Tudi po času žetve in košnje se ravna pridelk žita in sena.
Ni vse eno: kdaj se seno kosi' in žito zanje. Veliko veliko je na pravem času ležeče, da se ga več pridela in boljšega. Sploh je znano, da postane redkev terda in puhla , če predolgo ostane v zemlji, tako se zgodi tudi scer mehkemu steblu mladega kapusa, če postane prestar, in več drugim sadežem.
Taka sprememba pa zadene tudi travo, če predolgo ostane na senožeti, preden se pokosi. To se pa takole zgodi: V perji in bilkah mlade trave je dokaj sladkega (cukra), ktero se, kakor hitro trava bolj doraša, poredoma spreminja nar poprej v neko močna to stvar (močič, štirko) in nazadnje v bolj leseno stvar (laknjic). Kolikor bolj zrela ali prezre!a je tedaj trava, toliko več lesenega, in toliko manj močnatega in cukrenega ima v sebi. Vsak pa lahko spozna, da je bolj mehka, močnata in cukrena trava veliko tečniši za živino , kakor terda, bolj lesnata. — Tudi pričajo gotove skušnje da seno ali slama manj vagate, če ste prezreli bile košene ali žete.
Ce se tedaj trava že veliko pred kosi', preden je svojo nar veči visokost dorasla, se dobi več in boljšega sena; tudi je taka zemlji manj moči vzela.
Vse to velja tudi od žita, kar slamo in zerno zadeva. Bolj ko je žito nezrelo, težji in tečniši je slama. Tri tedne, preden je žito popolnoma zrelo, začne slama na teži ložji prihajati, in toliko bolj lahka in manj tečna postaja, kolikor pozneje po tem se zanje. To, se ve, velja le od slame, pa ne rečemo s tem, da naj bi se žito nezrelo želo, ampak pokazati smo le hotli razloček med slamo in slamo.
Klasje pa, ktero je — kakor skušnje uče — že en mesec preden je žito popolnoma dozorelo, sladko in mlečnato, postaja sčasoma bolj ter d o, ker se cuker v močec, mleko pa v vlečec(Kleber) in b e 1 j a k e c (Eiweisstoff), to je, v m o k o sterdi. Blizo tega časa ali kakšnih 14 dni, preden je žito popolnoma dozorelo, je v zernu nar več močca in vlečca ali z drugo besedo: nar več moke. Ako se zanje žito o tem času, bo naj težji vagalo in tudi bo naj več žlahne moke (cveta), pa naj manj otrobov v mlinu dalo, zakaj o tem času ima zerno cisto tanjko lupinico, in od tod pride, da ima več lepe moke, pa manj otrobov.
Če se pa žito delj časa nepožanje, se naredi bolj debela lupina (več otrobov) in en del močca se spremeni v laknjic, ravno tako kakor pri travi in druzih sadežih, od kterih smo že govorili, in moke je po tem takem manj.
Dober teden ali tudi štirnajst dni preden je žito prezrelo je tedaj naj bol j i čas za žetev. Lupina je takrat tanji, zerno bolj napolnjeno, več vaga, da več moke, otrobov pa manj, tudi je slama težji in tečniši.
Tako svetjejo skušeni kmetovavci.
Ali bi ne utegnile te skušnje letos posebno tistim kmetovavcem prav priti, ki se boje, da za-volj pozno zrelih žit se bo ajdova setev zakasnila?