I/A,. vii,t štev. 32. Celje, toreK 24. tnarca 1925. Foštnina placana g gotouini. Stane letno 84 Dfn, meseCno 7 Din, ta Inozemstvo 240 Din. Of] ass se ratunajo po tarlfu, Pri večkratnem oglaSanju popust. Iztaafa vsak torek, četrteK fin sotooto. UrednlStvo: Strr-ssmayerjeva ul.St. 1, pritiičje. Teles.65 UpravnIItvo: Strossmayerjevaulical, prltlifje. Teles. 65 RaCun pri poStnem ček. zavodu št. 10.666. Uihorna verifihacijsba debata v Narodni shupščini. Nedeljska dopoldanska seja. Poiočilo veriflkacHskega odbora. — Govor Ljube Davidovica. — Program »Bloka narodnega sporazuma in seijaške demokraclje«. — Davidovič na- pada četnlke kralfa Petra. — Govor minlstra Uzunoviča. JiroiiifiJ, 2o. marea. Za vcerajš- Tijo sejo skupščino je povsod vladalo najvecje zanimanje. Naval na galerije je bil velikanski. V kuroarjih je bilo živahno vrvenjo. Na ministrskih sede- žih so bill v.sl člani vlade z ministr- skim predšednikom Pašicein na čelu. Skoraj polnostevilno so zbrani po- slanci, navzoci so tudi radicevci v znatnein stevihi in vedno porabljajo priiiko, da sekundirajo z raznimi med- klici in. protest i. Castno je za sod en a tudi diplomalična loža. »Skupšcinsfci predsednik dr. Su- boiic je ob 9.30 dopoldne otvoril sejo. Po izvršenih formalnostih je skupšči- na lakoj prešla k dnevnemu redn: k razpraci. o poror/lu verifikacijskega odbora. Zacasni prodsednik je določit vsakemu govorniku samo pol lire go- vora. Posl. Ljuba JXamdovic je nastopil ko! prvi kontragovornik. Nad tri ure so porocevalei eitali poročila. Posl. Mi- lan tiiiuonoric je prwital porocifo ve- rifikacijskega odbora, ki vsebuje štiri poglavja: a) potrditev nespornih man- datov, b) seslavo parlamentarne an- kele ?« martborsko-celjsko okrožje, c) ttove colilve v breyalniskem okrozjjn in d) popolno razvrfjavljenje manda- tov HRSS v smishi člena 18. zakona za /aščito drzave. — Pasl. dr. Ladi- slav Polio je v imenu opozicije preci- tal mišljenje manjšine verifikacijske- ga, odbora. Porocilo obsega poseben odstavek gle&e volitev v Sloveniji, ki so ga priklopiti slovenski klerikalei in v katerem strastno napadajo vodilne vladine organe v Sloveniji, češ da so Tplivali na volitve. Posl. Ljuba Davidovič je najpreje med protest! radikalne desnice izjavil: >Ne morern sprejeti porociTa verifika- cijakega odbora. Ne priznavam legal- Bosti zadnjih volitev, ker so bile izve- deuc tin nacin, kakor še nikdar v tej državi, mti ne v predvojni Srbiji, niti no v pokrajinali povečane domovine. Zakoni .se tic izpolnjujejo, ustava se ne spostuje. Pridobitve domovine se zelo kompromitirajo! Mi smo za politiko sporazuma!« (Medklici: »Za politiko Moskve!«) Nato je govorniJc nagia- sal: »Polit'iko našega sporazuma je narod sankcijoniral. Pri voiitvak smo dobili vecino!«- (Medklici: ^Sto let do- bivate lahko tako večino!«) Končno je govornik izjavil, da precita v imenu Parlamentarne skupine prod skupšči- a« program Bloka narodnega sporae- MW« tu seljaške demokmdje. Pri ten btsedah je nastal v zbornici silen vi- 'Smeft in ropot. Culi so se razni inedklici in z veliko težavo je Davido- YiC precital vsebino programa opozici- jonalnega bloka. Z velikim naporom je prečital' vse tocke programa, ki so- >.t. Parlamentarne stranke, do- slej združene pod imenom »Opozicijo- ualni blok«, ustanavljajo s tem poli~ tično skupino: Blok narodnega spo- razuma in seljaške ljudske demokra- eije. Nastopajo v narodni skupščini skupno kot celota v vseh vprašanjih', uanašajočili se na' skupno poTitiko te aajednice. — Organi bloka so: prod- sedstTo, izvršilni odbor (ožji in sirsi) in skupnti s(.j;i narodnih poslancev te- ga 1)1 oka. 2. l'ii blok sprejema za Lßjnelj svo- jegd dclovnega programa deklaracijo vlade g. Ljube Davidovica z dne 13. avgusta 192-i, ki jo je lahko dopolniti z drugimi. potrebnimi zakonskimi prodlogi, posebno z zakoni: o garanciji neodvisnosti sodni- koy, njih stabilnosti, o tiskovni, zborovalni in drus'tveni svobodi, dalje z zakoni o samonpravi sel- skih in mestnih obein. Način izvedbe zadnjih volitev do- kazuje nujnost zakona, s katerim se garantira polna volilna svoboda, na- lančneje do'roca odgovornost organov, ki sodehijejo pri vodstvu volitev, po- sebno se imajo poostriti kazni proti kršilcem volilnega zakona. Verifikacijo poslanskili mandatov iina izvršiii sodišče. (Tu iii recenotoč- no, ali kasacijsko sodišče, kakor so to prvotno javljali listi.) ¦). Teniofji politicne^a dela bloka slono na programatičnih načelih, de- lonia izraženih v sporočilu predsed- stva HRSS ,: dne 24. septembra 1924, in sicer: a,) slranke bloka. stoje na nacelu ravnopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, složne so v tem, da je drža- va Srbov, Hrvatov in Slovencev ena celota, katore meje so neprekršsjive in katere deli nitivno notranjo ureditev ima izvesti svobodni sporazum. m^d Srbi, Hrvati in Slovenci po deloma že priznanih nacelihi; b) definitivno se izvede narodni sporazum normalnim in zakonitim po- tom na temelju demokratske vladavi- i:e brez vsakega notranjega tresljaja in brez rusenja našega mednarodnega položaja na r.acelu samouprave v obfi- ki parlamentarne monarhije angle- škega tipa, zasnovane na narodni su- verenosti; c) nasa država ima biti demokra- tična, ljudska, urejena po sistemu self- gouvGvnomon-tov od občin do parla- menta; d) pristojnost skupnega parla- menta in zastopniških korporacij se ima opredeliti po revidirani ustavi. 4. Blok v cefoti in posamne stran- ke soglašajo v tem, da je njih politika popolnoma samostojna in edino pod- rejena narodu in narodnim intere- flom, zato oslanejo v bodočnosti svo- bodne in neodvisne od vsake obvoze napram inozemstvu, in to tako, da so narodni interesi v skladu z interesi človečanetva in mednarodnega sporaz- uma s težnjo pc skrajnem miru. 6. Blok r.arodnega sporazuma in seljaške ljudskr. demokracije izključu- je diktaturo vsake vrste, stoječ na na- čefu narodnega sporazuma in seljaske ljudske demokracije. 7. Blok hoče izvojevati vse po- trebne rocijalne reform©, vztrajajoc na nacelu ohranitve privatne lastnine, katero je treba n red Hi v duhu soci- jalne pravičnosti in v smislu socijal- nih dolžnosti. V gospodarskih vprasa- njih stoji na načelu stanovskega spo- razuma in sodefovanja. Gospodarsko (pridobitno) življenje našega naroda, zlasti .»eljaškega, se naj razvija na za- družnih načelih. Beograd, 25. februarja 1925. Sle- de podpisi: dr. Korošec, Ljuba Davi- dovic, Pa vie Radic in dr. Hrasnica.« ^led splošnim viharjem je Ljuba Davidovii; prečital la program. Večin- ska. desn.ica jo pozdravila ta program v, ironijo in smohom, opozicija je plo- skal*a. Zaeasni predsednik dr. Snboiič je nalo nkoril 1 jubo Davidovica, ker je v svojem govoru rabil neparlamenla- ren izraz. Med njim in voditeljem opo- zicije je prislo do kratkega prereka- nja. Ljuba Davidovic je namreč na- zval četnike Prtra Mrkonjica /.a faki- nažo in ponlicno svojat. Začasni pred- sednik ga je ukoril, rekoč: »Ta izraz je neparlamentaren! Obsojam ta iz- raz, ker se je rabil v tako visokem fo- rum u državne poh'tike!« Slvfirna l.ritika progmtna opozicije. Minister javnih del Nikola Uzu- ¦iioviv je za fern v polurnem govora stvarno in logicno kritiziral vsebino programa bloka narodnega sporaz- uma in seljaške demokracije. Naglašal je, da je od Ljube Davidovica prečita- ni program kompleks in konglomerat fra~, ki ne vodijo k nikakemu pozitiv- nemu uspehu ir> delu. Pogreša v pro- gramu zlasti jasnostji in preciznosti glede lock, ki bi se naj sprejele pri re- viziji v nstavo. Ni jasno, katere tocke uslave je treba revidirati. Veliko go- ^¦ori program o sporazumu, to so sa- me fraze, ki jib. je ^'avnost čula m sto- instokrat. /' državnopravnega sfoliSča odklnnja tak program, sporazuma. Seja jc bila nato ob 13.30 za- kfjučena. Razprava o nespornih raan- datih se je nato nadaljevala v nedeljo ob 16. popoldne. Burni potek popoldanske seje. Govor posl. dr. Hohnjeca. — Stvarna in odločna izvajanja dr. Plvka o klc- rikalnem volilnem terorju in politlki SLS. — Nekvalificirani izpadi dr. Bazale proti vladnl večlni. — Dolgotrajen vihar in pretep v skupščlni. — Zanimive podrobnosti. — Skupščina potrdila vse nesporne mandate. Beograd, 23. marca. Včerajšnja popoldanska seja Narodne skupščine je pricela kmalu po 4. uri. Prvi je govoril klerikalni posra- noc dr. Hohnjec o volilnem tororju v, Sloveniji, /lasti na Štajerskem. Strast- no je napadal samostojne demokrate, naglašujoč, da če bi se bile vofttve vr- šile svobodno, tedaj bi bilo število opo- zicijskill mandatov večje od vladnih. Dejal je: >Ka;j nam bo parlament, če pri volitvah niso poslanci izvorjeni svobodno?! r-o niso volitve svobod.ee, jO bolje, da nimamo parlamenta. Vo- lilna svoboda je bila samo za vladine prbstaše. vSlovenija je pastala satrapija Žerjavovih pristasev. V Sloveniji ni duitovšeina nikjer vršila tmsilja in ni zlorabljala cerkve v volilne svrke.* (!) Posl. dr. Pivko je nato odločno in argiimonlaricno zavrnil vse očitke kle- rikainoga predgovornika. Dr. Pivko je med viharnim odobravanjem skup- ščinske večine izjavil: »Prfil volitvah je bilo izlrfjučeno vsako na-silje od strani. vlade. 7. gotovostjo lahko trdim, da se ni vršilo nobeno nasilje, razen dumvnega 7iasilja od strarii duiiovšči- ne. SLS -ma danes zahvatiti svoje uspehie samo onemu profesijonalnemu ooUlnemu aparatu, ki ga ima v kato- liški dnliovščnii. DuHovščina je sree ist hrlnenica tc- stranke.* fKlerikalni poslanec Žcbot je postal med tem zelo nervozen in skušal ugovarjati.) »Vsa duhovščina je organizirana v tej stran- ki Zato se tudi ni cuditi, da je dose- M'l'a vSLS nri volitvah take uspehe.«1 Ocitanja klerikalne stranke, da je mStraže«, ki je bila tik pred volitvami ustavijena na podlagi §' 38. ustave, ker je hujskafa proti dr- žavi in izzivala plemensko mrznjo, in nadaljeval: *Pridige mnogili duhov- nikov so bile pred volitvami zelo rafi- nirane. Lahko strmite, če slisite, kako je neki župnik v svoji pridigi dejal: ,Vs/, ki'rolHe SLS, pojdete (v nebesih) na desno, rsi drugi pa na leva siranl' Naravno, da so take pridige moralno zelo vplivale na volifce.« Dr. Pivko je zaključil svoj govor, obmjen proti kle- rikalcem: Zakaj igralc dvojno vlogo?. Zdkaj (jovoriic pred narodom takOi tukaj pa arngače?! Zakaj kqzete sveto lice?« V tem trenutku je nastat v zbor- nici velik vihar. Klerikalni poslanci so skakali in divjali kot besni. Neki poslanec je ironično pripomnif: >Bo kakor v francoskem parlamentu!* v Kakor znano, se je vršil v franco- skem parlamentu 20. t. m. pretep med poslanci. Op. ur.) Ta proroski medklic se je tudi urasnieil. Ko je stopil na govorniško tiibuno posl. dr. Bazala (zajedničar), je nastal v zbornici velikanski vihar, ker je posl. Pazala zbornico nagovoril z besedami: Moja gospoda! Gaspodje narodni zastepniki!« (Prvo je veljalo vladni vecini, drugo pa opozieiji.)' Burni Drotesti na radikalski strani: To je sramota! Tako se ne sme govo- riti! Vi nas žalite! Mi smo narodnÜ poslanci!« Dr, Bazala: >Dobro. Sprej- mem popravek. Konstatiram, da ima- mo dvoje vrst poslancev: poslance, iz- voljene od vlade, in poslance, ki so pri- šli v .skupsvino kot zastopniki naro- da.« Te besode so izzvale viharne pro^- teste: >To je laž! To je sramota!< Dr. Bazala se je cinieno obrnil proti vlad- nim poslancem z besedami: ^Gospod- je vladni poslanci!, nato pa k opozi- eiji: -Gospodje narodni mstopniki!* Ta dva,stavka sia izzvala. v zbor- nici nepopiften viKar. Radikali so sko- cili U klopi. Radikalski poslanci-se- Ijaki, ki so so borili na vseK bojiščih1 za svobodo in ujedinjenje, so napra- vili praveato fronto in navalili proti dr. "Bazah", vzklikajoč: >To je nesram- nost! Mi smo narodni poslanci in iz- voljeni od naroda! Ta avstrijski oficir nas žali! Mi nočemo biti hlapci ay- >U-an - m u v a L >^., - stiijakajitov! i\e dovolimo. da nas av- | strijakant zaliU Okoli 10 radikalskili poslaricev jo navaliTo ra dr. Bazalo in ga slrahovilo preteplo. Značilno je. da so klerikalci ta- koj po izbruhi; pretepa slrahopptno pobeyii'Ii iz dvorane. Bežali so kakor, zajci; v icm sc je posobno odlikoval post. Žebot. Dr. ¦ Bazalo so radikaLski poslanci tolkli po hrbtu in glavi, nek- do ga je tudi udaril po nosu in v oko. Zelo tepeni so bili od radikalov tudi Radicevi poslanci, ki so se obnašali v skupšcini zelo nejunaško. Bili so vsi zfcegani in niso vedeli, ali bi branili dr. Bazalo ali bežali iz dvorane. Zna- čilno je, da je branil dr. Bazalo pred razjarjonimi radikal, poslanei sain prosvetni minister Svetozar Pribiče- vič. ki se ma jt konf-no posrečilo po- miriti razburjene duhove. Pretep je trajnl pribiizno pol we. Po pretepu je nastopil daljši od- mor in se je seja nadaljevala šele ob pol 10. zvcčer. Bifa je mirna. Debata o nespornih poslanskih mandatih se je zakl.jueila ob J2.30 ponoči. Zac.a^ni predsednik Narodne skupšeine je odredil glasovanje o dveh prcdlogih: 1. o predlogu verifikacij- skega odbora, da se potrdijo nesporni mandati, in 2. o predlogu opozicije, da se vsi mandati razveljavijo in razpi- sdjo nove volitve. Z veeino glasov je bil spread prcdloa verifikacijskega odbo- ra. predlag opozicije pti odklonjen. S torn so potrjem vsi nesporni poslanski mandati. Seja je bila zakljueena ob J'J.4v. Pondeljkova seja. PrlČetek razprave o spornih mandatih. — Razprava o volitvah v okrožju JVIarlbor-Celje. — Posl. Smodej napada samostojne demokrate. — Prihodnja seja v torek. Lieograd, 23. marca. Današnja se- ja Narodno skupščine se je prieela ob 10.20. Uvodoma je začassni skupščin- ski predsednik izjavil: Debata o ne- spornili rnandatih je končana in pric- ne se dnbaia o spornih mandatih v 3 oddelkih. ./. Rnzprava o volitvah za nuiriborrfio-celjsko volilno okrozje. 2. Razprava o razveljavljenju volitev v hregalniskem volilnem okrozju. 3. Razprava o mandatih HRSS. Najpre- je so so sporekli v zbornici radikali in zemljoradniki iz Vojvodine. Nato je predsednik odločno odredil, da se prič- ne razprava o volitvah v mariborsko- ceijskem volilnem okrožju. Prvi je dobil besedo klerikalni po- slanec Fran Smodej. Strastno je na- padel samostojne demokrate. Vsebina njegovega govora je bitt taka, kakor se to uavadno čita v »Slovencu«. Na- padal je veTikega župana v Mariboru, miuLstra dr. Žcrjava in razne vodite- 1,10 sainostojn? demokratske stranke v iSloveniji. 8 svojimi očitki je izzval ogorčene protestc na strani vladne ve- čine. Seja je bila ob lo. končana in se nadatjuje jam. Obnowitev kazenske preiskave proti dr. Mačfsu an tow. Zagreb. 28. marca. Drzavno pravdništvo jc zaplenilo Jutarnji List« radi hujskanja proti državi in Srbom. Državno pravdništvo je tudi sktenilo, da se zopet uvede kazensko postopanje proti dr. Mačku in tovari- sem. kec j«* dosel nov obtežilni mate- rijal. rOGLAVJE 0 KATOL1ŠKO-PO- LITlCNl VZGOJI MARODA. Zadnje tedne smo ponovno citali, kako so v Beogradu ^g- katoliški duhovjii po- slanci sveuano lagali, češ da katolLska duliovsciria spl"olt ni po.segla v volitve in ])oliliko. To se euje za nas doma prav tnko, kakor če poreče tat iz pokti- ca in navade. da ne krade. V »Slow Gospodarjuv. ki ga vzdržuje in pise slovenska polilikujoca duhovščina la- v.intinske škofije, citamo v št. 14. od 19. marca med drugimi >dostojnimi nauki« ljudstvu v pouk in zabavo tu- di sledece lope besede: »Ali ne zasfu- žijo ti ljudje, ki tako pod krinko »dr- žavotvornosti* upropaščajo, ropajo in kradejo. da se pred njimi kvečjemu se samo pi June od gnusa in zaničeva- nja?' Ali ne zasluži tega vsak, ki na- govarja k tejj stranki?! Ali zamorete vzeti v roke »Jutro«, »Domovino«, »Novo Dobo^j »Tabor« in druge, ne bi si oblatifi in oskrunili svoje la&tno po- sleiijeV«: Podpisan je paslanec Jugo- slovtnskoga khiba, ki pravi, da o vseni tcni raziiiiišljajo Koroscevi jioslanci v naiodni skup^cini v Beogradu in spo- ropajo to tudi svojiin pi'istaseni. da tudi oni proinisljajo in ..... obsodijo. šest let. sc s tako duševno hrano vzga- ja od katoliškib dvmovnov nase Ijud- stvo, šest let se ga na tak-le statanski način hujska proti vsemu in vsako- liiur, kar lie nosi klerikalnega pečata in kdor no veruje, da je taka pisava in tako falotsko hujskanje bogudopad- Jjivo katolisko delo, ki bo plačano po .SJiirli '/. zvoiicanjem. Ali je kedaj. kar poiiini čsoveška zgodovina. na tak brezstiden način duhovsuiaia ka.tere- koli cerkve zapeljavala svoje ljudstvo, izrabljčijoč za to versko in cerkveno avtorilcto? Kdo naj še vevuje, da je taki politikujoči duhovščini do cerkve iii do vere v resuici kaj? Vsako deja- nje in vsaka beseda v javnem življe- nju priui jasno. da gre tej katoliški druzhi odinole za-to. da izrabi'ja Boga, cerkev iu verski cut naroda v to, da se politikujoci duhovni in njim pro- dani neznačajni posvetni trabauti oko- risčajo na stroške naroda, da v očeh zapeljanili mas. terorizirajo tiste, ki se .Jim taka \erska in moralna propalost studi in hodijo po poti resnice in na- predka brez blagoslova takih propad- Jih binavcev, ki tržijo z Bogom in ne- besami. In v takih razmerah naj go- vorimo o svobodnih volitvah, taki ljud- je se so drznejo nazivati se narodne in patarijotične? Za svobodo domovine in ujedinjenje naroda je padfo stoti- soče Srbov; kje je zapisano, da se ti habsburški hlapci smejo danes tako obnašati v tc;j svobodni in. ujedinjeni zenilji?! jNarod je zapoljan in zo za- denja odpirati oči. zapeljivcem pa je že cas. da si.» zastavi pol, pa makar po ^kultiiriiih« avslrijskih nictodah! Curišlia borza v pond. 23. marca Zagreb: 8 20 /A'.iiEBSKA BORZA r i-u.ideJjch. due 2H. marca. Duitaj: 0.0884—0.0904. Milan: 2.5^85—2.5885. London: 301.5—304.5. New-York: 6Ü.73—03.73. Pariz: 3.24Ü-3.295. Praga: 1.8085—1.8985. Cnrili: 12.16—12.26. Dmevne vesti riiiUODNJA SmVILKA »NO- VE DOhE« izide v petek, dne 27. t. m. Sredina sfevilka radi pwznika dne 2~). f. m. odpade. VENJKN1M NAROVNIKOM - ZA- MUDNIKOM! Te dni smo pričefi pošiljati onim nuročnikom., ki dolyujejo na naročni- ni se za preteklo lelo, kakor tudi fakhn, ki še za letos niso nič plačali, natanč- no izpoinjine položnice v kuverli s primernim iiskanim opominom Iz teh polohiic je razvidno, koliko in za ka- leri cas kdo dolguje naročnino. Pro- simo vse, ki prejmejo opomine, da se pridno posluznjejo položnic ter placa- jo zaoslalo naročnino. Vsem, ki svoje doUnosfi itapram listn ne bodo izpol- ni!i, bomo list ustavili. zaosiato na- roc-ni.no pa iztirjali. Upravn. -<>Nore l)obe<. sm-:Di\.:.«eSolsk a mladjna. CM klerikalccv nahujskana mladina srednjih sol je demonstrirala po Ma- riboi'ii ter si a v šofski štrajk. ker je naucna uprava premostila nekega proCesorja. Skoda, mladinc, ki. se da tako zavesti, ko še nprepo- vedana društva^, družil jo je cut na- cijonalni in ljubezen do slovenskega jezika, ki ga jc sola zanemarjala. Na ot'O mladino. ki se je nekdaj zbirala v prop over! an in narodnih krozküi, g!e- damo z drugim rešpektom kot na one klerikalne zapeljance, ki jili organizi- rajo skrivaj danes klerjikalni profe- sorji pod la/.ifirnio vcrskih kongrega- cij. Politiknjoči duhovščini je klori- kalna politika istovetna z vero, cer- kvene bratovseine in mTadinske kon- gregacije so prava politična udruže- i»ja, ki so svobodnomu duševnemu raz- voju mladino kvarna in rodijo pojave, ki jih naučna ;uprava ne sme trpeti, ako hoče mladino ohraniti soli. NOVA CABmSKA TARIFA. Z zakonom o proračunskib dvanajfitinah' stopi v veljavo nova carinska tarifa, na pod lag i katere bo naša država ta- koj pričela pogajanja z Avstrijo. Mad- žarsko, ("leskoslovaško; Rumunijo in Grško Herte sVlcnitvc Irgovinskih po- godli. \ IUMAa 1:\ PL10VIZ1JA PRI ČEKOVNIH RAČUNIH. Da se ufleb- žoncein v poštno-čekovnem prcmißtu olajš:'. iiporabn, cckovnili racuiiOT tUdtt pri izplacilili v gotovini, bodo postna hranilnicu in njene podružnice od 1. aprila t. t. daljo zaračunavale provi- zijo v dosodanji izmeri ^ °/<>o (pol pro millo.) samo pri zneskib do 30.000 Din, pri vecjih di.spozicijah pa se bo od zneskov, ki presegajo 30.000 Din, za- račiiiiavala provizija le v izmeri */* */«>• ceti'i pro rnille). Pri tej priliki so upo- zarjajo lastniki ček. računov na dej- stvo, da se pri dispozicijah v firmanu Vt. j. pri dispozicijah v kor 1st drugib^ čck. rač.uuov). kakor tudi pri dispozi- cijah v kor ist cckovuih racunov Na- rodne banke pri Poštni hraniraici in njpnih podruznicab v Ljubljani, Sa- rajevu in Zagrebu in končno tudi pri dispozicijah v korist žiroračunor pri Narodni banki ne zaračunava nobena provizija. 1. K. Sancin: Pomenki o sodobni glasbi in Osterc. (K one«1.) Kako naj sprejme šele na« malo- mcBČan moderno glasbo ali vsaj tako, ki se pi'iblizujc moderni, če se veliko- iiiestni inteligent že vnaprej upira z vsemi štirimi vsemu temu, kar je men dernega? Povsem naravno in razum- ljivo je, da naša ušesa najraje poslu- šajo stvari, ki na prvi mah ostanejo v posluhu, in da se proti nepoznani in ise ne zaznavani glasbeni novosti ob- naža posamezni individij tujc in je ne- zaupTjiv, zlasti če nima v sebi dovolj strokovne razsodnosti. To naj nas ne moti. Slišati treba take stvari pogostokrat in potem nam basta zvenela Debussy in Ravel kot kaka klasika in pri Stravinskemu ne bomo delali velikih oči. — Zato je tre- ba vzgoje in orijentacije. Uho se kaj rado orilagodi še tako moderni gla- sbi — sarao zaznati jo mora in često slišati. . ,;. j'. ¦¦v?>L}$ TJšesom. ki v svojem živTjenju niso zaznala nobenega inštrumenta I razun harmonike ali po pasje stabo igrano a i.idliiie ali kapljanja na kak slab pianino in tehtanja dveh nerod- nih rok po kaki razglašeni »hndova- ški peruti«, mora. presiati vsak obeu- tek in je izkl.jučeno, da bi mogla ste- diti nestetiin akordnim skupiiiam, ruodulacijam in razniin težkim, naglo zapored si sledeciin harmoničnim pro- blemom, da o kontrapunktienih figu- raeijah rnolčin». ¦— Preveč naenkrat za nevajeno uho. Ce pa pogledamo nazaj, vidimo, da so oni skhulatelji, ki so še pred dvaj- setimi Teti veljali za moderne, ali pa vsaj Ivorili za tačasne ljudi nekake mejnike. i>reko katerih si nikdo izmed laikov ni upal raisliti, in je imel te mejnike pred seboj kot maksimum vse moderne, n. pr. Ravel. Faure. Debuß- sy, Nicode, C. Frank itd.? danevS že čisto nedolžni, takorekoc :>klasiki« po današnjih muzikalnih pojmih. Kot taki so proživeti, ktjub temu, da se jüi še naziva »moderne«'. Konservativnost je morda lepa lastnost, pac pa moramo pomisliti, da eas prinaša, s seboj vedno več novosti, katerih ni treba že vnaprej sprejeti, pa tudi ne odkloniti. Samo hiteti je treba. da ne prespimo prevec vsega, kar se je medlem rodilo. Drugače se bomo hudo postarali in ne bomo ve- deli, koliko lepega in zanimivega je slo preko nas, ne da bi se bitt zavedli. Glasbeno polje je preobširno, da bi mogli sleditl vsemu, in slediü kar tako, ni igraČa. Ne gre tu za vzgojo posameznika, pač pa za vzgojo mase, in ta vzgoja mora biti sistematiena. To maso je treba seznaniti z glasbeno literaturo in jo tako orijentirati. To nalogo imajo koncertne prireditve. Ivoliko je med nami interigence, ki 6i misli. da je mnzikalna in celo muzi- kaino verzirana in si pridržuje neke pravico o svojem »muzikalnem mono- polu«, ki je pa čestokrat le »flane«. — Seznaniti se je treba najprej z vsemi običajnimi inštrumenti in sicer orke- stralnimi. Nasa bodoča koncertna pu- bftka naj bi znala iociti posamezne or- kestraln« instrumente. Bil sem nekoč pri sinf. koncertu s človekom, ki je položildržavni izpit izglaslnv in ko se lom. je mladi konservatorist gledal ta- solo, je mladi konservatorist gfedal ta- ko začudeno, da sem ga vprašal po vzrokn. Dejal je, da še nikoli ni slišal tako mehkega — klarineta. — Oh, ta rauzika jc res nekaj strašnega, poseb- no pa ona modern a, ,ki vzbuja misli na samomor! — Pri nas v Celju se nam ni bati kake nevarnosti, ker do danes iiismo stišali nie hudega. — Edino novost nam je prineoel y. zadnjom času Osterc in pri njem vse kaže, da bo hodil po poti moderni- stov. To, kar sedaj piše, so refleksi, ki bi jili po značaju vsporediJ z ozironi na muzikalno razpololoženje z De- bussy-jem na eni strani in z Vit. No- vakom na drugi strani glede sličnosti. izpeljave themata, z ozirom na postu- ze van je vsporednih inštmmentov 8*- dalnega kvarteta pa z najtipi&^išimi mesti P. Uindemitha. Vse to so moeni vplivi kapacitet. Osterc še ni modereai, postanc pa gotovo, oe se mu bo kmalu liaklonila potrebna podpora, da se omogoči gtasbciii studij v inozemstvu. Žolcli bi bilo le, da bi tudi Osterc po- stal detežen državne podpore in da ga vlada pošlje v Pariz, kakor je to sto- rila z Jerajevo. Poženelovo in Ravni- kom v minulem letu. Marsjkatera ušesa so težko pre- našala Osterčevo gfasbo; deloma radi tega, ker je domačin in deloma radi njegove kompozitorne emancipate. Toda, kakor je videti, njega to ne moti. On postaja od skladbe do skladbe boljši in upati je, da se razvije v od- ličnega skladatelja, ki bo za nas nekaj pomenil. Zato naj ae merodajni krogi pobrigajo. da so doseže zanj potrebna podpora. Mev. 32. :\ u \ a jj u u A« Straa 3 KOLEKTIVNA POGO.DBA ČE- HlvOSLOVAŠKIH N0V1NARJEV. 27. t. m. se vrši v praskem parlamentu sesUnek zastopiiikov izdajateluev in re- dakcij dnevnikov ter dopisnega urada v svrho lazprave o kolektivni pogodbi češkoslovaških novinarjev, ki bi tvo- rila potrobno dopolnjtov novinarskega zakona, ki se ravnokar pripravlja. •Pretežna \ecina izdajateljev češkoslo- vaskega dnevnega tiska se je v princi- pu že izrekla za sklenitev kolektivne pogodbc z novinarji. GIKLON V ŠEVERNI AMERI- KI. Kakor izgleda, so bile prve vesti o strahoviti vremenski katastrofi, ki je zadela Severno Ameriko, nekofiko pre- tiraiiG. Stevilo človeških žrtov Lc vedno ni točno ugolovljeno, gotovo pa je, da je povodom katastrofe poginilo preko .1000 ijudi. Število ranjencev se po zadnjih podatkih ceni na okroglo 45. GLAVNA SKUPŠČINA HME- LJARSKEGA JJRUŠTVA ZA SLO- VENTJO se vrši na praznik, dne 25. I. m. ob 2. popoidne v dvorani g. Fr. Robleka v Žalcu po običajnem dnev- neiti redu. ZVEZA SLOVENSKIH SRENJ IN SOSESK ima svoj ustanovni občnL zbor v sredo, dne 25. t. in. ob 11. uri rtopoldne v Mestnem domu v Ljublja- ni. Na dnevnero redu je m. dr. volitev predsedstva, predavanje agrarnega komisarja dr. Fran a Spiller-Muysa o >slovonskih srenjah in soseskah, njih zjiodovmskom razvoju in .crospodiii1- «ki¦¦;;. -prejem Zvezini vil, voiilev naCelstva in nadzorstva in gospodarski razgovori. (5000. PR0T1 ODEBELELOSTi deluje 4. kolosalnim uspehoin samo »VILFA- NOV ČA.T«. Dobiva se v vseh lekarnah in drogorijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilian, Zagreb, Prilaz 71. TZREDNO ZDRAVILO PROTI VSAKOVRSTNEMU PROTINU. Po tej grozni vojni trpi naš narod mno- go vsled protina in mnogo jih je, ki ne vedo, da so more ta bolezen lahko in Intro ozdraviti z zdraviTom »Radio- balsamiea« dr. Rahlejeva. Še v Rusiji se je dr. Ralilejev posvetil proučevanju tega zdravila in njegov večletni trud jo dol)il zaslnženo plačilo. Pred dvema fetorna, ko je svoje zdravilo preizkušal v Sloveniji. je dosegel dr. Ralilejev iz- redne rezultate, tako da jo danes nje- gov lek priznan kot edino najbolje sredstvo proti vsakovrstnemu prolinu. Ü njegovi zdravilni inoci najbolje sve- doC-ijo potrdiln profesorjev in lekar- narjev, pa tudi zahvahia pisma ozdravljonili bolnikov. »Radio-balsa- mica« zelo hitro dohijo in ne ostavlja nikakih posledic na koži ter je tudi srcu popolnoina neškodljiva. Z dvema steklenicama ah" s tremi steklenicami se ozdravi najstarejši revmatizem. —. Zdvavilö se izdeluje in dobiva v labo- ratoriju Radio-balsamica dr. Rahleje- va v Heogradu, Kosovska ul. 43. '3 Celjske novice. REDNI SESTANEK KRAJEY. ORG. JDS ZA MESTO CELJE v sre- do, dne 25. t. 111. radi praznika odpade. REDNI SESTANEK: KRAJEV. QRG. JDS ZA 0K0LIC0 CELJE se vrši v četrlek. dne 26. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Permozerja v Gaberju. Somisfjeniki se pozivajo k polnoštevil- ni udeležbi. RAZP1SAN0 SUJŽBEN0 ME- STO. Na drž. dežki meščanski šoli v Celju je razpisano mesto shižitelja. Prošnjp jc vložiti najkasnejo do 15. nprjJa I.I. SREDPOSTNI SEJM, ki se je vr- 5il v soboto, dne 21. t. m. v Celju, ni kazaJ' prave živahnosti. l^rodajalcev je bilo sieer lepo število, toda Jcupovanje >se je jjibalo v dokaj skroinnih mejah. Vrzrok temu je pač zopet iskati v po- manjkanju gotovine. nllßOil P0DRUŽNICE JÜGO- SWVANSKE MATICE ima, kakor že javljeno, 9. odborovo sejo danes. v Pondeljek, dne 23. t. m. ob 20. uri v rdecj sobi Narodnega doma. SOCfšO LEKARNISKO SLUŽB0 ima ta teden lekarna »Pri Mariji po- mag.'ij", Glavni trg. ODDAJA P0ŠTN1H D0STAV- LJALN1H V0ŽENJ V CELJU. (Raz- pis.) Dii'ekcija pošte iiii tefegrafa v Ljubljani Gddaja na pod lag i ei. 86. točke 1. zakona 0 državnem računo- vods.tvn 7. dne 22. maja 1922, razgla- šenega v »Službenih Novinah kralje- vme Srba, Hrvata i Slovenaca«, istev. 146. öd 7. julija 1922 in v »Uradnem l'«tu nokrajinske uprave za Sloveni- jo* stev. 9t. od 4. seplombra 1922 za eno leto v zakup prevoz poste in do- stavo paketov na (|pm v Gelju, drievno razven nedelj. Ustmena pogajanja se bodo vršila komisijonelno dne 3. apri- la t. 1. pri mestnom magistratu v Ge- lju ob 11. uri dopoldne. Sprejem po- nudnikov priene ob 10. uri. Ponudni- ki morajo izro^iti komisijji pisnuena dokazila 0 svoji sposobnosti, t. j. po- trdilo 0 svoji nesumTjivi neoporečnosti, 7a^esljivosti in vztrajnosti v vsakem POBlu. k!i ga prevzamejo, nadalje ö svoji kvalitativni in materijalni spo- sobnosti za popolno izvršitev pasla, zaradi katorega so tudi prišli na ob- javljcna pogajanja. Taksna potrdife izdajajo pnstojna županstva. Po kon- čanem pogajanju mora založiti naj- nižji poimdnik pri komisiji 5% za- htevane letne vsote kot kaveijo. Kot kaveija se sme založiti: a) gotovma; b) državne in državno zajaracene ob- veznice (obligacije) po nominalni vrednosti; c) zadolznice uprave fon- dov, ki jih jo proglasil finančni miiiiv- ster sposobne za varščine, ter jim je priznal pupilarno varnost, vse po borzni vrednosti, toda ne preko nomi- nalne vrednosti. Hranilne knjižice se ne morejo zalagati kot kavcija. Na- lančncjsi pogoji za oskrbovanje ome- njonih vožepj so razvidni na pošti v Celju ter pr" mestnem magistratu v Celju. oziromr- bodo tudi izloženi ob priliki pogajanj. O tern, komu se odda vožnja v zakup, bo odlocilo ministr- stvo pošte m tetegrafa v Beogradu. -— Direkcija pošte in telegrafa v Ljub- Ijani. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* V CELJU se vrse vsak vecer prvovrstni damski koncerti »Lastavi- j cce. Ne zamudite! 290 Repertoar: Torek 24. marca ob 18.: »Maček v .¦;korii}ih« Mladinska predstava. MESTN0 GLEDAL18ČE. V ne- deljo ob 4. popoldne se je vrštfa repri- za »Vdove Rošlinke«. Gledališče je bi- lo dobro obiskano. igralo se je v sploš- nem še boljo, kakor pri premijeri. 01)- t'instvo (nmogo je bilo j;zvenceTjskih posetnikov) je predstava ocividno v pol-iii meri zadovoljila. Kino» KINO GABERJE. Pondeljek 23. marca: >Milijardni sonper«. Voselo- igra v 5 dej. V glavnih vlogah Robert ] Scholz, Georg Alexander in Manny Reinuald. — Torek 24. in sreda 25. marca: -Menihova skrivnost«. Senza- djska drama v 5 dej. V glavni vlogi ¦Menja Čačeva. — Četrtek 26., lietek 27. in sobota 28. marca: »Kraljeva Ijubica*. Pikantna komedija v 5 dej. V fflavni \\og\ Lya Mara. MfiSTNl KINO. Pondeljek 23., torek 24. in sreda 25. marca: »Uadio- žcnitba«. Elegantna ljubavna veselo- igra v f> dej. V glavnih vlogah Eduard Winterstein in Hans Junkerraann. Za mladino dovoljeno. — Cetrtek 26., po- tek 27. in *obota 28. marca: »Strastna zena«. Ljubaviia tragedija v 6 dej. V glavnih vlogah Asta Nielsen in Alfred AbeT. Za mladino ni dovoljeno. Sport. S. V. Rapid : S. K. Celje 4 : 2 (3 : 0). Nedeljska nogometna tekma, ki se je vršila v Mariboru med S. V. Rapidora in S. K. Celjem, je končala z zmago Rapida. Potek tekme je bil zeto zanimiv. Geljani so bili v dobri fonni. Podrobnejše poročilo o tekmi priobči- «10 prihodajic. Jfekaj 0 ženski lepoti. .},i. .u,. ..lijujo jiinogi 30-tetna de- kleta že stare device, ni upravičeno; lo muti priča zgodovijia. Ar resnici lah- ko olirani /enska svojo lepoto h\ sve- žost do 50. lota in še črez. Višek svoje lepote doseže žc--nska navadno mod 35. ixi 40. Ictoju. i^tarogryka Helena je imela 40 id, ko jc nevarno vžigala srca. Kl"e- opatra je prokoracila 30 let, ko je pr- \ikrat videla rimskega cesarja Anto- nija, ki se je van jo zaljubil. Ana Av- strijska je s 36. leti veljala za najlepšo zeno v Evropi. Madame di Maintenon je bila stara žo 43 let, ko jo je proro- c'il ifjinco.ski kralj Ludovik XIV. Najvabljivejše in najstevilnejše lepote ne odražajo 20-retne deklice. Najbolj ocarujejo ženske tedaj, kadar je telo doseglo popoln razvoj. ker lepo- ta ne obstoji samo v obliki in barvi kakor pri vošcenih podobah. Svežost, mladost ter nežna koža se pogosto zdiuzujejo v obrazu, ki pa še ni ocar- Ijiv, ako nima živJjenja in izraza. Naj- tepsa ženska lela so med 26. in 40. le- tom. Zadovoljnost in veselo razpolo- /enje je najboljše sredstvo za ohrani- tev mladosti. Umetna sredstva tu ne zaležejo nič. Še tako lepa žena se po- stara. ako ni vesela in zadovoljna. Vsaka žena bi si morala postaviti za nalogo. chrariiti svojo lepoto, kar po- mer.i oboiiom tudi zdravje, toda ne z zudrgnjevanjem, pudrom in raznimi loaletnimi vodami. Preprosto življe- njc. zniornosi, čistost in gibanje za- dostno ustvarjajo zadovoljnost ter krepijo telo in držijo pravilne poteze. Lepota obstoji v živahnosti gibanja ter v zmožnosti mišljenja in izražanja. Vsaka žena sama lahko nmogo pripo- more k svoji ltpoti in mikavosti. To in otmo> MOČ MAJHNIH ŽIVALIC je v primer i z njihovo velikostjo večkrai naravnost presenetljiva. Tako se jo ugotovilo, da keber sorazmerno s svojo velikostjo Tahko vleče 21-krat vočjo težo kot konj. čebela pa kar 30- ki'at vocjt). tiilno 1110c ima ostriga, ki lahko zapre svoje oklopnico s silo 15 kg-. Ce bi hotel človek izvršiti soraz- merno svoji velikosti enako delo, bi moral dvigniti v zrak' 80 lokoniotiv. Tudi iniiha ima izredno moč. Ona dvigne s svojimii nogami brez vsake težave 11. pr. vžigalico, kar bi odgovar- jalo pri človeku, upoštevajoč njegovo velikost, ti.50 m dolgemu tramu. Bolha lahko poskoči, kakor znano, 200-krat tako visoko, kakor je sama visoka. (.(lovek, ki bi hotel posnemati njen skok. bi moral torej skociti nad 300 m visoko. Tedenski izkaz mestne klavnice 0 zaklanl živlni od 16. do 22. marca. ...................... " 1'' O Z O ™ 0 d > p CQ > M H h W Dečman Ferdinand------l!—!------4 Čoh Stefan ....-------------1---------- Esih Matija ....------2~|- 2~ Gorenjak Josip . .-------------j 2 1 1 Hohnjec Viktor . .3------1----------13 Junger Ludvik . .----------1---------- Kroflič Alojz .... - 1 3------1 - Lapornik Ivan . . . - — lj------2 2 Leskošek Ivan . . —-------------------r Rebeuschegg Franc —15 1—2 — Senka Karol . . . —----------1------ Urbančič Adolf . . - - 1 ----------- Voisk Adolf . . . .------------- - 1 - Voisk Rcza ....----------—,—------ Zany Viktor ....----------1------2 Zavodnik Alojzija — — 2 — — 3 1 Bernard! Drago . .--------------------1 Kus Mihael ....----------—------1 Lebič Fani.....---------------------1 Plešivčnik Ana . .----------------- 1 - I Reberaak Anton . . —-----------------"\ Skoberne Fric . . . —-----------1 1 Žumer Josip . . . .-------------------- „^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I_________________l * Skupno . . . ||- 2 16| 3| 3J14J28 1$ • '¦/- ^inH^B fjufi iz močne tkanine A 2 m Din 360-—, ä 2'Am Din 400'—, iz pristnega lanenega platna ä 2 \rx Din 450'—, ä 2l/4 m Din 510" - prodaja se v vele- trgovini R. STERMECKI, Celje. Kdor pride 2 vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj! Trgovci engros cene! Preklic. Podpisani Ivan Kobola, posestnik Podplat, obžalujem in preklicujem v ovad- bi nakr. okrajno sodiSče Rogalec zoper Mihaela Sip, poslovodjo postaje Podplat Kostrivnica, inkriminirana dejanja in žaljivke kot neutemeljene s proSnjo, da mi navedeni g. odpusti. Pripominjam, da sem svoje obdolžitve storil le na podlagi napačnih napovedb svojih prič in da mi osebno 0 Mihalu Šipu ni znano ničesar nečatsnega ali kaznjivega. Ivan Kobola. Odsovorni urednik: Rado Pečnik. Iw^tja in tiska: Zvesma tiskarna. Celh. Izjavljam da sem v Zagrebu otvoril samo po- družnico« Z briynico in stanovanjem pa Še ostanem nadalje v Celju. To javnosti in raznim »tihim« prijateljem v vednost. KO5TOMAJ. ZatstMjan Hrassto sfatuWanj* zunaj mesta, z njivo za zelenjavo, za večje stanovanje v mestu. Najemnina nizka. Pre- selitev plačam. Kje, pove uprava. 5—1 Državna uradnica vešča vseh pisarniskih del, ieli s l.aprllom premenltl mesto. Gie tudi kot blagajničarka. Naslov v upravi. Službo dobijo: mizar, kočajaž, konjski hlapec pn P. Majdič, Celje. Proda se na graččiai 9Podgradc na V^ansfeemi sus Inica za hmelj, hmeljski drogi, sladka krrna. PojasniEa da frgovšna fNleHkui**, Celje. Hinko Wilhelm i Schaal Zagreb Magazmska cesra 21 a--------------------------Sirossmayinva i Telefon St. 11-31 Oanova in izvedba enostaw- nih in modernih urtniti nasadou I sadonosnifeov, cvetličnjakov ; in tenis-igri&č. Izvodba v vseh mestih. Trivrstna harrtonika I tvrdke »Lubas«, dobro ohranjena, se proda. Ako kupec ne zna igrati je pri prodajalcu pouk zastonj.Naslov v upravj. Iščem s I. majem lepo stanovanje 2 sobi, kuhinjo inkopalnico, event, eno sobo, kabinet in kuhinjo. Plačam do Din 1250'— rrsesečno. Naslov v upravi. 4-3 Strain 4. ' ~\ K> V .1 i.J \t 1} j\ <- . ¦•>¦.-.¦¦ 32 Telefon štev. 75 In 76 Podružnica Poštnlček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke Y Celju Qelniska glavnica in rezerve CfSllf PfllS V LjllblJSIii Belniška glavnica in rezerve Din 60,000.000- " * Din 60,000.000- Ustanovljena leta 1900 Agencija Logafec. Podpužnioe Agencija Logatec. Brežlce, Črnomelf, Gorlca, Kraitj, Marlbor, Meikovič, Novi Sad, Pluj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na Knjižice In leKočl S5S5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prott ugodnemu obrestovanju 3*S#*S vaiut in dovoijuje vsakovrsfiie Kredite. ppodaja speoke dpžavne r»»zi?eclrs.e lotei?ije. Otvarja akredllive in izdaja kredttna plsma za tu- in inozemstvo. m\ Kleparslvo, vodovodne tnšla- lactje in naprava slrelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprejena Vsa dela zgoraj otncnjcnft stroH H^Hor tudi popraVtla ?ostrczba tocua. Ccn« zmcruc. Jolidna izVržitcv. 477 -95 Licitacija za prodajo jestvin vojakom na vežbališčih vršila se bode dne 10. aprila tek. leta v pisarni komandanta Celjskog vojnog okruga in-sicer ob 11. uri predpoldne. Reflektanti imajo položiti pri blagajni ko- mande Celjskog vojnog okruga kavcijo od di- narjev 500"— dne 10. aprila tek. leta do 10. ure predpoldne. Tozadevni pogoji (Uslovi) so na vpogled pri komandi Celjskog vojnog okruga soba St. 29 vsak dan razen nedelje med uradnimi urami. Kam greš? Kam greš ? V CELJE, GLAVNI TRG ST. 8 v novo otvorjeno manufakturno trgovino BRATA ŠUMER & DRUG ker samo tam kupiš vse blago po izredno nizkih cenah. Solidna in točna postrežba. Za obilen obisk se priporočata I Brata Šumer & drug, Olavni trg št. 8. V__________________^J Cene znižane! Cene znižane! Oglejte si tudi lfi novo došlo blago za gospode inzadamske vnivnnih PDIIlh obleke, cefir, šifon, razno perilo po znatno u H I U HIIIII L b IIIIII Vedno v zalogi pravi tirolski lodni! v manufakturni in tnodni tf^ovini Hliloš Pšeničniki Celje, Kiralja Petra cesta 5. 204 Post**ežba solidna! JVedno v zalogi raznenovostiza damske obleke! o M o > o .5 5 to C li 1 L o a Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI D0M stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po S %. Večje stalne vloge po dogovoru najugcdneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. 63-32 ' 3 a> m < Na drobno! Pri Na debelo Rupuite Kupujte po konkuren- 'iSS"JT^fSF^- P° konkurcn"* čnih cenah v ^^Ä^^fe^ čnih ccnah v veletrgovini p?i '^^Ä|»s vclctrgovini pii ,Solncu' /y'PVV ySoIncu' manufakturno in modno blago kakorn.pr.:Sukno,hlaČeYina,tlskovlna (Druck), ceflr,volnazajumperje, pavolavvsehbarvah, prejca, vezenina, blagozaprte, dežnike,kravate, moško perilo, svilene robce, vence za neveste, flor nogavlce i. t. d. Platno belo in rujavo, KupiS pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 9. Dpofenih, Ccljc, Glavni trg 9. Pupilarnowaren In Javnokorlstan donarni zavod oeljskega mest» Mestna hranllnlca celjska Ustanovlieim fete 1864. - Pod trnjnlm drtevnim nadzorštvom. V lastni palačl pi?i kolodvoru, Vfcl ttr&numeiil poill ue isvrinlefo nalKnlanlneje, mtro In fofi- no. UgoOno obrestovanle. Polaralla In nasveti brezplacno, Vrednost rezervnfh z&kJadov nad «ron 25.OOO.OÜO*—. Za hranilne vloge jamči mesto Celje 3 celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno močjo