateri delavci so več praznovali kakor bi icer. Nova zgradba postaje pa je seveda prinesla precej zaslužka delavcem iz rudniške osrednje delavnice. Saj je rudnik celo zgradbo izvršil skoraj izključno s svojimi ljudmi. Tudi stroje so sami popravili in uredili. Zato gre večina stroškov za novo postavitev za plače delavcem. Nova zgradba je veljala okoli en milijon dinarjev, veliko škodo pa ima pod|etje tudi radi ustavljenega, oziroma zadržanega obrata. »Pasjon« bo vprizorjen v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, si oskrbite vstopnice v predprodaji. Metlika »Narodovemu« dopisniku. »Slovenec« ne mlati prazne slame, zato je tudi njegov metliški dopisnik ne bo. Le eno vprašanje naj zastavim »Narodovemu« dopisniku, na katero bi vsa metliška javnost rada dobila odgov or »zelenega moža«: Katere so tiste odlične zasluge »zelenega moža« za Metliko? Morda meni »Narodov« dopisnik to, da se je udeležil volitev »miss Metlika« in tekme »jo-jo«? Gora kliče. Cele procesije hite vsako jutro gori proti Drašičem. Sonce zlati vinske bregove, trta kliče, vinograd čaka motike. Kdo bi še ždel in doma čakal. Trta jc že obrezana, sedaj dela moti-ka; na polju pa že tudi nestrpno čaka brazda, da da semenu rast, ljudem pa upanje na dobro letino. Prekrasni so ti pomladni dnevi, polni upanja, ker zima ni doslej ničesar opustošila. Da bi le april ne napravil kake nerodnosti! Radio Programi Kadio-Liablianat Petek, 31. marca: 11.15 Šolska ura: Otrok iz predpotresne Ljubljane (g. Josip Lapajne) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: — 18.30 O trustih in kartelih (univ. prof. dr. Bilimovič) — 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30 Geologija naše zemlje (g. Lojze Pelerlin) _ 20.00 Prenos iz Varšave _ 22.00 Cas, poročila, plošče. Sobota, I. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.00 Salonski kvintet: Spored po želji poslušavcev. — 18.30 Angleščina, poučuje ga. Orthaber. — 19.00 Podpore ob nezgodah (Rudolf Smersu). — 19.30 Zgodovina filozofije (dr. F. Velier). — 20.00 Večer ruske glasbe: Samos|)evi ge. Assejeve in ge. Popove. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.15 Plošče (ruska glasba) — 22.30 Cas, poročila. Drugi programi t Petek, 31. marca; Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Bel-grada. — Milano: 21.00 Simfonični koncert. — Brno: 20.15 Pester koncert — 20.30 Večer češke poezije. — Stuttgart: 20.40 Koncert vojaške god-be; — Toulouse: 20.45 Simfonični koncert. — I Leipzig: 20.45 Pester program — 21.45 Pesmi. —- ! Bucarest: 20.000 Simfonični koncert. — Suisse Ro-mande: 21.15 Kabaretni koncert. — Belgrad: 20.30 Koncert ork. kraljeve garde. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromiinsler: 20.00 »Don Carlos«, opereta, Verdi. — Langenberg: 19.45 Prenos iz New-Yorka. — Praga: 21.00 Radio orkester. — Dunaj: 20.C0 Koncert. _ Miinchen: 21.55 Zborovno petie. — Budapest: 19.30 Operni prenos — Ciganska glasba. — Varšava: 20.15 Simfonični konccrt var- i šavske filharmonije. Sobota, L aprila Zagreb: 20.00 Kadio orkester. — Milano: 20.45 »Rompii-ollo«:, opereta. — Barcelona: 21.05 Itadio orkester. 21.30 Prenos iz Madrida. — Stultgart: 20.15 »Ciganska ljubav«, romantična opereta. — Toulouse: 20.45 Koncert vojaške godbe. 21.00 Simfonični koncert. — Suisse Komando: 20.00 Večerni koncert. 21.00 Lahka glasba. Belgrad: 19.50 »Orožarc, opera, prenos iz študija. — Kini: 20.45 Prenos iz gledališča. — Beromiinster: 1945 Ven-ček študenlovskih pesmi, nato 'Stari Ileidelb;rg<. — Praga: 20.05 Poster konccrt. — Budapest: 19.50 Verdijeve postni. 20.20 Klavirski koncert. 23.00 Ciganska glasba. — Varšava: 20.00 Lahka glasba. 22.05 Chopinov koncert Kar jc falri moderno, prinaša danes Kaslner i Ohler 240 - m - 290 - Korektnost in mirna linija karakteristika pomladne mode Pomladna moda, laneirana in pritnana po modnih centrih, je zastopana po svojih najlepših fazonah pri Kastaer i Otilerju. Načeli korektne fazono je izvedeno pri vsvetilo največjo pažnjo družabnim igralcem, ki bodo imeli po večkrat tedensko dodeljenih več zmožnejših igralcev. Prav tako bodo novinci deležni vse one potrebne pazljivosti, ki jim gre. Radi težke gospodarske prilike je uprava znižala sezonski prispevek na 250 Din, obitelj 2 oseb plača 450 Din, obitelj 3 oseb pa satno 600 Din. Poleg tega se je znižalo ceno blokom za pobirače in žoge. Blok z 20 listki bo veljal 2o Din. Posebne ugodnosti bodo deležni gostje, ki stalno ne bivajo v Ljubljani, kakor tudi letoviščarji. V propagandne namene izda prihodnji teden uprava reklamno brošurico za teniške igralce v Ljubljani. Kdor bi jo pomotoma ne prejel, jo lahko dvigne pn blagajni v kavarni Evropa. Prijave se lahko pošljejo pismeno na naslov Uprave, poštni predal 175, ustmene prijave se bo pa sprejemalo od 3. aprila dalje dnevno od pol 2 do pol 3 in od 6—7 v kavarni Evropa. Z ozirom na velike ugodnosti in na možnost rednega igranja z izvežbanimi igralci, je zanimanje med družabnimi igralci veliko. Poleg lepih, izvrstno urejenih osem igrišč, imajo posetniki na razpolago prostorno garderobo, buffet in tudi prho. CROSSCOUNTRY OKOLI CELJA Lahkoatletska sekcija SK Jugoslavije je imela Crosscountry tek na približno 14.5 km dolgi progi. Tek je bil obenem zamišljen kot izbirna tekma za Crosscountry za drž. prvenstvo v Mariboru. Proga je bila zlasti v prvem odseku precej naporna in so z ozirom na to doseženi časi jako dobri. Na startu pred Domom se je javilo 15 tekačev in sicer so startali za SK Celje 1, za SK Atletik 3, za SK Olimp 2, ostali so bih člani SK Jugoslavije. Na cilj je prispelo 14 tekačev, vrstni red je sledeči: 1. Boršek E. (SK Atletik, 50 mm. 46 sek.) ,2. Tkalčič H. (SK Olimp) 50 min. 47 sek ; 3. Tomažin (SK Atletik) 51 min, 4. Mirnik F. (SK Jugoslavija) 51 min. 35 sek.; 5. Pikš (SK Jugoslavija) 54 min. 45 sek. Zlasti je bila borba med prvima dvema napeta in jo je šele na cilju odločil Ooršek v svojo korist. Trije prvoplasirani so prejeli častna darila in diplome. Prireditev je polekala ob živahnem zanimanju občinstva jako zadovoljivo. Grajati pa je, pomanjkljivo organizacijo prireditve. Upamo, da bodo jjodobni fiedostatki pri prihodnjih prireditvah odpadli Agilnemu klubu, ki je pod novim vodstvom pokazal tolikšno delavnost, želimo mnogo uspeha. STALNA SMUČARSKA ŠOLA NA STANICEVI KOCI (2332 m) POD VRHOM TRIGLAVA S 1. aprilom se preseli stalna smučarska šola, ki jo je vodil pod okriljem SK Ilirije g. inž. J. Janša v Planici na Staničevo kočo, lepo postojanko Slov. Planinskega društva. Smučarska šola je tekom druge zimske sezije v dolini vzgojila že mnogo prav dobrih smučarjev, katerim manjka še krona smučanja: povezano terensko smučanje v prelest-nem alpskem svetu. Na snežiščih Triglava je šele mogoče zadobiti vse finesc alpinske tehnike. Tu je pravi svet, prava baza za lo tehniko. Najkrajši dohod do Staničeve koče (2332 m) je skozi dolino Krme iz Mojstrane. V koncu Sp. Krme leži nanovo oskrbovana koča Triglavske podružnice SPD. Do tja vodi položen poklrugotirsi pet Vsa tura je ob ugodnem vremenu lahko iz-vršljiva celo za novince. Smučarska šola bo priredila poleg vežbanja tehnike na vseh okoliških pobočjih Staničeve koče, številne krajše, pa tudi daljše turne tečaje po širnem Triglavskem jsogorju, ob ugodnem vremenu. Staničeva koča, kot center delovanja smučan-ske šole obsega dvoje skupnih ležišč ter 12 postelj v sobah, poleg tega prijazna topla obcdnica. V slučaju potrebe pa je na razpolago tudi Triglavski dom na Kredarici, ki bo ob primernem posetu tudi oskrbovan. Voda se kuha iz snega. Koča pa je oskrbljena z vsem, da lahko zadosti gostom. Tečajniki niso vezani na noben termin in prijave. Pristop in izstop je možen vsak dan — ves sistem je isti kot v Smučarskem domu SK Ilirije SK Jadran (nogometna sekcija). Danes sestanek članstva ob 20 pri g. Sokliču (Oblak) radi nedeljskih tekem. — Načelnik. Oxford-Cambridge. 1. aprila se zopet vrši klasična tekma med veslači Oxlorda in Cambridga in sicer to pol 85-tič. Doslej so zmagali Cambritlgaoi 43 krat, Oxiordčini pa 40 krat. Enkrat je bila borba neodločna. V zadnjih devetih letih je vedno zmagalo moštvo Cambridga, Oxford pa je od leta 1913 samo enkrat zmagal in siccr 1. 1923. Kakor pravijo |x>ročila, ima tudi za letošnjo zmago pri tej nad vse zanimivi tekmi, največ izgledov Cam-bridge. Oxford je imel že pri treningu precejšnjo smolo s svojimi tekmovalci, katere je moral radi obolenj večkrat izmenjati. Catnbridge je pa tudi za to srečanje najsijajnejše pripravljeno, kar se je videlo pri rekordni vožnji tekmovalne proge, za katero je porabilo moštvo 17 minul 43 sekund, s čimer je prekosilo celo od oxfordčanov leta 1897 postavljen najboljši čas. Angleži niso zadovoljni s svojim nogometnim Umom. Angleška nogometna zveza ni zadovoljna z rezultati, ki jih je dosegla njihova reprezentativna enaistorica v preteklem letu. Tesne zmage, ki so jih dosegli njihovi nogometaši, pripisujejo goli sreči, kar se je zlasti pri tekmi z Avstrijo pokazalo, kjer bi njihovo boljše moštvo kmalu podleglo. I Radi tega so se odločili, da bodo svojo reprezentanco temeljito spremenili. Celo vrsto starih kano-nov so izločili, mesto njih pa so pritegnili nove moči. Za po.sltu »io trening-tekmo, ki se je vršila preteklo sredo v Portsmouth-u, so sestavili naslednje moStvo: Sagar lEverton); Cooper (Derby Coun-ty), Blenkimsop (Sheffield Wednesday); Brittoo (Everton), Barkcr (Derby County), Keen (Derby County); Crooks (Derby County), Grosvenor (Širni ingham), Coletnan (Arsenal', Carter (Suntlerland), Bastin (Arsenal). Za nasprotnika tega moštva so nominirali rezervo takozvano »The Rest«, ki je «e-stavljena takole: Mol3 (Arsenal); Male (Arsenal), Hapgood (Arsenal); Strange (\Xednesday), While (Kverton), Copping (I.eeds); Hulme (Arsenal), Starih Jwednesdav), Hunt (Tottenham), Pickering (Sheffield United), Arnold (Fulham). Hampsona, ki je proti Avstriji igral srednjega napadalca, jc njegov klub premestil v rezervo. Carr, znani ameriški olimpijski zmagovalec, si je pri nekem avtomobilskem karambolu zlomil obe nogi, tako, da ni upati, da bi kdaj dosegel na športnem polju svojo običajno višino. •aiiBiaiBOBiiaBiiBNRaaiRiai FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Rodei, slock VoigtISndct. Welta, Certo <10 ima vedno v zalogi »otoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Ako Jc potrebna dovršenost CHAMPION SVEČICE! ORkmo notopotvo in nloga n JognstkvffD BOBKRT WBJNBERGER D. D., ZAORBB, Oajevs tO. MALI OGLASI ▼ malih oglasih vel)« »soka beseda Din 1'—; ienitovanjsld oglasi Din 2 —. Najmanj« znesek ia malt ogios Din 10-—. Moti oglasi ae plačujejo takoj pri — Prt ogiealh reklamnega znača|a s« ročno« enokolonska 3 mm vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko. mZEEB Vložne knjižice kupite sli prodaste oai-bolje pri Komand družbi M. JANKOLE. Ljubljana. Selenburgova alica 6, II Telefon 30-52 (d) ODDAJO: Mizarsko delavnico ■ stroji, odda v najem J. Pogačnik, Škofja Loka — kolodvor. (n) Trgovino s špecerijjo vpeljano, oddam radi nenadnega odpotovanja po Hgodni ceni v najem. -Stalne stranke, dober promet. Pripravno za vino-toč. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lepa eksistenca« št. 3528. (1) Zaradi opustitve trgovine se prodajajo vsi damski klobuki za lastno ceno Stuchly-Maske Ljubljana, Židovska ulica IŠČEJO; Stanovanje iz dvema sobama, kuhinjo |in pritiklinami iSče mirna stranka za maj ali pozneje, najraje v centm. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod: »Vesten pla£nik<. (c) ODDAJO: Dva sostanovalca se sprejmeta. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3554. Sostanovalca sprejmem takoj. Ulica na Grad 7. (č) Prodam štiri dobre pnevmatike in zračnice, dimenzija 835-krat 135, vožene 7000 km. Stane Zupan, Kranj. (f) Avtomobili in motocikii svetovnih znamk, novi in malo rabljeni se prodajo po najnižjih cenah. Avto-tvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11, (f) Razno Fotoamaterji! Nov »Dolv« aparat 4X6 ia pol, »bjskttv 3.8, ta menjam ■ dobro ohranjenim »Anattitfmat« 10X15. Poandbe aa opravo »Slo-ranu Maribor poti »Fo-»tor«. H Ugodna prilika za bivanje na morju! V čaru od 15. aeptembra de 30. aprila »e tpreje-aujo oskrbovanci v edra-viliiču »Jadran« aa otoka Rab, proti pavlalni oskrbi 450 Din za desetdnevne bivanje, odnosno po 800 Din ca dvajaetdnevno bivanje v irdravitilču. Iz-borna hrana, 5 obrokov dnevno. Lasten zdraviliški zdravnik. Milo morsko podnebje. - Ne zamudite ugodne prilike! Pojasnila daje uprava zdravilišča »Jadran«, Rab, Dalmacija. Novo letno blago |c ravnokar dospelo t vse naše prodajalne. Znižali smo cene! Izboljšali Obleke za otroke Din # ■ Obleke za <4 gospode Din lepi površniki Dtn Preklic! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravi moj polnoletni sin g. Zvonko Kovačič, sedaj v Ljubljani VH, lri je bil do 25. III. 1933 zaposlen v moji tovarni v Ljubljani. Anton Kovačič, tovarnar peči, Ljubljana, Viška ul. 3. (o) masa Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Liubliana. Sv Petra cesta 24 (ki \nmm Psa dobrega čuvaja - kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Znamka«, (k) ffio&ka obleka prej: sedat: 240 — 190-— 290 — 240- 340 — 290- 390'— 340- 440'— 390 — 490'— 440- 590'— 490- 690 — * 590- v • |_ " IiB{JI površnim 390- HlačejiimpariGe" T0'-, 90 -. li« -. I40 -. m -. Predno smo pričeli z izdelovanjem novega poletnega blaga, smo vprašali odjemalce, kaj jim je treba. Nadeli smo si nalogo, da nadomestimo zmanjšane dohodke vseh slojev Z Hi žSiml cenami obleke. Posrečilo se nam ie. rešiti to nalogo! islreči moremo želii vsakogar, ki 2eii kupiti poceni In dobro, pa ludi izbirčnega, ki iS če nai boljše modno blago. OMefta za otroke prej: SedOf: 120— 70-— 130'— QO-— i5o*— no-— 170— 130.— 180— 1SO-— 200— ISO*— 250— 200-— Obleko za dečke prej: SCdaj: 240— 200 — 260— 220-— 300"— 260- Hlače 00'-, J40 100 -. V moto č pri Rotovžu Mestni trg 3 nadaljuje prvega aprila s točenjem prvovrstnih namiznih in desertnili vin — po znižanih cenah Prvovrstno domače zavarovalno društvo išče za Slovenijo sposobnega in agilnega generalnega zastopnika s solidnimi svojstvi, dobrega upravnika in produktorja. Vpo-števali bomo samo kandidate z obširnimi poslovnimi zvezami. Prednost imajo kandidatje te stroke. — Ponudbe na Publi-eitas d. ČL, Zagreb, Uiea 9 pod št. 33.590. Lil« če arto svoj stari prodajaš aV motorja bi znebil se rad. bri kupetv ti mnuqo prižene Slovencev nai m ar.jš' inserat Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi » veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica in Stari trft. (1) t PSenlCno