gospodarske, obrtniške in národně. zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. ii 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld Za prinašanje po dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 1. februvarija 1895. «asdsa^feásasilsásd^ásdsii^^ razžaljenja tište ga, katerega vládni zastopnik v zboru Hg................».....................................................................•....................■■■■•» w Politiški oddelek. zastopa. Čitatelji n Novic" pa tudi vedo, kako predrzno je tržaški mestni zbor sklenil tožiti škofa tržaškega pri pa Grenek sad koalicijske politike na Primorskem. peži v Rimu, ker ne pospešuje iredentizma. Hudo jo je pa naletela duhovščina, ki je na to škofu izrekla svojo udanost. V tržaškem mestnem zboru se je zahtevalo, da Prijenljivost vlade in koalicije proti primorskim se začne disciplinarna preiskava proti duhovščini, kolikor Italijanom rodi vedno lepše sadové. Sedaj, ko so zmagali jo je v občinski službi, ker se upala škofu izrekati v Piranu, da se je zopet napravil jedino italijanski napis udanost. Župan je tudi obljubil, da bode začel stvar pre pri okrajnem sodišči, dvojezični pa vrgel kam mej staro iskavati. Tako je pričakovati, da bodo gospodje pri tr šaro si Italijani upajo vse. Prepričani da bodo s kri- žaškem magistratu v krátkém sešli, da bodo imeli sodbo čanjem in silo vse dosegli. dogodkih v isterskem de- nad duhovščino, katera ne zmatra za svoj prvi poklic želnem zboru smo že poročali. Deželni zbor se je sicer povsod podpirati Italijane proti Slovanom. Mi mislimo, zaključit, a to sprva bilo nekoliko pretreslo Itali- da kakšnih posebnih posledic vse to ne bode imelo, a jane, a bili so pa zopet dobili pogum. Videč, da s sedanjim karakteristično je pa, da se baš pod koalicijsko vlado deželnim zborom izhajati ne more, ga je te dni vlada raz- Italijani kaj tacega upajo. Znano je, da Italijani nimajo pustila, a bodo se pa povrnili zopet stari poslanci. Dokler posebnega poguma. Ko bi ne imeli trdne zaslombe pri bode v Trstu sedanji namestnik, so isterski Italijani brez tistih strankah, ki sedaj odločujejo osodo Avstrije, bi se skrbi. Vladni organi bodo že skrbeli, da Italijani obdrže gotovo ne upali tako predrzno postopati. svoje gospodstvo. Osrednja vlada pa tudi nič odločnega Vrhunec svoji predrznosti so pa storili s svojim « V storiti ne more, ker ima po koaliciji zvezane roke. Njen korakom v deželnem zboru, da so sklenili poslati na dr-obstanek je odvisen od Koroninijevcev in pa od levičarjev, žavni zbor in na vlado peticijo, da se duhovnim pastirjem kateri pa podpirajo in zagovarjajo primorske Italijane. odvzamejo matice in izroče civilnim oblastvom. Da pa Položaj se jedino premenil, ko bi se razdrla koalicija, znamo ta korak ceniti, moramo pomisliti, da liberalci Glasilo naših slovenskih koalirancev je samo priznalo, da že dolgo mislijo na to, da bi uveli kake proticerkvene je osoda koalicije odvisna od peščice glasov in da jo reforme v Avstriji, kakor so jih na Ogerskem. Podržav lahko razbijejo Slovenci v Hohenwartovem klubu, ako ljenje matrik bi bilo seveda le začetek velike akcije, ki izstopijo. Grof Hohenwart ima najbrž še toliko sile » da se končala s civilnim zakonom. Prepričani moremo zvrti sedanjo vlado, pod katero se pojavljajo taki proti- biti, da Italijani tega koraka niso storili popolnoma na avstrijski pojavi na Primorskem, kakor se niso nikdar svojo roko, temveč so se dogovorili z nemškimi liberalci. poprej. Ker pa naši koaliranci trpe tako stanje in se Neposrednega vspeha ta peticija ne bode imela, a s časom niti niso upali resne besede govoriti s predsednikom zbor- utegnejo priti druge za njo od raznih drugih stranij. Po- nice poslancev, ki je vodil italijanske poslance okrog mi- sebno se bode to zgodilo, ako z volilno oziroma davčno nistrov in opravičeval in zagovarjal Italijane, so odgo- reformo, liberalci si utrdijo postojanke v državnem zboru. vorni za vse dogodke, ki se sedaj vrše na Primorskem Podržavljenje matrik bi imelo dvojni pomen, zlasti Ti dogodki pa niso naperjeni le proti Slovanom, temveč v Trstu. Na jedni strani bi se s tem naredil začetek tudi proti državi. To, da so Italijani zasmehovali in rogali novi proticerkveni politiki, na drugi strani bi pa to bilo se vladnemu zastopniku v deželnem zboru v Poreči, je sredstvo za potujčenje Slovanov. Tudi na Ogerskem je 42 bil poslednji ozir precej odločilen. Slovanska imena oseb in krajev se bodo ložje pomadjarizovala. Marsikaterega slovanskega rodbinskega imena ne bode moč spoznati, ako bodo ogerski vladni organi vodili matrike. Jednako bi bilo tudi v Trstu, ko bi se ondotnim civilnim oblast-vom, zlasti občinskim uradnikom izročilo vodstvo matrik. Slovanska imena bi dobila italijansko obliko. Pomenljiva in italijanske namere dobro razsvetljujoča je okoliščina, da je baš v isti seji deželni zbor sklenil, da se imajo uradno rabiti le italijanska krajevna imena, naj so tudi kraji slovenski. Radovedni smo, če bodo naši koaliranci sedaj, ko vidijo, kakšen plod rodi pokroviteljstvo Italijanov po koaliciji, govorili odločno besedo in zahtevali, da se odstrani v Trstu vlada, katera daje potuho liberalnim Italijanom. Upanja nimamo, ker v tem slučaji bi najbrž koalicija raz-pala, kar se pa naši konservativci najbolj boje, ker bi utegnili se povrniti grof Taaft'e, ž njim pa volilna reforma s takim razširjenjem volilne pravice, ki bi se jako pri-bliževala občni volilni pravici. Najbrž bodo rajši pustili stvari svoboden tek, če tudi se jasno že kažejo prikazni, da se pri nas pripravlja isto, kar vznemirja sedaj duhove v drugi državni polovici. Sedaj je čas, da konservativci sploh z odločnimi koraki pokažejo, da so res za red in državne koristi, s čemur se tako radi ponašajo in zasta-vijo svojo besedo za red in avstrijanstvo ob Adriji. Politični pregled. »Slidmarck«. — Stajarski in koroški deželni zbor sta odklonila podporo zloglasnemu nemškemu društvu „Sudmarku, katero je imelo namen izrivati Slovence z njih zemlje. Ustanovilo se je bilo to društvo da bi kupovalo slovenska pose-stva in na njih naseljevalo Nemce. Posnemati so hoteli Bis-marcka, kateri si je dal od državnega zbora dovoliti 100 milijonov mark za naseljenje Nemcev na Poznanjskem. V Nem-čiji niti s 100 milijoni niso dosti dosegli, „Siidmarck" pa brez milijonov še manj. Sploh moramo reci, da se je Nemcem s tem društvom poskus ponesrečil. Samo z osnovo tega društva so le Slovence bolj vzdramili pokazavši svoje namene. Videč le nevspehe se pač koroškim in štajarskim poslancem ni zdelo vredno društvu dovoljevati denarja, ki bi bil le proč vržen. Toliko ni bilo moč dovoliti, da bi društvo moglo doseči kak vspeh. Kršćanski socijalisti in nemški konservativci. — Predzadnjo nedeljo so krščanski socijalisti imeli shod v Linci. Namen temu shodu je bil omajati liberalcem postojanke v tem městu. Tukaj so jo pa zadeli. Shod je bil sicer dobro obiskan, a noben duhovnik ni přišel k shodu. Skof jih je bil povabil k obědu, da niso mogli iti na shod. Vsi večji konservativni listi zaradi tega strašno zabavljajo proti krščanskim socijalistom, kakor bi bili največji neverniki. Niti to ne ovira teh napadov, da so krščanski socijalisti dobili za shod papežev blagoslov Čudimo se tem napadom mi ne. Konservativci ču-tijo, da se jim morajo omajati tla, kakor hitro izve gorenje-avstrijsko prebivalstvo, kako čudno politiko tirajo na Dunaji. Zato je pa treba, da se krščanskim socijalistom zapre pot v Gorenjo Avstrijo. Boje se, da bi ljudje ne spoznali, kako smešno in zavito je vse, kar Ebenhoch in somišljeniki propo-vedujejo ljudem na raznih shodih Češko državno pravo. — V češkem deželnem zboru so Mladočehi stavili predlog, da se pregledajo vsi državni akti, % # ki se tičejo češkega državnega prava. Ta predlog se je izročil budgetnemu odseku Nemci so zahtevali, da se predlog kar odkloni. Kakšnih faktičnih vspehov ta predlog ne bode imel. Naj se akti še tako pregledujejo, zaradi tega se češko državno piavo še ne bode obnovilo. Pred vsem bi v to bilo potrebno pop rej sporazumljenje mej Čehi in Nemci, da česar je pa še jako daleč. Sedaj niso več tist: časi, kakor so bili, ko se je sklepal dualizem. Tedaj smo bili v začetku ustavnega življenja, sedaj se je pa avstrijski parlamentarizem že vživel. Celo Čehi so ga priznali přišedši v državni zbor. Češko vseučilišče na Moravském. — Moravski deželni zbor je izročil jednoglasno šolskemu odseku predlog, da se osnuje v spomin petdesetletnice cesarjevega vladanja češko vseučilišče na Moravském. Upati je, da tudi v plenumu zbor ne bode nasprotoval temu predlogu. Nekoliko so letos Nemci v moravském deželnem zboru spravljiveiši, nego so bili do-sedaj čutij o že menda, da za vedno ne bodo mogli vladati v većini slovanski deželi. Vseučilišče bi pa tudi bilo vsaj deželi v korist ne le Čehom Najbrž bodo Nemci zahtevali, da se na novem vseučilišči predava v oběh deželnih jezicih V to pa Čehi lahko privolijo. ako Nemci dovolijo, da se na tehnični visoki šoli v Brnu vpeljejo predavanja v obeh deželnib jezikih. Francija. Novo ministerstvo, kateremu načeluje Ribot, predstavilo se je te dni zbornici. Ob ednem se je prečitala v zbornici tudi izjava predsednika F aura, v kateri ta naglaša, da je njegovo izvolitev zahvaliti delavni demokraciji. V njej obeta predsednik, da bode varoval ústavo, nadalje, da je treba izvesti socijalne reforme. Naglaša se pravičnost, zmernost in miroljubje. Vsi se pozivljejo, da skupno delajo za slavo republike. Predsednikovo izjavo, kakor program Ribotovega ministerstva je večina z odobravanjem sprejťla. Novo ministerstvo je sicer koncentracijsko, vender se nagiblje odločno k zmernim republikancem. Radikalec je samo kolonijalni minister. Radi-kalce in socijaliste močno jezi, da se ni njim posrećilo sesta-viti ministerstva. Ribot skuša v nekoliko se prikupiti radi-kalcem s tem, da je nekaj njihovih zahtev postavil v svoj program. Tako je předložil zbornici predlog o pomiloščenji političnih zločincev, ki je v zbornici tudi prodrl z ogromno večino. Bolgarija. Listi pišejo o velikih homatijah, ki se pripravljaj o na Belgarskem. Govori se o nekem zopetnem zbli-žanji Stambulova in kneza. Ministerski predsednik Stojlov pro-vzrocil je z Avstrijo nesporazumljenje, ki je nastalo vsled uvedbe davka na nekatere avstíijske izdelke. Z Rusijo je knez že itak navzkriž in zdaj še z Avstrijo. Drugi glas pa zopet gre, da je Stambulov v zvezi s Cankovom in Karavelovom sklenil odstraniti kneza. Ta poročila, ki si nasprotujejo in tuii niso verojetna, kažejo le prejasno o žalostnih razmerah v Bolgariji, ki se ne bodo zboljšale. dokler kneza ne prizuajo velevlasti in mu dajo tako moč bolj neodvisnemu biti od posameznih državnikov, v prvi vrsti od ministerskih predsed-nikov bolgarskih. Rusija. — Umri je minole dni v Peterburgu veliki državnik ruski pi Giers, minister za vnanje stvari v 75. letu svoje starosti. Njegove velike zasluge za vzdrževanje svetov-nega miru poudarjajo vsi listi. — Grof Šuvalov, novi guverner ruske Poljske v Varšavi, je pri sprejemu deputacije katoliške duhovščine rekel nadškofu ; Pozdravljam Vas kot glavnega zastopnika lokalne katoliške duhovščine. V dotiki z narodom pomagali mi bodete, da se bode isti vzgajal v čutstvu udanosti do prestola in v duhu edinstva s širno domevino. Azija. — Japonska in Kitajska še vedno ne mirujeta. Japonci so vsled zmag postali jako prevzetni. Japonska vlada se je izjavila, da more izredne kitajske poslance vsprejeti le, če so ti pooblaščeni prav določene mirovne predloge predložiti. Poudarja se, da se bo s tem sklenitev miru zopet zavlekla. Vendar je pa znano, da ta izjava japonské vlade ni nova. temveč stara, ker ravno vsled te motivacije ni hotela Japon, ska vzprejeti kitajskega poslanca Detring-a. Kitajska je sedaj 43 "ko je zvedla za izjavo Japonské poslala svoja izredna poobla-çëenca sklepat mir z Japonsko. «i^KSSSR^i Obrtnija. j j g Električna razsvetljava v Ljubljani. (Konec.) Iz navedenega je razvidno, da je odsek za Ljub-ljano nasvetoval nižje tarife, kakor so drugod. Električne naprave so največ lastnina privatnih društev, ki hočejo vsekako imeti večji dobiček, kakoršnega si želi Ljubljana. Plinov plamen brez cilindra sveteč s svetljavostjo 12 normalnih ' sveč potřebuje na uro 140 do 150 litrov plina ter stane pri sedanji ceni ljubljanskega plina (1000 litrov l7Va kr) 25 do 2 6 kr- Električna žarnica z istim učinkom bi stala najvec 15 kr. Iz tega je vidno, da je tarifa za električno razsvetljavo precej nižja, kakor za razsvetljavo s plinom. Če se oziramo tudi le na ceno, ne pa tudi na druge ugodnosti električne razsvetljave, lahko trdimo, da se električni razsvetljavi ni bati plinove konkurence, posebno ne toliko časa, da se cena plinu za polovico zniža. Pa še v tem slučaji ima elektrika celo vrsto prednostij pred plinom. Sicer se pa z električno razsvetljavo ne misli uničiti sedanja plinarna. Kolikor mi je znano, oskrbuje plinarna sedaj okolu 5000 pla- menov. Če ř6 za električno razsvetljavo instalira 4000 žarnic, še zaradi tega plinova tovarna ne zgubi 4000 plamenov, kajti pričakovati je, da bodo po električni razsvetljavi segali ljudje, kateri za plinovo ne marajo. Električna razsvetljava se ne bode širila le v javnih lokalih, v gostilnah prodajalnicah, hotelih, ampak morebiti še bolj v zasebnih hišah in uradih — tako upa odsek in tako se godi v drugih mestih. Iz teh razlogov je odsek postavil v proračun 4000 žarnic in upam, da nas najbližnja bodočnost pouči, da odsek ni lahkomiselno postopal. Prvo, drugo in tretje leto najbrž ne bode še toliko žarnic instaliranih, a zato bode pa njih število pozneje tem večje. Kar se tiče nastavka dohodkov za motorje, postavljen je približno in sicer se računi konjska sila na mo-torju na leto 122 gld., ako se uporablja 300 dnij na leto in 8 ur na dan. Za to delo pa znesek 122 gld. nikakor ni previsok. Kako bi kazalo urediti tarifo za motorje v vsakem po-sebnem slučaju, to se bode razmotri/alo še le pozneje, ko bode električna naprava že dodelana. Za sedaj je zadosti, da odsek dokaže, da je možno malim obrtnikom za električno napravo preskrbeti cene motorje in da bi pod-jetje pri tem vendar izhajalo. Mogoče, da celo verojetno je, da bode mali obrtnik mogel dobivati konjsko silo še ceneje, nego je gori povedano. Samo po sebi je pa umljivo, da nikdo ne bode toliko plačeval, kdor ne rabi motorja ves čas, 8 celih ur na dan in 300 dnij na leto. Ko stopa odsek z električno razsvetljavo pred si. občinski zastop s predlogom, naj se vpelje električna raz- svetljava v Ljubljani, želi si pa koristiti s tem predlogom našim malim obrtnikom. Oni se dandanašnji bore za svoj obstanek, ker nimajo potrebnih motorjev, brez teh pa ne morejo tekmovati z velikimi obrtniki in tovarnarji. Z električno napravo dobili bi lahko izvrstnih in ceno motorjev v velikosti od 1/8 do 20 in več konjskih sil. Odsek je po dolgem in zelo obširnem pretresovanji in uvažajoč razne razmere přišel do sklepa, da bi bila električna razsvetljava v onem obsegu in urejena na takšen način, kakor je popisano v tem poročilu zelo koristna in hkrati pa tudi produktivna naprava, ki bi bila krasen sovrstnih našemu mestnemu vodovodu in bi ugled in napredek Ljubljane jako povekšala. Vsled tega si dovoljuje staviti sporazumno s finančnim odsekom sledeče predloge in se nadeja, da jih občinski svet soglasno vsprejme: I. Stolno mesto Ljubljana zgradi si na svoje stroške in kot svoje podjetje „električno napravo za električno razsvetljavo in prenašanje sil". Zgradba se mora tako pospešiti, da bode do 1. avgusta 1896. 1. izvršena in se takrat more izročiti občnemu prometu. II. Za prvo dobo se zgradi električna naprava v zmislu odsekovega poročila s centralo na pare za jedno* fazne, mer izpreminjajoči toke, in sicer centrala za 5500, elektrovodno mrežo za 7600 inštaliranih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalenta. Pri stavbi central se bo moralo na to ozir jemati, da se more pozneje raz-širiti za parno ali vodno silo. III. V ta namen si vzame mesto posojilo 400.000 goldinarjev. IV. Magistratu se naroča, da obravnave za ugodno financiranja tega posojila tako le pospeši, da se za na-jetje posojila pravočasno pridobi privoljenje slavnega deželnega zbora kranjskega. V. Magistratu se naroča, da sporazumno z odsekom za električno razsvetljavo in zaslišavši tudi izkušenega strokovnjaka sestavi nacrte pogodeb za oddajo zgradbe oziroma dobavo blaga ter jih občinskemu svetu pravočasno predloži v potrjenje in konečno poskrbi, kako bi se dobil strokovnjaški stavbeni vodja. Obrtnijske raznoterosti. Stroški za zidanje železnic. V Zjedinjenih državah se potroši povprečno 60.000 dolarjev za eno angleško miljo. To ni ravno veliko v primeri z Angleško, kjer znašajo stroški za eno miljo 220.000 dolarjev. Amerikanske proge zidajo na tisoč milj v pustih, samotnih krajih, kjer je zemlja zelo po ceni. Vrh tega pa dobivajo železniške družbe milijone oral zemlje od države zastonj. Vsi stroški za železnice v Zjedinjenih državah znašajo 10.660,325.514 dolarjev. V Angliji bi ta kapital moral biti skoraj štirikrat večji. Angleži so potrošili 1893. leta poprečno 20.000 dolarjev za miljo, Amerikanci pa le 6300 dolarjev, za vse skupaj pa samo 1.222,618.290. Velikanski razloček se še le pozna, če pomislimo na veli-kanske daljave po samotnih neobljudenih krajih, ki križajo ameriške zvezne proge. V vzhodnih državah je promet večji kakor na Angleškem, na skrajnem zapadu pa veliko slabši. So proge, ki prepregajo skoro celo ameriško celino. Na An- gleškem so železne proge v primeri jako kratke, saj je cei polovico tako velik kot pa država Texas v angleški otok Arneriki. Kmetijske raznoterosti. Pisana lucerna cvete svetlomodro, včasib pa tuđi rumeno in belo. Ta lucerna raste tudi v najtežji ilovnati prsti, in jej ne škoduje noben plevel. Občutljiva ni, Če tudi včasih voda poplavi polje. Zimski mraz jej tudi posebno ne škoduje. Vspeva pa tudi na peščeni ali kamniti zemlji. Traje na njivi d^jset df trideset let Debela zrna za setev. Neki írancoski kmetovalec po Novo sredstvo za zadržavanje snežne vode. imenu DesPres ie °Pazil^ da se Dad 2000 kiiogramov žita na U 111** V «Il V • "111 t • i tt Kmetijstvo. » » Sneg ne namoči samo zemlje, kadar se taje, temveč nego se se- hektarji veČ přiděla, ce se seje debela zrna, jala drobná. Da odloci debelejše zrna, se rabijo zato primerno jo tudi pognoji. V zraku je mnogobrojno prahu in drugih gosta rešeta, skozi katera gredo drobnejša zrnca rastlinskih redilnih snovij, katere vzame sneg seboj. Za-torej je potreba gledati, da nam snežna voda ne uide. Navadno pa majhen del snežne vode zemlja popije Bela kavkaska jelka je jako trdna Zima jej ne škoduje, pa tudi ne pomladni mraz, ker pozneje poganja. Vspeva pa tudi na slabi zemlji. većina jo pa odteče v reke in morja, posebno pri naglem tajanji snega. Zaradi tega so nekateri kmetovalci jeli misliti, kako se dala obdržati ta voda. Neki ruski kmetovalec je poskusil z valjanjem snega. Kakor je padel sneg, ga je povaljal z valarjem v precej «oddaljenih pasovih. Zavaljar porabil sod, v katerega je naložil kamenja in ga valil •^říyíf íífiííiífc-îiÎÎièîiÎlfe ;tiiîfiiîiiiî&^lîf^^ íÍ^lIWÍ^Íiěá&ílftíji&A £ Poučni in zabavni del. * te Jugoslavjanski Glasnik in Stenograf. Izišla je 1. št. „Jugoslavjanskega Glasnika "in Steno po snegu. Ko je pal nov sneg je to zopet ponavljal in grafa" se sledeče vsebine : Gozdna kapelica, zložil A. A. sicer ravno po tistih mestih, kakor poprej. sliko) Petdesetgodišni jubilej na balgarskata peri Vspeh tega valjanja je bil ugoden. Sneg je pomladi jodičeskata knjiga. Školstvo v Hrvatskej, napisao na povaljanih krajih hitreje skopnil nego na drugih. Ne Lepa naša domovina, spisal P. K. sliko.) Kul skopneli sneg je pa vodo zadržava], da jo je zemlja turno zgodovinske novice. Razno. Stenografi ja v popila. Da se pa ve, katera delà je treba valjati, kadar pade nov sneg, je dotičnik že jeseni na obeh koncih s koli zaznamoval taka mesta. katerega Sneg se tudi more valjati z valjarjem, po vlečejo konji, a to je težje, ker konji morajo gaziti snegu. Sploh pa to navadno opravijo lahko ljudje in je za mladino to celo zabava. parvoto balgarskoto zemljedelčesko promišljeno vzlože nije v Plovdivu kartina). Dr. Izidor Kršnjavi sliko). Prof. Ivan Krušič sliko.) Srpska steno grafija (sa slikom Jovana S. Milovanoviča.) Šetna jednoga stenografa po vašaru, sprevao Ljubomir P. Nenadović. Stenografske novine. - Šumi Marica zložil Iz tujih dežel . Aškerc. Književnost Rječ na Bur mova, pa slučaj, na 50 godišnji jubilej na balg. perjodi Dobro je tudi, če se sneg povalja po tacih mestih češka knjiga, na njivah, kjer počasneje kopni, ako je vsejana ozimina. nota pisma. Stenograf na saštata peč, spored debat S tem se pospeši kopnenje in nevarnost za žito se odpr Ta kmetovalec je pa terem je zabranil odtekanje snežnice. porabil še drug način Nekatere î po ka-pasove vatskej. Nenadovća. početku i razvitku stenografije v Hr Šetnja jednoga stenografa po pazaru od Primeri k članku o samoglasnem f„r". Narodni pregovori Korist stenografije. Bolgarka snega Sneg vode. pokril s slamo, druge pa pustil nepokrite. iz vračanske okolice, slika profesorja Iv. Mikviche. pokrit ostal mnogo dalje in zadržaval odtok Iznenadil nas je ta list kakor po svojej vsebini, tako Vspeh je bil tudi ugoden. Seveda se ta način da tudi po svojej elegantnej obliki in finem tisku, kateri porabiti le na mirnih krajih, kjer ni vetra. Da pa pokrit cast Hribarjevi tiskarni posebno pa so slike vse izvirne » sneg predolgo ne leži, se z grabljami odkrije. Kar se tiče valjanja, moramo omeniti da je po tako lepo izdelane ter najčisteje tiskane. Pri vseh teh iz bornih lastnostih je pa sploh ta list svoje vrste, kakor skušnjah bolje, ako se ne valja vselej, ko je pal sneg, šnega še dosedaj na slovanském jugu ni bilo ter se mora kadar je južno vřeme in se je sneg nekoliko že na prvi pogled vsakemu prikupiti, a zanimal bode posebno prijatelje južno-slavjanske vzájemnosti, ker je pisan temveč že omečil. Tako ravnanje priporoča se posebno za kraje, kjer v vseh štirih narečjih slavjanskega juga, in priobčuje je rada suša. Snežnica tako ostane Seveda in rastline imajo vse važneje vesti na kulturno-zgodovinskem polji iz Hr pri tem treba se vatske, Bolgarske, Srbije in Slovenije ; vsaka vest je pi precej časa potrebno vlago. v jk a. * 0 % . ozirati na krajne razmere. Na krajih, kjer sneg že tako Sana v onem jeziku, katerega plemena se v prvi vrsti prepočasno kopni, bi, ga zlasti ne bilo umestno s pokri tiče. Ilustracije so izdelane po izvirnikih prof. MrkviČKe vanjem zadrževati, da bi kopnenje se še bolj zavleklo. v Sofiji, prof. Angelova v Plovdivu, akad. slikarja Grilca Na krajih, kjer je dovolj ali pa še preveč vlage nikdo ne bode zadrževal odtekanja snežnice. î seveda v Ljubljani ; a fotografije po proizvodih znanega spretnega amateur fotografa Srečka Magoliča v Celji, kateri bil že odlikovan na nekolikih fotografskih : razstavah ; potem 45 po fotografijah dvorskih fotografov Iovanovića v Belem- tinci. Odločno je jug bil prepričan, da se sever ne bode gradu in Karastojanova v Sofiji. stenografični del je litografiran v Draždanih tako upal potegniti za žaljeno in rušeno ústavo; pa kakor je čisto in pravilno, da se znano, motil se je v svojih računih in je dovolj drago meri s prvimi strokovnimi listi na svetu. Kakšna velika plačal svoje zmote. razlika je med prvimi petimi tečaji tega lista in sedanjim Vojska ni popolnoma strla robstva v Ameriki i šestim. Tukaj se vidi napredek v stroki, a vidi se tudi temveč dala je zamorcem tudi volilno pravico. Jug je bil da uredništvo razpolaga z izdatnimi duševními in gmot- uničen, razrušen in opustošen, vojska je tudi sever stala nimi sredstvi, da dade listu tak obilen zadržaj in tako stotisoče človeških življenj in mnogo miljard dolarjev, a krasno obliko, pri vsem tem, da je cena toliko nizka zveza se ohranila gld robstvo se je odpravilo, ustava se 50 kr. na leto). Urednik g. Bezenšek je razpisal je pa ohranila. Ideja absolutné samostojnosti posamičnih v prvi številki še posebno nagrado 400 kron za štiri držav, ideja nasprotna duhu in črki ustave, katero so iz naj boljše kulturno-zgodovinske članke, pisane v slovenskem, mislili južani v potrebi, da ohranijo preživele svoj čas hrvatskem, srbskem ali bolgarskem jeziku. Kakor smo politične in gospodarske uredbe dežele, je bilo izruvana zvedeli, prinese Jugosl. Glasnik v prvém polletju kot pri- s korenino, in jo več ne priznavajo niti voditelji juga. Demo-logo še nekatere glasbene novosti našega slavnega umet- kratična stranka sedanjega časa se ne izpodtika nad tem nika Davorina Jenka. Tudi slike prvih umetnikov in vprašanjem. Řešeno je z vojsko za vselej, in sicer v smislu, umetnic, pisateljev in pisateljic na slovanském jugu bodo kakor so je razumevali sestavitelji ustave. Zjedinjenih prišle na red. Krasna slika naše gledališke umetnice gdč. Nigrimjeve v vlogi Otelije že izdelana v Pragi ter držav kakor m kakor so jo razumeli federalisti mej vojsko, jo razume vse prebivalstvo sedanjega časa, da so pripravljena za št. Razne narodne nošnje iz slavjan- posamične države brezpogojno neodvisne v vseh notranjih skega juga bodo videti v vsaki številki ; sploh ga bodo stvareh ; zavisne so pa od zvezne vlade, kongresa in krasile le izvirne slike vzete iz narodnega življenja Jugo- višjega sodišca Zjedinjenih držav v vseh vprašanjih vnanje slovanov. tudi slike najlepših pokrajin in mest bode politike, kovanja denarja in vvožnjih carin. Zal ? da je prinašal; v příhodní št. pridejo slike iz Postojinske jame, .ostalo neřešeno vprašanje, da bi se zvezne volitve odteg katere je pri električni razsvitljavi posnel postojinski tograf Šeber, čegar fotografije so bile tudi odlikovane 1892. na plovdivski razstavi. nile vplivu vlad posamičnih držav Jug bil tako pobit Í demokratične stranke tako razpale, da sever niti mislil , da bi se trenutku brezpogojne zmage porabil ugodno ni Tako bode list dostojen svojega imena „Jugoslav- razmere. Jug je zopet okreval, demokratična stranka je janski Glasnik". zopet jela vzdigovati glavo in to vprašanje v bližnji bo dočnosti postane ravno tako žgoče, kakor so bili vpra Deset let v Ameriki. šanja, ko so prouzročila krvavo vojsko (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VI. (Dalje.) Jug in njegovi nazori imeli So sicer mnogo privr- nega zaklada odločiti 50.00O rubljev v podporo potrebnih uče- Poucni in zabavni drobiž. Ruski car je določil, da se ima slednje leto iz drŽav- žencev vedočih obožateljev tudi na (know nothings) in „bakrenih čet severu; stranki „ničesa ne njakov, slovstvenikov in časnikarjev. Učnemu ministru in na- { (coppenheads) easa mejsebojne vojske ? ki sta posebno strogo se ločili ste bili prešinjeni s temi tendencami na severu glavna množina prebivalstva na severu in zapadu proti robstvu in pa proti svobodni trgovini 1856.1. južani še bili zmagali s svojimi ljudmi čelniku akademije. znanosti se določbe. ukazalo določiti podrobnejše î a bila Ce tudi so Društvo katoliških časnikarjev osnovalo se je v Londonu. Pristopilo je mej drugim tudi več žensk delajo pri Časopisih 8oo.o< gld zapustil na Dunaji umrli občinski vendar svetnik Treitl akademiji znanosti na Dunaji v zvezdoznanske že tedaj za vsacega daljnoglednega opazovatelja bilo namene. 200.000 gld. je volil za dobrodelne namene jasno, že 18b0 da te razmere ne bodo dolgo trpele — m res so v hrvaš6ini Pariška moda« imenuje se list začel izhajati Zagrebu List je podoben nemškim in francoskim leta bili južani premagani. Tudi tukaj se je vi- modnim listom in ga je posebno priporočati šiviljam. Za vse delà azlika ki se tako rezko kaže v zgodo vini anglo- leto velja gld sakonskega in latinskega plemena podvrgle odločitvi večine glasov, sever mnogokrat, ko je bil od juga premagan Južne države se niso kakor popřej storil pri volitvah, %\mĚmm\ Novice. južne države so zvezo. Dokler se takoj odločile in osnovale samostojno «fmm^ bila moč v njih rokah, so bili za skup- nost Zjedinjenih držav in so jih vladale, ako se je večina glasov izrekla proti njim, so se pa izpuntale proti Zgodovina srednje- in južnoameriških republik je polno tacih dogodkov — v njih mogočnosti se kaže raz- Deželni zbor kranjski. dmi seji dne 25. januvarija stavijo posl. Povš in tovariši nastop samostalni predlog Visoki deželni zbor većini lična sposobnost za samoupravo mej Anglosaksonci La naj sklene : ř ministerstvu spomenico, narske obrti ter prosi, Deželnemu odboru se naroča, da odpošlje c. kr v kateri naj razloži stanje naše mli da visoka c. kr. državna vlada takoj 46 razveljavi z ministersko naredbo v letu 1882. dovoljeno olaj-šavo za mlinsko-obrtni promet, po katerem so ogerski veliki mlini zamogli upeljavati žito iz balkanskih dežel colûine prosto. Utemeljevanje predloga pride v ednih prihodnjih sej na vrsto. Posl. Klun poroča imenom finančnega odseka o proračunu rnormalno-šolskega zaklada za leto 1895. in o prošnji mestnih učiteljev v Ljubljani za zvišanje starostnih doklad. Poslednje prošnje finanční odsek ne more priporočati, vsled Česar jo zbornica odkloni. Potrebščina normalnošolskega zaklada znaša 352.47? gl. in sicer; aktivitetni vžitki učiteljev po odbitih prihrankih za 70 zača nih in 3odstotnih interkalarjih 267.902 gld., dopol-nilne doklade k sl. dokl. 377 gld , opr. doklade 14.230 gld., dopolnilne doklade k opravilninam 275 gld., stanarine ljubljanskim učiteljem in veroučiteljema 2400 gld., dotacije 5458 gld. nagrade in podpore 25.811 gld, pokojnine učiteljskih vdov 340 gld ; miloščine 317 gld , razni stroški 300 gld. Pokritje zuaša 23 281 gld., in sicer obligacijske obresti 3847 gld., doneski 19.250 gld., razni dohodki 184 gld. Če torej skupno pokritje primerjamo s potrebščmo, kaže se pri- manjkljeja 329.196 gld., ki se bode poravnal z lOodstotno priklado na neposrednje davke, kar znaša 153 202 gld. iz deželnega zaklada pa bode treba pokriti še 176.000 gld. — K proračunu predlaga finančni odsek še nastopui resoluciji : 1.) Visoka c kr vlada naj blagovoljno pretresa vprašaaje, ali bi ne bilo primerno, nastaviti stalne okrajne šolske nadzornike in v ta namen po vzgledu zakonika z dne 8 junija 1892., drž. zak. št 92, glede nameščevanja okrajnih šolskih nadzor-nikov v Galiciji državnemu zboru v sprejem predložiti enak zakon za Kranjsko. 2.) Deželnemu odboru se naroča prevdar-jati, ali bi ne kazalo spremeniti deželnega zakona z dne 28. decembra leto 1884. v tem smislu, da bi se vsa potrebščina ^a šolstvo pokrivala s posebno šolsko naklado in bi ne bilo treba na deželni zaklad prevaljevati en del tega bremena. V prihodnjem zasedanji naj deželni odbor visokemu zboru poroča o tej zadevi, oziroma pripravi potrebne predloge. Prične se generalna debata o proračunu. Poslanec Hribar poudarja, da so učitelji prevec odvisni od okrajnih glnvarjev, ki v mnogih zadevah presamovoljno postopajo ž njimi. Govornik graja, da se nemščina to-li vsiljuje v ljudske šole v kvar drugim predmetom. Dež predsednik baron Hein pravi, da je odvisnort učiteljev potrebna in zagovarja posto-panje okr. glavarjev. S poucevanjem nemščine vlada nima na-mena germanizovati. Posl. dr. Tavčar kritikuje znano posto-panje dež. šolskega sveta glede uredbe slovenskega učnega jezika v prvih dveh razredih višje gimnazije. Ljudska sola ima • vse druge blažje namene nego germanizovati. Govornik je od-locno proti usiljevanju nemščine v ljudskih šolah, se protivi dovolitvi od dež. šolskega sveta zahtevane svote 600 gld. kot •nagrado učiteljem za neobligaten pouk v drugem dež jeziku, , ker je stvar politične barve. Govornik kritikuje sestavo dež. šolskega sveta in prijema deželnega glavarja, ker je brzojavno pozdravil otvoritev nemške šole v Belipeči Solo podpira „šul-verein" in vsa slavnost je bila velika nemška demonstracija. Dež. predsednik baron Hein odgovarja predgovorniku na več opazk. Deželni glavar Detela odda predsedstvo namestniku baronu Apfaltrernu in odgovarja posl dr. TavČarju. On je z dobrim namenom kot nepristransk dež glavar pozdravil otvoritev nemške šole v Belipeči nevedoč da ima biti otvoritvena slavnost demonstrativno nemškega značaja. Posl. dr. S chaffer odgovarja dr. Tavčarju, zagovarja deželnega glavarja zaradi % pozdrava in poudarja nedostatnost prostorov, v katerih se na-haja mestna nemška dekliška šola v Ljubljani. Govornik je za razdelitev šole v Dragi v dva oddelka, slovenski in nemški. Deželni predsednik baron Hein upa na kmalo in ugodno rešitev glede prostorov nemške dekliške šole v Ljubljani in za-trjuje, da'se bodo razmere v Dragi v kratkem vravnale. Posl. •Grasselli odgovarja posl. dr. Schafferju in pravi, da je z ozirom na to, da mestna občina ljubljanska nima sredstev na razpolago, treba potrpeti. Novega poslopja za dekliško šolo ni moč graditi. Stara bolaica se bo, ko se izprazne, priredila za to šolo. Poslanec Po vše odgovarja dr. Tavčarju na nekatere opazke in se izreka proti prvi resoluciji finančnega odseka. Posl. Luckmann zagovarja s prakticnega stališča pouk dru-zega deželnega jezika, potem naj si bo slovenščina in nemščina. Posl dr. Tavčar popravlja posl. Povšeta, ki njegovih trditev ni prav razumel, in izjavlja, da neče dvomiti o tem, da deželni glavar, res ni vedel za demonstrativni značaj šolske slavnosti v Belipeči in smatra torej njegovo izjavo za povoljno opravičenje. Po konečnem govoru poročevalca Kluna, ki za-stopajoč mnenje finančnega odseka, polemizuje proti posameznim govornikom in po faktičnem popravku posl. Hribarja preide se v specijalno debato. Posl. Luckmann predlaga, da naj se dovoli 1000 gld. za remuneracije učiteljem za poduk ne-obligatnega slovenskega oziroma nemškega jezika na nemških oziroma slovenskih dvo- in trirazrednicah. Stvarno pa toplo priporočal je predlog dež. predsednik baron Hein, za predlog sta govorila tudi posl Suklje in baron Schwegel. Odločno so pa pobijali predlog, češ, da je politične nravi poslanci dr. Tavcar, Hribar in poročevalec Klun. Predlog posl. Luckmanna se na to odkloni in sprejmejo predlogi finančnega odseka in druga resolucija. Prva resolucija se potem, ko je govoril še posl. dr. Tavcar proti nji, odkloni. V osmi seji dne 20. januvarija stavijo posl. Kersnik in tovariši nastopno interpelacijo: Tukajšnji dnevnik „Slovenec" od 12. t m. št. 10. prinaša v svojem uvodnem Članku Peitler-jev predlog, stavljen v državnem zboru, naj se notarijat podr-žavi. Namesto pa, da bi „Slovenec" podal kako stvarno kritiko o natarijatu, porabija on to priliko v to, da na nespo-soben in cisto krivicen način udriha po c. kr. notarjih sploh, ter jim očita, da ljudstvo dero, ne, da bi naveJ kak konkretni slučaj ali kako ime. Primerja jih z advokati vred škodljivim bacilom, katerih se Čila in zdrava kmetska narava sama otrese ter v nekem dopisu od „Kolpe" in na katerega on v uvodnem članku izrecno opozarja, imenuje ces. kr. notarijate prave pi-javke na ljudskem blagostanji. Ako se pomisli, da je notarijat državna naprava in se imajo njegovi funkcijonarji podpisovati s pridevkom : cesarski kraljevi notarji ; da je njih stan, ki se tukaj sploh napada, na postavni podlagi urejen ter se s tem grdi stan, ki je del državnega pravosodoega organizma ; ako se nadalje pomisli, da so notarske pristojbe za zgolj notarske agende postavno na-tančno dolocene po tarifu, katerega notar pod disciplinarno kaznijo ne sme prekoračiti, pristojbe iz sodnega komisarjata pa mu odmerjajo c kr. državna sodišča ter, da je notar pod strogim nadzorstvom, ne samo c. kr notarske komore, ternveČ tudi pod predsedništvi c kr. sodnih dvorov, in se torej budi sum, kakor da bi ti državni organi zastran notarjev ne spol-njevali vestno svojih doJžnostij ; ako se nadalje pomisli, da „Slovenec" ^ne bega samo priprostega kmetskega ljudstva z napačnimi nazori, arnpak ga s tem, da navaja zgled, kako se je kmetski stan za Kiharda 11. na Angleškem uprl proti advokatom in kako je leta 15l3. na Virtemberškem ustal proti doktorjem rimskega prava, pozivlja naravnost k upornosti, in kliče vrh tega svoje stranke društva in kmetske občine na jednako pot ; ako se nadalje pomisli, da se s takim hujskanjem nastopa naravnost tir socijalistov, ki imajo na svojem indeksu kot škodljive bacile razun advokatov in notarjev tuai še nekatere druge stanove; ako se vse to premisii in slednjič še ozira na to, da ko bi bil „Slovenec" navel kake konkretne slučaje o nepravilnosti notarskega uradovanja ali imenoval imena tacih notarjev in bi bilo potem mogoce, da bi se bili prizadeti notarji sami branili in si iskali zadošcenja za svojo žaljeno čast s postavnimi sredstvi, ki jih podaje postava vsa-kemu zasebniku, kar pa ni mogoče, ako se kakor tukaj napada in žali cei stan, ampak je država sama dolžna vzeti ga 4* pod svoje varstvo (§ 302. kaz. zak.), usojajo se podpisani vprašati : Hoče li visoka c kr. vlada potrebno ukreniti, da se tako hujskanje in sejanje sovraštva do stanu ces. kr. notarjev v obČe in posebe kot ces. kr. državnih funkcijonarjev v naši deželi za bodoče prepreci ? Posl. Hribar poroča imenom finančnega odseka o proračunu gledališkega zaklada za leto. 1895. Brez debate se sprej mo vsi predlogi finančnega odseka» in sicer: Podpori slov. dramatičnemu društvu in nemškemu ravnatelju povišati se za 1 1895. na 1000 gld. vsakemu. Potrdi se skupilo za lože v znesku 12.000 gld. in skupna potrebščina 14 532 gld. in sprejine resolucija, vsled katere se naroca deželnemu odboru, uaj studira, ali bi ne kazalo odpraviti lože v drugem nad-stropji in je nadomestiti s sedišči in stojišči lsti poslanec nadalje poroča imenom finančnega odseka o raznih prošnjah. Mestni občini v Kranji dovoli se za zgradbo gimnazije podpora 30.000 gld , kot brezobrestno posojilo, katero ima vrniti on-dotna hranilnica, ko bo nosila kaj dobicka. v letnih obrokih po 3000 gld. in 3 % obrestmi. — Župnému uradu v Št. Juriju pri Stnariji dovoli se za popravo Tabora v St. Juriji 120 gld. podpore, deželnemu odboru pa se naroči, da naj se na centralno komisijo za ohranitev zgodovinskih in drugih spo-menikov obrne za nadaljno podporo. — Vipavski zadrugi se dovoli 300 gld. za napravo trtnice, prošnja za podporo se odkloni. — Poslanec baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka o prošnji letoviškega društva na Bledu za izbris zastavne pravice za znesek 3000 gld. Prošnji se pod gotovimi pogoji v toliko ugodi, da se zastavna pravica umakne s prvega mesta, da se mor« na to mesto vknjižiti drugo posojilo lsti poslanec poroča imenom finanČnoga odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1 1893 in o proračunu za leto 1895. Računski sklep za leto .1893 z izdatki 6113 gld in proračuj za leto 1895. s stroški 6973 gld. se odobrita in sprejme predlog, da se je držati sklepov lanskega leta, da je proračun za 1. 1895. le provizorna naredba in da naj deželni odbor nadalje se posvetuje z vlado in skrbi za sklenjeno reorganizacijo muzeja. — Prošnja arhivarja Antona Koblarja za povišanje nagrade se odkloni. Posl. dr. Tavčar je predlagal, da naj se mu nagrada poviša za 100 gld., kateri predlog je pa padel — Muzejskemu kustosu Alfonzu Miillnerju se dovoli za izdajo strokovnega lista „Argo" 100 goldinarjev podpore in se naroči deželnemu odboru, da delà na sporazumljenje mej muzejskim društvom in provizoričnim muzejskim kustosom Alf. Miillnerjem. Posl. Hribar govori proti podporori in predlaga k predlogu finančnega odseka neko pre-membo, ki se tudi aprejme. — Prošnja Jerneja Pečnika za dodatno plačilo za 1. 1893. muzeju oddané starinske reci se odkloni in pooblasti deželni odbor, da istemu za 1 1895. dovoli primerno podporo. — Prošnji hiralca, Janeza Maliča za podporo in županstva v Hotiču za podporo za uboge se izro-čita na predlog posl. Mur ni ka kot poročevalca finančnega odseka deželnemu odboru v rešitev. — Občini Kočenje se za 1. 1896. dovoli nadaljnih 4000 gld. za vodovod — Poročilo o ljubljanskem posojilu letnega poročila se vzame na znanje in se izroČe deželnemu odboru v rešitev prošnje gospodarskih odborov v Slavini, Kočah in Žejah za podporo za napravo vodovoda. Prihodnja seja je danes. — Osobna vest. Gosp Fran Pfeifer, višji računski - C » . * LU . ■ . ^ ~ H » 1 ^ . T. Jř " r .. - ' ® svetnik pri deželni vladi v Ljubljani, je dobil povodom napro-šenega umirovljenja v priznanje njegovega dolgoletnega vspeš-ťf ř • f.. >«• > • i v Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.