Poštnina plačana v gotovini. Številka 17 Maribor, 1.~maja 1937 Posamezna številka Din 1.50. Leto II. NSOOVI Izhaja tedensko — Velja po pošti dostavljen : na mesec Din 6’—, za tujino na mesec Din 10*— — Oglasi po tarifi Tednik za vsa javna vprašanja Uredništvo in uprava: Maribor, Prešernova ulica — Telefon: 26-16 — Rač. poštne hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo Učitelji našega naroda Če govorimo danes o slovenskem narodu, ne moremo prezreti tistega, ki je naš narod vzgajal in ki ga vzgaja še vedno. To je slovenski učitelj, ki ga gledajo dnevno tisoči otrok, h kateremu se obrača ljudstvo zdaj z veseljem, pa zopet z ogorčenjem v srcu. Slovenski učitelj in slovenska ljudska šola sta z vprašanjem slovenskega naroda tako povezana, da moramo o njiju izpregovoriti. Še ni dolgo tega, v polpretekli dobi, kar je bila slovenska šola popolnoma odvisna od cerkve in duhovščine, ki je imela v šolskem vprašanju prvo in zadnjo besedo. Ta odvisnost šole od cerkvenih krogov se je kazala na zunaj tako, da je opravljal učitelj tudi mežnarske in or-ganistovske posle ter je bil v vsem odgovoren duhovščini. Učiteljstvo ni imelo ne zadostne pravne in še manj gospodarske podlage za smotrno delovanje. Ta popolna ekonomska odvisnost in skrajno pomanjkljiva izobrazba sta bili tisti sili, ki sta napravljali iz učitelja ljudi s hlapčevsko miselnostjo, ki ni bila sposobna za samoniklo in svobodno udejstvovanje med narodom. Toda učitelji so se začeli zavedati svojega bednega stanja. Njihovo društvo in časopis sta dvigala v njih stanovsko zavest, opozarjala sta jih na njih pravice in dolžnosti. Učiteljstvo je začelo hoditi not k osamosvojitvi, zavedlo se je svojega hlapčevstva. Ali, ko je bil slovenski učitelj na strmi poti, da bi se otresel va-ruštva cerkve in, da bi postavil šolo v službo naroda, so mu zastavile korak brezobzirne sile. Delavski praznik Leta 1890. je slovensko delavstvo sku-pai z delavci vsega sveta prvič praznovalo 1. maj v znaku boja za osemurni de 'avnik in splošno tajno volilno pravico. Od takrat do danes nobena, še tako reakcionarna sila ni mogla preprečiti1, da bi delavci na ta ali oni način ne manifestirali svoje solidarnosti in borbenosti. Slovenski narod, narod hlapcev Jernejev, ki že stoletja gradi in obdeluje za druge, je ves ta čas krvavel in klonil, Padal in vedno znova rasel v boju proti tujim zatiralcem, za svobodo in enakopravnost. V njegovih prvih borbenih vrstah je bilo slovensko delavstvo. Praznik slovenskega delavca ni bil samo praz nik solidarnosti mednarodne delavske borbe, ampak obenem tudi manifestacija za osvoboditev Slovencev. In leta 1918. se je zdelo, da je osvoboditev prišla, toda bilo blisk naše upanje je celo, ki le temnejšo noč stori, ko vgasne. (Prešeren.) Slovenci smo bili razkosani na štiri' dele in nikjer enakopravni. Še trši je postajal boj, večje žrtve: delavci na Zaloški cesti, Stanka, Fakin, Gortan, Bidovec, Križaj in še in še. Bili smo neenotni tudi mi sami. Tako ie bilo lahko, da srbo se korak za korakom umikali pred napadi na naše pravice, tako je bilo lahko, da smo 6 let klonili pod pezo fašistične diktature. Toda tudi to m bilo zaman: spoznali smo svoje glavne sovražnike — fašizem in lastno neenotnost in nepovezanost z drugimi za tiranimi narodi. Maja 1935. smo manifestirali svoje spo znanje in zmagali. Jevtičeva diktatura je padla. Toda zmaga ni bila popolna, naš narod je ogrožen danes še huje in od vseli strani od fašizma, vojna nevarnost Postaja vse večja. Delavci se morajo vedno srdi te je boriti za ohranitev svojih pravic. Ta boj pa jih je združil. Danes padajo umetne pregraje med delavci, padajo pregraje med delavci in kmeti ter obrtniki in intelektualci. Letošnji slovenski delavski praznik bo mo praznovali v znaku boja proti fašizmu. za zvezo z demokratičnimi silami, za izboljšanje položaja delavcev, knie- Ko so se namreč razvile borbe med našima slovenskima meščanskima strankama za oblast v Sloveniji, so se liberalci in klerikalci točno zavedali, da je šola zadeva politike. Vedeli so, da je močan tisti ,ki ima ta »politikum« v svojih rokah. Zato so poskušali z vsemi zakonitimi in nezakonitimi sredstvi preprečiti politično osamosvojitev slovenskega učiteljstva. Kjer so le mogli, so iztikali za spretnimi sredstvi moderne zakonodaje. Z njimi so s prebrisanostjo in skrajno brezobzirnostjo sejali razdor med učiteljske vrste ter tako dosegli, da se učitelji niso mogli znajti v skupni borbi za dosego svojih smotrov. Prav tako so odtujevali ti politični brezvestneži učiteljstvo od ljudstva in ljudstvo od učiteljstva, tako da med njima ni moglo priti do tesnega sodelovanja, da sta bila drug drugemu slej ko prej odtujena. Dobro so se namreč politični sebičneži zavedali, da bi ljudstvo in učitelji ob skupnem delu kmalu prišli do spoznanja, da so izigravam in bi se v tej zavesti obrnili za lastnimi stremljenji! Tega pa niso hoteli dopustiti, kajti v tem hipu bi izgubili tistega, ki so ga zdaj eni, zdaj drugi vpregali v svoj politični voz. Učiteljstvo in narod so morali naši liberalci in klerikalci razdvajati, ker je to služilo njihovim težnjam, namreč izrabljanju ljudskega gospodarstva v lastne svrhe. Zato so umetno razdirali tisto, kar bi moralo biti po naravi skupaj, namreč narod in učitelji-vzgojitelji. Prav dobro so vedeli politični vodite- lji, da jim ni nevaren tisti učitelj, ki je ponižen in ki rad krivi hrbtenico. Zato so vrtali s političnim svedrom v učiteljstvo rano za rano. Jemali so mu stalnost, da ni imel učitelj niti dovolj časa, potrebnega za spoznanje ljudstva dotične-ga kraja, kajti v naslednjem trenotku je že moral romati na drugo službeno mesto. Slabo so ga plačevali, s čemer so vzbujali v njem nezadovoljnost in so mu onemogočali pot do nadaljne izobrazbe, s katero bi mogel neizmerno koristiti ljudstvu. Njegovo napredovanje po službenih letih so uredili tako, da so imele pri njem odločilno besedo politične stranke, ki so imele tudi izključno pravico odločati o nastavljanju, prestavljanju in suspendiranju učiteljev. Tako bi mogli našteti celo vrsto kršitev osnovnih pravic, kar je imelo za posledico stalno popuščanje moralne sile slovenskega učiteljstva. Takšnega demoraliziranega učitelja so hoteli imeti naši politični prvaki, da so ga mogli brutalno izrabljati v svoje nečedne namene. Zato učitelj ni kriv, če je prišel marsikje v opreko z ljudmi, če z ljudstvom ni mogel zaživeti takšnega skupnega življenja, kakršnega zahteva njegovo vzgojiteljsko delo. Krivi so samo tisti, ki oblačijo in vedrijo na slovenskem političnem nebu in ki so imeli interes, da so izigravali učitelje in jih odtujevali narodu. Ali učitelji so se zavedli svojega žalostnega stanja. Uvideli so, da bodo mogli delati iz naroda za narod le tedaj, če bodo politično neodvisni in, če bodo pri- dobili ponovno vse okrnjene pravice, kajti to je predpogoj za samostojnega, poštenega, resnicoljubnega in za smotrnim delom stremečega učitelja. Tako je lanskoletna državna učiteljska skupščina v Novem Sadu dokazala, da hoče učiteljstvo enkrat za vselej prelomiti s preteklostjo, saj se je jasno izrekla za popolno demokracijo. Le po demokratičnih načelih bosta narod in učiteljstvo ponovno našla poti drug k drugemu, da bosta potem v skupnem delu gradila boljšo bodočnost. Političnim stremuhom morata narod in njegov učitelj pokazati hrbet, zakaj dokončno spoznanje, da so ju ti izrabljali v svoje sebične namene, jima mora biti misel vodilja pri njunem daljnem skupnem snovanju. Nikdar več se ne smejo povrniti časi, v katerih bi mogel kdorkoli vpregati narodove učitelje zdaj v eden zdaj v drugi strankarski politični voz. Če hoče ostati učiteljstvo zvesto lastni zahtevi po demokraciji se mora nujno priključiti slovenskemu ljudskemu gibanju, ki zahteva, da izgine enkrat za vselej udinjevanje slovenskega delovnega ljudstva političnim vodnikom. Tako bo našlo učiteljstvo svoje pravo mesto in ljudstvo ga bo sprejelo z odprtimi rokami, kajti le svobodno učiteljstvo more ustvariti svobodno šolo, kakršno zahtevajo sodobne potrebe slovenskega naroda. Slovenski učitelj in slovenski narod se bosta znašla pri skupnem delu za resnično boljšo bodočnost Slovenije. Pariz in London: „Ne in nikdar! ii BLOK DEMOKRACIJE PROTI BLOKU FAŠIZMA IN NJEGOVIM OSVOJEVAL- NIM NAČRTOM. Dogodki mednarodne politike v srednji Evropi so bili vse doslej tako zapleteni in nejasni, da je bilo le malokomu mogoče zaslediti v njih neke določne obrise, toda sedaj se pričenja megla dvigati. Zadnji obiski raznih državnikov, posebno italijanskih, nemških, avstrijskih itd. so pokazali, da je usmerjeno vse delo v srednji in južnovzhodni Evropi k uresničenju načrtov evropskega fašizma proti sovjetski Rusiji in demokratičnim državam sveta. Zbliževanje med fašistično Italijo in fašistično Nemčijo se bliža tesnemu zavezništvu med obema državama, ki bo v kratkem zaključeno z veliko vojaško zvezo Rima in Berlina. Avstrija, ki je bila doslej vzrok vseh nesporazumov med obema fašističnima velesilama, je končno po beneškem obisku avstrijskega kance-iarja šušnika pri Mussoliniju, trdno vklju čena v zvezo Rim—Berlin. Avstrija se je morala dokončno odpovedati svoji na meri zbližnaja s češkoslovaško in zahod nimi velesilami proti Nemčiji in dovoliti, da bodo tudi v njej sami prišli hitlerjevci tudi do besede. To je zelo važen dogodek, še bolj važno je pa dejstvo, da se je Italiji in Nemčiji posrečilo dobiti popolnoma pod svoj upliv vso srednjo Evropo, zlasti Podonavje (z edino izjemo češkoslovaške) ter vso južnovzhodno Evropo z Balkanom. Pogodbam, ki so bile že sklenjene, se bodo v kratkem pridružile še nove, tako med Italijo in Romunijo, Italijo, Grčijo in Turčiio. Bolgarijo, Grčijo in Romunijo itd. Istočasno se je izvedlo tudi najtesnejše zbližanje Poljske z Romunijo, naperjeno zlasti proti Rusiji in vključeno glede češkoslovaške v popolnoma nemško-itali-janske težnje. Politiki Rima in Berlina se torej pridružujejo še središča Dunaj, Beograd, Bukarešta, Varšava, Sofija, Atene in Ankara. tov in ostalih slojev, za narodno enakopravnost, svobodo! Vsi, prav vsi Slovenci čutimo: skupen ie naš sovražnik, strnimo svoje borbene vrste, v skupni borbi je naša zmaga! Na ta način ustvarja evropski fašizem na eni strani tesno medsebojno zvezo, na drugi pa varno zaledje za velike mednarodne akcije, na katere se pripravlja. Zahodne demokracije so izgubile oporo, ki so jo še do nedavna imele v srednji in južnovzhodni Evropi; edina država, ki jim je ostala zvesta, demokratična Češkoslovaška, je vsak dan bolj osamljena in obkoljena. Nemčija in Italija sta si razdelili srednjo in južnovzhodno Evropo v dva dela, v katerih vsakem imata prva ali druga zagotovljeno politično in gospodarsko nadoblast. Že spočetka je bilo jasno, da se za tem snovanjem velike zveze fašizma in organiziranjem varnega zaledja v Podonavju in na Balkanu skrivajo neki večji bodoči nameni, vendar ni bilo mogoče takoj ugotoviti, kakšni naj bi bili. Sedaj nam pa angleški listi dvigajo tudi že zagrinjalo te skrivnosti. Po londonskih ugotovitvah se pripravljata Nemčija in Italija na razširitev svoje oblasti v kolonijah. Težnja Nemčije je dobiti nazaj svoje nekdanje kolonije in osvojiti morda še nove, pomagala pa ji bo sedaj pri tem tudi Italija. Ta namera se bo skušala uresničiti na miren način, toda tako, da bo zahteva podprta z močno nemško-italijansko vojaško zvezo, šele ako se na miren način te želje ne bi izpolnile, bosta obe državi skupno posegli po vojaških sredstvih. Za temi cilji se pa skrivajo še drugi, večji. Oba fašizma sta se sporazumela v cilju podpiranja za ustvaritev dveh velikih fašističnih imperijev, italijanskega in nemškega, ki naj bi delila oblast v Evropi in v svetu sploh. Društvo narodov bi pri tem seveda izginilo, izginila bi demokracija in enakopravnost narodov ter držav in zavladala bi zopet oblast močnih. kakor v preteklih dobah. Mali narodi bi bili popolnoma podrejeni velikim, katerih namenom bi morali služiti s svojo vojaško močjo, gospodarstvom itd. V Parizu in Londonu, od koder prihaja ta razrešitev skrivnosti zadnjih političnih dogodkov v srednji Evropi, ki bi bili sicer nerazumljivi, že uvidevajo vso ogromno nevarnost, ki grozi svetu in zla- sti Evropi od teh načrtov fašizma, zato se vrši vedno tesnejše združevanje francoskih an angleških sil, h katerim se skuša pritegniti tudi Amerika. Prav tako se je sedaj odločila tudi Anglija, da se vključi v zvezo Francije in češkoslovaške s sovjetsko Rusijo, zaenkrat sicer še ne for-melno, pač pa dejansko. Prvi korak v tej smeri bo angleško-ruski pomorski sporazum. London in Pariz odgovarjata obenem na nemške kolonialne zahteve z odločnim: Ne in nikdar! Po vsem tem se bomo poslej polagoma približevali novim razburljivim dogodkom, ki bodo težko rešljivi brez velikega končnega oboroženega obračuna med obema snujočima se blokoma, blokom fašizma in blokom demokracije. Dogodki v Španiji V španski državljanski vojski je nastopilo v zadnjih osmih dneh nekakšno zatišje, razen na baskijski fronti, kjer so frankovci nadaljevali prediranje proti glav nemu mestu Baskov, Bilbau, ter se mu približali do zadnjih obrambnih utrdb. Baski so se dolgo junaško upirali, toda pred ogromno premočjo sovražnika, so se morali nazadnje le ukloniti. Ker so Baski odrezani od ostalega republikanskega ozemlja, jim niti Španci iz Valencije, niti Katalonci iz Barcelone ne morejo na pomoč. Vendar tudi padec Bilbaua še ne bi pomenil resne nevarnosti ne za severno fronto ne za ostali položaj republikancev. Bil bi bolj moralnega kakor vojaškega pomena. Na ostalih frontah ni bilo nobenih večjih bojev. Republikanci so dalje oblegali Te-ruel in Toledo, kakor tudi vseučiliščni okraj v Madridu, v katerem je še vedno zajetih okoli 10.000 frankovcev, večinoma mohamedanskih Arabcev iz Afrike. Frankovci so se zaman trudili, da bi rešili svoje zajete čete v teh treh obleganih mestih. Pač pa so pričeli sedaj znova silovito obstreljevati Madrid s težkim topništvom in pobijati iz jeze nad svojimi neuspehi ubogo, ničesar krivo civilno prebivalstvo. Med tem se pa republikanci pripravljajo na nove večje napade na položaje fran ikoveev v smeri proti meji Portugalske, od katere so oddaljeni samo še dobrih sto kilometrov.' Duhovnik o demokraciji Nekaterim ni prav, da je duhovnik pri- ^ postane krivična, če pozabi na blagostanje staš in borec za demokracijo. Prepričani, družbe in skrbi le za svojo korist. Čim so, da mora biti duhovnik le tam, kjer so sijajne parade, kjer so visoki položaji, kjer so še ostanki propadlega fevdalizma, kjer so še nekakšne laži o plavi krvi. Radi takšnih zmešanih pojmov so se nekateri obregnili ob velikonočne članke, ki smo jih v »Neodvisnosti« napisali trije duhovniki. Uvrstili so nas kar med kurate ljudske fronte z namenom, da nas hudo osramotijo, ponižajo in nam vzamejo kredit in dobro ime. Kot duhovnik sem res kurat. Navadno Italijani imenujejo duhovnika, aktivnega duhovnika med ljudstvom »il curato«. Fran cozi pa pravijo takemu duhovniku, ki se muči z ljudmi »le cure«, to je »kurat«. Niso torej rekli nič novega, ko so nas prišteli med kurate. S tujo besedo so ozna čili naš pravi položaj. Res je tudi, da živimo med narodom, med ljudmi. Zato ne smemo biti tako nesramno bahati, da bi zatajili, da smo narodni, ljudski duhovniki, ali kakor hočejo nekateri, da smo ljudski kurati, Če bi to tajili, bi se sramovali svojega naroda. Rezultat vseh narodnih ali naših ljudskih skupin, to je rezultat naših kmetov, delavcev, obrtnikov, izobražencev in vseh, ki živijo od dela svojih rok in glave, ki imajo isti skupni namen, pa tudi lahko imenujemo s tujo besedo »fronta«, če nekaterim ta tuji naziv prija. Skupni namen vseh ljudskih skupin slovenskega naroda, skupni namen kmetov, delavcev, obrtnikov, uradnikov ali kakor hočejo mnogi bolj moderno reči, skupni namen ljudske fronte pa je ta, da se složno in vzajemno borimo proti skupnemu, največjemu in brezbožnemu sovražniku — fašizmu, ki se je nekoč imenoval tiranstvo. Kot duhovnik ali kurat naj omenim največjega bogoslovca in filozofa katoli ške Cerkve, ki je izredno klasično opisal tiranstvo, danes bi rekli fašizem. Ta mož je sv. Tomaž Akvinski. Tiranstvo imenuje najslabšo vlado in razlaga med drugim: »Pod krivičn9 vlado dela oblast tem več hudobij, čim bolj je zedinjena. Tiranstvo je torej bolj škodljivo kakor oligarhija (vlada nekaterih), ki je zopet škodljivej ša od demokracije . . . Med slabimi vladavinami se demokracija najlažje prenaša, tiranstvo pa je najslabše. Če le en sam človek izvršuje krivično oblast in išče le svojih koristi, tak vladar se imenuje tiran. Beseda tiran izvira od sile, ker tiran silo tlači in ne vlada po pravici. Oblast bolj se oddaljuje vlada od splošne koristi, tem bolj je krivična. Oligarhija (vlada nekaterih), ki hoče blagor le manjhnemu številu ljudi, je torej bolj nasprotna javnemu blagostanju kakor demokracija, ki teži za blagostanjem mnogo več ljudi. Tiranstvo zasleduje koristi le enega samega človeka. Zato je bolj nasprotno splošnemu blagostanju kakor vse druge vladavine. Po tem takem je tiranska vlada najbolj krivična ... Izredno lepo pa opisuje sv. Tomaž posledice tiranstva. Tiranstvo spravlja svoje podložnike v uboštvo, da so nesposobni za upor. Seje razdor med ljudstvom in goji že obstoječe prepire. Zavira vse, kar bi pospeševalo edinost med ljudmi. Tiranstvo ne zatira le telesnega blagostanja, marveč tudi dušno. Hudobneže ima rajši kakor dobre. Naravno pa je, da imajo ljudje, ki so vzgojeni v strahu, hlapčevsko dušo in so strahopetni, če se je treba lotiti, kar zahteva moškosti in poguma ...« Tako je sv. Tomaž pisal o tiranstvu, ki se je spremenilo v sodobni fašizem. Menda vendar ne bodo zahtevali, da bi moral duhovnik vselej in povsod zatajiti Kristusova načela pravice, načela enakopravnosti otrok božjih, načela človekoljubnosti in miru, načela, ki so naravno vsajena v človeško dušo. In ta načela je tako lepo razložil cerkveni učenjak sv. Tomaž Akvinski, ki ni poznal pohlepa, ki ni bil žejen puhle časti, radi katere zelo mnogi postanejo podrepniki, ker bi brez takšnega ponižanja ničesar ne dosegH na pošten način, zavedajoč se svoje duševne propadlosti in revščine. Sv. Tomaž Akvinski je dobro vedel, da ni duhovnikov na men in poklic, da bi sistematično vse do smrti tajil in zakrival najbolj življenska vprašanja človeške družbe. Radi tega je moral sv. Tomaž Akvinski mnogo pretrpeti, kakor moramo trpeti vsi, ki hočemo in moramo govoriti resnico, samo resnico Sovražniki demokracije, resnice, bratstva in miru so zavrgli nauke sv. Tomaža, kakor so tudi že menda popolnoma pozabili na najbolj poštenega slovenskega duhovnika dr. Janeza Kreka. Ce bi tako taktično ne molčali o njegovih nazorih, bi ga najbrže uvrstili kar med kurate slovenskega naroda, kar b/ jim bilo vendar le malo preveč mučno in zato rajši molče ♦robentajo. Dr. Tinko Povše, »kurat«. delavski elamik iteuenslei aaniodat STAVKA PO NOVI UREDBI O MINIMALNIH MEZDAH. Vsa naša prejšnja socialna zakonodaja ni nikjer vprašanja stavke delavstva obširneje obravnavala. Naša nova uredba o minimalnih mezdah pa postavlja o poravnanju in razsodništvu glede stavke povsem nove določbe. Njih vsebina je v glavnem sledeča: Ko nastane med podjetnikom in delavci spor. morajo oboji najprej prositi pristojno okrajno glavarstvo, da poskusi spor poravnati. Glavarstvo določi narok za razpravo, ki se je morata udeležiti obe stranki po svojih predstavnikih. Po doseženem sporazumu je treba sestaviti zapisnik, ki ga podpišeta obe stranki. Ta sporazum mora veljati najmanj šest mesecev. Če se pri tej prvi obravnavi stranki ne sporazumeta, je treba določiti novo obravnavo. Če tudi pri ponovni obravnavi ni dosežena mirna rešitev spora, ugotovi oblastvo neuspeh posredovanja z- KMETIJSKE ZBORNICE. Minister za kmetijstvo je po sklepu ministrskega sveta razpisal volitve za Kmetijske zbornice na dan 27. junija in 4. julija. V Sloveniji bodo volitve 27. junija. Naši listi, ki se tako radi zavzemajo za našega ubogega kmeta, so se doslej zelo malo pečali s to zadevo. Povdarjajo, da je potrebno, da se kmet stanovsko organizira kakor so se že davno organizirali nekateri drugi stanovi. Potreba po stanovski organizaciji našega kmeta ni prav za prav tako nujna. V obrambo in zaščito svojih interesov se mora organizirati manjšina, ne pa večina. V Sloveniji imajo večino naši kmetje. Druga zadeva pa je: ali ni potrebno in umestno, da bi imelo kmetijsko ministrstvo ustanove, ki bi dajale pobude v najrazličnejših vprašanjih kmetijstva sploh. S tega vidika bi ustanovitev kmetijskih zbornic utegnila koristno vplivati v marsikaterem pogledu. Seveda pa bo šele praksa pokazala, v kolikor so upi naših kmetov upravičeni ali ne. Če so hoteli načrt kmetijskih zbornic uresničiti naši politiki v agitacijske namene, pa moramo že danes povda riti, da namen ne bo dosežen. Trgovci so organizirani v trgovskih zbornicah, ne pa v trgovinskih zbornicah. Organizirani so stanovi oziroma člani. Ni pa organizirana trgovina ali industrija. Če bi bili kmetje organizirani v kmečki zbornici in ne v kmetijski, bi imeli prav gotovo popolnoma drug in nedvomno večji interes za te zbornice. Uredba govori o »poljoprivrednih« ne »seljačkih komorah«. Uredbo je pri kmetijskem ministrstvu sestavil odbor stro kovnjakov in je bil načrt razposlan lani v avgustu kmečkim ustanovam in korporacijam na vpogled. Na vpogled je dobila načrt tudi Kmetijska družba v Ljubljani in Kmetska zveza. Kmetje pa tega načrta niso dobili na vpogled. Kmetje torej niso mogli staviti svojih pripomb in zavzeti svojega stališča. V »Kmetovalcu« je bila lani objavljena kritika, ki je preccj točna s stališča takozvanih »gospodarskih strokovnjakov«. Načrt uredbe je vsekakor dober. če upoštevamo razmere, s katerimi je moral zakonodajalec računati. Omenili smo, da je bil načrt dober, v uredbi sami pa, ki je bila sprejeta in ki je stopila v veljavo, je marsikaj spremenjenega. Načrt je predvideval pasivno in aktivno volilno pravico za vsakega kmeta oziroma osebo, ki ji je kmetijstvo (kmečko ali gozdno) glavni poklic. Uredba pa določa, da voli zbornične svetnike v vsakem okra ju volilno telo 50 oseb, ki jih določijo ob čine, kolikor jih na vsako posamezno občino pripade sorazmerno po skupnem katastrskem čistem dohodku napram skupnemu katastrskemu čistemu dohodku vsega okraja, vključno tudi mestne občine Vsaka občina bo torej po uredbi imela ene ga do tri volilce. Volitve v kmetijske zbornice so tajne Načrt je predvideval volitve po občinah Uredba pa predvideva volitve na sedežih okraja. Ni pa popolnoma razvidno iz ured be ali plačajo 5odstotno doklado osnovne ga davka zemljarine za kritje stroškov zbornice vsi kmetje ali pa samo takšni ki svoje pripadništvo sami prijavijo zbor nici. Načrt je določal, da so dolžnosti zborničnega svetnika izvoljene za šest let, častne in brezplačne. Uredba pa pravi, da je dolžnost častna. Tako imenovani kapitalizem ne greš toliko s svojo produkcijo, kakor s tem da si morejo ljudje, ki ne proizvajajo in celo niti ne delajo, nezasluženo pr svojiti plodove poštenega dela. Masaryk bruhniti iznenada in preprečiti podjetniku možnost, da pospeši delo in se do izbruha stavke dobro založi z blagom. Uredba določa, da se mora spor najprej naznaniti upravnemu oblastvu, ki razpiše narok za obravnavo. Narok odredi oblastvo sicer nujno, kar je pa precej širok pojem. Tega naroka se morata udeležiti obe stranki. Če hoče podjetnik pridobiti na času, se z raznimi izgovori te razprave ne udeleži in obravnava se preloži. Ni treba, da se stranki že pri or vi razpravi poravnata, odredba pa ne določa, koliko časa po prvi razpravi se mora vršiti druga. Podjetnik, ki se je odločil, da delavstvu ne bo popustil, stvar lahko spretno izavlačuje, med tem pa s polno paro producira in si polni zaloge, zavedne delavce pod raznimi pretvezami odpusti, najame pa nove delavce iz rezervne armade brezposelnih, ki bodo z obstoječimi pogor v tovarni zadovoljni. To se je pokazalo pri lanski stavki stav-bincev na Jesenicah, ko je podjetje »SJo-grad« najelo stavkokaze in na ta način stavko zlomilo. ‘Ko torej po neuspelem poravnalnem postopku dobi delavstvo pravico do stav ke, je njegova bojevna moč že oslabljena in podjetniku se stavke radi polnih zalog ali radi ponehanja konjunkture ni treba več bati. Ost stavke je s tem odbita in delavstvo si s stavko nakoplje le še nove žrtve. Kot primer take neuspele stavke navedimo le lansko stavko v vevških papirnicah. V načelu nismo proti posredovanju državnih oblastev pri sporih med delavci :n podjetniki. Nasprotno. Državna oblast bi morala biti delovnemu ljudstvu kot jedru našega naroda naklonjena in bi ga morala v boju za boljše življenje krepko podpirati. Zato pa podjetniku ne bi smela pustiti v .zakonu lukenj, skozi kateire se bo lahko spretno izvijal. 'Na temelju čl. 37. uredbe bo 'izdal minister za socialno politiko natančnejša navodila, če bo to potrebno. Kaj takega se bo najbrže tudi zgodilo in minister bi moral najprej določitua vse poravnalno postopanje kratek rok dveh ali treh dni, ko se naj podjetnik odloči za stavko ali za pristanek na delavske zahteve. Kakor vidimo, ni nova uredba v sedanji obliki nekaj, »radi česar bi morale vse delavske organizacije takoj stopiti na noge ter začeti prirejati manifestacijske shode v čast vladi, ki je to uredbo uzakonila«, kot piše »Slovenec« 19. marca 1937. S. Z. Klic brezposelnih intelektualcev Kljnb dolgemu študjiu in trudu, prepogosto vezanim s stradanjem in 'z zmrzovanjem v dolgih dijaških letih, stojiš danes z diplomo v žepu — na cesti, brez vsakega zaslužka, brez vsake opore in brez vsake zaščite, prepuščen samemu sebi. Mogoče je tudi kdorkoli izkoristil voj obupen in nevzdržen položaj brezdelja in čakanja ter Ti dal službo, v kateri moraš delati več in težje kot drugi, a plačo imaš nasprotno sramotno ntziko. _ a nisi prizadet samo ti, temveč nad 95 odstotkov vse mlade inteligence po vseh kulturnih državah deli isto usodo teboj. * Na tisoče in tisoče nas živi samo v Sloveniji v obupnem in nevzdržnem položaju In vzdušju brezposelnosti, brezdelja in prisilnih počitnic. Marsikdo je med nami že pohodil svojo osebnost, svojo čast in samozavest ter obupal nad vsem in utonil v pesimizmu. Vsi pa smo v svojem mladostnem idealizmu razočarani, v svojih notranjih silah ponižani in v svojem čakanju naveličani in mogoče v ponižujočih in izkoriščajočih službah in plačah osramočeni in strti. Prej ali sle. smo po dolgih prošnjah in ponižanjih morali naenkrat spoznati, da smo čk>vešk družbi nepotrebni. To trpko spoznanje je ubilo in popolnoma upognilo mairsikoga Največjo scclalno krivico smo doživeli In jo. doživljamo še vedno — dan za dnevom! Res se je začel v zadnjem času na merodajnih mestih re&evati problem brez poselnosti, a žal le s pomočjo anket, debat, spomenic, zborovanj in kongresov Vse to pa ni rodilo In ne more roditi de janske rešitve tega aktualnega prohlema Mi ostajamo še v naprej zapostavljeni In izkoriščani, v negotovosti, bedi, nestal nosti in brezposelnosti. Naš položaj bo po stajal vedno slabši, dokler ne bomo končno presekali z netvornim in neplodnim čakanjem in individualističnim iskanjem služb In zaposlitve. Dokler se ne bomo združili vsi brezposelni, zapostavljeni in sramotno Izkoriščani v enotno defenzivno fronto, ter začeli reševati problem brezposelnosti skupno vsi tisti, ki smo prizadeti. Zato moramo imeti svojo astno organizacijo, ki bo delala med nami, z nami in za nas. Mi sami moramo omejiti strahotne moralne in materljalne učinke brezposelnosti na nas. Mi sami si moramo pomagati lajšati našo bedo in drugo trpljenje. Mi sami moramo poživiti n z vsemi sredstvi povečati našo aktivnost. Vcepiti si moramo novo silno zaupanje v našo moč in si zapet pridobiti vero v življenje — v našo bodočnost. Sami si moramo zopet pridobiti zmagujoči mladinski ogenj, ki se ne plaši nobenih zaprek in ki mu niso nobene ovire prevelike. Na nas je, da si organiziramo razne akcije samopomoči, da si osnujemo svoje urade za posredovanje dela, da si priborimo pravice, ki nam na vsak način pripadajo. V našem interesu je in sami moramo skrbeti za to, da čim bolj izkoristimo In izrabimo čas neprostovoljni počitnic in prisilnega brezdelja ter da dočakamo konec krize s čim maniišimi žrtvami. Vse to in še več bomo dosegli, če bomo šli z združenimi močmi na delo vsi — brez Izjem! Zato je naše novo geslo, naša nova parola: I n t e I e k t delavci vseh strok, žimo se in pridruži slovenskemu ljudskemu n j u ! "iMI V vo geslo, u a 1 n II z d r u- j mo se l , K | b a- \ P. F. Š. ^o| Se* uk 5 Gospodarsko in politično gibanje Za mir, svobodo in napredek! gami... Uspelo zborovanje slovenskih kmetov v Ptuju Preteklo nedeljo je bilo v Ptuju v Župančiče . i -costiLni lepo zborovanje krajevnih poverjenikov gospodarske »S 1 o-g e«. Zborovanja se je udeležilo 150 kmetov in delavcev skoro iz vseh krajev ptujskega in ormožkega sodnega okraja. Zborovanje je s-klical okrajni poverjenik gospodarske »Sloge« g. Ludvik Sagadin. Zborovanja se je udeležil predsednik razsodišča »Sloge« g. dr. Vekoslav Kukovec, nadalje g. Stanko Lubienski, posestnik iz Jarenine, dr. S 1 u g a, dr. Šegula in drugi. Poročilo o delovanju gospodarske »Sloga« in o gospodarskem položaju v ptujskem sodnem okraju je podal g. Sagadin. O našem splošnem gospodarstvu, zadružništvu in denarništvu, o zaščiti kmeta in o drugih perečih gospodarskih zadevah je poročal g. dr. Sluga. G. Lubienski je razpravljal o težavah našega kmeta, raztolmačil je uredbo o Kmetijskih zbornicah in kritično omenjal delo .naših gospodarskih strokovnjakov. G. dr. K u k o-v e c je vzpodbujal navzoče kmete h kmečki zavesti, jih bodril pri težavnem delu, sevamo prikazal napredek kmečkega gospodarstva na Češkoslovaškem m Franciji in poudaril, da je našega sla- j bega gospodarstva kriva slaba politika. K besedi se je oglasil g. dr. Š e g u 1 a, ki je naglasil potrebo po politični svobodi in demokraciji. Pri slučajnostih je pozdravil zborovalce kmet Lacko iz Nove vas'i. Spregovorili so še drugi kmetje ter obrazložili gospodarske težave svojih občin. Na zborovanju je bila z velikim odobravanjem in soglasno sprejeta naslednja resolucija Ptuj, 25. aprila 1937. Nočemo narodno nehati biti Slovenci, a hočemo biti državno Jugoslovani. Zahtevamo pa narodni kulturni in gospodarski položaj svobodnih In enakopravnih državljanov. Nočemo, da bi odločal o naših potrebah in zahtevah posameznik ali klikarska skupina nekaternikov, zahtevamo, da se upravlja naš trud in aeio s sodelovanjem nas vseh v smislu prave in iskrene demokracije. Nočemo centralizma, zahtevamo narodno samoupravo, ki bo tudi najboljše jamstvo za zdravo državno gospodarstvo ?n svobodno politično življenje. Zahtevamo, da se čim prej odpravi težka obremenitev slovenskega gospodarstva, da se odpravi sistem, ki temu gospodarstvu odvzema več kakor pa mu vrača. Nočemo socialnega beraštva, zahtevamo, da se z naš‘m kruhom nasiti predvsem naš človek. Nočemo, da mu jase na hrbtu ne tuji, ne domači kapital. Zahtevamo iskreno, pošteno in pravično sodelovanje gospodarskih slojev v zdravem narodnem gospodarstvu. Hočemo prosvetno upravo, ki ho naši mladini posredovala razumevanje za slovenske narodne, kulturne in gospodarske potrebe. Vzgoja slovenske mlade duše naj bo v slovenskih rokah, kar naj jamči, da odraste rod, ki bo cenM svoje narodno In kulturno dostojanstvo in spoštoval tuje. Nočemo nikomur jemati pravic, hočemo pa, da so spoštovane pravice vseh. — Enake dolžnosti, enake pravice! Zahteve štajerskih kmetov Na prijateljskem sestanku zaupnikov »Slovenskega kmečko-delavskega gibanja«, ki je bil te dni, je predsednik izvršilnega odbora g. dr. Vekoslav Kukovec v stvarnih izvajanjih razložil naš notranji politični položaj. Med drugim je poudaril, da je težek gmotni položaj našega delovnega ljudstva ona gonilna sila, ki je ustvarila v našem narodu razpoloženje za slovensko gibanje. Vprašanje boljšega življenja naSega kmeta, delavca in obrtnika je prvo glavno vprašanje. Gibanji mora s tem položajem računati in mora •skati poti, kako pomagati delovnemu ljudstvu iz bede in gorja, v katerega je zašlo po knvdi nesrečnih političnih razmer. Naglasil je. da je slovensko gibanje tudi socialno gibanic delovnih množic slovenskega naroda. 1 red leti je imslo ljudstvo vsaj nekaj pravic, toda znašli so se ljudje, ki so hoteli rešiti vsa pereča državna in gospodarska vprašanja tako, da so z nasiljem in diktaturo potlačili vsako ljudska voljo. Da bi vrgli diktaturo izmozgavanja delovnega ljudstva, smo se za petomajske volitve leta 1935. zvezali z voditeljem hrvaškega naroda dr. Mačkoni. To je bila zveza proti nasilju, zveza slovenskih množic s hrvaškimi v boju za demokracijo. S to zvezo pa se v Zagrsbu nismo prodali, ampak smo vedno in na vsakem mestu poudarjali, da smo samostojno slovensko gibanje in ne morda podružnica Zagreba. To je omenjeno radi tega, ker je skupina iz naše srede šla v Zagreb in se spravila pod »seljačko« zastavo Zagreba, kar je nekaj nenaravnega. Zagreb ne more voditi usods naše dežele in našega delovnega ljudstva. Ljudje, ki so šli 11. aiprila v Zagreb, so šli pod okrilje HSS in izdali dogovor z dne 4. oktobra 1936., ko je bil izvoljen slovenski izvršilni odbor z nalogo, da gibanje organizira. Vsi. ki so šli 11. aprila v Zagreb, so bili takrat soglasni z vodstvom in so bili tudi izvoljeni v izvršilni odbor. Okolica dr. Mačka je namreč mnenja, naj novo osnovano kmečko gibanje pod dr. Mačkovim vodstvom skuša pridobivati na moči med klerikalnimi kmeti, dočim naj slovensko gibanje pobira liberalce. Poudaril je, da je slovensko ljudsko gibanje gibanje množic, ki ima že svojo utrjeno silo in hoče s svojim izdelanim socialnim programom spremeniti politično in socialno lice Slovenije. Slovensko liudsko gibanje poudarja to stališče pred vso slovensko javnostjo, vso državo, pred prijatelji kakor pred sovražniki in js povedalo te svoje namene tudi dr. Mačku. Ker smo si v svojem delu nadeli to vzvišeno nalogo, gremo s preziranjem preko vseh takšnih separatnih akcij in obsojamo vsakogar, ki hoče delati med Slovenci s tujo pomočjo in pod tujim plaščem. Očita se nam komunizem! Ta očitek ne drži. Mi smo ljudsko gibanje, gibanje izkoriščanih množic in ne morda zastopniki peščice bogatih ljudi, ki živijo na račun naše podeželske in mestne revščine. Da naše ljudstvo danes gospodarsko propada, je dejstvo, preko katerega ne moremo in ne smemo. Zato zahtevamo gospodarske in socialne reforme, in sicer take. ki bodo slovenskemu delovnemu ljudstvu v korist. Delo za take reforms pa ni komunizem. Program, ki vodi naša gibanie, je živ in ie nostal stvaren. Načelnost in stvarnost sta oni sili, ki vežeta našega kmeta in delavca v vzajemnem boju. Za visoki cilj tega gibanja žrtvujemo vse svoie S'le. ne da bi Dri tem mislili na osebne koristi, ker se predobro zavedamo, da nas čakajo v tem boju še velike žrtve in težave. Vse to nas ne platši. Po poti razumnega in pametnega združevanja vseh izkoriščanih slojev slovenskega ljudstva gremo na-prei do zmage. Na sestanku je bila sprejeta z odobravanjem naslednja resolucija Zaupniki kmečko delavskega gibanja Iz okr»J»v Ptuj, Maribor desni in levi breg, Slov. Bistrica ter mest Marrbora in Ptuja, smatrajo za svojo dolžnost naglasiti, da je slovensko kmečko-delavsko gibanje, ki se je rodilo iz slovenske sredine in iz socialnih in gospodarskih potreb slovenskega delovnega ljudstva popolnoma samostojno ljudsko gibanje, katerega namen je boj za izbojevanje popolnih demokratičnih pravic in politične svobode, ki naj odvrne vsako fašistično nasilje v naši skupni državi. Zaupniki smatrajo, da je nastopil čas, ko morata slovenski kmet In delavec ter vsak pošten slovenski obrtnik in izobraženec javno poudariti, da je Sloveniji treba priznati niene pravice do popolne samouprave, ker more slovenski narod složno le v takem okviru razviti vse svoje kulturne, socialne in gospodarske sile v korist slovenske dežele in državne skupnosti. Vzajemnost kmeta in delavca v boju za zboljšanje gospodarskega in socialnega položaja ie nujna potreba, ki jo narekuje današnje žalostno gospodarsko stanje. V boju za svoie pravice se slovensko kmečko delavsko gibanje veže z vsemi političnimi g’banji, zlasti s KDK, ki jim je namen boj za izbojevanje popolne demokratizacije države In socia‘nlh oravlc delovnega ljudstva. OPOZORILO. Izvedeli smo, da krožijo neki litografi-rani letaki s podpisom Slovensko kmečko delavsko gibanje. Opozarjamo tudi tem potom, da slovensko kmečko delavsko gibanje izdaja vse svoje objave in izjave in vse svoje komentarje o notranjem in zunanjem političnem položaju edino le v »Neodvisnosti« legalno in javno. Vodstvo slovenskega kmečko-delavskega gibanja ni nikogar nikoli pooblastilo izdajati v njegovem imenu kakršnekoli letake ali okrožnice. Zato vodstvo slovenskega kmečko-de-lavske^a gibanja z vsemi podobnimi tiskovinami, ki so se ali ki bi se pojavile, nima nič skupnega. Toliko v vednost našim somišljenikom in javnosti. Vodstvo slovenskega kmečko-delavskega gibanja. Maribor, I. maja 1937. Naročite „N e odvisnost" ŽENSKA MLADINA DLLA. V okviru Ženskega društva v Mariboru >e bil osnovan kulturno feministični (ženski) odsek, ki si js zadal nalogo, izobraževati žtensko mladino in jo usposabljati za njene naloga v bodočem javnem delu. V odseku so dekleta iz najrazličnejših slojev in po- bodo ždele v pasivnosti, predane na milost in nemilost moškemu, ampak aktivne in berbne delavke, ki bodo sposobne za samostojno uveljavljenje v življenju. Dekleta v kulturno feminističnemu (ženskem) odseku hočejo imeti tudi lastno knjižnico. Žensko društvo jim bo priskočilo s svoie strani na pomoč z izdatno podporo. klicov. Ročna m razumska delavka sta si podali tu roke! To vzajemno delo je v kratkem času rodilo lepe uspehe. Dekleta imajo točno začrtan program Hočejo se seznaniti z vssmi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi problemi ter hočejo dokončno spoznati ženino mesto in vlogo v sodobni družbi. To načrtno delo označujejo najboljše teme referatov, ki so jih in ki še jih bodo imele tovarniške delavke, privatne in. državne nameščenke. brezposelna intelektualke itd. Evo nekaj naslovov obravnavanih vprašanj: Zena pri nas. Kmečka in delavska žena. ^ Žena in šport. Razmerje žene do moža. Škodljivost nekaterih poklicev za ženo. Prostitucija. Ali smo res duševno manj vredne? Društvo za varstvo deklet. Žena v borbi proti alkoholizmu Moderna in primitivna žena. Poulični otroci. Žena v sodobni Nemčiji. Današnja vzgoja ženska mladine. Kaj naj stori žena za padec nezakonskih otrok. Zena in knjiga. Moderna ženska mladina. Žena — posredovalka med narodi. Žena v sodobni slovenski literaturi. Razvoj — telesni in duševni — človeka (več predavanj). Pravni položaj žene matere. Telesni ustroj žene. Spolna vzgoja. Spolne bolezni. Spolno življenje žen, tnla dine. Zenska policija. O odgovornost žene za bodočo vojno. Itd. Menda se bo marsikdo prijel ob čitanju leh tam za glavo, češ: Saj bo ostalo vse to samo napisano! Toda temu ni tako. Že