doli na pri trstu
Foto Mario Magajna
vsak	mm RH|	mm mm n	mm mam gmm ■■■■	Povečana	60
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Tik	|M	W	^B IT HlBl lil NAROČNINA:
Trst, Ulica Martiri della Libcrta	88jEja El gB 9B ■ H H	H	H	H	trome,sečna lir 400 - polletna
(Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770	H ■ ■ U ■	■	■	Im ■	750 - letna lir 1450 — inozem-
Za	Gorica,	P.zza	Vittoria	B^V^BI wl Brej HB flH H	|H|	■	lir 700 - pol-
18/11. Pošt. pred.	post.)	I® w§8| HM K«? isKe H	jBjj	PS	ga	§21	]300	-	letna 2600.
Trst	JHS	mmMB	JHj	JHL	mJH BS	po	dogovoru
Poštnina plačana	BBI BH Bi^BV I^BS HH	SSISBHB ŠIBI	■■	Spedizione	^bb.	postale I. gr.
ŠT. 345	TRST,	ČETRTEK	30.	MARCA	1961,	GORICA	LET.	X.
PRAZNIK KRŠČANSKEGA OPTIMIZMA
/7 1 stajenje beseda, ki je v vseh jezikih polna vzvišenega, duhov-{_/• nega pomena, a ki ni v nobenem jeziku hkrati tako polna poe* zije kot v slovenskem.
Ob tej besedi se nam prikažejo v duhu bele/čiste slovenske vaJ si : pomladni vetrič pihlja preko komaj ozelenelih polj in morda se blesti tu pa tam še bela lisa snega. Iz lin zvonikov vaških cerkva se razlega pritrkavanje. Po cesti skozi vas in po bližnjem polju se vije velikonočna procesija. Fantje v najlepših oblekah, dekleta vsa nova, krepki gospodarji in postavne gospodinje. Od konca vasi odmevajo niožnarji in otroci še med procesijo stiskajo v rokah rdeče pirhe . . .
Današnja stvarnost je manj folklorno slikovita, manj praznične* •n slovesna na zunaj. Toda velikonočni praznik, praznik Vstajenja, rti nič izgubil na svojem pomenu. Ostal je praznik božjega Odrešenja, praznik človekovega duhovnega prebujenja in prerojenja.
Kot je Gospod vstal iz groba, celo v začudenje tistih, ki so ve-i rovali Vanj, tako naj vstane naš duh ob tem prazniku iiz groba zakrknjenosti in brezupa. Ni važno, če se to zgodi ob pritrkavanju zvonov in pokanju možnarjev, ali v globoki tišini cerkve, v kateri je že zamr|a zadnja molitev in zadnji odmev pesmi, ali celo v odmaknjenosti lastne sobe, za zaklenjenimi vrati. Važno je, da se zgodi in
da naš duh vstane z Gospodom vred iz mrzlih obokov grobnice.
Ne zakrknimo se v brezupu, ne dajmo se premagati od sovra-šiva, ne vdajmo se občutku nemoči nad našo lastno grešno naravo, nad lastno nemočjo in nad nemočjo našega naroda, ki je samo veliko občestvo, v katerega mi vsi projiciramo lastno osebnost in ji damo v njej možnost razmaha, edini naravni širši okvir, ki ga ima po božji volji človekova osebnost, da se razmahne in uveljavi.
Res je, da naše ljudstvo na teh tleh in mi vsi z njim že dolgo nosimo svoj križ, že vse predolgo traja njegov Veliki petek in vedno spet se najdejo taki, ki bi mu ga radi podaljšali in ki vpijejo »Smrt mu!« Tako so vpili nekdaj, pred več kot 1900 leti tudi Kristusu, ko so ga bičali in mu naložili križ na rame. Videli so ga umreti in so se morda veselili • »Ni ga več. Mrtev je.« Toda On je vstal in jih s tem premagal in osramotil.
Umre samo, kar je gnilo in ostarelo. Zdrav duh in zdrav narod pa ne moreta umreti. Z zaupanjem v vstalega Kristusa in v življenje, z vero v dokončno vstajenje pravice in resnice bo duh vedno spet vstal iz groba, v katerega ga skušajo zapreti tisti, ki le sovražijo.
Zato si ohranimo zdravje in vedrino duha in doživeli bomo nekoč tud mi srečno Vstajenje,
Pomemben govor predsednika Gronchija
POTRES V MESSINI
V petek so precej močni potresni sunki preplašili vse prebivalce ob Mesinski ožini. Dvaindvajset potresnih sunkov je naj- Predsednik republike je imel v soboto bolj prizadelo mesto Messino. Prebivalci d°PoIdne svečan govor ob proslavi 100-let-so bežali na prosto, ker so se zbali, da se nice italijanskega zedinjenja. V slovesno bodo ponovile grozote potresa ob božiču le- okrašeni dvorani poslanske zbornice se je ta 1908. K sreči pa ni bilo tako hudo kot zbralo 845 poslancev in senatorjev. Med od-
utegne kdo reči, da gre preko svojih pravic, si monarhist Covelli ni mogel kaj, da ne bi svečanosti motil z vzklikom: »Je res, je res!«
Gronchi je med drugim poudaril, da se
takrat. Porušilo se je le nekaj starih hiš, šotnimi sta bila prejšnji predsednik repu-! mora zedinjenje Italije izpolniti še s so-30 poslopij pa je tako poškodovanih, da blike Einaudi, ki je bolan, in voditelj so-so se morali stanovalci izseliti. Dve osebi cialdemokratske stranke Saragat. Prisotna sta umrli, a zaradi strahu. Nekaj desetin sta pa bila dva poslanca Južnih Tirolcev, ranjenih oseb so prepeljali v bolnišnice. Svečanosti se je udeležilo nad 700 povab-Manjši potresni sunki se še ponavljajo. ljenih gostov.
Znano potresno opazovališče Bendandi je Predsednik je bral svoj govor pol ure. V izdalo poročilo, da je ta potres v zvezi z začetku se je spomnil zgodovinskih dogod-novimi sončnimi erupcijami, ki so bile že kov pred 100 leti, nato pa je proslavo zedi-prej natančno preračunane. Ker ni hujših njenja države povezal z današnjo italijan-napovedi, so se prebivalci že pomirili. sko stvarnostjo. Ko pa je pripomnil, da
Zborovanfe Južnotirolske ljudske stranke
V soboto je bil v Bocnu redni letni občni zbor Južnotirolske ljudske stranke. Predsednik dr. Silvius Magnago je v daljšem govoru orisal delo in napore stranke za obrambo pravic južnotirolske manjšine. Podpredsednik dr. Brugger pa je obrazložil stališče Južnotirolske ljudske stranke do prihodnjih avstrijsko-italijanskih razgovorov v Celovcu. Precej ostra razprava se je vnela, ko so pretresali besedilo končne resolucije. Nekateri zborovalci so namreč poudarjali, da mora stranka zahtevati, naj se manjšini prizna pravica samoodločbe. Z večino glasov pa je bila sprejeta zmernejša resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da se stranka bori za takšno rešitev manjšinskega vprašanja, ki je v skladu z obstoječimi pogodbami. Zahteva pa za Južno Tirolsko široko samoupravo in ugotavlja, da Italija še ni opustila načrta, da bi etnično preplavila Južno Tirolsko«. »S tem«, nadaljuje resolucija, »otežkoča Južnim Tirolcem, da bi ohranili lojalnost do države«. Če pa bodo spričo protievropskega zadržanja Italije propadli vsi napori za pravično ureditev južnotirolskega vprašanja, bo nastal nov položaj, zaključuje resolucija. Del italijanskega tiska vidi v tem dostavku prikrito grožnjo.
Pri volitvah v novo vodstvo so bili izvo-1 ljeni dosedanji predsednik in vsi štirje podpredsedniki.
Atentati
V ponedeljek proti zori sta dva silna poka zbudila iz spanja prebivalce v Bocnu in Meranu. Razpočile so se bombe, ki so jih neznanci postavili v kleti dveh stanovanj-
skih blokov v gradnji. Obe eksploziji, v Meranu in Bocnu, sta se zgodili ob isti uri. Poslopji sta precej poškodovani. Odkrili so pa še poskus pri St. Mihaelu ob Adiži. Vži-galna vrv, napeljana proti skladišču cestne uprave (ANAS) se pa ni vnela in zatorej ni prišlo do eksplozije.
Znano je, da se je pred temi ponedeljko-' vimi atentati pripetil prejšnji teden tudi bombni napad na stebre za visoko napetost. Oblastva povezujejo vse štiri poskuse in jih pripisuje skrajnim nemškim elementom.
Kakor kaže, so ti tudi v nasprotju z vodstvom Južnotirolske ljudske stranke, ki je potrdila sicer svojo odločno borbo za dosego manjšinskih pravic, a je obenem naglasila, da se ne bo posluževala protizakonitih sredstev.
Notranji minister Scelba je ukazal takoj naj strožjo preiskavo.
cialnim napredkom. SvObodo je treba združiti s pravičnostjo, kajti ni svoboden, kaor je suženj bede ali slabega zaslužka ali negotovosti zaposlitve. Ob koncu je še dodal, da mora biti državljanom zajamčena ne samo politična, marveč tudi gospodarska demokracija.	,
Govor je naletel na razjične kritike. Togliatti je pripomnil, da ni prav, če se ni omenilo odporniško gibanje med dmgo svetovno vojno. Liberalec Malagodi pravi, da manjka v predsednikovi poslanici poudarek idejnih in političnih smernic za dobo po zedinjenju, kajti boj proti totalitarizmu z desne in leve se še vedno nadaljuje. Nenni in socialni demokrati so pa govor pohvalili.	,
Protestna brzojavka
V zvezi s ponedeljkovo protislovensko, šovinistično manifestacijo v Trstu so Slov. kršč. soc. zveza, Skupina neodvisnih Slovencev, Slov. dem. zveza, Slov. kult. gosp. zveza in Neodvisna socialistična zveza poslali predsedniku Fanfaniju in notranjemu ministru Scelbi protestno brzojavko, v kateri zahtevajo, naj oblastva sprejmejo primerne ukrepe v korist mirnega sožitja na tem ozemlju.
OPOZORILO
Bralce in naročnike opozarjamo, da zaradi današnje povečane izdaje prihodnja številka Novega lista ne izfde prihodnji četrtek, temveč dne 13. aprila.
Laos nov preizkusni Kamen
Blagoslov Velikonočnega ognja na KoroSkem
Zadnjeindijska država Laos, ki je bila na ženevski konferenci leta 1954 s Kambodžo vred proglašena za nevtralno državo, stoji prav te dni v ospredju političnega trenja med vzhodnim in zahodnim blokom. Sovjetska zveza je namreč že pred pol letom začela podpirati laoške upornike in jim dobavljati orožje po zračnem mostu. Združene države so v odgovor začele s premiki svojega vojnega ladjevja. Nastala je nevarnost, da bo prišlo do druge Koreje in morda do tretje svetovne vojne. Sam Kennedy je na eni zadnjih tiskovnih konferenc izjavil, da pomeni odgovor Sovjetske zveze g,e' de zapletljajev v Laosu, kakšna bo bodočnost sveta v prihodnjih letih. Poudaril je, da zahtevajo Združene države spoštovanje neodvisnosti in nevtralnosti kraljevine Laos.
V ponedeljek je sovjetski zunanji minister Gromiko obiskal ameriškega predsednika v Beli hiši. Razgovarjala sta se tričetrt ure. Oba sta izrazila željo, da je treba najti mimo pot za rešitev spora. V podobnem smislu je pisala tudi moskovska Pravda.
Tej želji po mirnem dogovoru in ohranit- nika“kar"nedosegljivaM«"'mihjonov7trT
vi sedanjega položaja v Zadnji Indiji, je dala stvarni poudarek tudi konferenca SEA-TO, to je držav jugovzhodnega azijskega pakta, ki se je sestala v torek v Bangkoku. Osem zunanjih ministrov te zveze, v kateri so tudi Amerika, Anglija in Francija, je sklenilo, da se bodo omenjene države z vsemi sredstvi uprle slehernemu poskusu, zrušiti neodvisnost in nevtralnost Laosa. To se pravi, da tudi z vojno.
Sedaj je odvisno od Sovjetske zveze, da pristane na mirni izhod. Laos je postal preizkusni kamen, ali so miroljubne izjave Hruščeva res iskrene.
DRAGA UMETNINA
Pariški založnik umetnin Joseph An drč je postavil na prodaj posebno izdajo Apokalipse. To je zb r-ka slik, ki predstavljajo sedem vizij sv. Janeza 0 koncu sveta. Vsako sliko je izdelal poseben umet' nik; med temi tudi Salvador Dali. Umetniški zve-zek, bolje sveženj, je. sestvaljen iz 150 listov, prirejenih na najfinejšem pergamentu iz ovčje kože-Platnice jmain v bron vdelane dravulje. Ur etrišk'1 knjiga tehta 90 kg. Cena je. pa za navadnega smrt'
Zakaj fašizem v Trstu dviga glavo
Potek uradne proslave 100-letnicc zedinjenja Italije, ki je bila v ponedeljek v tr žaškem gledališču Verdi, lahko nudi vsakomur jasno sliko sedanjih političnih raz mer v Trstu. Potek proslave in dogodki,, ki so ji sledili, so predvsem dokazali, da po staja tržaški fašizem čedalje bolj napada len in drzen. Toda poglejmo najprej dogodke same.
Uradne proslave so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, med njimi generalni komisar Palamara, škof msgr. Santin, mnogi občinski in pokrajinski svetovalci ter zastopniki raznih kulturnih, bojevniških in drugih organizacij. Prisotna pa je bila tudi skupina znanih mladeničev iz zloglasnega »Odbora za nacionalno budnost«, ki niso prav nič skrivali svojih namenov. Ti so namreč že v začetku proslave raztrosili letake iredentistične vsebine ter s klici »Fiu-me«. (Reka), »Istria« (Istra), »Dalmazia« (Dalmacija) prekinjali že podžupana Cum-bata, ki je otvoril in vodil proslavo. Svoj pravi obraz pa so pokazali s tem, da so se drznili prekiniti celo slavnostnega govornika tržaškega vseučilišča profesorja Tabac-ca. Razgrajačem ni bilo namreč všeč, da Je o zedinjenju govoril z zgodovinskega vidika, in zato so mu kar zabrusili v obraz: »Basta con queste disquisizioni filosofiche« (Nehaj s temi filozofskimi razglabljanji!)
LOV NA SIRENE
Ni še tista doba kislih kumaric, ko vsepovsod vidijo dolge morske kače ali v jezerih predpotopne pošasti. Vendar že pišejo vsi časopisi, da so ob obali angleškega otoka Man zapazili prave, žive morske deklice. Prvi jih je ugledal letalski častnik Roy Macdonald. Ko je ribaril z nekim tovarišem, tako pripoveduje, sta ugledala dve Plavajoči sireni ali morski deklici. Lepi, r°žnati lasje so jima kar vihrali, tako naglo sta plavali; menda kar po dvanajst morskih milj na uro. Druga oseba, ki je videla morske deklice, je pa mati županja obalnega mesta Peel. Ona pa je opazila vodno vilo, ko se je mimo sončila na skali. Županja pravi, da kaj tako lepega še nikdar ni videla. O prikazni pišejo resni angleški listi. Poslanec tistega okraja Iming je pa jazpisal veliko nagrado 20.000 šilingov, če kdo ujame živo morsko deklico. Menda bo c,°lgo čakal na lepotico.
Prof. Tabacco je res kmalu zaključil go-j J vor in imeli smo vtis, da ni povedal vseg'a,
I kar je nameraval.
Ko so na koncu peli državno himno, so ji razgrajači dodali refren s sramotilnimi besedami na račun predsednika Tita in s tem se je proslava pravzaprav zaključila. Nato se je po mestu razvil sprevod in tu so spet stopili v »akcijo« razgrajači ter vpili razna protislovenska gesla.
Proslavo za Italijo tako pomembne obletnice so torej določeni krogi v Trstu izkoristili za novo protislovensko in iredentistično manifestacijo, ki je bila hkrati dokaz moči novega tržaškega fašizma, zaradi česar bi se marsikateremu Italijanu morale vendarle odpreti oči.
Ni namreč več nobena skrivnost, da je prav dosedanja oportunistična politika do-| ločenih italijanskih antifašističnih strank s Kršč. demokracijo na čelu kriva, če fašizem v Trstu čedalje bolj dviga glavo. Že sam proglas tržaške KD ob 100-letnici zedinjenja daje po našem potuho fašistom.
»V vzhodnem predelu države« — pravi med drugim proglas — »KD ima tudi nalogo, zavzemati se, da se v enotno državi I vključijo tudi tiste sile, ki sedaj ne sodelujejo popolnoma in lojalno«.	j
Kljub nejasnosti teh besed mislimo, da' nismo daleč od resnice, če napišemo, da tiste »nelojalne sile« po mnenju tržaške KD tvorijo Slovenci v Italiji. Kot poznamo miselnost tukajšnjih demokristjanov, pa po-
OTTAVIANIJEVA KNJIGA
Kardinal Alfredo Ottaviani, tajnik sv. Ofi-cija, je izdal gotovo te dni neslučajno knjigo »II baluardo«, v kateri je priobčil okoli 30 člankov, pridig in spisov. Ottaviani, sin rimskega pekarnarja, mož železnega značaja, je izdal knjigo proti laicizmu, v kateri »se združujejo najrazličnejše, najraznovrst-nejše slike sveta od tiste liberalcev (med katerimi so tudi verniki) do tiste ateističnega komunizma, od tiste prostozidarjev, od radikalcev do tiste socializma«.
V »baluardu« ne manjka seveda znamenit govor, ki ga je spregovoril kardinal za »Cerkev molka« dne 7. januarja 1960 v cerkvi Santa Maria Maggiore v Rimu. Ker ga je izustil pred odhodom Gronchija v Rusijo, zveni kot obsodba pomirjevalne politike, h kateri je hotel Gronchi prispevati. Razume se, da ne manjka v knjigi članek pod naslovom »Služiti Cerkvi in ne se je posluževati«, ki je zbudil toliko odmevov.
Ottaviani ne prihrani svojih udarcev »komunistom iz zakristije«, to je onim »katolikom, ki so vzeli nekoliko laičnega struna«. Nič manj izrecno ne graja delavcev — duhovnikov. Za kardinala Ottovianija duhovnik je poklican delati duhovnika in ne orati njive, delati v tovarnah in pomagati delavcem pri razrednem boju.
POGAJANJA ZA ALŽIRIJO
Začasna alžirska vlada je potrdila vest, da se 7. aprila prično v švicarskem mestecu Evian pogajanja za ureditev alžirskega vprašanja. V zadnjih dneh so nastale nove težave, zlasti kar se tiče postopka, a so bile
»NOVI LIST« %eii ue^ele iui blafrtu-laulpetAe uelilcaMCM filcvziA-ike
m.aKamikam.j Lko leem, sodelavcem, 'ha. u&em Šimencem
meni zanje vključevanje v državno življenje asimilacijo in raznarodovanje Slovencev. Takšno pojmovanje države pa je očitno fašistično in pogansko in ne krščansko! Zato se ni čuditi, če se tržaški fašizem spričo takšnih razmer čedalje bolj krepi. .	'
pravočasno odstranjene. Francosko odposlanstvo bo vodil Louis Joxe, ki bo še pred pričetkom razgovorov odpotoval v Alžirijo in se posvetoval tudi s predstavniki tistih Alžircev, ki so ostali prijatelji Francozov in niso vključeni v osvobodilnemu gibanju.
Naše šolstvo z mrtve točke
Delegacija sindikalnih zastopnikov slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice se je prejšnji teden, od torka do petka, mudila v Rimu. Prišla je v stike s predsednikom poslanske prosvetne komisije prof. Ermini-jem, s poslancem in poročevalcem o predlaganem zakonu prof. Franceschinijem, z državnim podtajnikom prosvetnega ministrstva Elkanom in z raznimi poslanci socialistične in komunistične stranke. Odposlanci so naštetim in tudi drugim članom prosvetne komisije pojasnili načelna vprašanja, ki so v zvezi z zakonom za slovenske šole.
Kakor je že bilo omenjeno, se je na eni prejšnjih sej prosvetne komisije upiral poslanec De Micheli - Vitturi (MSI), da bi sploh prišel osnutek v razpravo. Večina članov je pa njegovo mnenje zavrgla. Na drugi pripravljalni seji je osnutek prišel v načelno razpravo. Podrobnejša razprava o uzakonitvi slovenskih šol bo pa prišla v pretres po praznikih. Člani komisije bodo govorili o posameznih členih in ustreznih popravkih ali dostavkih k njim.
Naša javnost, zlasti pa prizadeti šolniki pričakujejo, da bodo zaščitene tudi koristi učnega osebja, ki že toliko časa čaka na položajno ureditev ter živi takorekoč od leta do leta. Zatrdno torej upamo, da se je to za nas tako pereče vprašanje premaknilo z mrtve točke in da se bo uredilo v splošno korist.
Brez Izpitov
Prosvetni minister Bosco je odredil, da se bodo smeli vpisati v prvi razred srednjih šol učenci petega razreda osnovne šole — brez sprejemnih izpitov, kot je bilo dosedaj predpisano. Predlog je izglasovala senatna komisija. Ker se pa nekateri šolski krogi tej spremembi upirajo, bo novi predpis veljal le kot poskus za letošnje šolsko leto. Parlament bo moral izglasovati nov šolski zakon, ki določa obvezni pcuk od šestega do štirinajstega leta. Prvi razredi srednje šole bi postali nekako nadaljevanje osnovnošolske dobe in zatorej je razumljivo, da ni treba sprejemnih izpitov v višje razrede.
T'i2fiS ht*fj n
Tržaški občinski svet:
OBSODBA NAJNOVEJŠEGA FAŠISTIČNEGA DIVJANJA
Na torkovi seji tržaškega mestnega sveta je podžupan Cumbat sporočil, da so neznani zlikovci te dni onesnažili ploščo, ki je vzidana pod oboki občinske palače in ki vsebuje besedilo, s katerim je bil Trst odlikovan z zlato svetinjo. Ni težko uganiti, katerim krogom pripadajo doslej še ne odkriti vandali, ker so se ti spravili le nad tisti del besedila, ki omenja boj proti nacističnemu okupatorju.
Podžupan Cumbat je ostro obsodil to u-mazano in zločinsko početje, ki globoko žali vse mesto. »Prav tako odločno, a ne da bi mu pripisovali preveliko pomembnost«, je dejal prof. Cumbat, »je treba obsoditi organizirano motenje slavnostne proslave 100-letnice zedinjenja Italije«. Pri tem je mislil na ponedeljkove dogodke v gledališču Verdi, kjer je skupina madeničev, organiziranih v zloglasnem Odboru za nacionalno budnost, motila potek proslave z medklici iredentističnega značaja in celo prekinila slavnostnega govornika. »S takimi oblikami obnavljajočega se fašizma se prav gotovo ne morejo braniti domoljubne tradicije«, je zaključil podžupan Cumbat.
Sramotno fašistično divjanje je obsodil tudi demokristjan Coloni. Ta je med drugim ugotovil, da je treba predvsem ožigosati tiste kroge in osebe, ki vlivajo poguma mladim skrajnežem. »Te stvari se dogajajo«, je dejal Coloni, »tudi s privoljenjem predstavnikov nekaterih zvez in združenj. Od teh predstavnikov moramo zahtevati, naj obsodijo voditelje mladih, kajti drugače bodo sami soodgovorni« za to, kar se dogaja. Na koncu je izrazil željo, naj bi šolska oblastva pomagala, da bi se novi rodovi vzgajali v demokratičnem duhu, saj bi v tem oziru prav šola lahko imela od’o-čilno vlogo.
Zadnje dogodke so odločno obsodili še sooialist Pincherle, socialni demokrat Dulci in komunist Calabria. Spregovoril je tudi slovenski svetovalec dr. Simčič, ki je med drugim ostro grajal fašistične mladeniče, ki so v gledališču Verdi vpili proti Slovencem, ter obžaloval, da se je to dogajalo v prisotnosti varnostnih organov, ki niso ničesar ukrenili, da bi protislovenska gonja nehala. Dr. Simčič je na koncu ugotovil, da je širjenje narodnostne mržnje prepovedano ne samo po določilih ustave, temveč tudi po londonskem sporazumu.
Mačkovi je v-»tržaškem zalivu (fXo M. Magajna)
POLOŽAJ V LADJEDELNICAH
Po stavki v Tržiču, zasedbi ladjedelnic v Miljah in Trstu so zahteve delavstva, vsaj kar se tiče mezdnih pogojev, akordnega dela in proizvodne nagrade, za silo urejene.
Nikakor pa še ni urejen celotni položaj in še manj zagotovljen obstoj ladjedelnic v sedanjem obsegu. Združene jadranske ladjedelnice ali CRDA (Cantieri Riuniti del-I’Adriatico) so odvisne od Fincantieri, gospodarske organizacije ladjedelnic na vsedržavni osnovi. Pri podjetju je soudeležena tudi država. V visokih gospodarskih in državnih krogih proučujejo že dalj časa, kako bi iz gospodarskih vidikov čimbolj do-bičkanosno porazdelili vsa ta podjetja. Minister Bo, ki vodi ministrstvo za državno soudeležbo pri gospodarskih podjetjih, je že izjavil, da je vložen pri zborničnem predsedstvu osnutek, kateri predvideva znižanje delovne zmogljivosti v naših ladjedelnicah J<ar za eno tretjino. To se pravi, da namerava vlada skrčiti delo v jadranskih gradi-liščih.
Že sedaj je stanje teh podjetij, kljub trenutnim izboljšavam v prid delavstvu, zelo slabo. Zdaj naj se obrati še skrčijo, pa bo spet na stotine delavcev na cesti. Takšne namere bodo zbudile nov val nezadovoljnosti spričo že tako slabega stanja industrije v goriški in tržaški pokrajini.
DELAVCI ZASEDLI ARZENAL
V soboto so delavci Tržaškega arzenala
in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah dokazali, da so trdno odločeni voditi do kraja svoj boj za zboljšanje delovnih pogojev. Ker jim ni bila priznana proizvodna nagrada, kot so
U
-V
. ■■•> v. »v,.	i	> v:*	' r*
f., V	f	::
It's,
•V, v •«
• .M;),r u 'i .. < 1	M
ftV. P M?,
Zgonik na tržaškem krasu (f.to M. Magajna)
jo pred kratikim dosegli njihovi tovariši iz Jadranskih ladjedelnic, so sklenili zasesti obe delovišči. Ob določeni uri so najprej spustili domov vajence in tiste delavce, ki so pri slabem zdravju, nato so zaprli vsa vrata in bili trdno odločeni, da jih ne odprejo, dokler ne bo sprejeta njih zahteva.
Vse to se je zgodilo brez neredov. Delavci so ostali v ladjedelnicah do nedelje popoldne, Ko so pa prejeli zagotovilo, (jo
se bodo o njihovem vprašanju začela pogajanja med sindikalnimi zastopniki in Inter-sindom, so zapustili delovišči in se vrnili domov.
^Slovenski večer” v Avditoriju
Slovenska prosveta v Trstu je priredila v nedeljo (26. t. m.) popoldne v Avditoriju predstavo pod naslovom »Slovenski večer«. Spored so sestavljale recitacije pesmi, petje in drama slovenskega pisatelja Branka Rozmana »Roka za steno«. Uvodne besede je 'spregovoril prof. Jože Peterlin.
V prvem delu sporeda smo slišali pesmi mladih tržaških pesnikov Griša Mikuža, Vojke Strgar, Jožeta Pirjevca, Brune Pertot, Marija Mavra in Simona Pevca. Prva dva sta sama brala svoje pesmi, medtem ko so druge pesmi brali člani Slovenskega odra Miro Opelt, Matejka Peterlin in Gregor Per-tot .Tako so prišle zvočno gotovo bolj do izraza, vendar pa bi bilo občinstvo rado osebno spoznalo mlade pesnike in bi jim bilo radevolje oprostilo kakšne recitatorske nepopolnosti. V splošnem so napravile pesmi dober vtis in lahko rečemo, da je ta skupina mladih pesniških talentov resničen obet za tukajšnjo slovensko literarno ustvarjanje. Zato je vsak pesimizem v tem pogledu neupravičen. Želeti je samo, da bi mladi liriki vztrajali na svoji poti in se dalje izpopolnjevali.
Naj pripomnimo, da ima ena izmed njih, Bruna Pertot že. v tisku svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Moj beli trn«. Izdala jo bo »Mladika«.
Pred nastopom mladih pesnikov in po njem je zapel moški oktet iz Gorice nekaj slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Petje je bilo ubrano in glasovi pevcev so kultivirani in disciplinirani kot pri malokateri takšni skupini.
Sledila je Rozmanova drama »Roka za steno«, ki je bila napisana kot radijska slušna igra, a je hotel napraviti režiser Jože Peterlin z njo zanimiv poskus odrskega »recitala«. Kot tak je poskus do določene mere uspel, hkrati pa se je pokazalo, da je Rozmanovo deJo vse prej kot prava drama za na oder. Avtor je izrazil v obliki dolgih samogovorov oziroma izpovedi tragične usode posameznih slovenskih beguncev in preko teh tragedijo kolek-
predaleč v temno, celo za poučenega komaj razumljivo simboliko in patos. Poezija in tragičnost bi si lahko našla tudi bolj preprost in razumljivejši izraz.
Za igralce so predstvaljali tako zelo dolgi monologi trdo preizkušnjo, tembolj ker so bili ves čas samogovora usmerjeni vanje snopi luči, medtem ko je ostali del odra zagrinjala tema. Vsi so kljub temu svojo nalogo zadovoljivo rešili, prav posebno pa še Marija Mislej kot dekle, zapleteno v tragična protislovja, iz katerih se ne zna izkopati, Jurij Slama kot mož in Drago Stoka. Vse pa je nad-kriljevala s človeško polnostjo svojega lika in po izdelani igri Stana Olicija kot zrela ženska in mati. Neznanec Ladija Vodopivca je bil nekam suhoparen in uradniški, medtem ko vloga Marije Ofi-cije ni prišla veliko do izraza in je bila bolj scensko dopolnilo. Toda tisto malo, kar je imela povedati, je bilo v skladu z igro ostalih.
Režiser Jože Peterlin je pokazal nekaj dobrih domislekov, n. pr. v sceni z zasliševanjem jetnice, v splošnem pa bi mu lahko očitali, da se je preveč držal besedila in slušnega značaja igre. Mislimo pa, da bi ne bilo škodovalo, če bi bil izluščil iz monologa vsakega begunca vsaj en najznačilnejši prizor in ga podal v odrski obliki. Delo bi bilo tako močno pridobilo na razumljivosti in odrski učinkovitosti. V takih primerih si režiser pač lahko pri' vošči nekaj drznosti in samostojnosti.
Scenarija Ladija Vodopivca je bila abstraktna in funkcionalna, o glasbeni spremljavi pa je komaj mogoče kaj reči, ker spričo slabega ozvočenja sk<>-ro ni prišla do izraza. Le glas recitatorja je bolje odmeval.
številno občinstvo, ki ga je predstava pritegnil3 kljub lepemu pomladnemu vremenu zunaj, je bil° lahko Slovenski prosveti doka/., kako si naši ljudje vendarle želijo kvalitetnih prireditev. To naj bi J*
tiva, toda pri tem je zašel po našem mnenju vsebilo v vzpodbudo in priznanje.
J-
is
VOLITVE
Goriška prefektura je v petek izdala odlok glede bližnjih pokrajinskih in občinskih volitev. Določene so za nedeljo, 28. maja. Za pokrajinske volitve je odrejenih 24 volilnih kolegijev. V Gorici jih je neznačenih sedem.
Nove občinske može pa bodo izvolili v 22 občinah; med temi so tudi Doberdob, Števerjan in Sovodnje. Volilni sedeži v občinah pa bodo objavljeni šele 13. aprila.
S prvimi volilnimi shodi so začeli v nedeljo socialni demokrati. Druge stranke se žele pripravljajo. Slovenski volivci si še niso na jasnem, kam jih bodo potegnila vodstva raznih političnih struj.
Slovenski volivec pa danes že sam prav dobro razume, da manjšina ne more odločevati v svetovnonazorskem merilu, marveč da se mora boriti le za vsakdanje praktične udejstvitve manjšinskih pravic in za svoj narodni obstoj!
—0—
Opozarjamo vse volilne upravičence, da poskrbe do volitev za obnovo osebnih izkaznic. V veljavi so namreč le tri leta.
PODGORA
Delavci v podgorskih predilnicah so v nedeljo ponovno stavkali. Gre že za drugo stavko v dobrem tednu dni. Delavci zahtevajo od lastnikov predilnic in tkalnic povišek mezd in delež od proizvodnje. Prava pogajanja med qbema strankama se še niso pričela. Upajmo, da ne bo tudi v podgorskih tovarnah prišlo do takšnega stanja, kakršno je bilo v tržiških ladjedelnicah.
TRŽIČ
Kot drugi občinski sveti na Goriškem je le dni tudi tržiški sprejel resolucijo proti dvojezičnosti. Sestavljena pa je nekoliko drugače kot ostale, ki se zde napisane po nekakšnem skupnem vzorcu. Tržiški svetovalci pravijo, da manjšinam priznavajo narodne pravice, kot jih med drugim določa nstava. Vendar opozarjajo vlado, naj upošteva dejansko stanje, se pravi številčno razmerje med obema narodnostma od kraja do kraja, da se ne bo v Trstu in v vsem obmejnem pasu žalil čut pravičnosti. Ta trditev je nekam precej zavita. Menda se da tako razumeti, da se sme dvojezičnost uvest' samo v vaseh, kjer so Slovenci v večini, drugod pa ne. V tistih krajih pa, kjer so umetno naselili razne priseljence, bi Slovenci ne imeli pravice do uporabe materinščine v javnosti. Gre torej za novo diskriminacijo med italijanskimi državljani slovenske narodnosti. Nekateri naj bi ime-
določene pravice, drugi pa ne. Taki logi-Kl pri izvajanju ustavnih določb, ki poudarjajo, da smo pred zakonom vsi enaki, sc moramo prav čuditi.
ŠTEVERJAN
Že nekaj časa se nismo oglasili v Novem 'stu. Zato pa sporočimo danes nekaj mi-11 in novic. Kmetovalci so prav zadovoljni * vremenom; tisti dež na praznik sv. Jože-a je prišel kot mana iz nebes, če bo vreme ako držalo z malo dežja vmes, se nam res cbeta dobra letina.
V več krajih po naših gričkih so odprli osmice. Vino je prav dobro in poceni. O lem so prepričani mnogi Tržačani, ki prihajajo v naša Brda na izlet in na kozarec dobrega vina. žal pa nam je, da je malo ali nič kupcev na debelo. Zato se tudi odpirajo osmicc, da bi se vsaj nekaj vina stočilo.
Škoda tudi, ker imamo še vedno slabe ceste. Po neasfaltirani cesti prihaja dosti avtov in motornih vozil. Za njimi se dvigajo oblaki prahu in legajo na vrtove pied hišami in, kjer so osmice ob cesti, napolnijo še kozarce. Prizadeti so prebivalci, izletniki in zelenjadni vrtovi.
Upamo, da bo to zadevo vzela občina v roke in popravila, oziroma asfaltirala cesto vsaj od Pušče do Dvora in ne samo križišče na Bukovju. Dandanes je asfaltiranje cest po vaseh prav tako potrebno kakor na primer elektrika in vodovod in ni zatorej noben luksuz.
OSLAVJE
Zopet je zazvonil mrtvaški zvon enemu izmed naših domačinov. Včeraj dopoldne ob pol enajstih se je 52-letni delavec Lojze Markovič vozil z motornim kolesom s pevmskega mosta po ulici XX. septembra. Nesreča je hotela, da je trčil v lahki tovornjak in treščil na cesto. Zadobil je hude poškodbe in notranje krvavenje. Komaj ga je Zeleni križ prepeljal v bolnišnico, je revež podlegel ranam.
PALKISČE
Danes teden se je po dolgem času vendarle izpolnila naša želja. Zasvetile so električne luči. Skoraj vsi časopisi, kakor tudi številni tujci, ki so se vozili skozi Dol, so se čudili, da v tako prometnih krajih, še pogrešajo električno razsvetljavo. Dela so izvršili uslužbenci Selvega. Stroški za vso napeljavo po Dolu, tudi do zadnjih hiš, so preračunani na štiri milijone lir. Država prispeva štiri odstotke in pol. Upajo, da bo-
do v nekaj mesecih vse hiše v Dolu imele električno luč. Prebivalci seveda upoštevajo prizadevanje občine, da so se ta dela izvedla.
SOLKANSKO POLJE
Globoko je pretresla vse stanovalce v najsevernejšem okraju mesta novica, da je v bolnišnici umrl naš sosed Justin Figelj iz ulice Scogli št. 55. Triintridesetletni delavec v Safogu se je ponesrečil že pred desetimi dnevi, ko se je na motociklu vozil domov. Našli so ga nezavestnega že prav blizu domače hiše. Na glavi je zevala velika rana, ker se je z vozilom v temi zaletel v drevo. Prepeljali so ga sicer brž v bolnišnico in ga operirali. Pomagalo pa ni nič več. Revež ni ves čas prišel k zavesti. V ponedeljek popoldne je izdihnil. Znanci in sosedje sočustvujemo s ponesrečencem in njegovimi prizadetimi svojci.
RUPA
Kakor smo že pisali, tako se je tudi zgodilo. Rupenski pevski zbor se je na praznik sv. Jožefa oglasil po tržaškem radiu. Zapel je venec slovenskih pesmi. Ob tej priložnosti čutimo zlasti pevci dolžnost, da se zahvalimo požrtvovalnemu pevovodji Niku Pavletiču. Posebej omenjamo tudi vztrajno sopranistko, ki s svojim lepim glasom precej zaleže pri zboru.
Ko so pevci odpeli, so kar v dvorani tržaškega radia na traku svoje petje poslušali. Dobili so vtis, da so se dobro odrezali. Tisti, ki smo zbor poslušali pri oddaji, potrjujemo mnenje pevcev. Zbor je spremljal na pevskem izletu tudi domači župnik.
Prepričan sem, da bo naša lepa pesem v naši vasici še nadalje živela v bodrilo in ponos.
Dopisnik
USTANOVITEV ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA »OLYMPIA«
V petek, 24. marca, je bilo ustano.l em v našem mestu športno združenje »01ynipia«. Pri us.a-novitvi tega slovenskega društva, ki ima namen družiti naše atlete in jim tako omogočati skupne nastope pri raznih športih, je prisostvovalo precej veliko število mladine, pa tudi odraslih, kar dokazuje, da je med našim ljudstvom precej zanimanja za športno udejstvovanje.
Motiv is goričkih Brd
fz spominov starega interniranca
Moja velika noč leta 1941
Predvelikonočne dogodke leta 1941 sem; Pri sebi sem si mislil: neprijetno je to vsta-doživljal na potovanju, kjer sem reševal dru- jenje, a to zvonjenje morda le oznanja resnič-žinske in druge zadeve, saj sem predvideval, no vstajenje.
da bo tem dogodkom sledila dolga vrsta ne-j	Vas je bj|a tjhg	jn	^ nekaterj sQ	bj|j
prijetnosti Ko sem	se vračal	prot, domu sem.	cerkvj prj s|užbj	božjj;	drugj	doma	.
na vel,ki četrtek obiskal družino mo,e hčer-opravkih ,me| sem vtjs# da se |judje
ke, ki je bivala nek e ob irens em moriu* | s|<rjvaj0 pred nečim neznanim. Srečal nisem Hčerka mi je povedala da so me na n|enem, pe	jjate|ja ne znanc£i/ da bj se pos|ovila, ko
domu prejšnji dan iskali varnostni organi. I	odhaja| pa do|go jn neznanQ tovanje)
Zato sem že s prvim vlakom odpotova proti j s kat morda nj bi|o vrnitve. domu, kamor sem	prišel na	veliki petek pod:
noč. Doma so mi	povedali,	da me orožniki!	Na karabinjerski	postaji sem	imel občutek,
iščejo že ves teden. Zažugali so celo, da bodo da so me sPreiel' 2 nekim pomilovanjem. V-zaprli moje družinske člane, ako se ne pred- kleniIi so me ter spravili v avto, ki je že ča-stavim.
Še isti večer sem domači karabinjerski postaji sporočil, da sem se vrnil domov. Odgovorili so mi, naj se pri njih javim drugi dan ob osmi uri zjutraj. Čez nekaj časa pa je prišel na dom karabinjer in zahteval, naj dam častno besedo, da se bom ob določeni uri res javil. Na to zahtevo sem seveda pristal.
Drugi dan — bila je velika sobota — sem se poslovil od družine, od otrok in žene. Nihče ni jokal, saj so bili teh stvari že vaieni.
Stopil sem za trenutek v cerkev, kjer je bila
velikosobotna maša. Ravno tedaj ie mašnik. ...	.	.	v	,	~	. ..
,	,	...	,	v	,	,	bila	sva se skozi zelezno ograio. Ostali zapor-
zape s oves no q orno; zabuca e so org e, za- ., .	, ...	.	_ v v .	,	..	.
7	^	^	| ,	a	,	|k| sq bi|( znam jrzacam mecj mimi tudi
donela |e pesem in zazvonili so vsi zvonovi v|	......	,v	'	,
cerkvi in v zvoniku. Ker se je bližala ura, ob j mol' pri|atel|i in znanci. Ker pre|sm dan m-kateri sem se moral javiti pri karabinierih, sem imeli prilike naročiti »spežo«, mi je sin odšel. Med slovesnim zvonieniem farnih P° Paz"lku Posla> P°\ lltra ,vina' kl
kal name. V spremstvu treh karabinjerov so me odpeljali na železniško postajo in nato v tržaški zapor Coroneo. Tu sem prvo noč prebil v osamljeni čeprav veliki celici.
Drugi dan — bila je velika noč — so me predpoldne izpustili iz celice na enourni sprehod na skupnem dvorišču. Tu sem kmalu o-fjazil, kako so mimo dvoriščne železne ogra* je, a na drugi strani prihajali priporniki, ki so bili na razpolago zloglasnega fašističnega Posebnega sodišča. Prvi med njimi je bil moj sin. »Oče, tudi ti si tukaj?« tako me je pozdravil. »Kakor vidiš,« sem odgovoril. Pol ju-
ga
sem OdSei. /V\ea slovesnim ZVUluernem larimi,- ■	'vi	t	i
. jv .vi .i   kirs navadno naročeval za druge, ker sam ni pil
in podružniskih zvonov sem korakal do to 11 z- (
nje karabinierske postaie in v neznano, a go-
tovo neprijetno prihodnost.
S sinom sva se na tak način še večkrat srečala v tržaškem zaporu. Vsakokrat sva tudi izmenjala po nekaj besedi, če paznik ni bil preveč siten.
Po dveh mesecih, in sicer konec maja I. 1941 so me izpustili iz zapora in odpeljali v internacijo. »Obiskal« sem tako taborišča Bonifica di Pisticci, Ustico, Gastel Mont'Albano pri Florenci, kjer sem prišel pred vojaško sodi šče. Ob kapitulaciji Italije sem zbežal iz taborišča in sodeloval s partizanskim odredom v Umbriji.
Med mojo odsotnostjo je padlo breme vzdrževanja družine in gospodarstva na rame moje žene. Požrtvovalno je prenašala hude ne-prilike, posredovala v zvezi t zagovorništvom sina pred Posebnim sodiščem, obiskovala mene in sina v zaporu v Trscu, nama pošiljala priboljške in tako skrbela, da sva,- čeprav v internacij)'; ali zaporu, vendarle praznovala veliko noč.	r
Za veliko noč leta 1944 sem se po treh letih zapora in internacije izčrpan'in v 61. letu starosti vrnil domov.
A. V—k.
Stavka zdravnikov
Po stavki odvetnikov se zdi, da pridejo na vrsto zdravniki. Napovedali so stavko za 8. april. Na ta dan ne bodo sprejemali bolnikov, razen v nujnih primerih.
Zahteve zdravnikov so predvsem dvojne vrste. Upirajo se novi odredbi, da bodo morali odslej voditi točen seznam ordinacij in vplačil v dvojniku. Financa ima nanireč namen imeti natančen vpogled, koliko zaslužijo zdravniki, da jih lahko primemo obdavči.
Drugi protest je pa naperjen proti vedno bolj naraščajočemu številu bolniških blagajn z lastnimi ambulatoriji. Pri teh so pa zdravniki malo plačani. Poleg te škode pa zdravniki zgubljajo zaslužek, ker se občinstvo vedno manj poslužuje zasebnih zdravnikov. Vsaj tako pravijo. Ljudje, zlasti revni pa imajo v tem pogledu kajpak svoje mnenje.
Mf* i*il l !j(Mj
ČEDAD
Ceste in ovinki v okolici Čedada so Še vedno precej nevarni. Na tako imenovanem »stradonu« se je pripetilo že več nesreč. V nedeljo se je po tej cesti vozil na kolesu 18-letni Franko Tarondo. Ko je hotel zaviti na levo v ulico Resistenza, mu pridirja naproti vojaški avto. Trčenje je bilo neizogibno. Mladenič je padel na tla in si pretresel možgane. V bolnišnici se bo mo ral zdraviti več časa.
^?odtaioh i% oesolja
■V . ■	   E.'	Z.	~	4.
Pustil sem avto na poti, ki je vodila do razvalin in ki je bila tako porasla z visoko travo, da je ni bilo razločiti od ostalega terena. Ugotoviti jo je bilo mogoče samo po obkrušenih in delno polomljenih betonskih kolih, ki so služili nekdaj za opornike v ogradah pašnikov na obeh straneh. Odšla sva k morju in Eva je kot navadno razgrnila na trati med skalami odejo iz avtomobila, na katero sva sedla.
Vsenaokrog je vladala velika tišina. Slišati je bilo le daljno bučanje morja, ki je nenehno, kot v igri, pljuskalo ob skale in zagrgralo včasih skoro s človeškim glasom, in tiho, nenehno brenčanje čmrljev in čebel, ki so obletavali cvetje na travniku. Le včasih je zakrakal kak vran, ki je visoko preletel zaliv.
Nebo je bilo globoko sinje in čudno prazno. Nobenega letala, nobenega aeravta ni bilo opaziti na njem. Bilo je, kot da so se te ptice iz jekla in plastike potuhnile pred nevidnim jastrebom, ki preži nanje z neba. Toda nebo je bilo globoko sinje in se je zdelo nedolžno, kakor prvi dan stvarstva.
»Želiš jesti?« je vprašala Eva.
»Ne še,« sem rekel.
»Zbudi me, kadar boš postal lačen,« je smehljaje dejala in legla na hrbet, z rokami sklenjenimi nad glavo in z zaprtimi očmi zaradi sonca, ki je stalo visoko na nebu.
»Tudi z zaprtimi očmi ga razločim,« je rekla. »Če obrnem glavo drugam, je za zaprtimi vekami sama noč. A če jo obrnem proti soncu, postane vse rožnato.«
»In zdaj, kakšno je?« sem vprašal in razprostrl dlan pred njenim obrazom.
»Črno. Proč z roko!«
Poljubil sem jo na tople, rdeče ustnice.
»In zdaj?«
Namesto odgovora je dvignila roke iznad glave in mi jih ovil3 okrog vratu. Začutil sem opojni vonj njenega telesa in njene prsi na svojih prsih. In nenadno me je vsega prevzela zavest, da je to moj zadnji dan na Zemlji, moj zadnji dan z njo, in da je že, kakor da bi bila mrtva drug za drugega. Spustil sem se na komolec in jo gledal, kako je legala tam v soncu, vsa rožnata, s polnim1 rdečimi ustnicami, s kratkimi plavimi lasmi, vsa polna kipečega zapeljivega življenja. In vendar je bilo, kot da bi bila že mrtva zame. čutil sem njeno željo po ljubezni, toda bilo mi je, kot & bi jo strašno prevaral, če bi se vdal skušnjavi in jo stisnil k sebi-
O sodobnem jazzu
llazgoudi a l/l/latiom kaminom
G. Mario Sancin, znani slovenski strokovnjak za jazz in lahko glasbo in tudi sam uspešen avtor, nam je ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj o sodobnem jazzu. •
Kaj |menite na splošno, ali bolje rečeno o današnjem jazzu? V čem je njegova specifičnost, po kateri se razlikuje od jazz-slogov preteklosti?
Današnji jazz je plod tovrstne ritmične glasbe iz preteklih dob, v katerih se je ta postopno oblikovala iz prvih začetkov razvojne dobe sloga iz New Orleansa, pa vse do danes. Če že govorimo o neki specifičnosti sodobnega jazza, po kateri naj bi se ta razlikoval od onega iz preteklih dob, bi dejal, da je vsaka razvojna doba pripomogla k neki razliki v slogu, katerega osnova jc pa ostala slej ko prej »jazz«. Vsaka doba je prinesla s seboj kakšno novost, bodisi tehnično ali pa muzikalno. Z ozirom na razvoj dveh istodobnih slogov, kot na primer slog New Orleans in pa chikaški slog, najdemo skupno značilnost pri obema v funkciji solističnih instrumentov v posameznih jazz-orke-strih, ki so v svojih značilnih zasedbah sestavljeni iz samih instrumentalnih solistov.
Kateri so po vašem mnenju največji mojstri sodobnega jazza?
V zvezi s tem vprašanjem bi se rad dotaknil tistih glavnih »stebrov«, kj so dali najplemenitejše pobude in zamisli za moderen jazz. Ti so iz dobe svvinga: predvsem nesmrtni Glenn Miller in Tommy Dorsey z bratom Jimmyjem ter poleg teh še Benny Goodman, Artie Shaw, Harry James in še nekaj drugih njihovih sodobnikov. Od tod se je pričela v posebnostih novih slogov razlikovati današnja moderna jazz glasba od navadne plesne glasbe, ki je nekateri še danes po nevednosti imenujejo jazz glasbo.
Moderni jazz se danes loči od plesne glasbe, ki je v velikem obsegu postala le. navadna komercialna glasba in ki s pravim jazzom nima nič skupnega.
Med najboljše avtorje današnje jazz glasbe spada še vedno Duke Ellington. Ostal je svetal vzor, dasi se ravna po času in modi jazza, a je vedno moderen ter izviren.
Med boljšimi umetniki sodobnega jazza so na P1 vem mestu tudi pokojni saksofonist Charlie ParT ■ ker, trobentač I>izzie Gillespie in pianist ter skladatelj Stan Kenton.
Pa poglejmo še najnovejši slog, to je. današnji kalifornijski swing, v katerem se odlikujejo predvsem tile umetniki z ameriške zapadne obale: ne-nadkriljivi trobentač Maynard Ferguson, ki se ga drži označba »stratosferni trobentač na reaktivni pogon«; poleg njega še Shorty Rogers, Woody Herman, Jimmy Giuffre, Gerry Mulligan, Chet Baker,
Les Brovvn ter še cela vrsta drugih, katerih pa ne utegnem več našteti.
In katere orkestre najbolj cenite? In zakaj?
Sploh vse, ki imajo nekak pečat samoniklosti v slogu, pa naj gre tu za orkester izza dobe New Orleansa ali pa za katerikoli sodobni »Big Band« ali Pa combo. (Combo je skrajšan tehnični izraz za manjši ansambel, ki je pa lahko sestavljen na najrazličnejše načine, glede na vrste glasbil, ki so za-Popadene v njem).
Najbolj cenim naslednje orkestre (naštel jih bom kar po dobah): Jelly Roli Mortons Red Hot Pep-Pers, Orkester Louisa Armstronga izpred dobe svvin-8a, Orkester Dukea Ellingtona, Count Basieja z nje. Bovim velikim orkestrom, nadalje tele orkestre: Harry James, Tommy in Jimmy Dorsey, Glenn Miller, Ray Anthony, Billy May, Benny Goodman, Ar-t'° Shaw, (Les Brovvn, Charlie Parker, Dizzy Gillespie in kot najmodernejše: Stan Kenton, Terry Gibbs in končno še orkester mladega skladatelja m aranžerja Buddyja Bnegmana.
Od sodobnih evropskih formacij mi pa najbolj ugajajo angleški orkester, ki ga vodi Ted Heath, italijanski combo Giannija Bassa in Oscarja .Val-oambrinija ter nemški jazz orkester, ki ga vodi
rt Edelhagen, če ne igra poceni plesne glasbe, ampak jazz.
Ali odkrivate kak j ne bistvene razlike med ame-r|škim ;in evropskim Jazzom?
. prva razlika je, da se je pričel razvijati v Evro-P1 Pravi jazz šele v povojni dobi. Res je tudi, da le pravi jazz prišel na svet v Ameriki. Evropa do danes še ni pokazala v jazz glasbi nobene take prelomne dobe, kot jo najdemo v ameriškem jazzu, ko se od danes do jutri pojavijo novi slogi. Evropejci še vedno v glavnem posnemajo sloge, ki so
jih ameriški umetniki odkrili pred njimi. Vendar moram dodati, da imamo danes v Evropi umetnike, ki so na isti višini kot njihovi ameriški kolegi. Poglejmo samo nekatere primere. Ko je Stan Kenton gostoval s svojim velikim orkestrom leta 1951 v Evropi, je istočasno gostoval Anglež Ted Heath v Združenih državah, in sicer v Nevv Yorku, kjer je imel »Carnegie Hall Jazz Concert«, katerega di-skografični posnetek se mi je posrečilo dobiti v roke. Zato lahko rečem, da je današnji Heathov orkester enakovreden najboljšim ameriškim sodobnim big bandom. Prav tako lahko rečem, da Italijan Oscar Valdambrini prav nič ne zaostaja za Mi-lesom Davisom iz Kalifornije, če bodo evropski glasbeniki z isto vnemo gojili to glasbo, bodo kmalu povsem enakovredni Američanom.
Za sedaj je jazz v Evropi samo aklimatiziran, vendar upam, da se bo tudi med nami Evropejci nekega dne našel talent, kj bo s svojo iniciativo usmeril današnji jazz na kakšno novo pot.
Pravijo, da podnebje vpliva na človeka. Zdi se pa, da to ne drži za glasbenike jazza. V vedno megleni Angliji n. pr. srečamo Teda Heatha, če gremo pa še bolj na sever v mrzlo Skandinavijo, pa najdemo umetnike, kot je Rolf Ericson (trobentač), ki je leta 1950 sodeloval na koncertu v Kopenhage-nu, kjer je gostoval Charlie Parker. Ko sem poslušal diskografski posnetek s tega koncerta, sem ugotovil, da je občinstvo z istim navdušenjem ploskalo, ko je po Parkerju prevzel solo Ericson. V Nemčiji je Jutta Hipp, ki je danes mednarodna predstavni-l* komornega jazza. Ne smem pozabiti tudi na imenitnega bariton - saksofonista Šveda Larsa Gullina, ki pride zelo rad na »Jam Session« v Milano. V orkestru Stana Kentona je dalje poleg imen evropskega izvora n. pr. Kentonov aranžer Peter Rugo lo, ki je po poreklu Sicilijanec, pozavnist Archie L-Docque, ki je Francoz, Italijana Joe in Ray Triscari ter še sloviti tenor - saksofonist iz Wood Hermanovega orkestra Vido Musso, ki je tudi Sicilijanec. Končno je še Anglež, ki si je. s svojim kvintetom pridobil takoj po vojni velik del ameriškega občinstva, slepi pianist George Shearing.
Ali [menite, da se pojavlja kakšno zbl>žanje med klasično resno in jazz glasbo? Se pričenjata medsebojno oplajati, alt je med njima še vedno ostra
meja?
Mislim, da bi bil natančen odgovor precej tve gan, kajti jazz ima kot glasbena zvrst svoje korenine v »Novem svetu« in je razumljivo, da se opira sodobno ustvarjanje vsaj slogovno na ameriško izvirnost. Glasbena misel je pa popolnoma individualna zadeva posameznega skladatelja, ki po svoje občuti jazz glasbo. Vidimo tudi, da se sklada‘e lji resne glasbe radi nagnejo k jazzu. Vzenrmo za primer Kreneka, ki je napisal jazz-opre »Johhny spielt auf« ali »Johhny svira«. Dodajanje prvin jazza resni glasbi pa prav posebno prija skladatelju Paulu Hindemithu. Zato se mi zdi še bolj naravno, da se je oklenil jazza tudi George Gershwin v svojih velikih delih kot »Rapsodija v modrem«, »Ameri-kanec v Parizu« ter opera »Porgy and Bess« in končno še »Kubanska uvertura«, v kateri uporablja celo latinsko - ameriške ritme.
Težko je sicer prerokovati, kakšna bo oblika bodoče glasbene umetnosti. Vendar že sedaj lahko rečemo, da jazz že danes močno vpliva na ustvarjalce moderne resne glasbe. Ta vpliv se čuti ravno pri velikih modernih ustvarjalcih, ki radi segajo po harmoničnih prijemih in instrumentam h sredstvih, ki so lastni za jazz oziroma katerih se je jazz najprej posluževal ter dal s tem marsikateremu soodbnemu skladatelju pobudo za nove, izvirne glasbene domisleke.
Ker se obe glasbi gibljeta vsaka v svojo smer, je jasno, da obstoji in bo še ostala meja med obema glasbenima zvrstema. Vendar ta meja nikakor ne bo preprečevala medsebojnega oplajevanja.
Kaj mislite o slovenskem jazzu in o jazzu v Italiji?
Slovenski jazz je danes že na prav lepi umetniški višmi. V glavnem ga predstavljajo: Vel.ki orkester Bojana Adamiča, Ljubljanski Jazz Ai,s„mbel in kvintet Jožeta Kampiča. Kot eno mnogo obetajočih slovenskih jazz pevk omenim Marjanco Derža-jevo. Tudi pri razvoju slovenskega jaz/.a so v glavnem pomagali idealisti in mladi unictn.ki, ki so si jemali za vzor najvidnejše mednarodne jazz glasbenike. Omeniti moram še, da je Ljubljanski Jazz Ansambel, ki ga vodi trobentač Urban Koder, odnesel lanskega septembra na blejskem »Jazz Festivalu« prvo nagrado za ansambel sloga dixieland re-vival (moderna struja tradicionalnega jazza). V Italiji je. pa jazz v zadnjih 15 letih močno napredoval. Omenil sem že imeni Gianni Basso in Oscar Valdambrini, ki imata oktet ter igrata v slogu kalifornijskega swinga. Poleg teh je še mnogo drugih malih ansamblov, kot so Gil Cupini in njegov kvintet, Roman Nevv Orleans Jazz Band, Milan Jazz Col ege Society, Romano Mussolini is trobentačem Nuz.om Rotondom in še cela vrsta zelo dobrih combo zasedb.
Kakšno je važe mnenje o zadnjih festivalih v Nevvportu (ZDA) in v Sanremu?
Ti dve imeni sta tako zemljepisno kot kvalitativno dokaj oddaljeni ter je bolje, da obeh ne tlačimo v isto vrečo.
Festival jazza v Newportu v ameriški državi Mas-sashusetts je. bil nekak meetmg glavnih asov jazz glasbe iz vseh držav Severne Amerike. Tudi nekateri evropski umetniki so se ga počasi pričeli udeleževati, vendar so jih Američani po večini kvalitetno nadkriljevali. Ta festival je bil do sedaj nekaka olimpiada umetnikov jazza. Žal se zdi, da tega festivala ne bo več. Temu je vzrok škandal, ki so ga lansko leto povzročili pijani tep sti, ko so pričeli razbijati po mestu, da niso zadostovali policija in gasilci, ampak so morali poklicati na pomoč celo oddelke »marinesov«, ki so pobesnelo drhal končno razgnali.
Festival jazza (ne popevk) v San Remu je pa šele otrok zadnjih let. Tu se še niso pojavili najslavnejši mojstri jazza, zato je to prireditev težko dokončno oceniti. Letošnji festival je brez dvoma velik korak naprej v primeri z lanskim.
In zdaj <še nekaj o lahki glasbi in popevkah. Kakšno je vaše Rnnenje o današnji slovenski lahki glasbi in popevkah? Ali sta si obe že pridobili lasten slog? In katere avtorje ter pevce najbolj cenite?
Današnja slovenska lahka glasba prav lepo uspeva. Prav posebno še tista, ki ima kot podlago folklorno motiviko. Tu mislim predvsem na lahko glasbo, kot jo igrajo Avseniki, »Veseli planšarji«, »Zadovoljni Kranjci« in podobni ansambli. Te vrste lahka glasba je pač zajela najširše plasti občinstva. Kot avtorji popevk imajo v Sloveniji največ uspeha brata Slavko in Vilko Avsenik, Bojan Adam č in Jože Privšek. Pojavil se je tudi novi avtor, to je Vladimir Stiassny iz Domžal, ki je napisal že celo vrsto prisrčnih popevk, od katerih je sedaj najbolj v modi njegov »čolnič«.
Tudi dobrih pevcev ne manjka: saj so tu Mari-janca Deržaj, Betty Jurkovič, Jelka Cvetežar, Majda Sepe in druge. Moških pevoev pa le manjka. Tu je edini Franc Koren, ki skupno z Daro Filip-ličevo razveseljujeta slovenska srca s popevkami folklornega tipa. Rock and roli pa zastopa ljubljanski Elvis v osebi Mojmira Sepeja.
Naša velikonočna novela
Deklica Nagelah
Dobili smo se kot vsako soboto zvečer v krčmi »Pri treh babah« v starem mestu — odkrili smo jo bili med neprestanim umikanjem pred televizijo, juke-boxi in poslovalnicami za totocalcio. Razen odsotnosti teh značilnih rekvizitov našega stoletja ss je odlikovala še po ribjih specialitetah. 2enske, ki so cvrle okusno ribjo jed in nam jo nosile na mizo, so sicer delale čast imenu krčme, toda nihče nas ni silil, da bi jih gledali. Ocvrte, ribe smo počasi in pobožno zalivali z istrskim črnim in vse skupaj je skoraj spominjalo na nekak obred. Po večerji smo naročili še nov liter črnega in nekaj oliv, da se je laže pilo ali »da bi vino manj čutili«, kot je trdil Pavel, ki je veljal za pesnika, čeprav je, minilo že dvajset let, kar je izdal svojo prvo in zadnjo pesniško zbirko. Nato smo se menili to in ono ter se včasih po tretjem litru razgreli do živih debat, da smo se takole po polnoči, ko so ženske že pospravljale stole na m'ze, razšli kar razdraženi. A vendar so nam bili ti sobotni večeri ljubi in smo se vedno spet znašli skupaj. Pomagali so nam preko samotnosti sobotnih večerov, saj smo bili vsi trije samci — in smo še. No, včasih nas je bilo več, a pustimo to. Tistega večera, bilo je na cvetno soboto, smo se torej spet znašli skupaj in polemizirali o literaturi.
»Vse naše pripovedništvo je dolgočasno,« je trdovratno gonil svoje Mirko. »Noben slovenski pisatelj ne zna napisati zanimivega romana. Temu je kriv Cankar, ki je s svojim svetobolnim simbolizmom zamoril vso epiko v naši literaturi.«
»Kje vraga pa naj današnji slovenski pisatelj najde snov in junake za pravi epski roman?« sem rekel. »Ali v ljudeh, ki jim že po prvem otroku zmanjka življenjske sile in dajo še tega v italijansko šolo? O teh se pač ne splača pisati. Ali o onih drugih, ki barantajo na Ponterossu za copate, in grde cenene punčke? Povesti o partizanih in domobrancih pa imamo tako že preveč.«
»Ce ni snovi, tudi navdiha ni,« je prikimal Pavel in srknil iz kozarca.
»O, snovi je dosti, samo videti jo je treba,« je rekel Mirko in odločno zabodel zobotrebec v olivo, ki se mu je izmikala.
»No, pa povej, kje jo vidiš?« sem dejal.
»Vsepovsod. Samo malo se je treba ozreti naokrog ali nastaviti uho.«
»Na primer?«
»Na primer usoda ne konformističnega slovenskega intelektualca v povojnem času. Ali ne doživlja tak človek nadvse zanimivih izkušenj in duhovnih pustolovščin? Rad bi bral o tem. Seveda le nekon-formističen roman o nekonformističnih ljudeh.«
»Dobro. In kaj še?«
»Rad bi na primer bral roman o usodi slovenskega begunca. Rad bi bral o lem, kaj sc dogaja v človeku, ki je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru ali škofijsko gimnazijo v St. Vidu nad Ljubljano, ko se znajde v New Yorku ali v kakem obalnem gnezdu na Novi Gvineji? Slovenska tragika v tujem eksotičnem svetu. Kdor zna pisati, bi lahko napisal kaj zanimivejšega, kot je pisal Joseph Con-rad ... Cosa desidera?« se je nevoljno obregnil nad mladega, kodrolasega človeka, ki se mu je vsiljivo dotaknil z roko ramena.
»Scusate, signori, isiete stranieri, vero? Daič? Ce želite, vas seznanim s tremi dekleti ... So lepe, ragazze per bene...« je zažlobudral v komaj razumljivem napoletanskem narečju.
»Va in malora!« >se je zadrl Mirko in stresel z ramena njegovo roko. »Pojdi k vragu! Nikar nas ne moti!«
»Scusi!« je rekel oni komaj s senco užaljonosti, kot trgovski potnik, ki mu nekoliko prehlastno zaprejo vrata pred nosom, pa ve, da spada to k njegovi islužbi in se nima pomena razburjati.
»Kaj sem že hotel reči? Aha. Ta eksotika bi bila čisto posebne, moderne vrste, ne samo zunanja, pogojena od okolja, ampak tudi notranja, psihološka, mnogo bolj kot pri Conradu ali Kiplingu ...« Mimogrede se je še enkrat ozrl z jeznim obrazom k
> o »eV:
Napoletancu, ki se je obiral pri »banku« in zrl k naši mizi. »Navsezadnje, bi se dalo pisati tudi o tej tržaški eksotiki, ki je zmes revščine, trgovine in erotike.«
»Nasploh pa pri današnjih slovenskih pisateljih pogrešamo čutnosti,« je povzel Mirko na neko Pavlovo pripombo. »In tudi smisel za eksotičnost, za človeško avanturo. Ne gre za to, da pisatelj zvesto oriše neko novo okolje, ampak da da slovenskemu romanu novo dimenzijo, dimenzijo velike pustolovščine, element nepredvidenega, popolnoma neznanega in iracionalnega. Rad bi bral, kako slovenska narava na to reagira. Ali enako kot pri Conradovih ljudeh? Ne verjamem.«
Vlil si je v kozarec ostanek iz steklenice.
»Še en liter!« je zaklical ženski za štedilnikom.
Molčali smo, dokler ni stal novi liter na mizi.
»Na te misli sem prišel danes, ko sem dobil tole pismo od Gregorja,« je nenadno dejal Mirko in potegnil iz notranjega žepa v jopiču precej veliko rumeno kuverto z vrsto rdečih in zelenih znamk.
»Haiti,« je pojasnil, ko je videl, da so se najine oči ustavile na znamkah.
Odprl je kuverto in vzel iz nje precej veliko fotografijo na mehkem papirju.
»Poglejta!«
Drug za drugim sva si jo ogledala. Prikazovala je mlado, zelo lepo, temnopolto dekle s kratkimi, bleščečimi črnimi, na čelo spuščenimi lasmi, vrsto bleščeče belih zob med lepo začrtanimi ustnicami in dolgimi uhani.
»Ali vesta, kdo je?«
Seveda si nisva mogla mislili. Toda če je bilo pismo od Gregorja ... Gregor, ing. Gregor Klančnik je bil še pred malo časa četrti v naši družbi.
»To je njegova žena. Domačinka s Haitija.«
Začela sva si z novim zanimanjem ogledovati fotografijo. Obrnil sem jo. Zadaj jc pisalo: »V znak našega prijateljstva. Gregor.«
Spodaj jc bilo pripisano z nekoliko otročjo, razločno pisavo »Co.rdialement. Nagelah.«
»Nagelah ji je ime.,« je pojasnil Mirko. »Sicer pa preberita pismo, je namenjeno tudi vama. V njem je zapopadena ena izmed nenavadnih slovenskih usod povojnega časa.« Vzel je jz pisma zložen list papirja in mi ga ponudil. Ko sem ga razgrnil, je padlo iz njega še nekaj fotografij majhnega formata. Ena je prikazovala isto dekle s srečnim, sijočim nasmehom in mehkimi črnimi očmi, v nevestni opravi z Gregorjem ob strani, druga Gregorja in deklico na morski obali in tretja majhno hišo sredi bujnega zelenja.
Prepustil sem fotografije Pavlu ter razgrnil pismo. Napisano je bilo s strojem. Gregor je svoja pisma vedno pisal š strojem.
»Kar beri,« je. rekel Mirko. »In potem še reci, da manjka snovi za zanimiv slovenski roman.« Prižgal si je novo cigareto, vtaknil tudi meni eno med ustnice ter se udobno naslonil nazaj, opazujoč moj obraz.
Bral sem na glas:
Dragi Mirko,
oprosti, da Ti tako dolgo nisem nič pisal. Moje zadnje pismo si dobil še iz Kanade, zdaj pa sem že skoraj pol leta tu na Haitiju — in oženjen. S Haiti-janko seveda. Oglej si jo na fotografijah. Gotovo se čudiš, da je šlo vse tako naglo, a saj me poznaš, da sem	človek	naglih	odločitev. In tu se. mi	res
ni bilo	težko odločiti,	čeprav ste me poznali	kot
zakrknjenega samca.
Toda naj Ti opišem vse odkraja. Pozno je že in Nagelah že spi, meni pa se še ne da. Dobil sem pismo od	matere,	ki me	je živo spomnilo na domovino in	na vas	prijatelje, ki ste mi toliko let	na-
domeščali družinsko vzdušje tam na zadnjem koščku naše zemlje; razburkalo mi je čustva in misli, da bi ne mogel zaspati. Mati odgovarja na moje pismo, s katerim sem ji sporočil, da sem se poročil, in ji poslal fotografijo moje Nagelah. Piše, da je vesela neveste, in jo blagoslavlja. Ali ni ganljiv ta blagoslov slovenske matere deklici s Haitija? Zelo me je razveselilo in Nagelah je jokala od sreče.
Zaradi te srečne razburkanosti v sebi ne morem spati in tako porabim priložnost, da bom odgovoril na nekatera pisma, ki že vse predolgo čakajo od-
F. Goršč	Vstajenje	(linorez)
govora. In med njimi je tudi Tvoje.. Ti si celo prvi na vrsti, da Ti odgovorim.
Res nisem prišel do pisanja, toda mnogokrat sem mislil nate in na vse prijatelje tamkaj. Kaj počenjate? Se še vedno zbirate ob sobotah na večerjo in klepet v kakšni zakotni gostilni? Včasih bi se rad znašel med vami in mislim, da bi si imeli veliko povedati. Priznam, da mi je včasih celo dolgčas po tistih prijateljskih večerih, vendar pa moram tudi po resnici priznati, da sem vesel, da sem tukaj. Imam namreč občutek, da šele zdaj resnično živim. Kadar mislim na vas, začutim v srcu rahlo domotožje, kakor ga občuti človek po svojem rojstnem domu ali ob misli na nekdanje sošolce, vendar pa ve, da jc treba odriniti tisto čustvo v spomin in da se tisti čas ne bo nikdar več vrnil, ker življenja ni mogoče obrniti nazaj. In tako je. tudi prav. Ne vem, če boš razumel, kaj mislim povedati, toda če zdaj premišljujem o tistem našem življenju v Trstu in morda že prej v domovini, se mi zdi, da sem le nekako životaril, kot. nekak hromeč, ki si je lepo uredil kotiček v podstrešriici, kjer nato v miru sanjari lepe sanje o življenju, katerega mu ni dano živeti. Tako smo sanjarili tudi mi. Lepo je bilo razpravljati s Teboj in z drugimi prijatelji, o vc.ll-kih naših in svetovnih problemih, o literaturi, o umetnosti, estetiki, lepoti in ženskah, toda pri vsem tem smo bili le vendarle samo sanjači. O vsem smo razpravljali abstraktno, od daleč, celo o ljubezni. O vsem smo imeli svoje mnenje, o vsakem vprašanju tudi pripravljeno najboljšo rešitev, toda nobene stvari nismo dejansko reševali. To srno prepuščali drugim. Zadovoljevali smo se z vlogo gledalcev in komentatorjev. Tudi to je bilo lopo in mnogokrat je celo bolj poetično kakor gaziti po blatu na terenu tam, kjer se problemi dejansko rešujejo. Vendar pa za trajno to človeku ne nudi utehe. In v tem je bil resnično tudi vzrok naše večne neute-šenosti, našega večnega nezadovoljstva in kritike. V mislih smo si ustvarili o vsakem problemu neko idealno rešitev in potem smo trpeli, ko smo gledali, kako je bilo dejansko reševanje daleč od tega ideala. Niti na misel pa nam ni prišlo, da bi tudi sami poprijeli in pomagali pri reševanju. Morda smo se podzavestno bali, da bi sj umazali roke in vnesli nered v lepo katalogizirani svet naših idej, in mogoče smo imeli tudi premalo poguma za to. Danes sc zavedam, kako zelo abstraktno, neživljenjsko je bilo vse to. Imel sem srečo, da sem se pravočasno iztrgal iz tiste abstraktnosti, ali bolje rečeno, da so me razmere iztrgale iz nje in me pognale v sredo življenja, me vrgle iz tiste udobne, lože gledalca v blato življenja. Kajti samo iz blata, iz zemlje, >7-umazane gmote življenja jc mogoče gradili nekaj novega. In odkril sem, da je mnogo bolj osrečujor če gnesti blatno gmoto življenja in graditi iz nje novo tvorbo, kakor pa priti potem, ko je že postavljena in pod streho, ter odkrivati na njej estetske napake.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Po svetih stopinjah
Na veliki petek se v Jeruzalemu vsako le-to zbira vedno več romarjev vseh narodnosti, j Velika noč je za tistega, ki jo je doživel na krajih Kristusovega trpljenja, neizbrisen spomin. Še leta in leta v duhu preživlja dneve trpljenja in vstajenja ter hodi po svetih stopinjah.
Preden se razvije procesija križevega pota' po jeruzalemskih ulicah, se že več ur drenja množica vernikov pred staro vojašnico v bližini svetopisemskega templja. Tu je Poncij Pilat sodil in obsodil Kristusa. Majhen osmero-koten stolpič kaže prostor trnjevega kronanja. Nekaj stopnic navzdol se znajdeš pred pročeljem frančiškanskega samostana. Na tem prostoru se uredi križeva procesija, ki obišč^ skozi Jeruzalem devet postaj; zadnjih pet se namreč nahaja v baziliki svetega groba. Prvi se uvrste v procesijo frančiškani, varuhi svetih krajev; za njimi stopajo dominikanci v belih kutah, nato cistercijanci ter ženski redovi. Sledi dolga množica romarjev; večina jih danes nosi križe na ramah. Sprevod se vije skozi ozke mestne ulice, preko natrpanih bazarjev, mimo gruč ljudi vseh ver in noš. Nihče se ne posmehuje. Arabci in Judje,
Križanje: -prizor iz pasijonske igre iz Oberammergaua
ki so se še dan poprej srečavali s smrtnimi pogledi, spoštljivo zro za kristjani in se vrnejo k barantanju in kupčiji, šele ko je zadnji zvok »mjserere« zamrl za vogalom pri avstrijskem zavetišču.
Marmornat steber kaže, kje je Kristus prvič padel pod križem. Nekaj minut dalje od t(5ga mesta stoji cerkvica Matere trpljenja; tu ie Kristus srečal svojo Mater. Še malo dalje kaže mala kapela kraj, kjer je Cirenejec pomagal nositi križ.
Šesta postaja je na koncu strme ulice. Tabla pove, kje je Veronika podala prt, da si je Gospod otrl pot s čela. Procesija se ustavi pri postaji, kjer je Sin božji drugič padel pod križem. Sprevod se veča,- vedno novi romarji se priključujejo. Velika množica se ustavi pred absido bazilike Sv. groba. Tu je postaja tretjega padca pod križem. Zadnja po jeruzalemskih ulicah. Ostale se nahajajo med obširnimi zidovi bazilike Sv. groba.
—0-
Stopinje odmevajo od temnih tlakovanih u-lic brez sledi zelenja. Slišijo se kot koraki rimskih legionarjev in centurija Longina, ki so
Križev pot; prizor & pasijonske igre iz Oberammergaua
prav tod vlekli Križanega pred več kot 1900 leti na Golgoto.
Marsikaj je zginilo, kraj trpljenja pa je o-stal. Cesar Hadrijan je v strahu pred zmagujočim krščanstvom ukazal zravnati Kalvarijo, božji grob in svete kraje. Menil je, da je zasul tudi vero. Že 200 let po Hadrijanu je Konstantin Veliki ukazal škofu Makariju, naj zgradi na kraju trpljenja veličastno baziliko. Prav tisti izravnani prostor je pokazal točno
Kol vsak praznik so tudi velikonočni prinesli v ljudsko kulturo marsikatere zanimive in pomenljive šege ter navade. Otroška in ljudska duša jih mnogo bolj občuti kot odrasli in meščanski ljudje. Tem se vse stare navade, ki vrejo iz naravnega človeškega občutja, zde že presmešne. Velika noč pomeni za brezdušnega človeka atomske dobe le še dneve pitja in dobro obložene mizo.
V kotičku srca se pa le še spominjajo nekdanjih prazničnih dni, ko so slarc navade lepšale mlada leta. Ponekod so še pri življenju šege in navade v dneh okrog praznika vstajenja.
Moč zelenja in pomladnega življenja so naši predniki povezovali z verskim čustvovanjem. Nedelja pred veliko nočjo je cvetna nedelja; na Goriškem in Tržaškem ji še vedno pravijo oljčnica. K blagoslovu nosijo oljkove veje ali debele butare, kar simbolizira iz zimskega spanja prerajajočo sc naravo. Tako se tudi krščanski človek prebuja iz spanja v krivdi k vstajenju v Kristusu. Pri nas nosijo blago-
slovit oljkove veje, okrog Ljubljane pa butare; na Tolminskem in štajerskem poznajo zanje izraz vev-nik. Ponekod na Koroškem vesijo na butare kruhke in preste.
Vejice iz cvctnonedeljskega snopa zatikujejo za tramove in svete podobe po sobah. S šibami iz snopa pa so nekoč poganjali živino na prvo pomladansko pašo. Ob hudi uri žgejo blagoslovljene oljke.
Zadnje dni velikega tedna so hodili otroci po vasi z ragljami in ropotci. V poganskih časih so na tak način odganjali zlo, ki je grozilo spomladanski setvi. Ta običaj je zatem dobil krščanski značaj in se je s tem izražala žalost nad Kristusovim trpljenjem.
Na veliki četrtek zazvonijo zvonovi zadnjikrat pri »gloriji«, nato utihnejo in »gredo v Rim«. Preden so odzvonili, je mlado in staro teklo k vodnjakom, si umit obraz in grehe. Ta navada se je dolgo ohranila tudi v goriški in tržaški okolici. Do vstajenja so zvonovi bili tihi; glasile so se samo raglje ali ropotci.
mesto Kalvarije. Pozneje so cerkev porušili Peržani. Vstala je nova, še večja, tako da je v njej našla prostora vsa Golgota. Tudi to so stoletja zrušila. Bizantinski cesar Konstantin j Monomah je ukazal na istem mestu postaviti tri cerkve: svetega groba, Kalvarije in najdbe sv. križa. Sedanja bazilika v bizantinskem predelanem slogu se pa dviga na temeljih cerkve izza križarskih časov.
Procesija hodi po svetih stopinjah. Ponekod se pomika, ker je ozko, le v gosjem redu. Svetišče je razdeljeno v dve ladji. Desna je v lasti katoličanov. Tu so spomiini na tri postaje križevega pota : Jezusa slečejo, na križ pribijejo in prostor Matere pod križem. Leva ladja, v lasti grške pravoslavne Cerkve pa časti kraj, kjer so dvignili križ, in zadnjo postajo smrti.
Srce bazilike je pa sveti grob prav pod veličastno kupolo. Grob je vsekan v živo skalo. Pred njimi se dviga steber z ostankom skale, kjer je stal angel in oznanil na velikonočno nedeljo: Kristus je vstal! Prava sobica božjega groba je komaj dva metra široka in skoraj toliko dolga.
Tu, pod zlatimi svetilkami, poklekujejo romarji po vrsti in se vtapljajo v spomine trpljenja in vstajenja.
Velika noč! Vuzem ali uozen ji pravijo še danes v Beli krajini, Istri in tudi v Skednju ter spodnji tržaški okolici. Zenske so že dneve poprej pripravljale »žegc.n«. Na Goriškem pince, na Tržaškem in štajerskem pa presnic. Drugod so to potice. Ne sme pa manjkati hrena in kuhane gnjati. Na Primorskem se je ohranila še navada pripraviti hladetino, ki ji pristni Vipavec še vedno pravi žep-ca.
Na velikonočno nedeljo so še pred zoro zagrmeli topiči. Po vaseh in mestih se je 'med petjem in pritrkavanjem vila vstajenjska procesija. Dekleta so pa z »žegnom«, naloženim v belo pogrnjenih jerba-sih hitele od opravila domov, da bo družina zagriz-nila za zajtrk blagoslovljene velikonočne jedi.
PIRHI, PIRHI!
Posebnost med velikonočnimi jedili so pa rdeči pirhi, ponekod (v Prekmurju in Prlekiji) pa remen-kc ali rumenice. še starejša je pa navada poslikanih jajc. S kovinskim pisalom, skozi katero teče
vosek, pokrijejo na lupini tiste dele, ki ne bodo barvani. Najbolj so v navadi geometrični in rastlinski okraski. Zelo lepe pirhe znajo delati v Beneški Sloveniji in v Beli Krajini. Znani so tudi pirhi iz Robedišča v Kobariškem kotu.
Na velikonočni ponedeljek je še navada, da se mladina igra s pirhi. Na Kranjskem trkalikajo jajca po položni deski. Pri nas jih otroci »takdjo«; če pirh zadene spodaj stoječe jajce, dobi zmagovalec oba pirha. V severnih krajih pa jajca trkajo drugo ob drugo; zgubi tisto, katerega lupina se na vrhu potlači. Treba je izbrati pravo jajce s tršo lupino; prebrisani otroci najprej potrkajo s pirhom ob zobe; če se sliši pravi zven, tisto je pripravno za trkanje. Stara primorska navada je pa sekanje jajc z novci. Ce se kovanec zapiči v jajce, je igralec zmagal. Drugod pisane pirhe poskrijejo okoli hiše, in po raznih skrivališčih in otroci imajo velikansko veselje, ko jih na velikonočno soboto iščejo.
še mnogo je takih lepih navad, ki vzbujajo veselje tudi v današnjih trpkih časih.
I/elikanoine	šepe	pa slovenskih
Deklica Nagelah
(Nadaljevanje z 8. strani)
Morda je bilo zame vse to lažje, ker sem tehnik in mi je lažje — tudi dobesedno — zariti roke v blatno gmoto, iz katere se gradi novo, kot vam pesnikom in filozofom. Toda tudi vam bi resnično življenje ne smelo biti tuje, tembolj ker vem, da ga nekje na skrivnem ljubite in hrepenite po njem, čeprav se ga morda v svoji abstraktnosti tudi bojite.
Toda dovolj tega filozofiranja in pridiganja. Zdaj Ti hočem opisati še nekoliko tega, kar se mi je dogodilo, odkar sem Ti zadnjič pisal. Kot veš, sem delal v Torontu pri nekj gradbeni družbi. Ta je sklenila pogodbo za gradnjo cest na Haitiju in med inženirji, ki so morali tja, sem bil tudi jaz. V začetku mi tu ni prijalo, ker sem vedel, da je Haiti revna dežela in precej daleč Bogu za hrbtom, medtem ko sem si bil jaz komaj nekoliko uredil življenje v Torontu. Pravkar sem si bil kupil nov avto in	še skoraj	nisem imel časa, da	bi ga bil	pošteno	preskusil.	Vendar pa imam tudi nekaj	pu-
stolovske žilice in tako sem bil vendarle nekoliko radoveden, kakšno je življenje v tropskih krajih. Se nikoli nisem bil prišel bogve kako daleč na jug. Tako sem se vdal v odločitev, proti kateri bi tako nobeno protestiranje nič ne pomagalo (kdo pa bi se tudi oziral na proteste človeka, ki komaj nekaj mesecev uživa gostoljubje v deželi?), in se odpeljal z našo	tehnično skupino na	Haiti.
Tu	sem bil v	prvem hipu, ko sem	stopil z letala
v Port-au-Princeu, očaran in razočaran hkrati. Očaran nad slikovitostjo in sproščenostjo tukajšnjega življenja in nad ljubeznivim značajem teh ljudi, med katerimi so zastopane vse rase in celo vsi rasni odtenki, razočaran pa nad njihovo revščino, ki je hujša, kot pa si jo naš človek sploh lahko predstavlja. Toda v glavnem mestu je celo revščina še reprezentativna v primeri s tistim, kar sem odkril potem v majhnih krajih v notranjosti. Določili so mi namreč odsek ceste precej daleč od Port-au-Princea, v hribovitem kraju, kjer so hiše zgrajene iz blata in skačejo otroci nagi okrog. Večina jih je tako sestradanih, da jim lahko prešteješ vsa rebra, trebuhe pa imajo nenaravno napihnjene. Najbrž še nikdar v življenju niso bili resnično siti. Celo voda je tu dragocenost. Pri vsem tem pa so ti ljudje pridni in ljubeznivi. Takoj prve dni so se mi prikupili.
In kako čudovita je tukajšnja narava. Iz Kanade smo odpotovali, ko je šlo že močno na jesen in je nekajkrat že celo snežilo. Tu pa nas je sprejelo toplo sonce, od katerega se zdi ves otok kot pozlačen, in pri vsem tem niti ni bogvekako vroče, če se pomisli, da smo v tropskih krajih. Toplo je približno tako kot pri nas v drugi polovici junija. Predstavljaj si mogočne palme na obali, sinjemo-dri ocean in bujno zelenje gora; iznad nizke džungle se dvigajo pahljače palm »cocomaque« Tupa-tam stoji par revnih kočic, pred katerimi se igrajo napol nagi otroci, medtem ko moški in ženske okopavajo v bližini majhne njivice banan, »batate« in sladkornega trsa ali tovorijo od daleč vodo za pitje in namakanje.
Takoj sem vzljubil to deželo, kakor vzljubiš včasih kakšnega človeka, še preden ga dobro spoznaš. Čutiš pač, da je vreden tvoje ljubezni in sočutja.
Pozabil sem Ti zapisati, da so poslali za nami tudi naše avtomobile. Tako sem se lahko vsako soboto popoldne odpeljal v Port au Prince ter se tako vrnil v »civilizacijo«. Ugajalo mi je. postopati po ulicah ali sedeti pred kako kavarno jn opazovati pestro človeško vrvenje. Slikovitejše množice morda ni na svetu. Kljub vsej svoji revščini so ti črnci in mešanci veseli, bolj veseli kot mi, in nas ne zavidajo za naš »standard«.
V Port au Princeu sem se navadno nastanil v hotelu »Beaux Rivages« in tam sem tudi spoznal Nagelah. Študirala je zadnje leto na liceju in bila hkrati zaposlena kot manekenka. Nastopala je na modnih revijah. Take revije so bile večkrat ob sobotnih večerih tudi v salonih našega hotela. To je tu vedno važen družabni dogodek. Obiskujejo jih ljudje iz tukajšnje vladajoče plasti, simpatični, pogosto zelo izobraženi, vedno pa zelo vljudni, bogate meščanske družine in tuji turisti, največ Američani in Nemci. Ti imajo tako priložnost spoznati najlepša haitska dekleta. Ne bom zanikal, da tudi jaz kmalu nisem več manjkal na nobeni taki modni reviji v hotelu, in to prav zaradi Nagelah. Takoj prvič mi je padlo v oči vitko, lepo dekle rjave kože, ki bi jo lahko zamenjal za močno zagorelo kopalko naših kraj*v, in z lepimi črnimi očmi. Naj-
bolj pa so me očarali njeni gibi, kako se je premikala na odru, ko je prednašala obleke, naravno, prikupno in nadvse harmonično. Morda se ti bo zdelo smešno, da jo tako hvalim, a pišem ti pač tako, kakor sem čutil, in povrh tega priznam, da sem zaljubljen vanjo, kakor nisem bil še nikdar, čeprav bi lagal, če bi se. delal popolnega novinca glede žensk, kar ti je dobro znano . ..
Potem sem jo opazoval, sedeč pred barom v »hallu«, ko je odhajala. In njeni koraki, vsi njeni gibi so bili prav tako ljubki, naravni in skladni kot na odru, čeprav ni mogla vedeti, da jo opazujejo kritične oči... Zelo mi je ugajala, toda ni mi prišlo na misel, da bi jo nagovoril ali prosil za dovoljenje, da jo lahko pospremim. Morda me je odvračala od tega misel, da je druge rase (v njej je pravzaprav pomešanih več ras in od vsake je dobila, kot je videti, samo najlepše), ali zavest, da sem tu samo začasno ...
Toda nekoč se je mudila tu v hotelu nemška družba, ki je bila na križarjenju po Karaibskem morju, in med njo je bil tudi sin nekega industrij-ca iz Westfalije. Fant morda Se ni imel petindvajset let. Okrog vratu je imel večno obešen fotoaparat, čez ramo pa majhno filmsko kamero ter je snemal, kar mu je prišlo pred nos. Tudi on je od-
kril Nagelah in se je je takoj lotil. Pridobil jo je za to, da jo je lahko posnel na filmski trak, in zde-Jo se je, da jo to zelo zabava. To me. je že nekam razdražilo. Potem pa je postal nesramen, in ker sva se bila mimogrede seznanila, me je hotel porabiti za tolmača, da bi mu pomagal pregovoriti dekle, naj bi prišlo na sestanek z njim. Sam namreč ni znal besedice francoski, ona pa ne nemški ali angleški.
»Ali mislite resno z njo?« sem ga vprašal.
»Seveda.« V njegovih očeh in izrazu debelušnega, nadutega obraza je bila sama nedolžnost.
»Toda ali niste dejali, da čez dva dni vaša ladja že odpluje naprej?«
»In kaj zato? V dveh dneh je dovolj časa, da . ..« Ne bom ponovil njegovih besed.
»Potem pa sj dobite drugega tolmača,« sem rekel.
»Schon recht,« je rekel in mi obrnil hrbet.
Ni mi dalo miru in sem ga začel opazovati. Videl sem, da se je naprej vrtel okrog dekleta in seji pridružil, ko je odhajala iz hotela. Jezilo me je, ker ga ni odgnala, toda rekel sem si, da tega že iz vljudnosti ni mogla storiti, šel sem ves čas za njima. Končno sta se znašla blizu njenega doma v predmestju. Bilo je že precej pozno in ulica je bila slabo razsvetljena. Šel sem prav blizu za njima. Seveda nisem imel drugega razloga za to kot ljubosumnost, kar rad priznam. Nenadno sem zagledal, kar sem že ves čas pričakoval. Zagrabil jo je za roke in jo hotel priviti k sebi. Slišal sem njeno naporno dihanje, ko se je trudila, da bi se, mu izvila. Stal sem že skoro zraven njiju in čakal. Tedaj jo je oni za hip z eno roko spustil, da je odvrgel na tla filmsko kamero, katere jermen mu je b:l med ruvanjem zdrknil z ramen na laket. To je dekle izkoristilo in se mu iztrgalo. Začelo je bežati, on pa za njo. Zaslišal sem njen tihi, prestrašeni klic. Pograbil sem njegovo filmsko kamero na tleh in mu jo zalučal v hrbet. Ko se je obrnil, sem mu jih nekaj primazal, in še preden se je zavedel, kaj se je zgodilo, sem ga zalučal v neki plot in stekel za deklico. Plot je moral biti napol gnil, ker sem slišal, kako je zahreščal pod njegovo težo. Kmalu sem dohitel deklico in jo nato pospremil domov.
Bil sem pripravljen, da se me bo Westfalec v hotelu lotil in da mu jih bom moral še nekaj na-
ložiti (stvar me je začela kar veseliti, ker se že dolgo časa nisem pošteno stepel), toda ko se je drugi dan polepljen z obliži prvi in dozdevno poln navdušenja prijavil za dolgi avtobusni izlet v Cap Haitien, na drugem koncu otoka, čeprav me je videl, da potrpežljivo čakam v hotelskem baru na srečanje z njim, sem vedel, da je spremenil svoje načrte do odhoda ladje ...
Tak je bil torej začetek mojega znanja z Nagelah. Nekoliko banalen, toda lahko mi verjameš, da je bilo nadaljevanje bolj romantično... 'Dejstvo je, da sem se zaljubil čisto po petošolsko in hkrati s trezno presojo inženirja ugotovil, da je v vsakem pogledu /ares čudovito dekle. Najbolj pa me je očarala njena vedra narava. Ne vem, če bi ti sploh lahko na papirju opisal to njeno neprestano ljubeznivo, veselo čebljanje, to njeno nenehno nasmejanost ne le obraza, ampak tudi duha ... In kako čudovit je zame. občutek, da je srečna in da me ima rada tako, kot si nisem mislil, da ima lahko kaka ženska rada.
Včasih se mi zdi vse to kot prelepe sanje. Ali se ti je že kdaj pripetilo, da si sanjal nekaj lepega in se te je polastil v spanju občutek sreče, kot ga budni ne okusimo nikoli? Zaveš pa se ga šele, ko se zbudiš, in tedaj spet zapreš oči in na meji med spanjem in zbujenostjo ugiblješ, ali je bila resnica, ali samo sanje.. Tako se jaz včasih vzdramim v svoji sreči in se vprašam, če je resnica. In se vedno spet nanovo prepričam, da je resnica. Tudi zdaj med pisanjem sem nekajkrat vstal in poti-hem stopil v sosednjo sobo ter prisluhnil njenemu mirnemu dihanju v spanju. In nisem se mogel premagati, da bi ne prižgal luči na nočni omarici in objel s pogledom zlatorjavega leska njene kože na belem vzglavju in črno maso njenih las, katerih vonj polni sobo in se meša z vonjem tropskega cvetja, ki prihaja skozi odprto okno z vrta.
Za tokrat naj bo dovolj. Jutri bom dal podpisati pismo tudi njej. Povedal ji bom, da je za mojega najboljšega prijatelja, in hotela bo vedeti, kdo je. Vse jo neskončno zanima, kar je z menoj v zvezi, najbolj pa moja domovina. Zna že. lepo število slovenskih besed in včasih že izmenjava nekaj stavkov po slovensko. To jo strašno veseli. Najrajši pa posluša, ko ji pripovedujem o naši alpski pokrajini pozimi. Zasnežene planine, smučarji in skakalci v Planici — to se ji zdi nekaj fantastičnega, kakor so se zdele nekdaj nam palme na obalah tropskih oceanov. Ne more se nagledati mojih fotografij, ki me kažejo kot smučarja na snegu. Ali se še spominjaš fotografije, ki nas kaže na našem smučarskem izletu v žabnicah? To si je spravila v predal nočne omarice, da jo lahko vsak hip opazuje, zlasti kadar me ni doma. Torej vas vse pozna že tudi po obrazu in ne samo po imenih, ker ji večkrat pripovedujem o svojih prijateljih.
Daj to pismo brat tudi onima dvema in jima povej, da vas vse pozdravljava in vam vsem želiva enako srečo.
Še to: šele zdaj imam občutek, da resnično polno živim. Deliti svoje življenje z drugimi, sprejemati in dajati srečo in tudi bolečino — to je polnost življenja. Včasih, ko brnijo stroji na trasi za cesto, dvignem pogled in opazim igloboko sinje nebo nad menoj, daljna zelena pobočja gora, ocean, ki se sinje lesketa v daljavi in se spaja na nevidnem horizontu z nebom, bližnje koče, pred katerimi spokojno kopljejo črnci in monotono pojo o novi cesti, katero jim gradim, medtem ko napol nagi paglavci skačejo okrog mene in pazijo na vsak moj namig, da mi prinesejo vode ali napravijo kako drugo uslugo, polni občudovanja zame in stroje, in tedaj se spomnim tudi na Nagelah ter sem srečen, kakor nisem nikdar niti slutil, da je možno biti srečen. In spomnim se tudi na vas in nehote se mi zasmilite, ko si vas zamislim pri razgovoru v kakšni tržaški krčmi, ko rešujete velike probleme, pri tem pa pozabljate na majhne, ki so včasih še bolj važni, in na lastno srečo.«
Res je bila tudi Nagelah pripisala svoje pozdrave v slovenščini.
»Zavidam ga,« je rekel Pavel in si ponovno ogledoval Nagelahino fotografijo, »če bi bil inženir, bi se odpeljal tja. Toda kaj bi na Haitiju s pesniki?«
»Pa pojdi pridelovat banane,« je rekel Mirko.
»Rad, če bi vedel, da srečam tam takšno Nagelah.«
Potem pa smo začeli razpravljati o tem, če je prijateljeva zgodba dovolj .razgibana in dramatična, da bi lahko nudila snov za sodobni slovenski roman. In vročo debato so kot navadno prekinile tiste tri debele gracije, omenjene v imenu krčme, ko so začele postavljati stole na mizo in pometati s čiki posuti pod.
GOSPODARSTVO
Kaho pravilno skrbimo za naša deteljišča
S tem vprašanjem se moramo večkrat baviti;, ker so danes deteljišča podlaga naše živinoreje. Če pa govorimo o deteljiščih, navadno mislimo samo na deteljo lucerno (erba medica). Ostale detelje, posebno domača ali kranjska triperesna detelja, niso mnogo razširjene v naših krajih.
Detelji lucerni pravimo tudi sedemletna in celo večna detelja. Res je, da je pred 50 leti ta detelja dajala dobre košnje tudi 7 ali celo 10 let, a danes se začne izgubljati j že v tretjem letu. Posebno hitro pa se detelja lucerna izgubi, če ni bila setev primerna in če smo jo nato zanemarili.
Ureditev deteljišča
Kljub odsvetovanju naši kmetovalci povečini sejejo lucerno med kakšno žito, navadno med ozimno pšenico. Pri tem načinu setve pa le redko seme pade v pravilno globino, kjer potem razširi svoje korenine. Večina semena ostane na vrhu: tu sicer iz-kali, a v zemljo — posebno če ni zrahljana — požene le šibko koreninico, ki mlade rastlinice ne more zadostno prehraniti in ki po žetvi pšenice postane žrtev močnih sončnih žarkov. Zato setve detelje med pšenico prav redko dobro izpadejo in detelja ostane redka, še slabše pa je, če smo istočasno z deteljo vsejali med pšenico še kakšno travo. V tem primeru sta redki tako detelja kot trava. Prevečkrat ni dinge rešitve, kot tako setev preorati.
Pravilno ravnamo, če deteljo lucerno sejemo samo. Sejati pa jo bi morali s strojem, in sicer okoli 3 kg na 1000 kv. m. Pred setvijo bi seveda morali zemljišče dobro pripraviti, to je čim globlje preorati in pognojiti. Najprimernejše je več kot 40 cm globoko oranje. Lucerna namreč zelo globoko požene korenine in tudi od tam črpa potrebno hrano in vlago. Gnojenje pa mora biti popolno, se pravi, da je potrebna določena količina dozorelega hlevskega gnoja, ki zemljo rahlja, veže vlago in pospešuje razmnožitev bakterij, da v zemlji razkrajajo rudnine in rastlinske snovi v enostavne oblike, kot jih rastlinske koreninice lahko vsrkajo. Zemljišče, ki obsega 1000 kv. m površine, moramo pognojiti z vsaj 40 stoti dobrega hlevskega gnoja. Poleg tega moramo pred setvijo podorati na vsakih 1000 kv. m po 75 kg superfosfata in okoli 40 kg žveplenokisle kalijeve soli (sol-fato di potassa). Ko pa bo mlada deteljica pognala četrto peresce, je treba raztrositi na navedeno površino kakih 20 kg enega izmed sestavljenih umetnih gnojil. Najprimernejše je »fosfoazoto potassico« ali »PKN« ali kaj podobnega.
Jk,
Starejša deteljišča
Ce bomo uredili deteljišče tako, kot smo svetovali, bo že v prvem letu močno. V naslednjih letih pa ga ne smemo zanemariti. Že prvo leto po setvi moramo deteljišče najprej — konec februarja ali v marcu — ostro pobranati z obteženo brano, potem pa pognojiti s kakšnimi 25 do 30 kg gnojila »fosfoazoto potassico« ali »PKN« na vsaki 1000 m2.
Prav tako ravnamo tudi drugo leto po setvi in potem še tretje leto. Takšno deteljišče bo trajalo 4 leta, daljša doba pa ni priporočljiva, ker se na vsa gola mesta naseli plevel.
—0—
IZ ŽIVLJENJA SVILOPREJKE
Preden se sviloprejka zabubi, poveča svojo težo 8000-krat, svojo velikost pa 30-krat. Vse to se zgodi v 30 dneh, kakšenkrat še prej. Sviloprejkina jajčeca se merijo na onče, ki predstavljajo težo 30 — 36 gramov. Pa se bo kgo vprašal: Zakaj ta razlika? Ali ni onča vedno enaka? To je odvisno od različnih zvrsti — pasem sviloprejk. Nekatere imajo debelejša jajčeca, druge drobnejša. V onči pa jih mora ibiti vedno približno enako, in sicer okoli 55.000.
ITALIJANSKI IZVOZ VINA
Lansko leto je Italija izvozila 2.2 milijona hi vina za skupno vsoto 26.8 milijarde lir. V primeru s prejšnjim letom se je izvoz količinsko povečal za 16%, po vrednosti pa za 14%, ker so bile cene nekoliko nižje.
Trgovci pravijo, da je bil uspeh na splošno dober, a da bi lahko bil še boljši. Italijanske izvoznike je prizadelo zlasti dejstvo, da so izgubili 1. mesto pri uvozu vina v Nemčijo, in sicer v korist Francije. Kljub temu ostane Nemčija za Italijo glavni izvozni trg vina.
A tudi Nemci hočejo izvažati svoje vino, in sicer ravno v Francijo in v Italijo. Nemci pravijo: kupujemo od vas precej stoti-sočev hi vina in zato je razumljivo, da morate tudi vi kupiti nekaj desettisočev hi našega vina. To zahtevo so Nemci postavili na sestanku, katerega so imeli izvozniki Evropskega skupnega tržišča v Luksemburgu.
Italijanska vinska letina 1960
Po uradnih podatkih osrednjega statističnega urada je lanska letina grozdja znašala 85 milijonov stotov ali 16.3%> manj kot prejšnje leto. Od tega grozdja je bilo po-zobanega 7.2 milijonov stotov, 77.8 milijonov stotov pa je bilo spremenjenega v vino. Tega je bilo 54.5 milijonov hi ali 18.2°/o manj kot 1. 1959.
fVVWV\VWVYVVVWVVVYVWWWVVVVi
YVVWWVVW\A
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 2. aprila, ob 16.30 na Kontovelu, v ponedeljek, 3. aprila, ob 17. uri na Opčinah Pavel Golia »SNEGULJČICA«
'MAAAAAAAMAAAMAAAAAAAAAAAAAW WVWW^AAAAAAA/7wV>AAA/^sA7W^\AAJ
EVROPSKI PRIDELEK PŠENICE
V letu 1960 je zapadna Evropa z Jugoslavijo vred pridelala 388 milijonov stotov pšenice ali okoli 33 milijonov stotov manj kot prejšnje leto. Slabšo letino so imele: Italija za 14 milijonov stotov od skoraj 85 na 70 milijonov stotov, Španija od 48 na 35 in Francija od 116 na 108 milijonov stotov. Ostale države so pridelale več kot prejšnje leto.
Najslabša pa je bila žitna letina v Sovjetski zvezi. Po sedemletnem načrtu bi se moral pridelek dvigniti, a je padel za več kot 100 milijonov stotov v primeri s prejšnjim letom. To je hud udarec za Sovjetsko Rusijo, ker ne more zalagati drugih socialističnih držav, zlasti ne Kitajske, kjer je huda lakota. Ker ni pomoči iz Sov. zvezi, je bila Kitajska prisiljena iskati pšenico na zahodu, predvsem v Kanadi in ZDA.
NAPAJANJE IN IZRABA KRME
Če ima žival priliko piti po mili volji, to se pravi, kadar je žejna, izrabi več in boljše krme, kot če je napojena ob določeni uri. Zato pa se taka žival tudi bolje razvija. To je zelo važno predvsem za mlade živali. Zato pa je vedno koristno, da uredimo samodelne napajalnike, ki omogočajo živini, da si po potrebi pije.
CESARSKI PIRH
V starih časih so tudi cesarje počastili z velikonočnimi pirhi.
»Peklenski stroj!« so zavpili dvorjani, ko je neznana oseba oddala pri vratih velik, pol metra visok pirh. Na lepo okrašeni lupini iz čokolade so brali: »Nj. veličanstvu cesarju Francu Jožefu poklanja zvest podložnik«. Iz notranjosti jajca so pa prihajali neki čudni glasovi. Zato so poklicali topniške izvedence, da previdno preiščejo pirhasti peklenski stroj«. Dva častnika, ki sta se. hotela pogumno žrtvovati za vladarja, sta previdno odkru-šila lupino. Kar zleti ven papagaj, ki je začel neusmiljeno kričati najbolj žaljive psovke na račun cesarja. Ptič je letal po sobanah in venomer žalil cesarjevo osebo. Cesar si je bridko zapomnil tisto velikonočno voščilo.
V tej številki je zaradi pomanjkanja prostora odpadlo nadaljevanje romana »Strta srca«. Nadaljeval se bo redno s prihodnjo številko.
Uredništvo
Rešitve križank z 12. strani
VELIKONOČNA KRIŽANKA: 1. romanca; 7. koledar; 14. ataman; -k; 16. medena; 17. Borut; 18. kra; 20. Pegaz; 21. aker; 22. aromi; 24. mati; 25. rak; 26. Orinoko; 28. SOS; 29. br; 30. agitirati; 32. MK; -a; 33. Enej; -č; 34. Roza; -a; 36. ranar; 38. ker; 40. komet; 42. alat; 43. kanon; 45. laki; 46. ekonom; 47. kanali; 48. spol; 49. lepak; 51. cipa; 53. kosim; 55. nov; 56. vijak; -o; 57. Toš; -1; 59. raja; -a; 60. PP; 62. anatomija; 65. ud; 66. ara; 68. Alema-ni; 69. pre; 70. rosi; 72. elisa; 73. krom; 74. Istra; 76. eta; 77. orači; 78. tirani; -i; 80. Ovidij; 81. imeniki; 82. skokoma.
RAZŠIRIMO SVOJ BESEDNI ZAKLAD: 1. Konstanten = stalen (a); 2. kolaboracija = sodelovanje (c); 3. impulziven brez pomisleka (a); 4. oportun = prikladen (b); 5. impromptu = melodija brez pravil (b); 6. kriterij merilo (d); 7. krep = kodrasta tkanina (b); 8. žargon : jezikovna posebnost (a); 9. kulanten ustrežljiv (c); 10. lano-lin = mazilo (b).
MALI OGLAS
Trgovina s čevlji in usnjem Žigon Ivan, Gorica, Piazza Vittoria št. 23 išče mlado dekle za uslužbenko v trgovini.
!//tif//t/ Recepti ari oolilto noč
MICKIN KOLAČ. Za 8 oseb: 8 beljakov, 30 dkg | sladkorja, 15 dkg moke, 15 dkg masla, marelična mezga.
Iz 8 beljakov stolcite trd sneg. Med mešanjem dodajajte sladkor, potem moko in nazadnje raztopljeno maslo. V kolačnik položite z maslom namazan papir in nanj vlijte testo. Peče naj se 45 minut. Kolač naj se hladi več ur, šele potem ga razrežite vodoravno na več delov, vsakega namažite z marelično mezgo in zopet zložite drugega vrh drugega. Dva beljaka stepite v trd sneg, primešajte osminko kilograma sladkorja in vanilijev sladkor in s tem namažite kolač. Dajte ga še nekaj časa v pečico, da se prevleka posuši in nekoliko obarva.
FIGOVCKI. 15 dkg lig, limonina lupinica, 8 dkg mandeljnov ali orehov, žlica ruma, 10 dkg sladkorja, kristalni sladkor za povaljanje.
Fige zmeljemo, mandeljne ali orehe sesekljamo, prav tako limonino lupinico. Dodamo rum. Primešamo še sladkor in vse prav tako ugnetemo. Iz testa izoblikujemo kroglice, jih povaljamo v sladkorju in denemo v papirnate ovojčke ali jih zavijemo v pisan papir in postrežemo.
/lazšUitHb f fo&zdni <zaktacL
Večino izrazov, ki jih beremo ali slišimo, često tudi razumemo. Ce pa jih hočemo sami uporabiti, opazimo, da jih poznamo nekam nedoločno, megleno. Preizkusite enkrat,, koliko vam je znan smisel naslednjih besed, s tem da izberete enega od štirih predlogov (A-D). Ocena: 9-10 pravilnih odgovorov: odlično, 7-8 prav dobro, 5-6 dobro.
KAJ POMENI?
1. KONSTANTEN: a) stalen, b) čvrst, c) do’o-čen, d) ustanovljen; 2. KOLABORACIJA: a) rušenje, b) uničenje, c) sodelovanje, d) odboj; 3. IMPULZIVEN: a) brez pomisleka, b) iznajdljiv, c) iz notranjega nagiba, d) nesiuten; 4. OPORTUN: a) zajeten, b) prikladen, c) silen, d) potreben; 5. IM-PROMPTU: a) nedokončano delo, b) melodija brez pravil, c) glasbena medigra, d) uvod v glasbo; 6. KRITERIJ: a) višek, b) razsodišče, c) ocena, d j merilo; 7. KREP: a) pivnik, b) kodrasta tkanina, c) rastlina za barvilo, d) nepremočljivo blago; 8. ŽARGON: a) jezikovna posebnost, b) samozavest, c) naborek pri srajci, d) noša; 9. KULANTEN: a) gibljiv, b) sposoben, c) ustrežljiv, d) odločen; 10. LANOLIN: a) posebna ilovica, b) mazilo, c) laneno olje, d) mlečni sladkor.
i/lehai z a bim>l i
\\
O, moj Bog, dajte hitro sem ... dajte!
ŠAH NA DEŽELI
»Imaš kaj časa, Francelj?«
»Ne. preveč, ker grem kopat. Zakaj vprašaš?«
»Z Janezom bi rada šahirala, pa nama en kmet manjka.«
PONOČI NA CESTI
Policaj: »Kaj pa iščete tu z lučjo?«
Pešec. »Tiste bele črte, po katerih bi smel čez cesto.«
ZADETEK
Na tomboli sem zadel pištolo. Navzoči policaj mi jo je. takoj zaplenil. Protestiral sem, toda čuvar javne varnosti mi je dejal: »Dovolj je, da ste zadeli enkrat!«
CIMETOVE PALICICE. 15 dkg moke, 6 dkg sladkorja, 6 dkg surovega masla ali margarine, 5 dkg zribanih in prepraženih mandeljnov, 1 rumenjak,
14 žličke zmletega cimeta, ščepec soli, sok pol limone.
Maščobo penasto umešamo, dodamo rumenjak, sladkor in ostale dodatke. Testo denemo v vrečico za brizganje in nabrizgamo paličice na pomaščen pekač. Spečemo jih v nepretopli pečici.
TORTA IZ OBLATOV. Zavitek kupljenih oblatov,
15 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, 2 žlici kakaa, 2 žlici močne prave črne kave, 2 jajci.
Maslo, jajci in sladkor penasto umešamo. Dodamo postopoma kakao in kavo. S kremo namažemo oblate in torto sestavimo. Cc želimo, jo lahko obli-jemo s čokoladno glazuro. Torta mora biti nekaj časa na hladnem, da se krema strdi in se da lepo rezati. Pri rezanju pomakamo nož v vročo vodo.
Čokoladno glazuro napravimo iz 10 dkg čokolade, osminke kg sladkorja, 3 dkg surovega masla in osminke litra vode. Sladkor kuhamo z vodo tako dolgo, da se kapljica, ki jo primemo z dvema prstoma, potegne v nit. Čokolado zmehčamo in jo zmešamo s surovim maslom, oboje dodamo nekoliko ohlajenemu sladkorju in zmešamo.
LIMONINI KEKSI. 30 dkg moke, noževa konica pecilnega praška, ščepec soli, 10 dkg sladkorja, Vž zavitka vanilijinega sladkorja, 7 dkg maščobe, 1 jajce, 3 do 4 žlice mrzlega mleka, limonin sok in malo .limonine lupinice.
Na desko ali v skledo presejemo moko, dodamo sladkor, sol, presejan pecilni prašek, vaniljin sladkor in maščobo. Maščobo razdrobimo v moko z nožem in jo z njo dobro premešamo. V tako pripravljeno mešanico moke in ostalega ubijemo še jajce,
dodamo drobno naribano limonino lupinico in sek ene limone. Z dodatkom mleka zamesimo iz vsega gladko testo. Limoninega soka in mleka ne smemo dati v testo hkrati, ker se mleko lahko zagrize.
Teslo takoj razvaljamo za nožev rob na debelo in narežemo iz njega z zobčastim kolescem enako velike podolgovate kekse, ki jih spečemo na pomazanem pekaču. Pekač za to pecivo namažemo z voskom.
KOLAČ' Z RUMOM. Za 8 oseb potrebujete 20 dkg moke, I dkg kvasa, 2 jajci, skodelico mleka, 7 dkg masla, 1 kavno žličko sladkorja, % litra sladkornega sirupa in 1 vinski kozarec ruma.
Moko vsipljite v skledo in naredite v sredi jamico. Kvas, ki je že vzhajal v mlačnem mleku, vlijte vanjo. V testo ubijte jajci, zmesite in tolčite 10 minut. Skledo pokrijte. Testo naj na toplem vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino. Takrat dodajte sladkor, sol in omehčano maslo. Narahlo ga mesite 5 minut, denite v dovolj velik pekač, da bo v zmerno toplj pečici lahko še naraslo na dvojno količino. Dalje naj se peče v zelo vroči pečici, dokler sc ne obarva rjavo. Kolač stresite iz modela šele, ko se. ohladi. Ul i j te čezenj gosto sladkorno raztopino, potem ko ste ji dodali rum.
Velikonočna križanka
Vodoravno: 1. vrsta pesmi; 7. seznam dni leta; 14. kozaški poglavar; 16. sladka; 17. slovansko moško ime; 18. ptičji glas; 20. bajeslovni konj; 21. angleška ploskovna mera; 22. prijeten okus (dvoj.);
24. roditeljica; 25. dvoživka; 26. reka v Južni Ameriki; 28. klic v pomoč; 29. znak za kemično prvino; 30. javno se zavzemati za neko stvar; 32. začetnici Martina Kačurja; 33. trojanski junak; 34. žensko ime;
36.	zdravnik; 38. veznik; 40. zvezda repatica; 42. orodje (srbohrv.); 43. top; 45. opleški; 46. gospodar; 47. jarki; 48. slovnični pojem; 49. propagandno sredstvo;
51. ptica; 53. obedujem; 55. ni stvar; 56. spojno sredstvo; 57. oseba iz filma »Svet na Kajžarju«; 59. brezpravno ljudstvo; 60.
Peter Pavlovič; 62. veda o človeškem telesu; 65. del telesa; 66. naplačilo; 68. izumrlo germansko pleme; 69. predpona za tvorbo presežnika; 70. padavina (dvoj.);
72. letalski vijak (tuj.); 73. kemična prvina; 74. polotok na Jadranu; 76. grška črka; 77. poljski delavci; 78. samodržci;
80. rimski pesnik; 81. seznami imen; 82. poskakujoč.
Navpično: L zdravilna rasti na; 2. ime več čeških kraljev; 3. oseba iz »Švejka«;
4.	sibirska reka; 5. repni list; 6. kemični znak za cian; 8. električna merska e-nota; 9. skladnih oblik; 10. bolezenska o-te,klina nog; 11. francoski slikar impresionist; 12. raztclesovalcc; 13. natančno proučiti; 15. dolgotrajen, stalen (tuj.); 18. zavarovan; 19. bog ljubezni; 22. starokrščanski filozof; 23. prvi letalec; 26. pripadnik mongolskega naroda; 27. zemljepisni pojem; 30. drugo ime za Malo Azijo; 31. osami jenje; 33. eno izmed gesel francoske revolucije; 35. tuje žensko ime;
37.	mesto v Siriji; 38. gradivo; 39. del obleke; 41. skupina ljudi z isto nalogo; 43. primitivno orožje; 44. nikalnica v narečju; 48. pretirati, šlediti; 50. uničiti, pokvariti; 52. visoka znanstvena ustanova; 54. vzdevek plemenitašinj v srednjeveški Italiji; 56. vež-ba (dvoj.); 58. dovtipi; 59. tuje žensko ime; 61. ne zahtevam; 63. mlado govedo; 64. gmota; 65. začaram; 67. vrtne cvetlice; 69. umetnostna galerija v Madridu; 71. azijska država; 73. zelo glasen vzklik; 75. ljubkovalna oblika ženskega imena; 77. srbohrv. kazalni zaimek; 79. reka v Rusiji; 80. ameriška kratica za »vse v redu«
P O H T N I PREGLE B>
Preporod evropskega tenisa
Te dni sc bo v Montecarlu začelo znano teniško tekmovanje za 55. pokal princa iz Monaka. Sodelovalo bo 128 igralcev in med temi najdemo najbolj znane teniste Evrope, kot so Italijan Pietran-geli, Spanec Santana, Šved Lundquist, Anglež Wil-son in Belgijec Brichant. Glavni favorit tekmovanja je brez dvoma mladi Italijan Pietrangeli, ki je najboljši evropski igralec.
Ko govorimo o tenisu, mislimo predvsem na dve pomembni tekmovanji: na svetovno znani turnir Wimbledon in na slavni Davisov pokal. Obe tekmovanji sta nekakšni neuradni svetovni prvenstvi.
Letos bo 52. tekmovanje Davisovega pokala, na katerem bodo skušali odvzeti Avstraliji častno svetinjo. To pa lahko uspe samo igralcem iz ZDA ali Italije, ker drugi niso še tako vigrani, da bi se lahko kosali z igralci omenjenih držav.
Čeprav ima to tekmovanje že polstoletno tradicijo, so doslej samo štiri države osvojile to najvišjo teniško trofejo. Te so: ZDA z 19 zmagami, Avstralija s 17, Anglija z 9 in Francija s 6 zmagami. V finalu pa so doslej sodelovali Američani 42-krat, Avstralci 30-krat, Angleži 16-krat, Francozi 9-krat ter po enkrat Belgijci, Japonci in Italijani.
Lanske tekme za Davisov pokal so bile zelo zanimive in v polfinalu so sc srečali Američani, zmagovalci ameriške skupine, in Italijani, evropski prvaki. Zmagali so Italijani (3:2) in ta senzacionalni ter hkrati nepričakovani uspeh je v nemajhni meri prestrašil domačine (tekme so bile v Avstraliji). Ti so se zato dobro pripravili in tako je italijanska dvojica Pietrangeli - Sirola prav kmalu klonila. Mnogi časopisi so ob lepi zmagi Italije v Avstraliji začeli pisati, da to pomeni prerod evropskega tenisa in da se bodo povrnili časi iz leta 1927 do 1937, o so fiancoski (Lacoste, Borotra in Coche.t) in an-geski (PiTrv, Austin in Hughes) tenisli zavzemali pt va mestu na najvišjih položajih lunisa na svetu. Letos so Italijani glavni nasprotniki Avstralije. Pc-Icg mladega in prefinjenega igralca Pietrangelija, močnega in odločnega velikana Sirole, vigranega Merla imajo Italijani še »starega« Gardinija in mladega Tacchinija. Za Neala Fraserja, Roda Lavera in Roya Emersona naloga ne bo zelo lahka, čeprav je večina strokovnjakov mnenja, da bo pokal tudi letos ostal na oddaljeni celini — Avstraliji. Letos bodo Američani zelo šibki. Izgubili so svoje najboljše igralce Barryja Mac Kaya in Earla Buchol-za, ki sta sprejela ponudbo, da bi stopila v Krarner-jevo poklicno skupino. Igralca sta dobila za ta prestop 50.000 dolarjev, kar je približno 31 milijonov lir. Bucholz, ki ima komaj 20 let, bo tako najmlajši član Kramerjeve skupine. Mac Kay je star 25 let. Glavni igralec ZDA bo letos Bernie Bartzen, ki resno misli na prvo mesto v Wimbledonu.
Po »zaslugi« Jacka Kramerja je amaterskih te-nistov vedno manj. Kdo je pa Jack Kramer? To je znani »kralj profesionalnega tenisa«, ki se zelo prizadeva, da bi s svojo teniško skupino povečal svoje dohodke. Ko je spoznal, da se dosedanji način tekmovanja poklicnih igralcev ni izkazal kot Zadostno privlačen, je prav kmalu spremenil taktiko. Lotil se je novačenja novih profesionalcev, in sicer ne več izmed vrhovne teniške elite iz Avstralije in ZDA, marveč tudi med vrhunskimi igralci »belega športa« v Evropi. Tako je v kratkem času pod vplivom zapeljivih ponudb nastala skupina mladih igralcev, kot so Spanec Gimeno, Danec Nielsen, Francoz Haillet in Anglež Davies. Upiral se je le Italijan Pietrangeli, čeprav so Kramerjeve ponudbe bile zelo laskave (40 milijonov lir). Ameriški tenis je tako doživel nov hud udarec, njegova kakovost je spet padla, vrste amaterskih igralcev bele žoge so se razredčile. Prepad med poklicnim in amaterskim ten'som se veča. Novinci, čeprav so sodili na vrh svetovne amaterske lestvice, so se zelo klavrno iz-
kazali. Njihovi porazi v tekmah »za dolarje« so pokazali, da še zdaleč niso dorasli izkušenim poklicnim mojstrom. Samo Španec Gimeno se uspešno upira »velikanom« tenisa.
Kramerjeva najnovejša in največja zamisel je ustanovitev tekmovanja za »Kramerjev pokal«, ki bo povsem podobno tradicionalnim mednarodnim srečanjem za Davisov pokal, samo da bo namenjeno predvsem profesionalnim igralcem, dostopno pa bo tudi amaterjem. V začetku bodo namesto držav sodelovale samo štiri cone: Severna in Južna Amerika, Avstralija in Evropa. Pozneje pa se bo ta tekma razširila tudi na srečanja tned zastopniki posameznih dežel.
Poklicni igralci so kot protiutež mednarodni teniški amaterski federaciji osnovali tudi svojo zve-
■
v:Wx;:
I
" SrV-.
zo; osnovna finančna sredstva v znesku 22.000 dolarjev (približno 15 milijonov lir) pa so prispevali profesionalni igralci sami. Tekmovalcem bodo povrnili le dejanske. Stroške in tekmovanje bo torej odprto tudi amaterjem.
Ta »Kramerjev pokal« pomeni v bistvu izziv amaterskemu tenisu. Čeprav bo Davisov pokal še dolgo ostal najprivlačnejše mednarodno teniško tekmovanje, mu bo »Kramerjev pokal« nevarno za petami.
Poklicnih igralcev jc vedno več, zaslužki pa niso več takšni, kakršni so bili nekoč. Zdaj poklicni igralci zaslužijo letno največ 35 do 40 tisoč dolarjev (25 milijonov lir). Toda za to morajo igrati skoraj vsak večer v letu, in s to vsoto morajo kriti vse stroške.
Kdo je najboljši igralec tenisa na svetu? Strokovnjaki soglasno zatrjujejo, da je to Američan Pancho Gonzales, pravi virtuoz bele žoge. Lestvica najboljših tenistov na svetu je sledeča: I. Pancho Gonzales (ZDA), 2. Ken Rosewall (Avstralija), 3. Lewis Hoad (Avstralija), 4. Frank Sedgman (Avstralija), 5. Ashley Cooper (Avstralija), 6. Mal Anderson (Avstralija), 7. Pancho Segura (Ekvador), 8. Tony Trabert (ZDA), 9. Neale Fraser (Avstralija), I. amaterski igralec, 10. Alex Olmedo (Peru), 11. Rod Lavcr (Avstralija), 2. amaterski igralec, 12. Ni-cola Pietrangeli (Italija), 3. amaterski igralec, 13. Barry Mac Kay (ZDA), 14. Andrca Gimeno (Španija) in 15. Luis Avala (Cile). Z lestvice je torej razvidno, da je najboljši amaterski igralec Avstralec Fraser šele na 9. mestu.
Romuni svetovni prvaki v rokometu
V Dortmundu so se končale tekme za svetovno prvenstvo v rokometu. Prvo mesto je osvojila Romunija, ki je v odločilnem srečanju odpravila v podaljških izbrano moštvo CSR. Cehi so bili tehnično boljši, a Romuni so se odlikovali s svojo bojevitostjo in neutrudno streljali v vrata. Zmaga Romunov je povsem zaslužena. Ostala mesta so zasedle. sledeče reprezentance: 2. CSR, 3. Švedska, 4. Nemčija in 5. Danska.
Za Jugoslavijo se je svetovno prvenstvo končalo prehitro, čeprav sodijo »plavi« med osem najmočnejših ekip na svetu. Niso pa imeli sreče; izgubili so tekmo s svetovnimi prvaki Švedi in srečanje z Norvežani ter tako izpadli iz nadaljnjega tekmo vanja.
Trifunovič petič jugoslovanski prvak
V Zagrebu se je pred kratkim zaključilo 16. šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Zmagal je 50-letni dr. Trifunovič, ki je v zadnjih kolih ušel najnevarnejšemu tekmecu Pucu. Med njima je bila huda borba, ki se je končala v korist Trifunoviča z razliko 1 same točke. Trifunovič je tako že petič osvojil prvenstvo Jugoslavije. Čeprav ni igral s takim poletom kot njegovi tovariši, ni Trifunovič niti enkrat bil poražen. Zmagal je osemkrat in dosegel enajst remijev. Z belimi figurami je dobil sedemkrat in remiziral samo dvakrat, s črnimi figurami pa vsega odločil zase samo z eno partijo, ostale pa remiziral.
Splošna sodba je, da je to bilo doslej najslabše šahovsko prvenstvo. Tega je kriva predvsem odsotnost devetkratnega državnega prvaka velemojstra Gligoriča, ki se je doslej udeležil "vseh državnih prvenstev. Gligorič se je v zadnjem času udeležil preveč turnirjev v tujini in je zalo zdaj precej utrujen.
Prvenstva se nista udeležila niti Matanovič niti Ivkov.
Glavni favorit tekmovanja je bil Matulovič, ki je s precejšnjo gotovostjo zmagal v turnirju, ki je bil v Nikšiču, na katerem so bili prisotni skoraj vsi udeleženci letošnjega državnega prvenstva. Matulovič je s porazom proti Trifunoviču zgubil možnost, da osvoji prvenstvo.
Zelo dobro je igral Puc. Kadarkoli igra za prvo mesto, je izredno bojevit in odločen. Povsem sta odpovedala Bertok in olimpijec Damjanovič, ki je končal turnir na 13. mestu.
Jugoslovani so dobili tri nove mojstre. Miniča,. Maroviča in Mihaljčišina.
Končna lestvica: I. Trifunovič (13,5), 2.-4. Puc, Matulovič in Udovčič (12,5), 5. Čirič (11,5), 6.-9. Mi-haljčišin, Marovič, Minič in Rabar (11), 10. Bertok (10,5), 11. Karaklajič (10), 12. Sokolov (9,5), 13. Cuderman (9), 14.-15. Sofrevski in Damjanovič (8), 16. in 17. Stupica in Vošpernik (7,5), 18. Djantar (6,5), 19.-20. Krstev in Šuvaljič (3,5).
TEDENSKI KOLEDARČEK
2.	aprila,
3.	aprila,
4.	aprila,
5.	aprila,
6.	aprila.
7.	aprila,
8.	aprila,
9.	aprila,
10.	aprila,
11.	aprila,
12.	aprila,
13.	aprila,
14.	aprila,
15.	aprila,
nedelja: Velika noč
ponedeljek: Velikonočni ponedeljek
torek: Izidor
sreda: Vincencij
četrtek: Timotej
petek: Herman
sobota: Albert
nedelja: Bela nedelja, Tomaž
ponedeljek: Apolonij
torek: Leon Veliki
sreda: Lazar
četrtek: Ida
petek: Valerijan
sobota: Helena
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
RADIO TRST A
o NEDELJA, 2. aprila, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Velikonočni čudež«, velikonočna pravljica (Zdravko Ocvirk), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Zbor »Jacobus Gallus«; 17.00 »Velika noč 1833«, radijska drama (Mihael Jeras), igrajo člani RO;
19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Jezus je na Velikonočno jutro zgodaj vstal« (Marija Tomazin); 22.00 Nedelja v športu.
• PONEDELJEK, 3. aprila, ob: 9.10 Škedenjski zbor;
9.30 Ilustrirano predavanje — Tone Penko: »Rajči-ce«; 11.00 Franc Orožen: »Velikonočna pisanica«;
13.30 Glasba po željah; 14.45 Ljubljanski vokalni kvartet; 16.00 »Šole življenja«, slike iz pisateljeve avtobiografije (Branislav Nušič - Davorin Ravljen -Modest Sancin), igrajo člani SG v Trstu; 18.00 Ita-
lijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti; 19.00 »Vstajenje v sodobni slovenski liriki« (V. Beličič); 20.00 Športna tribuna; 20.30 Luigi in Federico Ricci: Izbor iz opere »Crispino e la comare«.
• TOREK, 4. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — Mario Kalin: Industrija čistoče: »Zgodovina milar-stva«; 19.00 Pisani balončki; 21.00 Tvornica sanj — Obzornik filmskega sveta; 21.30 Koncert sopranistke Sonje Hočevar, pri klavirju Zdenka Lukec-Carjeva — Novak: Moravske ljudske pesmi, A'abjev: Ko bilo mi je štirinajst let; 22.00 Sprehodi po antičnih gajih — Alojz Rebula: »Tibul — pesnik m:ru in ljubezni«.
• SREDA, 5. aprila, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 20.30 Avtor tromesečja — Italo Svevo: »Tat v hiš «, drama v štirih dej. (Martin Jevnikar), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 6. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — Rafko Dolhar: »Človek in okolje«: Človek in njegovo fizično okolje; 19.00 Širimo obzorja — Rado Bednarik: Slike iz goriške preteklosti: »Med kremp. Iji orla in leva«; 20.30 Simfonični koncert orkestra
Tržaške filharmonije. Približno ob 21.15 Književnost: »Saverio Strati in njegov foman Mani Vuote« (Josip Tavčar). Približno ob 22.15 Umetnost — Mirko Javornik: »Kulturno pismo iz Washingtona«. e PETEK, 7. aprila, cb: 18.C0 Italijanščina po radiu; 18.30 Rimski Korsakov: »Festival v Bagdadu« in »Morje«, iz simfonične suite op. 35 »Sheherazada«, Grieg: Norveški plesi, op. 35; 19.00 Šola in vzgoja — Ivan Theuerschuh: »Vzgoja staršev — zahteva sodobnih pedagogov in psihologov«; 22.00 Obletnica tedna — Mario Kalin: »Kemik Robert Bunsen, ob 150-Ietnici rojstva«; 22.15 Srečanja s slavnimi glas beniki: »Arturo Benedetti Michelangeli«.
• SOBOTA, 8. aprila, ob: 13 30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Otok in Struga«, drama v 4 dej. (Ivan Tavčar - Peter Marinc), igrajo člani RO;'
18.00	Radijska univerza — Stanko Janežič: »Deset stoletij ruske duhovnosti«: »Ob zarji ruskega krščanstva«; 18.30 Kozina: Davnna, Povia: Rapsodija za veliki orkester, Premrl: Scberzo; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor Korotan; 21.00 Za smeh in dobro voljo.
TRGOVINA JESTVIN
RUDI BIDOVEC
TRST - UL GENOVA 13 - Tel. 37-700
želi vesele praznike vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem!
GOSTILNA
Vesele velikonočne praznike
7'uiikm
REPENTABOR Telefon 21-360
Pristna domača vina ,im izborna kuhinja!
ZNANA GOSTILNA IN TOBAKARNA
KRALJ
TREBČE - Telefon 21-170 vošči vesele praznike in se priporoča
trgovcih in /i>'ir//in/i
•«a
J«
&
0)
&
hi criflnin/n v
NOVEM LISTU!
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST - Ul. Miramare 29 - Tel. 29-322 Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila!
* Ti
TRGOVINA JESTVIN
DEVIN - Tel. 20-205 vošči vsem odjemalcem veselo veliko noč.
GOSTILNA
OPČINE
Emilija Sosič = Vremec
Veselo veliko noč
TRGOVINA JESTVIN
URDIH ALBERT
TRST - Ul. F. Severe 105 - Tel. 55-618 želi vsem, prijateljem veselo veliko noč
GOSTILNA SIMONIČ
OPČINE - NARODNA ul. 39 ■ Tel. 21-053 želi vesele velikonočne praznike vsem cenjenim gostom!
Veselo veliko noč
želi cenjenim odjemalcem
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN
ZORA ČOK
OPČINE
NARODNA ULICA 57/63 - Telefon 21-046
TRGOVINA JESTVIN
ŠHADAR JOSIP
Opčine Narodna ulica 42
Telefon 21-026
vošči cenjenim odjemalcem veselo veliko noč
URARNA IN ZLATARNA
Vesele praznike
Anton
♦
MALALAN
TRGOVINA S ČEVLJI
OPČINE - Proseška 18 Telefon 21-465
Marcel
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA OPČINE - Narodna ul. Tl - Tel. 21-034 DANEU CELESTIN želi vesele velikonočne praznike!	ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA DANEU ALOJZIJ Opčine • Proseška ul. 13 - Tel. 21-044		ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO VETRIH IVAN GORICA - Ulica Lantieri 5 - Tel. 25-27
			
Kmečka banka
Ustanovljena 9. 3. 1909
GORICA - ULICA MORELLI 14
Telefon štev. 22-06
PODJETJE
ČUK
GORICA - CORSO VERDI 54 - Tel. 21-60 GORICA - Trg CAVOUR 9 - Tel. 35-36
KAVARNA	KAVARNA
GORICA - UL. MAMELI 4 - TELEF. 34-78
NAJLEPŠE CVETLICE DOBITE PRI
„IVANKI"
TRST - Ut Deiristria 17 - Telefon 95-052
TRGOVINA Z JESTVINAMI
Milan Bevk
TRST - Ul. D’Annunzio 9
Telefon 41-572
TRGOVINA JESTVIN
Gregor!
TRST - Ud. D’Alvian0 86 - Tel. 94-404 želi cenjenim odjemalcem vesele prašnike
MLEKARNA	Telef.	94-489
Kariš
TRST - Ulica S. Marco 40
vošči cenjenim odjemalcem vesele praznike
URARNA IN ZLATARNA
l/Miho l[
TRST - Čampo S. GIACOMO 3 - Tel. 95-881
Bogata iebira švicarskih ur in lično izdelane zlatnine
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
TRST - Trg S. Glovanni 1 - Telef. 35-029
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših Oblik na vsa goriva, popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilnikil dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
KROJAČNICA
Lado Premru
TRST - Ul. GINNASTICA 35-1 - Tel. 45-447 želi vesele velikonočne praznike!
ZNANO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
Kanobel Medardjs
TRST - Ul Ghlrlandaio 42 - Tel. 90-812 Seli vesele praznike
GOSTILNA
Ostrouška
TRST - Ul. S. Nicolo l - Tel. 37-9IS
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
ROJAN, Trg tra i Rivi 2 TIjV' Telefon 31-198
vošči cenjenim odjemalcem vesele praznike!
l)es«le
Vesele praznike vsem znancem in prijateljem ZALOGA DRV IN PREMOGA
Anton Floridan
TRST - Ulica RICCI 4 - Tel. 95-714
Vesele praznike želi vsem odjemalcem TRGOVINA JESTVIN
Gregorič Jtlarij
TRST - Ul. Torrebianca 43 - Telef. 24-004
Andrej Bolko
mr, ph,
FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE
TRST- ULICA TORREBIANCA 21-11 IM PO RT EXPORT	Telefon	31-315
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S.	P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TELEFON ST. 38-101	BRZOJAVNI	NASLOV:	BANKRED
iZNANI TAPETNIK
Pahor Marij
TRST - UL. S. ANASTASIO 12, tel. 61-218 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila
MIRODILNICA
£ E K E T
TRST - UL. SOLITARIO 11 - Tel. 95-442 želi odjemalcem vesele velikonočne praznike
tiskarna
»graphis«
trst
ulica s. franuiška 20 telefon 28-4 77
Vam hitro, solidno, poceni in lično izdela kakršnokoli tiskovino (poročna oznanila, voščila, posetnice, pisemski papdir itd.)
| RIBARNICA
Pertot Marcela
TRST - BARKOVLJE - Ul. Perarolo 2
Telefon 28-415 - želi vsem vesele praznike!
podjetje VLADO ŠVARA
Elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle TRST - Uilica GIULIA 28 - Telef. 96-742
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI
Ti im v l ido vib
T R S T - Ul. MAZZINI 46 - Tel. 94-553 TRG PONTEROSSO 5	-	Telefon	'29-636
želi cenjenim odjemalcem tu in onstran meje vesele praznike!
želite dobro hrano? GOSTILNA
„AL GAMBEKO6
TRST - Ulica Udine 37 - Tel. 24-933 Vam bo gotovo ustregla!
KROJAŠKA DELAVNICA ZA DAME IN GOSPODE
Stanislav Košuta
VIA D’ANNUNZIO 11 - Telefon 95-498
VI
TRST
VIA CARDUCCI 15 Telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
44
2«
ttithv
n n I
m
I
a
379.	Stric Tom je priplaval k splavu in ni nikomur dovolil, da bi mu pomagal. Sam se je skobacal iz vode in ves razžarjen od veselja skril v pest stisnjeni roki za hrbet. »Katero roko? Levo ali desno?« je vprašal profesorja z otroško igro, v kateri je dal duška svoji radosti. Profesor se je odločil za levico. Stric Tom je razklenil pest.
m
%
380.	V njegovi dlani se je zasvetlikal droben predmet. Profesor je presenečeno vzkliknil in ga previdno vzel v roke. Bil je majhen zlat kipec, drobna, preprosto, a z umetniškim občutkom izdelana zlata človeška figura z dvema dragima kamnoma namesto oči. »Čudo vito!« je veselo hvalil profesor prvo najdbo iz inkovske davnine.
381.	Veseli in poplačani za ves trud so se. raziskovalci odpeljali na breg. Stric Tom je razigrano obljubljal, da bo skuhal slavnostno večerjo in v počastitev svoje najdbe uveljavil vse svoje kuharske spretnosti. Peggy je zato ostala brez dela in je. pozornost posvetila profesorju. Učenjak se je še vedno ukvarjal s kipcem.
4
P
O
t
f
I
382 Profesor Grey je položil dragoceni kipec predse in ga začel prerisovati v skicirko. Tu-s	di Peggv, ki je doma v šoli slovela za dobro
H )	risarko, si je poiskala papir in svinčn;k ter
začela skrivaj, malce sramežljivo risati kipec od strani. Ko je končala, je pokazala risbo profesorju. »Kar dobro, kar dobro!« je ocenil njeno delo.
383.	Tako je Peggy naslednje jutro stopila na splav s skicirko in svinčnikom. Profesor je bil odločil, da mu bo pomagala. Risala bo predmete, ki jih bodo potapljači- dvignili, in obenem zapisovala natančno lego, kjer so jih našli. Bila je vesela in zadovoljna, da bo tudi pri znanstvenem delu odprave lahko koristno pomagala.
384.	Tisti dan je bila raziskovalcem sreča naklonjena tako nenavadno, kot da bi jih hotela poplačati za vse zastonjske napore, prejšnjega dne. Drug za drugim so se zbirali na splavu drobni okrasni predmeti in nakit. V dragocenih kovinah, bogato okrašenih z dragulji, raziskovalci niso gledali bajne vrednosti, ampak neprecenljiv znanstveni pomen.
rt ,
£t
rt o
Samuel
Miki
Muster
&
385.	Jim je zaverovano božal prekrasne najdbe, opazoval vrezane ornamente in vzklikal: »Kako lepo, kakšne umetnine!« Se Hen, ki je tako malokdaj kazal svoja čustva, je žarel od ponosa, ko je mlademu prijatelju zatrjeval: »Vse. to je delo mojih davnih prednikov!« Profesor pa je risal, pisal in v mislih že sestavljal znanstveno razpravo.
386.	V opoldanskem oddihu so si raziskoval ci svoje najdbe še bolj podrobno ogledovali. Peggy se je seveda najbolj zanimala za nakit. Obračala je v rokah težke zlate zapestnice in premišljala o davnih lepoticah, ki so se krasile z njimi. Najbolj ji je ugajal čelni nakit, nekakšen diadem. Ni se mogla premagati: položila si ga je na lase.
387.	Poiskala je svoje ogledalce in se pogledala vanj. »Moje spoštovanje, visoka princesa!« jo je pri tem prijetnem opravilu zmotil vedri Petrov glas. »Vas smem povabiti na sprehod?« — »Princesa mora še pomiti posodo,« se je v zadregi nasmejala in položila nakit k drugim najdbam. Kmalu so bili P11' plavljeni na vrnitev k vodi.