77* št@^ilk&
Letnik IX
Posamezna številka stane 10 v.
Maribor» dne 28» septembra 1917»
Naročnina lisiu: —
Celo leto . . K10 — Pol leta ...» 5 — Četrt leta . .	» 2-50
Mesečno. . . ■ 1’—
Zunaj Avstrije:---
Celo leto . . n 15-— Posamezne Številke — 10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrete: pri večkratnih oznanilih vem — popust ---------------
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
•SSSŽStt^ESiZSSS. S Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 1
Mfejnovejio avstrijska 1 orsihio pwoöälo.
Dunaj, 27, sept.
Italijansko bojišče.
Pri armadni skupini pl. Boroeviča so bdi I vsled ognja naših zrakoplovne v ter vsled na- ] šega obrambnega ognja sestreljeni trije sovražni j zrakoplovi. Na ozemlju Tonale so dospele naše patrulje za visoko gorovje zadaj za sovražno fieonto, so tamkaj razstrelile dve postaje železnine-vspe njače, razdejale več skladišč in so se z vjetimi vrnile Rhez vsake izgube.
Vzhodno bojišče.
Povsod gremo naprej: v Flandriji, pred Verdunom in ob Soči. Rusija noče skleniti posebnega miru, Amerika nam vrlo pomaga. Mi upamo na zmago in zato hočemo vzdržati do zadnjega.
Na ozemlju vzliodfil^pd Radavca je oživel sovražni artilerijski ogenj od časa do časa. <
Južnovzhodno bojišče.
Nobenih večjih vojnih dejanj.
Nemško večerno poročilo.
Berolin, 27. sept.
Bitka v Flandriji na črti ined Langemarek in Hollebet ke (15 kilometrov) se še nadaljuje. Na nekaterih mestih je sovražnik vdrl eden kilometer globoko notri v našo obrambno črto, v kateri se vrše srditi boji.
Ruska armada vedno močnejša.
Iz vojno-časnikarskega stana se poroča: Kljub žalostnemu notranjemu položaju si vendar ruska armadna uprava silno prizadeva, da bi rusko armado na novo preustrojila in napravila, sposobno za večja vojna podvzetja. Priznati se mora, da je postala v zadnjih tednih bojna sila ruske armade precej boljša. Zdi se, da primanjkuje ruski armadi vojnega gradiva
Asquith o vojnih ciljih.
London, 26. sept.
Minister Asquith je na nekem zborovanju opisal naslednje četverosporazumove vojne cilje:
Anglija ne stremi za uničenjem Nemčije, temveč se bori samo proti pruskemu militarizmu. Nemški demokraciji ne želimo boljšega uspeha nego da spreobrne ta hudobni duh. Mi zahtevamo izpraznjenje zasedenih delov Rusije in Francije. V srednji in vzhodni Evropi zahtevamo, da spremene umetne pokrajinske meje. Zahtevamo, da se ugodi željam Italije in Ru-munije, junaške Srbijev katera mora dobiti ne samo celo svojo staro ozemlje nazaj, ampak se ji mora dati tudi pogoj za prost razvoj njenega narodnega življenja. Rešiti se mora Poljska; j pozabiti ne smemo Grčije in Jugoslovanov. Mi j se ne vojskujemo samo za to, da bi dosegli mir, ampak vojska se vrši tudi proti vojski. Zmagati hočemo, da preprečimo nadaijna oboroževanja in da se uresniči ideja razsodišč. Do odločitve ni več daleč. Pri nas ni nikjer znaka za pojemanje volje ali vojnih sredstev.
Državni zbor.
Dunaj, 26. sept. 1917.
Ministrstvo Seidler se je včeraj predstavilo zbornici z obširnim programom. Gospodarske, socialpo litične in kulturne točke tega programa so take. da niso noben karakteristikon za Seidlerjevo ministrstvo, ker bi jih moralo v sedanjih razmerah vsaktero ministrstvo djati v svoj program. Svoje stališ čenapram novi vladi bo uravnala vsaka stranka po narodnopolitičnem vladinem programu. Vlada obeta narodno avtonomijo v okviru dosedanjih deželnih mej na podlagi okrožij. Vsebine narodne avtonomije, kakor si jo je zamislilo Seidlerjevo ministr stvo, nismo zvedeli iz Seidlerjeve izjave. Ko je Seidler sestavljal parlamentarni kabinet in ponujal Jugoslovanom dva ministrska resorta, se je njegova narodna avtonomija nanašala samo na šolske zadeve, in sicer na naše razmere tako, da bi si n. pr. na Štajerskem lahko Slovenci ustanavljali svoje šole, kjer bi hoteli, a tudi Nemci, kjer bi hoteli. Ali se je izvršila pri Seidlerju glede avtonomije že kaka evolucija in ali je postala vsebina tega pojma obširnejša, nismo izvedeli niti iz izjave niti iz pogovorov, ki so jih imeli naši voditelji osebno s Seidlerjem. Pač pa se nas je potolažilo, da izvemo natančnejše podatke o avtonomiji v ustavnem odseku.
Za Jugoslovane pa je povedal Seidler že do-sedaj dovolj. V okviru deželnih mej se jugoslovanska država, kakoršno zahtevamo glasom izjave z dne 30. maja, ne more realizirati. Vsled tega Jugoslovanski klub Seidlerjevega kabineta ne more podpirati. V svoji včerajšni seji je Jugoslovanski klub sklenil n a prahi novi vladi strogo opozicione 1 n o stališče. Njegovi govorniki bodo to stališče obširneje utemeljiti. Govorijo dr. Laginja, dr. Lovro Pogačnik in ako treba tudi dr. Korošec.
V jugoslovanskih krogih je vzbudila veliko ogorčenje vest, da se namerava zopet ustanoviti laška navtična šola v Lošinju in nemška v Trstu. Oboje je atentat na našo narodno čast. Nemška navtična šola bi naj bila nova nemška trdnjava na jugu, laška navtična šola pa nadaljevanje stare avstrijske politike, ki je bila ob Adriji Jugoslovanom sovražna, Italijanom pa prijazna. Človek se mora zares za glavo prijeti, ko sliši, da Avstrija zopet ustanavlja vališče italijanskih aspiracij na Adrijo na svoje lastne stroške ! Sovraštvo do Jugoslovanov je premagalo sovraštvo do Italijanov in Fries-Skene je zares vse obsodbe vreden, da ne opozori merodajnih krogov na nezaslišan atentat, ki se namerava na našo Adrijo.
Jugoslovanski poslanci so ministra viteza Žoi-gerja. na ministrski klopi srčno pozdravljali.
Seja, dne 25. sept.
V torek, dne 25. septembra se je sestal zopet avstrijski državni zbor. Navzoč je bil tudi češki poslanec Kiofač. Predsednik se je spominjal junaških činov naše armade, ki brani Trst. Dalje javi, da so poslanci dr Gregorin, Masaryk, Dürich, Pi-tacco in Candussi prenehali biti člani zbornice, ker niso prišli na podlagi poziva v določenem roku v zbornico.
Vladni predlogi.
Vlada je predložila sledeče predloge : skrb za vzgojo, kazensko postopanje proti mladini, glede uporabe gotovih vsot blagajn za sirote, razveljav-, ljenje obsodb: dalje računski zaključek državnega melioracijskega zaklada za leta 1913—1916. Finančni minister javlja, da predloži vladno predlogo glede finančnega zakona 1917/18, proračunski provizorij od 1 novembra 1917 do 30. aprila 1918, kakor tudi glavni računski zaključek za leta 1914 in 1915.
Izjava ministrskega predsednika.
Ministrski predsednik vitez dr, Seidler je nato predstavil zbornici člane novega kabineta in je podal programatično izjavo vlade, iz katere posnamemo:
Vlada bo posvetila svojo glavno skrb vprašanju prehrane Izvesti hoče razne zakone, ki bodo v prid ljudstvu in državi, n. pr. zakonski načrt za socialno zavarovanje, skrbela bo intenzivnejše za nastavlience, predložila bo zakonske načrte glede izobrazbe učiteljev, preskrbe vojakov, uredila bo vprašanje civilnih tehnikov, predložila bo posebni premogovni zakon in druge predloge, Hvali obrambno skupnost z Ogrsko v gospodarskem oziru. Urad za ljudsko prehrano se preustroji v ministrstvo.
Urediti hočemo vprašanje valute, surovin. Izpeljati vodne in električne naprave ter preurediti agrarno politiko. Pri nadzorovanju central bo «la vlada roko v roki s parlamentom, šolstvo bomo praktično preuredili, povečali število strokovnih šol in posvetili vso skrb vseučiliščem iti drugim visokim šolam. Glede rešitve nagodbe z Ogrsko, pre-osnove trgovsko političnih zvez z inozemstvom, posebno z nemško državo stojim na ustavnem stališču. Vprašanje reforme naše ustave sem sam sprožil v zbornici. Načelo enakopravnosti vseh narodov, ki je zajamčeno v osnovnih državnih zakonih, hočem korenito izvesti na podlagi narodne avtonomije, pri tem pa varovati enotnost države. Temeljno smer za to preureditev, kateri je pritrdil definitivni kabinet, bo predložil ustavnemu odseku. Glavno načelo te preureditve je razdelitev okrožij za celo državo v okvirju kr on o vin, upoštevajoč njihove posebnosti. (Pritrjevanje pri Nemcih, ugovori pri Slovanih). Bojazen, ki se je pojavila na Ogrskem, da hočemo neposredno ali posredno vplivati na ogrske državnopravne razmere in posebno na dualizem, je popolnoma brez podlage. Glede razmerja med obema državnima polovicama stojimo trdno na tozadevnih državnih osnovnih zakonih in smatramo za to Dalmacijo za integralni del avstrijske polovice. Vlada stoji trdno in neomajeno na temelju avstrijske državne misli in zavrača vsa druga stremljenja od te ali one strani. To kar hočemo je notranja utrditev države s sodelovanjem vseh moči. Steber zunanje politike pa tvori sedaj in vselej zvestobo nasproti našim zaveznikom. Kdor bi hotel to omajati, bi pomagal našim sovražnikom. O mirovnem vprašanju povdarja, da stojimo mi in naši zavezniki na stališču miru na podlagi medsebojnega sporazuma. Omenja noto sv. Očeta in naš odgovor. Našo domačo hišo bomo pa preuredili sami, bodočnosti Avstrije ne smemo upati od sovražnega inozemstva.
Nemci so Seidlerju živahno pritrjevali in ploskali, kar je znamenje, da imajo Slovani dobro začrtano pot,-po kateri jim je treba iti.
Jcstičsii zakoni.
Poročevalec Ofner je poročal o spremembi justičnih zakonov, ki jih je izvršila gosposka zbor-
niča. K tej točki se je,oglasil justični minister dr. pl. Schauer. Na ministra so letele od vseh strani ostre opazke. Poslanci so mu klicali, da je minister vislic (Galgehminister), desna roka Hochen-burgerjeva itd. Zbornica je sklenila, da se ne ukloni gosposki zbornici in ostane pri svojih sklepih z dne 14. julija t. 1.
Poslanec Burival v zbornici.
Zasedanja se je udeležil tudi bivši češki poslanec Burival, ki se je vsedel na svoj prostor poleg poslanca Klofača. Nemci so ga opazili. Med govorom ministrskega predsednika so ga pozvali reditelji, naj zapusti dvorano. Ko je dovršil mini-sterski predsednik svoj govor, je izjavil predsednik zbornice dr. Groß: »Bivši poslanec Burival je prišel v dvorano. (Posl. Slribrny zakliče: on je še poslanec.) Predsedništvo je proglasilo, da je njegov mandat ugasnil. Zato nima pravice sedeti v zbornici. (Medklici pri čeških radikalcih.) Zato ga poživljam, naj koj zapusti zbornico, da ne bo kriv javnega nasilstva. (Razburjenje pri čeških radikalcih.) Ker Burival ne sledi mojemu pozivu, prekinjam sejo. Pri seji načelnikov klubov se je dosegel kompromis na ta način, da izjavi predsednik, da bo rešila zbornica v teku 14 dni Burivalov slučaj in vse druge imunitetne slučaje. Še le na podlagi te izjave zapusti Burival zbornico.
Seja dne 26. sept.
V tej seji je najprvo govoril finančni minister Wimmer in je v poldmgournem govoru predložil obširen načrt finančne postave in državni proračun že od dne
1.	julija 1917 za tekoče upravno leto 1917/18. Proračun upošteva pri izdatkih in dohodkih neredne razmere vojnega časa in sloni na spoznanju, da bodo te razmere trajale še celo leto. Državni izdatki so proračunjeni na 22.169 milijonov kron; izmed teh je 5860 milijonov trajnih izdatkov in 16.809 mil. prehodnih. Med trajnimi izdatki so obresti vseh doslej najetih vojnih dolgov v znesku 1702 mil. kron. Med mimoidočimi po vojni povzročenimi izdatki so: kvotni prispevki Avstrije za mobilizirano oboroženo silo 12 miljard, za vojne poškodovance in vojne begunce 888 mil., za podpore 3432 mil., za splošne vojnopomožne uredbe, zlasti prehrano ubožnih slojev 235 mil. za drž nastavljence, duhovnike in delavce drž. obratov na draginjskih dokladah 572 mil., za obnovitev vojnih pokrajin brez drž. kreditnih garancij 232 mil. Državni dohodki so proračunjeni: 3890 mil. kot trajni dohodek in 304 mil. kot mi-moidoč dohodek največ iz davka o vojnih dobičkih. Trajni dohodki izvirajo: 667 mil. iz direktnih davkov, 102 mil. iz carin, 353 mil. iz užit ninskih davkov, 456 mil. iz pristojbin, 649 mil. iz monopolov in 1560 mil. iz podjetij. Ostanek 93 mil. izvira iz upravnih dohodkov. Posledica mnogoštevilnih zvišanj davkov in pristojbin je znatno povečanje vseh dohodkov v primeri z zadnjim mirovnim letom 1913 izvzemži upravne dav-
LISTEK.
Duhovnik — duša naroda.
Slika iz Lužice. Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Najstarejši fant ga gleda skrbno, polno in bo-jazlivo in mati ga predstavi prišedšemu župniku, stari Marko pa jame pripovedovati, radi česa je dal poklicati župnika k sebi.
Bolnik že nekoliko tednov ne mora zapustiti postelje. Velikonočni prazniki so se končali in on bi rad dal fanta v šolo. Bodri vaščan, boječ se slabega vpliva na sina, ga zaupa oskrbi župnikovi. Mati izreče bojazen, da bi se vtegnil Janko v mestu izneveriti domačim tradicijam Župnik vzame fanta v svojo skrb, češ, da ga hoče poučevati; zvečer mu še ostane urica v ta namen.
In v Markovi hiši raste veselje; preprost vaščan ter znalec svetega bogoslovja se razgovarjata med seboj kot dva rojstna brata. Močno nevtrgljiva vez združuje nju oba, njuni srci vtripljeta enakomerno. Živ razgovor se razlega celo na dvorišče. Njegov odmev se širi z ozračjem daleč, daleč k gričem Lubina* ter se odbija od vrhov stoletnih smrek, med katerimi blodijo duhovi nekdanjih ju-
* Gora v gornji Lužici. v
ke. Produkcijske omejitve industrije, katere izdelki so podvrženi užitnini, so slabo vplivale na dohodke iz užitnine. Nasproti znatno večjih dohodkov, iz monopolov z drž. obratov stoji povišanje izdatkov. Skupni primanjkljaj znaša 17.975 milijonov kron. Vlada zahteva dovoljenja, da za pokritje tega primajkljaja najame 18 000 mil. posojila V ta znesek je že vštetih v budgetnem provizoriju zaprošenih 6000 mil. Iz pojasnil, dodanih finančnemu zakonu, je razvidno, da so samo vojaški izdatki za vojno pokritje znašali v prvih treh letih vojne 27.293 mil. kron. Za tekoče Četrto vojno leto se računa, da bodo ti stroški znašali
12.000	mil. kron. Minister povdarja, da bo treba v kratkem razpisati 7. vojno posojilo. Izjavlja, da so papirji vojnega posojila ravno tako sigurni kot denar ali kako drugo imetje. Vlada študira vprašanje p r e m o Ž e n j s k e o d d a-j e, ki bi vrgla približno 30 milijard. Malo raz veseljivo je tudi bilo poročilo, da bo vlada morala gledati, kako pokrije državni deficit 8 0 0 mi lij o n o v kron. Nameravajo se upeljati naslednji novi davki: zvišanje davka na efekte, novi v i n s ki d a vek, zvišanje davka na sladkor, davek na premog in zvišanje železniških tarifov; nadalje se bodo znova zvišale tudi razne pristojbine.
Debata.
Za ministrom Wimmerjem je prvi dobil besedo češki agrarec o. Z a h r a d n i k. Govornik se je pečal z izjavo ministrskega predsednika. Vitez Seidler je izjavil, da je treba Avstrijo tako vladati, da bi se v njtj čutili srečne vsi narodi. A te umetnosti se v Avstriji menda nihče ni učil. Čehe žalosti, da je papež v svojem mirovnem pismu pozabil Čehov in je imenoval samo Poljake. Mi bomo pa tudi brez tuje pomoči prišli do svojih ciljev. Kakor češki Nemci izjavljajo, da se ne bodo uklonili češki večini, ravno tako se tudi Čehi ne bodo klonili večini v zbornici. Čehi ostanejo neomajno pri svoji, meseca maja podani izjavi, ki stoji na stališču socialnih demokratov v Stokholmu in ki zahteva »samostojno češko državo z atributom suverenitete« (Živahno ploskanje in pritrjevanje pri Čehih). Čehi so prepričani, da je češko vprašanj^ preveliko, da bi se moglo rešiti na Dunaju. (Zopetno živahno pritrjevanje pri Čehih). Zabradnikova izjava je vzbudila v zbornici splošno pozornost.
Poslanec Sylvester je polemiziral z predgovornikom in je skušal zavračati slovanske deklaracijske zahteve.
Socialdemokrat dr. Adler pravi, da se mora ustvariti nova Avstrija; Vseh narodov se ne more vladati s korporalsko palico in vislicami. Za prelito kri se zahteva svobodno državo. Socialna de mokracija pozdravlja mirovni korak sv. Očeta. V odgovorih cesarja Karla in Viljema pogrešamo odpovedi vseh pridobitev Mi gremo velikim časom nasproti, za katere se moramo dobro pripraviti.
nakov. Otroci skačejo okrog junaka; nato je odšel z dvorišča, se oziraje za odhajajočim, dokler se postava ljubljenega župnika ne skrije v senci drevoreda.	&
Ob ednajstih obstane župnik pri ljudski šoli, kamor je moral iti učit katekizem. Danes je moral razlagati o razhodu apostolov v široki svet.
Svet Duh je prišel z nebes ter dal svojim učencem dva jezika, katerega imajo ceniti nad vse in spoštovati, pojasnuje župnik in njegove besede gredo poslušalcem globoko k srcu.
»Itej, jaz bom zvest,« reče eden izmed šolarjev odhajajoč ob dvanajstih iz šole. Svojim besedam pa odda večji pomen s tem, da sune tovariša z laktom pod rebra.
»Itaj, ponovi napadeni in prijemši se za roke hitita fanta v mesto »kreneta proti župnišču, stanovanja gospoda župnika, ki je s kaplanom ravnokar se vsedel k mizi.
Fant, ki mu je stregel, si je mislil, da mora župniku dišati danes dvakrat bolj, ker ni zajtreko-val. Teda župnik le ni dobre volje; nemirno se ozira vsaki, hip. proti uri na steni. Že pol leta je delal v tovarni za železo nek dninar iz Poznanj-skega. Prišel je k njemu vsak torek. Pri spovednici te je bil seznanil z župnikom in od tega Časa vsak torek v poludne, ko se znovič delavcu čas .za pbed pohiti v farovž po nekako knjigo, ka-
Ukrajinec Lukaszewicz se pritožuje o rekvizi-cijah v Galiciji, poljski poslanec Stapinski pa je ob viharnem pritrjevanju Poljakov napadal našo vlado, da ni branila Poljakov, ko so Nemci zaprli Pilsud-skega in so še s silo nastopili proti Poljakom in njih organizacijam. Za njim je govoril češki social-demokrat Nemec, ki je očital Seidlerju, da se njegov program popolnoma krije s programom Natio-nalverbanda.
Seja dne 27. sept.
Nadaljevala se je razprava v vladni izjavi. Govorili so: kršč. socialec in deželni glavar Hauser, nemški nationalem Langenhan, Čeh Kadlcak, nemški radikalec Wolf, Ukrajinec Lukaszewicz, Nemci Brandi. Friedmann, Wedra, dr. Schöpfer, Čeh dr. Hubrt in Jugoslovan dr. Laginja. Med govorom poslanca Wolfa. ki je napadal Čehe kot veleizdajalce, je prišlo v zbornici do razburljivih prizorov. Wolf je trdil, da Čehi nalašč izzivajo Nemce, ker hočejo, da pride do popolnega poloma in da onemogočijo parlament, katerega ne marajo. Dr. Laginja je v imenu Jugoslovanov izjavil, daje jugoslovansko ljudstvo zelo hvaležno cesarju Karlu in papežu za njuna mirovna stremljenja. Govornik poziva tiste, ki si res želijo miru, naj podpirajo jugoslovansko stremljenje, da se tuje gospodstvo odstrani iz jugoslovanske zemlje. Do gospodarskega in političnega programa sedanje vlade nimajo Jugoslovani nobenega zaupanja. Izražamo svoje obžalovanje, da vlada velikim narodom: Čehom, 'Poljakom in Jugoslovanom ne mara druga dati nego razdelitev v okrožja Govornik zahteva, naj se bolj upošteva slovenski jezik pri upravni službi na Slo venskem štajerskem^n |aa Koroškem.
Predlogi in interpelacije slovensk h poslancev.
Poslanca Roškar in dr. Korošec sta dne 24. septembra t. 1. vložila predlog za podporo in odpomoč vsled ognja ponesrečenim v občini Bunčani ter stavila sledeče zahteve:	1. Ponesrečenim
Pogorelcem se naj iz državnih sredstev izroči zadostna podpora. 2. Lastniki in domačini od ognja prizadetih družin se naj takoj oprostijo vojaške službe, do časa dokler na novo ne postavijo svojih bivališč in dragih poslopij. Ravno tako se naj oprosti potrebno število delavcev in rokodelcev za te stavbe. Poslanca bodeta skrbela, da se ta predlog ne le sprejme ampak tudi izvrši.
Posl. Roškar je vložil dne 24. septembra predlog za odpis davka in državno podporo vsem v mariborskem okraju poletu 1917 po toči poškodovanim. Pripomni se, da se davek le takrat odpiše ako se je izvršil popis škode uradno na licu mesta ter se izročil tozadevni zapisnik c. kr. okrajnemu glavarstvu in bil od njega potrjen. Ravno isto velja glede podpore Vsi prizadeti torej skrbite, da se to zgodi potom občinskih narodov.
Poslanec Gostinčar je vložil predlog, da se uvrste državni cestarji v status državnih uslužben-
terih najde mnogo v skromnem župnikovem stanovanju. Danes odkar se poznata, ga prvokrat ni bilo. Kaj se mu je pripetilo? Nemara je zbolel ali ali zgubil delo? Župnik se čuti nemirnega.
Po večernicah, katere opravi navadno sam, oddide župnik v mesto. Kakor v ulju roji krdelo delavcev na tovarnarjevo dvorišče. Tudi tukaj ima župnik svoje dobre znance in prijatelje. Srečavši se z nadzornikom, ga vpraša po Karolu Vozupaku, toda dobi otožno poročilo: železen drog mu je pa^ del na prsi; težko ranjenega je dala tovarna spraviti v bolnišnico. Tovarniški ravnatelj vabi župnika k sebi — že dolgo se nista videla. Zvečer pošljejo konje iz tovarne v mesto, ni se mu treba truditi s peš hojo tako daleč. Med tem se kaj pomenita, popijeta steklenico piva in čas njima urno premine.
Toda župnik odklanja vabilo. Misli le na delavca. Mora takoj iti k njemu. Kdo vč, kakšnega najde? To je vendar njegova sveta dolžnost; vrhu tega ga srce podi k delavcu, ki uprav sedaj nemar ra bolj nego kedaj poprej koprni po njem. Začel je pisati. Izčrpavši vso svojo zgovornost, pomigne ravnatelj z rameni, zroč za župnikom, ki brez ogrtača in dežnika koraka v mesto. Župnik zares ne krene v župnišče, marveč v bolnišnico. Ves otožen niti ne zapazi črnih oblakov in naliva/ ki se mu lije na ramena.
(lonw prih.}
cev. Interpeliral je notranjega ministra, ministra za javna dela in finančnega ministra, zakaj niso dobili državni cestarji draginjskih doklad, ter železniškega ministra, da se izplačajo tudi profesionis-tom draginjske doklade.
Posl. dr. Ravnikar glede izdajanja razsodb v slovenskem jeziku pri najvišjem sodnem dvoru.
• : - -• . * '• *
V proračunskem odseku se je izrekla graja poslancem-članom kontrolne komisije državnih dolgov, ker so sopodpisävali od 1. 1914 naprej nove državne dolgove in obremenili državni zaklad. Za la Seitzev predlog so glasovali Poljaki, Italijani, socialni demokrati, Jugoslovani, Rusini in nemški divjak Zenker. Proti pa samo Nationalverband in kršč socialci. Poročevalec Kraft je vsled izida glasovanja odložil svoje mesto; na njegovo mesto je bil izvoljen socialni demokrat dr. Ellenbogen.
Svojih očetov vredni sinovi.
Kakor vampir je celo tisočletje nemški graščak tičal na tilniku slovenskemu ljudstvu, Rimljan je bil nekdaj trd gospodar podjarmljenim narodom, vendar ljudstva, ki so bila zvesta rimski državi, je ščitil, in kdor bi žalil Rimu zvesto ljudstvo, bi čutil kmalu rimsko pest. Kar je bilo v takratnem času v političnem oziru največ vredno, rimsko državljanstvo, ga je Rimljan velikodušno podeljeval tudi drugim narodom, brez ozira na to, kak jezik je kdo govoril. Med mnogimi drugimi je klasičen zgled Savel, Pavel apostol. Rimski državljan je in sicer po rojstvu, pa vendar zaveden in vnet Jud, pa nikomur ni prišlo na pamet, sumničiti ga v Rimu nelojalnosti napram cesarju in državi. Vse drugačen gospodar je bil Nemec nad slovenskim ljudstvom in je ostal do današnjih dni. Pohlevno je sto- in stoletja slovensko ljudstvo obdelovalo zemljo, nekdaj svojo, potem tujo last, dajalo graščaku in državi davek v krvi in premoženju, zvesto čuvalo državne meje proti vsem mogočnim sovražnikom. V zahvalo ga je graščak tepel z biči in škorpioni.
Ravno letošnje leto 1917 nam daje čudno perspektivo za 400 let nazaj. L. 1517 je takratni štajerski deželni glavar spoznal za potrebno, ustanoviti bratovščino sv. Krištofa za žlahtno gospodo zoper preklinjanje in pijančevanje. Kaj je neki nagnilo deželnega glavarja k temu? L. 1517 so se še čutile boli ravnokar premagane kmečke vstaje, ki se je zanetila 1. 1515 na Kranjskem ter se kmalu razširila na štajersko, zlasti v Posavje in Dravsko polje. Vstaja nikakor ni bila naperjena proti državi in cesarju, ampak proti neznosnemu jarmu nemških graščakov. Vstajo so 1. 1516 graščaki z oboroženo silo zadušili in se strašno maščevali nad upornimi kmeti. Deželni glavar je dobro vedel, kje je korenina vsega zla, namreč v nezaslišani surovosti in razbrzdanosti grajske gospode, hotel je torej z imenovano bratovščino ublažiti posurovelo nrav plemenite gospode.
Cesar Maks 1. je zvedel za vstajo in naročil, naj se pritožbe nezadovoljnih kmetov natančno preiščejo, krivice odpravijo ter s pravičnimi postavami v bodoče preprečijo take krvave vstaje. Gotovo je bil cesar prepričan, da so se njegove besede vpoštevale in da se je kmetom opomoglo. Toda že takrat je prišel v veljavo znani izrek: Cesar je daleč, Bog pa visoko. Razuzdani in kruti nemški graščaki se niso zmenili ne za Boga, ne za cesarja, ampak naprej kopičili krivico na krivico. Tudi deželni glavar ni nič dosegel s svojo bratovščino, razuzdani graščaki so nekaj let pozneje dozoreli za odpad v luteranstvo in potem še bolj tlačili ubogo ljudstvo.
Prišlo je do velikanske hrvaško - slovenske kmečke vstaje 1. 1578, ki je bila zopet le silobran proti nečloveškemu postopanju surovih graščakov. Glavni krivec se v tej vstaji navaja zloglasni Tahi, »oderuh vseh oderuhov«, zverina v človeški podobi. Bil je eden najbolj izrazitih nasilnežev, a ne edini, drugi niso bili veliko boljši, le bolj previdni. Ta iz Madžarskega pritepeni trinog je divjal tudi na Štajerskem, kjer je imel graščino Stattenberg pri Makolah. Kmetom se je posrečilo, da so ga spodili in mu grad vzeli. Deželni vladar nadvojvoda Karol je pripoznal krivice, storjene kmetom. Kmetje so ga za božjo voljo prosili, naj stori, da ne pridejo nikoli več pod »živinski jarem« Tahov, češ, na tej grudi smo se postarali in bi radi v miru in
pokornosti učakali svoje smrti. Nadvojvoda je odločil, da Tahi ne smejo več na graščino Stattenbeg. Toda Tahijevi sinovi (stari je že med tem umrl) so imeli [mogočne zagovornike, ki so napeli vse sile na graškem dvoru. Tahi so vse obljubili, da bodo s podložniki pravično in pošteno ravnali, nazadnje so res zmagali in ubogi kmetje so morali zopet, pod »živinski jarem « V Gradcu so pa bili seveda prepričani, da je zdaj vse v redu. Na visokem mestu so imeli dobro voljo in lepe besede, graščak pa, ki je stal kakor stena med vladarjem in ljudstvom, je delal po svojem. Na zgoraj je bil svetel kakor tisti steber proti Izraelcem, ko so šli iz Egipta, delal se je pravičnega in poštenega, navzdol pa je bi mrk in temen, nepoboljšljiv trinog. Ko je prišlo še v 17. veku vedno in vedno do novih rabuk, so se zgoraj čudili, zakaj ne dajo miru ti kmetski nezadovoljneži »tam doli.« Krivci so bili Je podložniki, blagorodni gospod graščak je bil nedolžno jagnje, sama pravičnost in očetovska skrb za podložnike.
Deželno upravo in sodstvo so imeli v rokah sami graščaki. Vse skupaj je bilo pod vsako kri tiko. Le pri popolno zanikarni takratni upravi je bilo mogoče, da je vsaka peščica Turkov neovirano lahko ropala po deželi. Od vlade so prihajale naredbe. naj se meja zastraž*, mesta in trdnjave utrdijo, poskrbi za municijo i t. d. Vse zastonj, ostalo je vse na papirju, še toliko niso storili, da bi se na določenih višavah dalo pravočasno znamenje, da je sovražnik v deželi.
Obrnimo oči v sedajnost.
Tahi in drugi trinogi so strohneli v grobnicah, njih gradovi so razpadli, a zli duh Tahija ni izumrl, straši naprej, spremenil se je v zistem; mesto graščaka stoji sedaj nemški in madžarski .birokrat.
L. 1848 je navidezno pometlo z graščaki. Navidezno samo, v resnici smo še tam, kjer smo bili pred 1. 1825, celi naš ustavni zistem je belež na zunaj. Graščak je šel na ena vrata ven, na druga notri. Vse vplivnejše in maštnejše službe so v rokah žlahtne gospode modre krvi. Največje budalo je sposobno za vsako odlično službo, da je le »modre krvi« in zraven nemški kričač MeRo starega graščinskega vampirja vzame sedaj birokrat z zlatim ovratnikom. Ostalo je vse pri starem. Na papirju in v visokih salonih sladke besede kakor dišeč balzam, ljudstvu nasproti pa tudi birokratski jarem. Še bolj ko nekdaj graščak je sedaj birokrat tuj ljudstvu. Med nas se pošiljajo ljudje za najvažnejše službe, ki ne poznajo ne jezika, ne nravi našega ljudstva, usoda ljudstva je v rokah ljudi, ki so nam ne samo tuji, ampak ga iz dna srca sovražijo, zaničujejo, mu snujejo propast. V dobro urejeni državi mora vendar vladati med ljudstvom in uradniki, zastopniki državne oblasti, medsebojno zaupanje in zastopnost. Kako pa naj ljudstvo spoštuje ljudi, jim zaupa, če nimajo zanj ne srca ne razuma, ampak ga ob vsaki priliki šikanirajo, črnijo, obrekujejo, denuncirajo.
Potem pa ta protekcija brezznačajnega rene-gatstva! Ali ni nekaj nemoralnega in podlega, če se zahteva, da se Slovenec, ki je nekoliko povohal v šole in si oblekel malo boljšo suknjo, ne sme več posluževati svojega jezika, ampak čim bolj toži in mrzi svoj lastni rod in jezik, tem bolj zanesljiv lojalen je? Stopi v katerikoli urad, v trgovino, k železniški blagajni, če imaš nekoliko inteligentno lice, ne smeš govoriti svojega jezika, češ, »saj znate nemški!« In če govoriš svoj jezik, si politično nezanesljiv, državi nevaren! Torej inteligenten človek mora biti kaznovan s tem, da ne sme ljubiti in negovati lastnega jezika in naroda! Ali niso to nezdrave razmere? Ali ni to starokopitno stališče iz tistih časov, ko je veljalo načelo: »gospod naj ravna s kmetom kakor z oslom «
Zgoraj se povdarja sedaj demokratična misel, spodaj pa birokracija nikdar ni ravnala tako nedemokratično kakor dandanes. Steber, ki je nazgo-raj svetel, na spodaj pa temen! Nemoralni, starokopitni zistem se mora enkrat streti! Dajte upravo v roke ljudem, ki ljudstvo poznajo in ga ljubijo, ne pa sovražnim tujcem. Ne pošiljajte nam modernih Tahijev, Khuenov, Čuvajev, Heinov, Clarijev in enakih vrednih p^dmcev žalostnega spomina očetov preteklih stohCij rv	___
Repe jJeseufe iii uajiiujišr parcgfS?i ne veijäjö nič, koruptnemu zistemu, tej stoletni navlaki napravite konec! ,
Na bojiščih.
Na soški f r o n t i se nadaljuje borba za goro Sv. Gabrijela. Sicer pa v Primorju večinoma samo boji letalcev Živahnejše gibanje se opaža v odseku od Tolmina do Naborjeta in na južno-tirolskem bojišču. V Italiji veliki nemiri v gornje-italijanskih mestih.
Na r u s k i in rumunski fronti položaj nespremenjen Manjši spopadi v Bukovini in pri Tarnopolu. Ruska artilerija se močno giblje.
Na francos k e m bojišču se bije na 15 kilometrov dolgi fronti med Langemarcke in Hol-lebeke že osem dni ena najsrditejših bitk v tej svetovni borbi. Na razmeroma majhni fronti napada 18 angleških divizij nemške postojanke. Na nekaterih mestih se je Angležem posrečilo vdreti eden kilometer globoko notri v nemške črte. Na ostalem delu fronte raz ven artilerijskih bojev na črti pri Soissonsu ter ob vzhodnem bregu reke Može nobenih posebnih dogodkov.
Na mace donskem bojišču vsled silne vročine nobenih posebnih vojnih dogodkov.
Na turških bojiščih večji spopadi med Turki in Rusi na kavkaškem bojišču, kjer se je Turkom posrečilo poriniti Ruse nazaj za 4 do 25 km.
Politične vesti.
Kako si vitez Seidler predstavlja narodno avtonomijo. »Sl. N.« se o govoru ministrskega predsednika poroča iz Dunaja:	»V programu je na-
glašal načelo ustavno zajamčene narodne enakopravnosti na podlagi narodne avtonomije ob varstvu državne enotnosti. Izvršitev pa misli tako, da se v deželnih mejah ustanove znana narodnostna okrožja po nakanah čeških Nemcev, toda ozirati se bo pri tem ca posebne razmere v raznih deželah! To je zopet poklon Dobernigu za Koroško in Štajersko, Vse to pomeni toliko, da dajejo Slovanom nekaj z desno roko, kar jim z levico takoj zopet odvzamejo. »Staatseinheit« vzame Čehom, mej tem ko daje Nemcem vse, kar želč, — »Besonderheiten« dežel pa vzamejo Slovencem na Koroškem in Štajerskem vse, kar jim v principu daje tista smešna enakopravnost. Da bi bila mera še bolj polna, je dr. Seidler odločno odklonil »ideologije« (naše državnopravne izjave!), ki se postavljajo v nasprotje z državo.« In vrhu vsega tega je še poveličeval dualizem, na katerem se ne sme nič omajati, — ko se je tako izborno izkazal! Menda zadošča! Več najneumnišemu Jugoslovanu ni treba, da razume, da tu ni kruha za nas! Vlada je odklonila vse naše kardinalne zahteve in zato mora biti tudi pripravljena, da dobi od naše strani povsem zaslužen odgovor.« »Slovenec« pa piše: »Jasno pa je, da bodo Jugoslovani napovedali dr. pl. Seidler ju in njegovi vladi najostrejši boj. Z izjavo ministrskega predsednika so pretrgam med nami in vlado vsi mostovi.«
Kaj je z Grafenauerjevim mandatom. Zadeva poslanca Burivala v državnem zboru je oživala tudi vprašanje Grafenauerjevega mandata. Na najkrajši način je bilo spravljeno v tek pereče vprašanje veljavnosti mandatov vseh obsojenih poslancev. Doslej je imunitetni odsek rešil eno samo zadevo Grafenauerjevo. Poročilo odsekovo, ki predlaga, naj zbornica prizna veljavnost njegovega mandata, je že od julija pripravljeno; moglo bi priti že takrat na dnevni red, ako bi — ne bilo nakrat znanega odpora. Tako pa pride, kakor poročajo »S. N.«, Grafenauerjeva afera v poslansko zbornico že na podlagi tega odsekovega poročila od meseca julija.
Hercegovski frančiškani za jugoslovansko deklaracijo. O. Nevistič, provincial hercegovskih frančiškanov, je poslal poslancu Biankiniju ob njegovi 701etnici čestitko, v kateri pravi med drugim: »da Vam Bog da milost, da bi mogli vsaj sedaj, na stare dni, gledati srečne in ujedinjene, na temelju hrvatskega državnega prava, vse Hrvate, Srbe in Slovence pod žezlom habsburškim v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba od 30. maja t l., za katero stoje hercegovski frančiškani odločno in neomajno. «
Veleizdajalski sodni proces v Mostarju ustav* Ijen. »Fremdenblatt« poroča iz Sarajevega, da je ustavilo tamošnje državno pravdništvo kazensko
postopanje proti veleposestnika Gligorije Jeftano- j viću in bivšemu predsedniku bosanskega sabora j in županovemu namestniku v Mostaru Vojislavu ! šola, ki sta bila v preiskavi vsled suma veleizda- j je. Oba sta bila takoj izpuščena iz zapora.
Odgovor Bolgarije papežu
Bolgarski kralj je odgovoril na papeževo mirovno noto s posebnim lastnoročnim pismom, v katerem pravi, da bo Bolgarija energično podpirala vsak predlog, ki ni v nasprotju z vitalnimi interesi bolgarskega naroda in z njegovim edinstvom.
Tedtonifak* novice.
Cenjene naročnike, ki so zaostali s plačilom naročnine, opozarjamo, da nam isto takoj pošljejo , ker jim bomo drugače ustavili list. V prihodnji številki bodo dobili vsi nameniti, ki nam še kaj naročnine dolgujejo za nazaj ali [a še lista also plačali zanaprej, položnice in bodo obenem imeli modre križe na ovitkih. Prosimo, da nam ootem takoj pošljejo dolžno naročnino.
Na znanje. Ker je bil naš strojni stavec v sredo zopet brzojavno vpoklican, nismo mogli današnjega lista tako urediti, kot bi morali. Mnogo važnih poročil je moralo izoslati. Odslej se bosta, ako ne dobimo strojnega stavca, »Slov. Gospodar« in »Straža« stavila na roko in bosta skoro gotovo morala izhajati zopet samo na 4 straneh. Nemška tiskarna dobi vedno več stavcev, nam pa jih odpokličejo.
Napadi na poslanca dr. Verstovšeka Razkritje grdega početja iz dobe preganjanja boli hudo naše spodnještajerske renegate. Jako neljubo jim je, da izve svet natančne podatke o gnusnih ovadbah nemškutarjev in o trpljenju in mukah slovenskih žrtev. Posebno je posi. dr. Verstovšek v svojih interpelacijah natančno označil vso gonjo naših ljubih spodnještajerskih prijateljev. Zato se sedaj srdito zaletavajo v njega. Kot zagovornik spodnještajerskih nemškutarjev nastopa sedaj kakor navadno deželnosodni višji svetnik in poslanec dr. Markhl, ki v odprtem pismu na posl. dr. Verstovšeka njega napada zaradi teh-le stavkov: »Dokazano je, da so posredovali na višjih mestih tudi državni poslanci in pomagali ropati čast Sloven cem. Mogoče bi zamcgel nam dati poslanec deželnosodni nadsvetnik Markhl pojasnila o tem, kateri poslanci in v koliki meri so pomagali pri tem lopovskem poslu « Radi tega odstavka se poslanec Markhl strahovito zaganja v dra. Verstovšeka, se opravičuje, da ni bil v nikaki zvezi s preganjanjem štajerskih Slovencev, da ni imel nikjer no benega stika, da ni nikjer posredoval in da se ni v tej zadevi nikdo do njega obrnil. Da se posla nec Markhl tako krčevito brani sodelovanja pri podlih denunciacijah, se nam čudno zdi, saj ven dar interpelacija tega ne trdi, pač pa samo vpraša njega pojasnila, kateri poslanci in v koliki meri so pomagali pri tem posiu. Navadni čitatelj Markh lovega odprtega pisma mora soditi, da je Markhl pismo pisal samo zaradi tega, da ščiti javno spodnještajerske renegate in nemškutarje. Mi smo n natančneje poučeni v vseh teh zadevah. Zadovoljujemo poslanca Markhla vprašati: Ali m-L mogoče v kakem pismu na svojega prijatelja na Štajerskem se upravičevali, ua ne morete javno de ovali, ker ste v vojaški službi? Nadalje, ali niste zatrjevali v dotičnem pismu, da ste mnogo storili tajnim potom za kulisami? Ali niste celo nasvetovali v pismu, da pride deputacija na Du naj, ki naj v vseh vojaških iu mjvišjih krogih pojasni veieizdajalstvo Slovencev? Ali niste celo trdili, da s Stürgkhom ni nič več, temveč da mora deputacija potrkat i na naj višjih vojaških krogih? Odgovorite na ta vprašanja! Kaj če se Vam vse te le trditve iz Vašega pisma konkretno do kažejo? Po vsem takem pač sodimo, da je posla nec dr. Verstovšek z malo opazko v svoji interpelaciji ubral proti poslancu dr. Markhlu jako milo struno in se dotaknil njegove osebe z jako finimi rokavicami
Kako se delijo odlikovanja? Hrvatska Država piše : Čitamo u »Novinama» dopis iz Zadra: »Ne ki se ovdje tuže i prigovaraju, da mnogi radišni svećenici nijesu bili odlikovani.« Dopisnik »No vina«, kao neodvisnog narodnog lista, »zlobno« doda;* :	Ta su odlikovanja došla samo po pređ-
lozenju e h nđarmenje Ali ipak ima »neod-
visnih« i »narodnih« ljudi, koji »se tuže i prigovaraju« — jer oni sami nijesu bili »odlikovani« od c. k. austrijske vlade! Čitav naš narodni život vrti se oko toga: križi, medalje, dekoracije, titule. »Velemožni«, »poglaviti«, »presvijetli«, »preuzviše-Kud to vodi?! Mi srno demokratski, seljački
i ni«
narod — ali svakoga od nas »kupiš«, kako hočeš. Seljana za »medalju«1 gospodina za »orden«, mladića za »zlatni portepće«, a starca za plemstvo! Njemačko austrijski i magjarsko-mongolski odgoj ubija u nama slavensku dušu i stvara od nas duševne »bastarde«. Mi toga i ne opažamo, a što je najgore, ne vidi se kod nas protiv toga ni kakova reakcija! Danas »spomen ploča« jednom general pukovniku, sutra »aazdravica« jednom kon-treadmiralu, preksutra »protesti«, jer nekoliko ,ra dišnih1 svećenika nije bilo ,odlikovano1. Sve u znaku ,skrajnog radikalizma1! Neka žive Hrvatska ,i njezina prava« ... Ali Hrvatska ,ne bu‘ živjela, ako ne bude Hrvata, t. j. ako svaki Hrvat ne bude čovjek!«
Novo cerkveno pravo. Rimska Stolica je prire diia novo izdajo cerkvenega prava. Po tem pravu so med drugim določbe, da se lahko vršijo poroke tudi v »prepovedanih časih« t. j. od prve adventne nedelje do božiča in od pepelnične srede do velikonočne nedelje. Škofje lahko dovolijo tudi v tem času, da se pri porokah podeli poročni blagoslov Prazniki so pa ti le: vse nedelje božič, novo leto, sv. trije kralji, Kristusov vnebohod, Tetovo, Brezmadežno spočetje, Marijino vnebevzetje, sv. Jožef, sv. Peter in Pavel, vsi svetn ki. Kot prazniki ne veljajo torej: sv. Štefan, velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, svečnica, Marijino oznanjenje in rojstvo. Posti se tudi malo spremenijo Meso-postni dnevi so vsi petki. Strogi posti (mesopost in pritrganje pri hrani) so: pepelnica, petek in sobota v postu, kvaterni dnevi, preddnevi ali bilje pred binkoštmi, Marijinim vnebovzetjem, vsemi svetniki in pred božičem
Judje se zatekajo k sv. Očetu. Vsled vojske z Italijo in Grčijo nimajo ne avstrijski in tudi ne judje na Nemško- in Rusko Poljskem za svoj praznik šatorov ne oljkinih vejic in tudi ne južnega sadja Varšavski judje so prosili zvezo francoskih judov za posredovanje, da Italija dovoli izvoz teh predmetov za Jude V Avstriji, Nemčiji in v Rusiji. Toda itaiijanska vlada je odbila tudi posredovanje francoskih judov. Sedaj so se pa obrnili vsi judje v Avstriji,’ Nemčiji in v Rusiji do sv. Očeta s prošnjo za posredovanje- pri italijanski vladi.
Protesta litovski pastor ponesrečil. V Kamniških alpah je pred 14 dnevi smrtno ponesrečil ljubljanski protestantovski pastor dr. Hegemann Na strmi pečini mu je spodrsnilo in padel je do BOO m | daleč v globočino. Dne 20. t. m. so po dolgem iskanju našli ubitega v prepadu. Pastor Hege-mann je bil rodom iz Nemčije in se je živahno udeleževal vsenemškega gibanja na našem jugu.
Skrb za ohranitev' vojaških grobov. Pod pokroviteljstvom našega cesarja so se storili koraki, katero vsi sloji prebivalstva prisrčno pozdravljajo, namreč koraki, da se ohranijo grobovi naših na bojišču padlih junakov. V ta namen je določeno, da se bodo v dnevih od 31. oktobra do 2. novembra t. 1. prodajali razni predmeti, kot znaki, razglednice, šivanke itd. Skupiček teh predmetov je namenjen za ohranitev; grobov naših na bojiščih padlih junakov. Pričakovati je, da bo slehern že iz hvaležnosti do naših junakov doprinesel kako majhno žrtev ter kupil ta ali oni gori označenih predmetov. Tozadevna pojasnila se dobijo pri komiteju za ohranitev vojaških grobov V Avstriji, Dunaj 9, Gani sin sgasse 10.
Vojaške oprostitve podaljšane. Po poročilih iz Dunaja bodo vojaške oprostitve tistih vojaških oseb,
■ ki so od vojaške službe oproščene do dne 30. t. m., podaljšane do konca meseca novembra t. L, da se opravijo najvažnejša jesenska poljska dela.
Vojnim vjetnikom Čitanje Časopisov dovoljeno. Ponekod’je razširjeno napačno mnenje, 'da je vojnim vjetnikom. ki se nahajajo v našem vjetništvu, prepovedano čitati ppiše liste in jih naročevati. Vojaška uprava naznanja, da je 'dovoljeno vojnim vjetnikom čitanje vseh v Avstriji, v Nemčiji, v Bolgariji in v Turčiji izhajajočih časopisov, ker je v interesu naše države, da 'dobijo vojni vjetniki ugodno in pravo sliko o naših državnih, gospodarskih in kulturelnih razmerah.
Kako se bomo preživljali. Urad za ljudsko prehrano meni urediti porabo žita tako, da Češka, Moravska, Šlezija, Galicija, Bukovina. Gorenja in
Sp. Avstrija, izvzemši Dunaj, ne bodo izvažale j krrPnega žita in se bodo morale preživljati s pri- j
delki lastne dežele Na Dunaj, Koroško, Solr.o-graško Kranjsko, Tirolsko in Predarlsko, kakor tudi na Primorsko in v Dalmacijo se bo krušno žito dovažalo, ker so te dežele (oziroma mesto Dunaj) pasivne. Dovoz se bo izvršil iz Rurnumje ter dobimo v Avstrijo polovico celotnega rumun-skega pridelka.
Kako bodemo živeli po vojni? V Draždamh se je vrši vojni shod, na katerem je pojasnjeval gospodarski svetnik Rabe, ravnatelj dež. posvetne zbornice saksonske province, da bode moral trajati ostri način vsakovrstnih nakaznic še št ri do pet let. po vojskn Stališče po vojski bo morda še težavnejše kakor dandanašnje, zato se mora naj-večja važnost polagati na poljedelsko pridelovanje, kateremu je nemškemu narodu omogočilo, la je,, dasi težko, vendar zdržal. Po svojih skušnjah ne veruje, da se bodn po vojski vrnili prejšnji časi,, nasprotno bo najprej izravnava gospodarskih izgub povzročila nove in do danes nepoznane tež-koče, katerih posledice se bodo občutile v našem življenju Tudi če se ne uresničijo grožnje sovražnih držav o nadaljevanju bojkotiranja centralnih držav, moramo bili na to pripravljeni, da bo uva-ževanje živil in drugih potrebščin po vojski jako pičlo, ker bodo države vsled velike vojske oslabljene in izmučene in ne bodo mogle mnogo- izvažati. Zato bo sleherna država najmanj še pet let navezana na svo,a lastna sredstva in moči in bo morala potem vse svoje življenje urediti. Razmere po vojski bodo za nas tem ugodnejše, čim prej se nam posreči, da dosežemo častni mir.
Vino v Istri zaseženo. Vojaška uprava je zasegla vsa istrska vina letošnjega pridelka. Da se o-s-vrbi istrsko prebivalstvo in vojaštvo z vinom, je izvoz istrskega vina prepovedan in ima pravico vino nakupovati samo urad, ki je ustanovljen za nakupovanje vina. Temu uradu morajo vsi istrski vinogradniki ponuditi svoje vino za nakup in sicer najdalje do dne 15. novembra.
Najnovejše o krompirju. Pridelovalcem je dovoljeno, da smejo shraniti za se 2 50 kg krompirja za osebo, 20% od pridelanega krompirja-se sme obdržati za krmljenje in 25 do 30 mete r s k i n stotov pa se ga računa z a § e m e na 1 hektar. V toliko popravljamo poročilo o krompirju v našem uvodniku na 2. strani današnje številke.
Isai aoviee»
Živila na Angleškem. Iz nepristranskih listov je posneti, da je vojna podmorskih čolnov glede živil povzročila Angleški ie malo škode. ,Cuti se ta vojna samo vsled tega;- ker mora Angleška, preskrbovati živila tudi svojim armadam na raznih bojiščih. Angleški kontrolor živil lord RTiondy je ne samo odločno, nego tudi jako uspešno nastopil proti ..dobičkarjem“ pri živilih in jih udu šil. Meso se prodaja po najvišjih cenah, kruha je dovolj in velja hleb, ki je štiri funte težak, 90 vinarjev našega denarja. Sladkor, Špeh in premog je dobiti samo na nakazila; a kdor ima nakazilo, dobi tudi res blago.
Armada ameriške ljudovlade Haiti, Tudi ameriška. Ijudovlada Haiti, ki ima skoro same zamorske prebivalce, je napovedala Nemčiji vojno. Svoje armade seveda ne pošlje v Evropo, pač pa hoče na bodočem mirovnem kongresu zahtevati mastno odškodnino za svoje vojne izdelke. Kaka je armada ljudovlade Haiti, priča ameriški umetnik Dandham, ki je preživel več let na otoku Haiti. Ko je nekega dne v Gonaivesu (največjem garnizijskem mestu Haitija) bila vojaška parada, je Dandham n vprašal njegov g-premljevalec, neki Irec: „Ali bi radi videli, kako 11 spravim celo garnizijo iz reda?“ Dandham je seveda potrdil, nakar je vzel Irec nekaj srebrnega, denarja iz žepa in ga z ostrim krikom vrgel v zrak. Ko so videli vojaki ta denar, so pozabili, na generala, na častnike in na vojaške dolžnosti,.planili iz vrst in se ruvali in preklicevali, kdo zasači kak sr eher tri k. Red je bil kmalu obnovljen: vojaki so dobili le nekaj srebrnikov, kajti zapovednik jih je prehitel in je ostale sam pobasal. Irca .so aretirali in ga obsodili na tri tedne, Češ, da je armado spravil na slab glas. A Irec je plačal pet srebrnikov in eno steklenico ruma in s tem dosegel, da mu ni bilo treba kazni odsedeti.
DopioL
Maribor. V nedeljo, dne 23, septembra, je po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, u-mrla v 81. letu svoje dobe nadučiteljeva vdova Marija Sijanec, rojena Meznarič. Pogreb blage pokojnice se je vršil v sredo, 'dne 26. septembra, popoldne. na mestno pokopališče. N. p. v m.!
at lij v Slov. gor. Vabimo na mladinski sestanek v nedeljo, dne 14. oktobra, v Slov. Domu popoldne po večernicah. Pride g. profesor dr. Kovačič, Pridite v obilnem številu od blizu in daleč!