1952.
e n
Jutri, v nedeljo 30. t.m. ob 8.30 bo na sedežu KP v Domu pristaniških delavcev važna seja občinskih svetovalcev KP in SIAU. Vsi svetovalci so vabljeni, da se seje udeležijo.
DELO
GLASILO KOMLAISTIČKK PARTIJE S. T. O.
V torek 1. aprila ob 20. uri bo v Kinu ob morju
ZBOROVANJE TOV. VIDALIJA
'JEV! 1BNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 172
------------—------------------------
TRST N OR OTA. 29. MARCA 1952.
CENA 20 LIR
pisala i > k tre
SOV NAČIN
OLABORACIONIZM A
ditelj itti.
slovens Janez, sko lju-)vič-Mi n izjav eh jug za nep
fašistManitenuti di prima catego-Jeograi ~ bi dejal odv. Stacca Tr-elj Dolse,ga bloka — so te dni pelali, do kje sega njihovo hlotno klečeplazenje. Ob tej iki se je Usitivarila «fronta» "«Pcev policijskih pendrekov, Iževalcev kolonialnega siste-, zločinskih bedakov, ki po 'i gosipodarjevi klofuti išče-v svoji nizkotni vnemi še kvint1®0, močnejšo batino.
22 ZcPat° je gospodar lahko zablojen:	hlapčevstvo njegovih
afmlajClicnih lakajev je te dni du-veljčkeelo ognjen krst in se je izka-nost'110 lcot brezmejno, on Ca	* * *
Kultu/Si naši ljudje poznajo do-ipovedlke pretelklega tedna. Pre-hke«D<^n^e število tistih Tržača-v. ki si želijo vrnitve Italije 24e]etS‘ mislii°. da bodo s to vrst; 20.vij° rešili svoja vrprašanja, nyja; i 20. marca hoteli manif esitivi salo'* na Velikem trgu pod v odimi o'orn italijansikiih šovinističnih Voki80*5-’ ki so jih sklicale sku-v: Kol. obnavljajoč spomin na
:r- .fdečo
..	,	mrhovino sleparske
rredav^fanske note. Voditelji, orga ^mve!at°rji jn pokrovitelji te mani, jgi6stacije so jo kot vedno asba. Ušali izrabiti za svoje uma-25.elle^e volilne špekulacije. To-■azglei v določenem trenutku je Se“la vmes Vojaška upravi je zaukazala «najboljši ‘ciji na svetu», naj pokaže j6 kolonialne sposobnosti, uko so se začeli tisti nemili so za nekaj dni vznemi-3. t. Trst in mednarodno jav-St.
egorii	* * *
Bolj Uh	,
esna, tetl vročih dneh so se v
, l
6
>ji
Pravi luči pokazali prija-
;žini r1* in sovražniki STO, Trsta lalung interesov našega preibival-ra^str8' brutalni kolonializem o-Patorjev, provokatorski in anfa^U^ativn* na,meni vodite-Cora|V italijanskih šovinističnih1 Virt»anlk, oholo in prevzeltno rojenje in izzivanje lašisti-kupiA l,znteékov, za vsakega člo-ikoljeka nevredno zadovoljstvo ti-f.n',Mi«tov in «indipendentistov» zenald divjanjem policije in ko-kiipi«lialnim 'vedenjem okupator-la Snidenj ,ornunistična partija je kot ni n° zavzela ' svoje neod-; Frain°’ jasno in svojim načelom Ùah ^edno stališče. Obsodila je 1 °nislne metode, ki se jih a arz!*hžuje Vojaška uprava na 3. t. * etn področju, pozvala vse Ia»° 'et>1Valstvo v borbo proti tem nakazala, da je gla-me< s°vražnik nais vseh ame-etaztel°"anigleški imperializem; % c’«nkala voditelje italijan-. šovinistov kot špelkulan-ln sleparje, obsodila fašisti-l adite Provokatorje, pred javno-ieil° žigosala titofašiste in ^endentiste» kot nevreten-
UC ste i ,
,fl. htapce okupatorjev. In
P 8 ! tolcrat se je obrnila na vse uri idj i .
jčin^ij ,1C1 hočejo dobro svoje-;dite r !*6stu in ozemlju, naj ise ali ( ^jb v zahtevi po de-mo-nke. 8 *éni'h svoboščinah v coni «pK*h B STO, v zahtevi po usta-(Vltlv'i STO, Iki bi napravilo hec sedanjemu nevzdržnemu ten Phju. i (S'
idnilv.	* * *
rvnrlnn jg ^0
vaJ,e., huunistična partija
f«
.la
ništS Pred temi dogodki obso-
a zv£d stanje, ki so ga uvedli ti 5aerišk0 . an,gieški - titovski m iiu'Patorji na našem Ozemlju. dolg'mPred leti je .svarila pred eni tujcev. Proti njej so se
•uzuJ.upatnj.ji naibol. zaganja.li:
—^ivèd *°rovanja so bila pre-
ki
ana, njeni lepaki in le-
jij ^ Cenzurirani, njeni sedeži ."'^ani, njeni člani zasle-ld0 ,aaai in terorizirani, demo-‘Cat organizacije so bile ahe iz svojih domov, dru-0 tov. Cattonarja so brez zgu uziva odgnali čez devinski * Pk ita
?at0 je
naša Partija ivedno
|C 'ttaiala na predlogu, da se v zse^anibo demokratičnih svo-”Jeh‘n . ostvari široka fronta ljudi, v.seh strank nad v	Politično, ozemeljsko,
i P*.,! ** opredelitvijo, .brez na-niostne razlike.
lQa^a Partija je vedno dosle-vztrajala na svojem sta-da .so demokratične svo-B%b°ine nedeljive in da se je j ,a Postaviti proti vsaki nji-, z^i kršitvi, četudi bi bili pri-n° ,(Jli ljudje ali stranke nas-' .lanCga tabora. To je doka-, . v neštetih prilikah. Borila tež*, le za izpustitev dr. SfiMgo-QS*°vendkega nacionalista tun"f!-e’ čeprav je protiko-. jt]s lcn<i usmerjen; borila se ,či oja^.0Stro ‘Protestirala, ko je ci fatib<a uPrava na nedemo-^ravilen na^in odvzela volilno titofašistu Stoki, če-
prav pripada gibanju najzvestejših hlapcev imperializma; branila je stališče odg. urednika «Primorskega» Renka, ko ga pred sodiščem niso hoteli pustiti, da govori iv .svojem materinem jeziku itd.
Zvesta svojemu načelu borbe proti vsaki kršitvi svobode in demokratičnih pravic se je tudi ob surovem zadržanju policije proti manifestaciji italijanskih šovinistov in ob za-smehovalnem stališču odgovornih oblasti postavila ob stran tistih ljudi, ki jih je tokrat kolonializem prizadel. To pa prav gotovo ne pomeni, da se strinja s cilji manifestantoiv. Nasprotno, takoj je obsodila špekulacije voditeljev šovinističnih stranlk in pozvala na razkrinkanje fašističnih provokatorjev, ki so skušali izkoristiti manifestacijo za svoje pro-slule cilje, pri čemer so jim odgovorni činiitelji šli na roko.
Komunistična partija je tudi ob tej priliki nakazala prebivalstvu, da je glavni sovražnik anglo-ameriški imperializem in da proti njemu morajo veljati napori vseh ljudi, ki hočejo dobro sebi in lastnemu mestu. * * *
Ob teh dogodkih pa so tito-fašisti, «indipendentisti» in slovenski nacionalisti igrali vlogo, ki se je sramuje vsak pošiten človek. Zgodovina bo na vekomaj z zaničevanjem govorila o sramiti teh 'Skupin, ki so iz iteh dogodkov izšle brez časti.
Prvič v zgodovini našega mesta se je zgodilo, da je Tržačan poljubil roko, ki ga biča. Samo ljudje, ki so sovražniki samega sebe lahko napravijo kaj takega, kot so napravili titofašisti, belčki in tako-zvani indipendentisti.
Komu so te dni ploskali titofašisti, Agnelettovci, Sosičev-ci, Tončičevci? Ploskali so tistim, ki nočejo priznati Slovencem pravice do enakopravn ,-sti, do človeka vrednega življenja, do samostojnega narodnostnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Odobravali so početje tistih ljudi, ki so izdali ukaz 183, ki so izdali zakon o vezanih listah, ki so vedno in ob vsaki priliki podjtrli in vedno podpirajo zapostavljanje Slovencev na vseh poljih. Ploskali so sovražnikom Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se ravno te dni pogajajo za njegovo razkosanje. Strinjajo se s sovražniki najosnovnejših slovenskih pravic na STO. In ti ljudje naj bi imeli pravico govoriti v našem imenu? Ne, oni lahko govorijo le v imenu -svojih gospodarjev, v imenu Vojaške uprave, iv imenu A-merikancev in Angležev. Oni so te dni zgubili vsako pravico do slovenskega in tržaškega imena, oni so se končno tudi širši javnosti pokazali v luči poturic, ki pomagajo tepsti lasten narod, lastno ljudstvo.
* * *
Titofašisti ugotavljajo, da se je v teh dneh «ostvarila» fronta v kalteri so oni, belčki in «indipendentisti». Oni pravijo, da v «teh skupinah... obstojajo še razne protidemokratične tendence... vendar se iste objektivno in dejansko uvrščajo v antifašistično fronto». Tako so titofašisti, torej, sklenili zavezništvo s Stocco, s svojo kreaturo Sporerjem, s tistimi belčki, o katerih so večkrat u-spešno dokazovali, da so navadni špijoni Amerikancev in Angležev, da so sodelovali z domobranci in nacisti itd. V resnici se je pod vodstvom titofašistov «ostvarila fronta» najnesramnejšiih hlapcev imperializma. To «fronto» je treba razkrinkati kot peščico slovenskemu narodu sovražnih ljudi, hlapcev najhujišega in glavnega 'sovražnika Slovencev in Tržaškega ozemlja: ameriiško-angleškega imperializma.
* * *
Naša Partija je prepričana, da se bo ipo teh dogodkih v Trstu razširila protiimperiali-stična fronta, fronta za dosego demokratičnih svoboščin v coni A in B, fronta proti kolonialnemu zatiranju. Rešitev, ki more vsestransko odpraviti vsa ta vprašanja, pa je ustanovitev STO in v tej zahtevi, naj se vsi Tržačani združijo. Le na ita način ne bomo več doživljali tistega, kar smo morali gledati pred dnevi.
KAREL S1SKUVIC
PO KAZGOVOKIH V WASHINGTON!!, TONDONI! IN BEOGKAIH!
Tito je prodal cono A
De Gasperiju in imperialistom
Skupno poročilo angleške, ameriške in italijanske vlade - De Gasperi naj bi se udeležil uprave cone A skupno s sedanjimi okupatorji - Cona B prepuščena Titu - Ostvarimo široko fronto proti barantanju !
Na koncu pogajanj med angleško in ameriško vlado v Washingtonu, med italijansko in angleško vlado v Londonu in med angleško in titofašistično vlado v Beogradu je De Gasperi v četrtek sprejel angleškega veleposlanika Mal leta in ameriškega odpravnika poslov Thompsona na daljši razgovor, po katerem so izdali naslednje poročilo: «Tri vlade so sklenile skuipno preučiti ukrepe v coni A STO za dosego tesnejšega sodelovanja med njimi in s krajevnimi oblastmi v duhu prijateljskih odnosov, ki jih združujejo v atlantskem zavezništvu».
Nato je italijanska vlada izdala drugo poročilo, v katerem se pravi, da se bodo v najkrajšem času začeli razgovori med angleško, ameriško in italijansko vlado za določitev načina italijanske soudeležbe pri upravi cone A STO. V poročilu je tudi rečeno, da bo v coni B ostalo vse pri starem.
Te 'vesti so zelo težke za na se prebivalstvo, s katerim nesramno mešetarijo imperialisti,
De Gasperi in Tito. Ta vest nam dokazuje, da so se Arne-ri-kanci, Angleži, Tito in De Ga-speri sporazumeli za izvedbo kravje kupčije z našim Ozemljem, neupoštevajoč volje in želje našega prebivalstva. V coni A bo prišlo do skupne ameriško, angleške-italijanske vojaške uprave, cona B bo popolnoma prepuščena Titu, ki jo bo lahko uradno priključil k Jugoslaviji.
Tako se, torej, potrjuje nesramno izdajstvo Tita in njegove tolpe proti našemu pre bivalstvu. Saj je že avgusta lanskega leta Tito dejal, da «I-talijani lahko dobé Trst». On je ponudil Trst De Gasperiju in sedaj ga ta dobiva. Titola-
šisti so v tem primeru doka- j kjer bi radi kovali našo usodo, zali, da -so za nekaj dolarjev J ne da bi nas poklicali, da bi po-
ZAHODNE VELESILE odbile predloge ZSSR
Imperialisti nočejo miroljubne nemške države
V torek so poslaniki ZDA, Velike Britanije in Francije v Moskvi izročili sovjetskemu zunanjemu ministru Višinskemu odgovor treh zahodnih ivelesil na noto, v kateri je sovjetska vlada predlagala začetek pogajanj štirih velesil za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčije. Ta nota je predlagala združitev Nemčije, njeno neodvisnost, umik vseh okupacijskih čet, prepoved udeležbe v kakršni koli vojaški zvezi, možnost mirnega razvoja in oborožitev za obrambne potrebe.
Zahodne 'velesile so se dva tedna pogajale preko svojih opolnomočenih diplomatov za sestavo odgovora. Javno mnenje je v teh tednih silno pritiskalo na francosko in angleško vlado in zahtevalo, naj sprejmeta sovjetske predloge. Veliko gibanje za sprejem sovjetske note se je opazilo tudi v Nemčiji. A odgovor zahodnih velesil, čeprav ni tako napadalen kot prejšnji, zavrača vse sovjetske predloge, zahte-
va, naj bi združena Nemčija ostala članica Atlantskega pakta, ne priznava potsdamskih dogovorov glede novih nemških meja in postavlja predlog o volitvah pod kontrolo OZN, t.j. ZiDiA.
Voščila
Togliattiju
26. marca je ljubljeni voditelj italijanskega ljudstva in Komunistične partije Italije tov. Paimiro Togliatti slavil svoj 59. rojstni dan.
Tudi tržaško delovno ljudstvo se je spomnilo velikega voditelja in mu poslalo 'svoja voščila. Izvršni komite KP in 2KM STO sta mu poslala brzojavki, v katerih mu želita vse najboljše. Tudi naš list mu je poslal naslednji pozdrav:
«Paimiro Togliatti - Him — Uredništvo «Dela» ti želi, da bi še dolgo ostal na čelu italijanskega ljudstva v borbi za mir, svobodo in demokracijo. Za uredništvo: K. Siškovič».
vedali svoje mnenje — ker se je te dni pojavila nevarnost, da se bo v Trstu sklenila široka proti-imperialistična fronta in da se bo okrepilo komunistično gibanje. Poleg tega hočejo imperialisti čimprej zaključiti tržaško vprašanje, ki jim dela toliko preglavic.
Sedaj je položaj naslednji. Eden je italijanskemu poslaniku Bro-siu dejal, da je tristranska nota za zahodne velesile še vedno veljavna, a . . . da je treba nemudoma pristopiti k . . . pogajanjem s Titom. Eden je dejansko rekel, naj De Gasperi napravi križ s tristransko noto in naj se zmeni direktno s Titom. Na drugi strani «United Press» razširja članek novinarja Thalerja, ki pravi, da bodo ZDA in Anglija «ponovno pozvale Italijo in Jugoslavijo, naj se sporazumeta enkrat za vselej». Prav tako je prišlo med Angleži in Ameri-
in za cono B pristali na razkosanje STO, t.j. na grobo kršitev Mirovne pogodbe z Italijo, na zaničevanje volje in želje našega prebivalstva. Ce bo ta «rešitev», -ki je vojnohuj skaš.kega in protiljudskega zna-čaja, stopila v veljavo, se imamo zahvaliti le Titu in njegovi tolpi imperialističnih hlapcev, Zato naj naši ljudje, prav posebno Slovenci, vedo, da so jih titofašisti prodali na naj-nesramnejši način.
~NiTvsak način, naj se naše prebivalstvo zaveda, da je še čas zahtevati uveljavitev STO.
Ce bomo ostvarili enotno m ,______________ - ______
močno fronto večine prebival- ameriška agencija stva, bomo u sfavili zločinsko roko mešetarjev. Zato naj se vsi strnejo okrog Komunistične partije, zahteva spoštovanje mirovne pogodbe in usanovi-tev STO.
* * *
Takoj v začetku tega tedna je prišla popolnoma do izraza špekulacija mednarodnega obsega. ki so jo vodili in jo še vodijo im perialisti, De Gasperijevi klerikalci in titofašistična vlada v zvezi z manifestacijo 20. marca.
Postalo je jasno, da so italijanski iredentistični krogi priredili manifestacijo za svoje prevarantske volilne namene. A manifestacija se jim je v rokah izrodila in v določenem trenutku postala protimperialističnega značaja. Zeto so angleški in ameriški vladni krogi začeli zahtevati od De Ga-sperija, naj izda ukaz za prekinitev manifestacij. Acheson je celo oholo izjavil, da se morajo manifestacije takoj nehati,
Tako se je opazilo, medtem ko se je ameriško-angteška policija v Trstu izkazala s svojo surovostjo in pristnim kolonialnim zadržanjem in medtem ko je tudi v Italiji Scelbova policija divjala na a demonstranti, čeprav so i v Trstu i v Italiji puščali, naj fašisti nemoteno uprizarjajo svoje proti-Ijudske in provokatorske izgrede (glej napad proti Fronti za neodvisnost in protislovenski izbruhi v Trstu), da so začeli delovati diplomatski organi zainteresiranih vlad.
Te dni se v Londonu vodijo razgovori med angleško in italijansko vlado, v Washingtonu med angleško in ameriško, v Beogradu med angleško in
kanci do prepričanja, da je treba «čimprej» doseči «vsaj začasno rešitev» tržaškega vprašanja, ki naj bi odprla pot k «dokončni ureditvi».
Ta «začasna rešitev» pomen ja: popolno upravno vključitev področja A STO v italijansko državo in možnost, da pridejo v cono A tudi nekateri italijanski vojaški oddelki. Stanje pa bi vsekakor ostalo na istem, ker bi se do sprememb. Titofašisti bi jo lahko nadalje požirali in terori-ameriško-angleška okupacija nadaljevala. V coni B ne bi prišlo zirali. To je predlog, ki se je porodil v glavah ameriških in angleških krogov. S tem predlogom so italijanski vladni krogi zadovoljni, ker obljubljajo svojim manevrnim množicam, da je ta «rešitev le začasna».
To je, torej, brez krinke tisto barantanje in razkosanje STO, ki
(Nadaljevanje na IV. strani)
Radio Moskva
0	tržaškem vprašanju
V nedeljo zjutraj je Radiu Moskva oddala članek svojega komentatorja o položaju, ki je nastal v Trstu zaradi ameriško-angleške okupacije. Radio Moskva je obtožila zahodne velesile kršenja mirovne pogodbe z Italijo. Prav tako je ponovno ugotovila, da zahodne velesile niso storile najmanjšega koraka za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Komentator moskovskega radia je nato poudaril, da bi Trst po določilih mirovne pogodbe moral že biti demilitariziran in nevtraliziran in da bi Varnostni svet že moral imenovati guvernerja. Radio Moskva je prav tako poudaril, da so Združene države Amerike in Velika Britanija odgovorne. ker tržaško vprašanje še ni bilo rešeno, kot predvideva Mirovna pogodba z Italijo. «Če bi se uveljavila Mirovna pogodba —• je dejal sovjetski komentator — bi okupacijske čete že izpraznile Trst».
Kot nalašč in pravočasno je prišel komentar moskovskega radia, da brez nobenega dvoma <lo-loči odgovornosti ze. sedanje nevzdržno stanje na
1	rzaškem ozemlju, ki so ga ameriški in angleški imperialisti skupno s titofašisti spremenili v kolonijo. kjer je vsak državljan izpostavljen milosti in nemilosti okupacijskih čet in policistov. Prav tako zelo jasno rezkrinkuje sedanje imperialistične. Titove in De Gasperijeve manevre za njegovo barantanje in razkosanje. Edina rešitev iz sedanjega nevzdržnega stanja je uveljavitev Mirovne pogodbe z Italijo.
TUDI TITOFAŠISTI SO KRIVI, DA SO NAM VSILILI SLEPARIJO VEZANIH LIST
Volitve bodo 25. maja s sistemom vezanih list
'Apparentamento,, naj bi bil korenček za nacionaliste, s katerim se strinja tudi beograjska fašistična vlada - Znak bojazni protiljudskih krogov pred komunisti
V sredo 26. t. m. je Vojaška uprava sporočila naslednje: «Dne 6. oktobra pr. 1. je bilo sporočeno, da bodo volitve fia britsko-ameriškem področju 1. 1952 na dan, ki bo še določen. Gen. Wnterton je že dalj časa Gasperijveva za te voiitve. Zdaj lahko sporoči, da bodo upravne volitve isti dan kot v srednji in južni Italiji. Uporabljen bo sistem vezanih list». Prav te dni je De Gaspedijeva vlada sporočila, da bodo upravne volitve v Italiji zadnjo nedeljo maja, t. j. 25. maja t. 1.
Amerišiko-angieški okupacijski oblasti področja A STO se je, torej, zdelo umestno, da milostno sporoči Tržačanom vest o razpisu volitev in načinu, s katerim se bodo vnšile. 60 dni pred določenim datumom so se gg. generali, ki upravljajo naše področje, spomnili, da je le treba sporočiti prizadeitemu
prebivalstvu vest ki ga toliko titofašistično. I zanima in 'ki jo je že toliko Vsa ta nenadna mrzlica v poga- časa pričakovalo. janjih je izbruhnila u mestih — | Ze od vsega začetlka, t. j.
Odločen nastop občinskega sveta proti kolonialnim sistemom
Skupna resolucija - Govor tov. Pogassija - Ustanovitev STO je edini izhod iz sedanjega položaja
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, v katero sta bila vnesena diva popravka komunistične skupine: «Tržaški občinski svet, zavedajoč se mandata, ki ga je prejel od svobodnih glasov volil-cev, in izražajoč voljo prebivalstva, DVIGA zaradi tendencioznih izjav ZVU o odgovornosti in poteku težkih incidentov, izzvanih od brez pomisle-
ka izdanih ukazov, ki so bili z brutalnim nasiljem izvedeni od oddelkov Policije Julijske be-nečije, pred kulturnim svetom svoj odločni protest zaradi kršitve svoboščin prebivalstva; ZAHTEVA takojšnjo izpustitev vseh aretirancev, ki so krivi le, da so reagirali proti nepravičnim in nepremišljenim dejanjem izvršne oblasti; POZIVA občinski odbor, naj nadaljuje svojo akcijo za osamitev okupacijskih oblasti, dokler se ne bo odpravila žalitev, ki Jo je utrpelo prebivalstvo; PONOVNO POUDARJA svojo voljo, da bo odločno nadaljeval obrambo osnovnih pravic državljanov in vseh demokratičnih svoboščin; OBNAVLJA izraz svoje solidarnosti prebivalstvu cone B, ki je prepuščeno od brezbrižnega stališča neposredno odgovornih velesil najtežjemu preganjanju Titovega terorističnega režima».
* * *
V torek zvečer je bil prostor za občinstvo prepoln ljudi, ki so hoteli vedeti, kakšno stališče bo zavzel tržaški občinski svet ob najnovejših dogodkih, ki so ponovno dokazali vsemu prebivalstvu, da se Trst vedno bolj spreminja v kolonijo, v kateri je nemogoče izreči besedo, ki bi nasprotovala volji in želji okupatorjev.
Prvi je v torek zvečer spregovoril župan Bartoli, ki je v svojem govoru ponovil potek dogodkov poslednjih dni in izrekel marsikatero obtožbo, ki jo komunisti že toliko časa ponavljajo, čeprav so jih drugi skušali ignorirati. Zupan je v svojem običajnem tonu, s ka-
terim je marsikaj skušal omiliti, priznal, da anglo-ameriški imperialisti smatrajo naše mesto in ozemlje kot kolonijo, ravnajo z njegovim prebivalstvom kot s kolonialnim ljudstvom in mu kratijo najosnovnejše demokratične pravice, kar so dokazali dogodki zadnjih dni.
Tov. Pogassi je tudi spregovoril. V svojem govoru je predvsem opozoril občinski svet na dejstvo, da so dogodki zadnjih dni posledica kolonialistične politike, ki so jo pri nas uvedle okupacijske oblasti. Cilj te politike je skrajna omejitev vseh svoboščin tako, da se ljudstvu onemogoči demokratično izživljanje.
Na to je omenil vse omejitve demokratičnih svoboščin, ki so
jih oblasti izvedle proti Komunistični partiji in demokratičnim organizacijam: izgon iz sedežev, prepoved lepakov in letakov proti imperializmu in titofašizmu, izgon družine tov. Cattonarja itd. Celo pretekli teden, ko se je nad nam sovražnimi strankami zbirala nevihta, je conski predsednik Palutan prepovedal lepak, ki je protestiral proti titovskemu terorju. Vse to — je dejal tov. Pogassi — je komunistična skupina iznesla na občinskem svetu. A vse ostale skupine so vedno ignorirale ta dejstva ali pa jih zavračale. Naša skupina je večkrat opozarjala nam sovražne in protikomunistično usmerjene skupine, naj se spomnijo na rek «Danes meni, jutri tebi». To, na kar smo opozarjali, se
je prav kmalu uresničilo.
Zato pa je KP predlagala vsem strankam in gibanjem Trsta skupno akcijo za obrambo demokratičnih pravic v coni A in B. Tov. Pogassi je dokazal absurdnost zahteve italijanskih nacionalistov po uveljavitvi ničvredne krpe papirja 20. marca 1948., ki se ji smejejo in jo tajijo celo oni, ki so jo izdali. Prav zato — je dejal tov. Pogassi — je potrebno, da se vsi Tržačani združijo in zahtevajo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, t. j. ustanovitev STO, imenovanje guvernerja, združitev obeh con in umik okupacijskih čet. Samo taka rešitev jamči vsem Tržačanom, vsakega političnega mišljenja in vsa.
(Nadaljevanje na IV, strcr.i)
že lani, ko so italijanske iredentistične stranke začele zahtevati raztegnitev sistema vezanih list na naše področje, je naša Partija začela protestirati in zahtevaiti, naj ostane sistem v veljavi, po katerem smo volili leta 1949. Letos so se naši protesti podvojili, ker so italijanske šovinistične stranke začele računati le na ta sleparski sistem,
Te dni pa smo bili priča špekulaciji, .ki so voditelji iredentističnih strank hoteli uprizoriti ob 20. marcu z organiziranjem. tiste manifestacije, ki jim je ušla iz rok in se je do določene mere spremenila v proti - imperialistični protest. Sedaj smo gotovi, da so ti voditelji skušali z varanjem množic, ki so jih v imenu goljufive tristranske note poslali na trg in na ulice, 'kar so z vsemi svojim silami skušali izrabiti fašistični tolovaji, dobiti to, kar so jim gospodarji iz Londona in Washingtona dali, t. j. volitve na podlagi sistema vezanih list. Ta sleparija, ki spreminja stranke, ki se je poslužujejo, v tatove sedežev, je korenček nezadovljnemv hlapcu, ki je nadomestil drugo sleparijo, t. j. tristransko izjavo o vrnitvi STO Italiji.
Toda med sokrivce za raztegnitev tega nedemokratičnega in srednjeveškega volilnega sistema moramo prišteti še titofašiste, oz. beograjsko vlado. Ne smemo pozabiti, da je bil jugoslovanski predstavnik v Trstu dr. Zemljak pri gen. Wintertonu istega dne, iko je
KDO HLAPČUJE
Fr. Stoka (pravili so, da so ga odslovili in da obdeluje domače polje na Kontovelu) v nedeljski številki «Primorskega»: «Kajti tržaški delavec ni bil nikoli, ne more biti in tudi nikoli ne bo hlapec italijanskega imperializma».
Za enkrat se z možem strinjamo. Toda stavku bi moral dodati nekaj, kar je poglavitnega značaja v današnji dobi: namreč da tržaški delavec prav tako ni bil, ne more biti in nikoli ne bo hlapec anglo-amen-škega imperializma, t. j. kot titofašisti. Naš delavec se prav dobro zaveda, da je danes njegov glavni sovražnik prav ameriško-angleški imperializem, da za njim pridejo titoja-šisti in še za njimi italijanski ter slovenski nacionalisti. To bi g. Stoka zelo rade volje prikril samemu sebi, a ne more.
POMOČ IMPERIALISTOM
Titovska «ljudska» fronta v svojem pozivu, ki ga je «Primorski» objavil:»... opozarja tržaško prebivalstvo na nujnost združitve v borbeno demokratično fronto za obrambo svobode in teženj tržaškega prebivalstva po neodvisnosti».
Besede so zelo lepe in zapeljive. Toda za temi besedami se skriva obramba početja ame-riško-anigleških okupatorjev in njihove policije na STO ter klavrn poskus, da bi združili
Tržačane v «fronto», ki bi ji stal na čelu g. gen. Winterton.
MARMELADA Nenadoma smo spoznali naj-pridnejše hlapce ameriško-an-gleških imperialistov in tukajšnje Vojaške uprave, ki je za njih tudi zavezniška. Te hlapce lahko spoznaš, če si te dni bral «Primorski» in «Corriere di Trieste» (ki ga je, če tega še ne veste, držala pri krstu znana angleška vohunka Marija Vilfanova), ki sta objavljala izjave titofašistov, titopenden-tistov, Stoccovih «indipendentistov», Agnelettove SDZ, Agne-letto - Sosič - Tončičevega «Akcijskega odbora za obrambo STO» (po dolgem času prebujen iz mrtvaškega spanja pravičnih). Marmelada je komplek-tna, ni kaj reči. Našim slovenskim nasprotnikom se zelo čudimo, da so se hoteli izkazati tako iskreni prijatelji Amerikancev in Angležev, ki so poglavitni krivci, da se STO še do sedaj ni ustanovilo in da smo Slovenci še vedno «brez-
pravno pleme». Najiskrenejše čestitke, gospodje!
D. H. SE OGLASA
D. H., ki noče ponatisniti svojih člankov proti ameriško-an-gleškim imperialistom pred 28. junijem 1948., kot smo ga pozivali, piše v «Primorskem»: «V tem obrazu so tržaški Slovenci in vsi iskreni tržaški demokratični Italijani...»
Tako, torej, on med Slovenci ne razlikuje demokratov od ne-demekratov, kar ipa dela z Italijani. Zanj med Slovenci ni fašistov, ni sovražnikov ljudstva, ni hlapcev anglo-ameri-škega imperializma. Ze to dejstvo nam dokazuje, kakšen histeričen šovinist je. On bi hotel s takim razlikovanjem reči, da je med Italijani le malo «iskrenih demokratov». V resnici je i med Italijani i med Slovenci le malo takih «iskrenih demokratov», kot jih g. D. H. pojmuje, >ker je večina sestavljena iz ljudi, iki jim beseda «demokracija» ne pomenja hlapčevanje in poljubljanje udarjajoče
roke sovražniku lastnega naroda.
STROKOVNJAKI SO
«Corriere di Trieste» 25. t. m. objavlja članek «Tehnika fašizma» in opozarja vse tu na našo škodo bivajoče Angleže in Amerikance, da ga bo dva dni pozneje objavil v angleščini. In tako je tudi bilo. Temu titopendentističnemu Listu pa ni bilo treba objavljati tega članka v angleščini in se toliko mučiti s prevajanjem. Angleški in ameriški imperialisti prav dobro vedo, kakšna je tehnika fašizma, nacizma, fran-kizma in titofašizma. Oni so strokovnjaki v takih rečeh, ker brez njihove konkretne pomoči in potuhe ne bi bilo Mussolinija, Hitlerja, Franca, Tita, Ferona itd. ne bi bilo 50 milijonov mrtvih II, svetovne vojne in bi ljudstvo že v kali zadušilo take tipe.
PAVLIHA
BI MU ZAVIDAL ...
V «Primorskem»	26. t. m.
gospod D. H., ki še nima poguma, da bi se podpisal s polnim imenom: «...zato smo proti formalni ustanovitvi STO».
Toda to smo vedno vedeli, g. D. H., saj nam niste povedali nič novega. Prav dobro vemo, da je Tito dejal: «Italijani lahko dobe Trst». Zato se vi tega gospodarjevega reka držite.
ZVU ponovno pokazala, da smatra Tržačane za brezpravno kolonialno pleme. Dr. Zemljak, kolt pravijo beograjski uradni krogi, se je z Wintertonom raz-govarjal o volitVah. Poročila vedo tudi povedati, da je razgovor «potekal v zelo prisrčnem ozračju». Saj ni čudno. Torej g. dr. Zemljak je od gen. Wìntertona zvedel, da volitve bodo 25. maja in da bo raztegnjen na področje tudi sistem vezanih list. In če je vedel dr. Zemljak, so vedeli tudi tržaški 'titofašisti. Oni pa niso niti z besedico omenili tega sada tajne diplomacije, ki se ji tako rade volje vdinja Tito. Niti z besedico niso hoteli omogočiti Tržačanom, da bi zvedeli za to sleparijo in da bi tako
proti njej odločno protestirali. Ne, titofašisti lega niso povedali, ker se s sistemom vezanih JIst strinjajo kljub vsej svoji demagogiji in ker je beograjska vlada rade voije pristala na sistem vezanih list, t. j. na še nadaljnje vključevanje Trsta in področja A v italijanski sistem,
Toda tržaško ljudstvo ve, da je sistem vezanih list znak strahu sovražnikov pred njegovo močjo in pred močjo komunistov. Tako skušajo s sleparijo zadušiti glas ljudstva in komunistov. A tudi sleparija jim bo prinesla poraz: tako italijanskim šovinistom kot titofa-šistom ni njihovim slovenskim ter italijanskim indipendenti-čnim hlapčkom.
00 TEDNA
do tedna
PETEK 21. marca: Po poročilih kitajske uradne agencije so Arne-rikanci 6. in 10. t. m. odvrgli v kitajski pokrajini Cekolon okužene kose svinjskega mesa — Ameriški minister za obrambo Lovett je izjavil, da bodo ZDA posegle v indokitajsko vojno če se pojavijo «vmešavanja od zunaj», s to izjavo je pripravil morebitni ameriški napad na Vietnam — Grotewohl, ministrski predsednik Nemške dem. rep. je izjavil, da njegova vlada pristaja na svobodne volitve po svej Nemčiji, toda brez vmešavanja tujcev — V Nemški dem. rep. ie vlada zopet znižala cene za 35% — Maroški sultan je naslovil francoski vladi spomenico, v kateri zahteva neodvisnost dežele
SOBOTA 22. marca: Vlade zahodnih velesil so izročile svojim poslanikom v Moskvi odgovor na noto sovjetske vlade glede Nemčije — Nenadoma se je britanski poslanik Stevenson v Egiptu podal k egiptovskemu ministrskemu predsedniku Hilali paša, s katerim je imel daljši razgovor s katerim sta zaman skušala preučiti možnost začetka uradnih pogajanj
—	Vietnamska uradna agencija sporoča, da so Francozi v težkih bojih severno od Saigon a zgubili v teh zadnjih časih 1500 mož in večjo količino vojnega materiala
—	Sekretar PSI Nenni se je podal K De Gasperiju in zahteval od njega ponovno uvedbo proporč-nega volilnega sistema — Silovii ciklon se je pojavil nad ameriškimi državami Tennessee, Arkansas in Mississipi; bilo je 214 mrtvih in 1000 ranjenih
NEDELJA 23. marca: Indijska vlada nadaljuje z aretacijami komunistov; njena policija je aretirala nekatere voditelje države Madras in pokrajine Kerala — V predmestju Sevilje v Španiji je prišlo do spopada med partizani in frankisti — V vzhodnem Berlinu je bila velika ljudska manifestacija za rešitev Beloyannisa
—	Kvakeriski voditelj Bailey je zahteval odstop Anglije iz Atlantskega pakta — Dva madžarska škofa sta zahtevala od OZN, naj napravi konec bakteriološki vojni — Silovit ciklon v ZDA se je raztegnil še na Missouri in Kentucky; število mrtvih se je povišalo na 242 in ranjenih na 2.000.
PONEDELJEK 24. marca: Francoski zunanji minister Schuman je danes izjavil, da nasprotuje sprejetju sovjetskih predlogov glede Nemčije — Egiptski ministrski predsednik je protiustavno
in novinarjev je v Mandžuriji začela preiskavo glede ameriških bakterioloških napadov — Japonska Vošidova vlada je amnestira-la milijon vojnih zločincev, ki so bili obsojeni zaradi grozodejstev, ki so jih izvršili za časa vojne — Policija je v Tunisu aretirala člana CK KP Tunizije in nekega aktivista
TOREK 25. marca: Danes so objavili zahodni odgovor sovjetski noti glede Nemčije; odgovor je popolnoma negativen — Francoska vlada je zahtevala od tuniškega beya razpust vlade; bey je zavrnil to nečuveno zahtevo — V Egiptu je Dolicija aretirala socialdemokratskega voditelja Su-krija — V bitki med malajskimi partizani in Angleži pri Tanjing Malimu so Angleži imeli 12 mrtvih in 8 ranjenih: partizani so imeli 2 mrtva — V Birmaniji so v teku težki boji med partizani in vladnimi oddelki — Številni ameriški vohuni, ki so jih spustili s padali, da bi pregledali učinke bakteriološke vojne, so bili aretirani v Sev. Koreji — Italijanski senat je odbil zakonski osnutek za omejitev sindikalnih svoboščin — V rudniku M'ignano v Abruzzih se ie sesul rov: bilo je 39 mrtvih in 30 ranjenih
SREDA 26. marca: Nenadno so francoske oblasti v Tuniziji aretirale ministrskega predsednika Senika, 3 ministre, 500 drugih ljudi, proglasile obsedno stanje in cenzuro, da bi v imenu zahodne «kulture» vzpostavile «mir»
—	Na seji razorožitvene komisije OZN je sovjetski delegat Malik zahteval prepoved bakteriološkega orožja — V Anamu je nek francoski bataljon imel v bitkah z ljudsko vojsko več sto mrtvih, ranjenih in pogrešanih — Začelo se je zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR — Otvoril se je libijski parlament — De Gasperijeva vlada noče izdati potnih listov italijanskim delegatom moskovske gospodarske konference.
ČETRTEK 27. marca: V Mona-kovem so neznanci naslovili kanclerju Zahodne Nemčije Adenauerju zavoj, ki je na pošti eksplodiral in povzročil več ranjenih
—	V Tuniziji se nadaljuje terorizem Francozov, ki nameravajo aretirati celo kralja, t.j. Beya — Ameriški zločinci so sedem ur bombardirali prestolnico Severne Koreje Pyongyang in odmetali ogromno količino bacilov kuge — Vrhovni sovjet Ruske sovjetske republike je sprejel pro-
ačun za tekoče leto. ki predvi-
razpustil parlament in določil vo- j deva 90% svojih izdatkov za mir-
litve za 18. maja — Vietnamski partizani so vrgli v zrak fran-pridno j coski oklopni vlak na progi Sai-gon-Atrung — Skupina juristov
nodobske smotre — V manifestaciji solidarnosti s Trstom je policija v Napoli aretirala 350 ljudi in jih ranila 80.
Mladinci, mladinke! Pivi maj se bliža. Ali se že pripravljate nanj s telovadnimi vajami ?
Z VELIKIM USPEHOM ZAKLJUČENI "DNEVI POMLADI,,
Mladinke^ združimo se
za lepše in pravičnejše življenje!
V kratkem času in s posebnim navdušenjem so dekleta uresničila iniciativo Z DZ. Vse prireditve «Dnevov pomladi» so doživele velik uspeh.
Zelo anzimivi so bili rezultati preiskave pri kateri je sodelovalo na stotine deklet iz Trsta in podeželja. Iz teh je razvidno v kako težkih pogojih delajo dekleta, ki so imele srečo dobiti kakšno zaposlitev.
Le nekaj podatkov poleg že objavljenih bo zadostovalo, da prikažemo neznosne delovne pogoje naših deklet. Veliko število deklet plete rafijo. Navedli bomo le dekle, ki plete kito s 17 niti in mora nepretrgoma delati 8 ur na dan, da zasluži 1440 lir na teden. S temi kitami izdeluje nato tovarna čevljev «Lucky Shoe» slamnato obutev. V tej tovarni ščT~spet druga dekleta, ki delajo v posebno slabih pogojih. Nimajo posebnih oblek za delo, in na ta način uničujejo lastno obleko. Stranišča imajo skupno z moškimi. Po osmih urah dela morajo pomesti in pospraviti prostore tovarne, njih delo ni stalno
Kako pojema lesno
bogastvo Jugoslavije
Titofašisti so slabši od Benečanov - Nenačrtno ropanje jugoslovanskih gozdov - Brezplačna delovna sila - Vse za izvoz
Po Primorskem se nekateri ljudje izražajo, da je sedanje ropianje jugoslovanskega lesnega bogastva s strani titovske Vlalde hujše od uničevanja gozdov po Krasu, ki so ga zakri vili Benečani, ki so rabili les za svoje ladje. Ti ljudje računajo, da je to ropanje hujše, ker so is e Benečani omejili le ma nek del Primorske, medtem ko so tiitov.ci začeli sekati kar skraja.
Gozdovi po vsej Jugoslaviji, a prav posebno v Sloveniji so se začeli krčiti. Prva leta se to ni opazilo. Opaža se sedaj, ke, je ropanje že prišlo tako daleč, do so se po največjih gozdovih pojavile svetlejše lise, ki oznanjujejo, da tam ni več debel in da je bilo vse iztrebljeno brez razlike.
Titofašisti delajo z lesnim bogastvom Jugoslavije to, kar lahko dela tujec z imetjem, Sri ni njegovo ali ki ga je izropat Ze tako ravnanje dokazuje, da se titofašisti ne čutijo sinove jugoslovanske zemlje, marveč le p cianica, ki prodajajo jugoslovanska bogastva tujcu, ki jih je kupil za 30 denarjev.
Žage delajo s polno paro. Les odhaja v velikih ladjah. Predvsem ga titofašisti pošiljajo v Anglijo in Zahodno Nemčijo. Tudi Italija ga dolbi v precejšnji meri. A iklljulb temu da titofašisti ropajo z veliko naglico — ker pač vedo, da to
ne bo trajalo dolgo — jugoslovanske gozdove, se opaža, da v Jugoslaviji... ni lesa za potrebe domačega prebivalstva. Vse gre v inozemstvo, vise je namenjeno tujcu.
Jugoslovanski les dela veliko konkurenco vsakemu drugemu lesu zaradi svoje prvovrstno-sti in predvsem zaradi cene. Cene jugoslovanskega 'lesa so v resnici z elio nizke. Zato pa <tito-fašisti najdejo veliko kupcev.
Ljudje .se sprašujejo, zakaj je jugoslovanski les tako cenen. Odgovor ni težak. Titofa-šistični režim se v ropanju gozdov poslužuje srednjeveškega načina izkoriščanja delovne sile. V Srednjem veku je kmet moral delati nekaj dni na teden brezplačno za svojega graščaka. Tako morajo prebivalci Jugoslavije, predvsem- kmetje, šolarji, dijaki in vojaki delati nekaj mesecev na leto za tito-fašistične hierarhe, ki jih pla-šujejo z zaporom za vsak znak odpora, z ognusno hrano, z umazanimi in nehigienskimi barakami itd. Titofašisti skušajo pač imeti tako delovno silo, ki najmanj stane. Jugoslovanski «prostovoljni» delavec je najbolj cenena delovna sila na svetu. Za to, kar ta delavna sila stane, se ne more primerijati niti -s črnci, ki delajo v rudnikih zlata Južne Afrike, niti ne z indijskimi «parijami».
Zato titofašisti lahko konku. rirajo s svojim lesom z vsako drugo državo. 'Naj omenimo tudi, da se titofašisti ne zadovoljujejo z brezplačno delovno silo, marveč zahtevajo, da jim nudi celo brezplačna proizvajalna sredstva: v tem primeru zahtevajo od kmetov, ki jih nasilno mobilizirajo, da prinesejo seboj orodje, vozove in vprežno živino. Na ta način titofašisti in jugoslovanski bur-žuji, kljuib temu da prodajajo les po najnižjih cenah, imajo velikanske profite.
Titofašisti izvažajo predvcem iždeflke in polizdelke, ki se iztekajo na Reko, kjer čakajo domače in tuje ladije.
Dogaja pa se tudi, da se les kopiči po magazinih in gnije, ker titofašisti, kot zgleda, pozabljajo nanj. Je tuldi les, ki je posvečen oborožitveni industriji. Ta pa najčešče gre v magačine, kjer se pokvari. Ta. ko so primeri vojaških magazinov, kjer gnije na tisoče in tisoče kubičnih metrov lesa To se dogaja v Karlovcu, Banjaluki in drugje.
Prebivalci, tei rabijo nekaj
lesa za svoje potrebe, pa morajo hoditi o.d Poncija do Pilata in pisati na desetine prošenj. Večina ljudi se mora zadovoljiti z- zavrnitvijo prošenj Srečneži, ki jim titofašistične oblasti ugodijo prošnje, pa se prav kmalu kesajo, da is o kdaj koli zaprosili za les, ker ga morajo plačati po neverjetno visokih cenah.
Tudi jugoslovanske tovarne za pohištvo della j o s polno paro. A vse je namenjeno izvozu po nizkih cenah. Ce si hoče domačin nabalvitii nekaj pohištva za svoje stanovanje, ga mora plačati po nemogočih cenah. Mladi pari se večinoma zadovoljujejo s kako posteljo, mizo in stolicami, ker drugega 'Si ne morejo kupiti, .saj bi moral imeti človek velikansko plačo, da bi mogel uresničiti svoje želje.
Poleg vsega ostalega prebivalci Slovenije .ugotavljajo, da je kriminalno ropanje, kateremu so podvrženi njihovi gozdovi, vzrok mnogim nesrečam. * v
morajo večkrat ostati
Prebivalci Tolminske, ki so bili to zimo tako težko prizadeti od snežnih pllazov, vedo povedati, da so gozidovi ustavljali te naravne nesreče. Sedaj pa so gozodovi tako razredčeni. „ da imajo plazovi prosto pot. kaSev ha. Prav tako se v nekaterih kra jih zaradi razredčenja gozdov spreminja tuldi podnebje, ker je znano, da gozdovi zelo vplivajo na podnebne prilike.
Primer gozdov je najboljši dokaz, kako se titofašisti malo brigajo za jugoslovanska naravna foogasitva. Njim je.vseeno kako tratijo in uničujejo ponos Jugoslavije. Njim je mar le dobiček, ki naj jim služi za kopičenje tujih deviz, ki jih zavarujejo v prekomorskih bankah, in za oborožitev, ki jim je neobhodno potrebne, za provokacije proti deželam ljudske demokracije in Sovjetske zveze in za ustrahovanje jugoslovanskih narodov. Kar pa jim, na njihovo žalost ne uspeva.
LJUBO NOVAK
in zato doma.
Pri ATI (Italijanskem tobačnem podjetju), kljub temu da je prepovedano zaradi nezdravega dela sprejemati mladoletno silo, dela 28 deklet, ki za 28 ur dela prejemajo le borih 600 lir.
Tovarna žarnic (FLENT) ne obratuje že več kot Štirideset dni, dekleta pa prejemajo po 1.038 lir na teden.
Nato imamo še trgovske pomočnice, frizerke, uradnice itd., ki morajo delati po devet in še več ur na dan, njihove plače pa so bedne.
Mnogo je še deklet, ki delajo v še slabših delovnih pogojih, ki nam pa niso znani, ker se boje posledic s strani «gospodarjev» ali pa «dobrih gospodinj».
Na vseh manifestacijah «Dnevov pomladi» je bilo prikazano dejansko stanje naših mladink, da se mobilizira čimveč prebivalstva okrog mladink. To pa zaradi tega, ker mladinke katere koli stroke nimajo danes pred seboj nobene bodočnosti, posebno pa ne tiste, ki so brezposelne. Ce pomislimo, da bodo te mladinke bodoče matere, problem postane še toliko bolj tragičen.
Toda v enem tednu, ki je bil posvečen dekletom, ni bilo mogoče govoriti le o njih težavah. Dekleta so mlade, življenje je pred njimi. Zato se je treba pogumno upirati njegovim slabim stranem. Poleg dela je dekletom treba nuditi še veliko drugega. Dekleta se rade borijo s športom in so kljub številnim težavam organizirale košarkarski leteči turnir, ki je imel velik uspeh. Gotovo lahko rečemo, da je bilo največ navdušenja na prireditvah s kulturnimi programi, ki so vsebovali razne zanimive in lepe točke kot balete, recitacije, petje solistov, duetov, kvartetov, nastopi pevskih zborov, harmoni-
V nedeljo 16. t. m. v Križu in istega dne pri Sv. Barbari sta se vršila praznika «Dnevov pomladi». V nedeljo 23, t. m. pa na Greti in na Opčinah, kjer so mladinke in mladinci prvič nastopili s komedijo «Jurij Tepček». Najbolj pa je uspel osrednji praznik «Dnevov pomladi» v Skednju, na katerem so tekmovala dekleta iz raznih sekcij v mestu in na podeželju. V četrtek je bila v krožku Tomažič konferenca o temi: «Sanje in resnica v tisku za mladinke».
Pomembna iniciativa je btla tudi razstava ročnih del, ki je bila otvorjena že v petek v Skednju in na kateri so bili poleg razstavljenih del, ki dokazujejo zmožnost naših deklet, prikazani tudi pogoji, v katerih delajo in kako jih izkoriščajo.
V nedeljo 23. t. m. je bilo v krožku Rinaldi zaključno zborovanje «Dnevov pomladi».
Po govoru, pozdravu in številnih intervencijah so dekleta pozvale vse mladinke, naj se združijo za lepši in pravičnejši svet in da «Dnevi pomladi» postanejo tradicionalen praznik, ki ga bodo prirejale vsako leto z večjim uspehom.
Američani
še vedno širijo okuženja na Koreji
PEKING — Po poročilih iz LR Koreje so ameriška letala v zadnjih dneh ponovno odvrgla na fronto in zaledje korejske vojske mrčes, ki je bil okužen z bacili kuge, kolere, koz m drugih nalezljivih bolezni. Američanom so pri tem novem
Citajte in širite časopis «ZA LJUDSKO ZMAGO» glasilo jugoslovanskih političnih emigrantov, ki živijo v L. R. Madžarski. Dobite ga pri vseh razna-šalcih našega tiska in na sekcijah KP.
Stane 10 lir.
zločinu proti človeštvu pomagali znani japonski vojni zločinci, katerih izročitev je ponovno zahtevala ZSSR zaradi eijakih zločinov med zadnjo vojno, a jih Američani niso hoteli izročiti, ker so jih pač potrebovali za te zločine.
ŽIVLJENJE IN DELO
v deželah ljudske demokracije
ROMUNIJA
Po denarni reformi so se ce ne znižale od S do 20%. Na ta način se je cena kruhu znižala za 5%, mesu za 10%, slaščicam za 10%, volnenim in svilenim tkaninam 5%, obutvi za otroke za 20%, zdravilom za 15% knjigam za 5%, dišavam za 10% in cigaretam za 5%. Si razmerno so .se znižale tudi cene pò restorantih, 'barih in vseh javnih lokalih.
Držaiva je do sedaj dodelila preko 300.000.000 lejev za gradnjo stanovanj za rudarje. 92 milijonov lejev je bilo d ode ljenih za postavitev predhodno izdelanih hiš. Lani je država izročila delavcem Hunedoare 337 stanovanj in v Resizi 147 Petletni načrt predvideva gradnjo stanovanj na površini 2.800.000 kv. metrov v vrednosti 43 milijard lejev.
ALBANIJA
Leto 1952. je država dodelila 148 milijonov lek o v več kot lani delu za izsuševanje in izboljšanje zemljišč. Letos se bo zaključilo delo pri izkopavanju namakalnega kanala Pegin-Kavaja, 'ki je dolg 45 km in bo namakal 5000 hektarjev zemlje. Zahvaljujoč se izsuševalnim delom in izboljšanju zemljišč, bodo albanski kmetje imeli 14.000 hektarjev več zemlje za obdelovanje.
Ministrski svet L. R. Albanije je sklenil, da se bo začela gradnja velike hidrocentrale na reki Mati, tei bo dobavljala 100 milijonov kilovatov na leto. Delo bo izvršeno v teku 1955. Istočasno ib odo napeljali daljnovod, ki bo 150 ikm dolg. S tem daljnovodom, bo nova hi-drocentrala povezana s centra-
li lovska «pomoč» prizadeti Sloveniji
Slovenski kmet: «Razbojniki, te «pomoči» ne bomo pozabili!»
(po listu “Za ljudsko zmago,,)
lo iv Tirani in s centralo nove petrolejske čistilnice. S tem daljnovodom bodo te centra'e dobavljale elektriko Tirani, El basanu, Mestu-Staljin, Ruibiku, Bulquezi, Draču in drugim mestom in industrijskim podjetjem. Z izgradnjo nove hidrocentrale bo albanska električna proizvodnja 41 krat višja od leta 1938.
BOLGARIJA
Industrijska in obrtniška proizvodnja Bolgarije leta 1951. se je znatno .povišala v primeri z 1950. Električna proizvodnja za 27,4 odist. višja, premog 8,2 odst. višja, železo 60 odst., baker 58,4 odst., orala na traktor 115 odst., kosilni stroj: 152 odst., električni -motorji 28,2 odist., železne cevi 25,3 odst., obutev 15,6 odst., milo 50,8 odst., porcelan 50,8 odst., steklo 41,4 odist., bombaževine 20,5 odst., riž 79,4 odst., olje 42 odst., sladkor 114,6 odst., olje 34,1 odst., tobak 21 odst., meso 8,7 odst.
POLJSKA
Poljski livarji ibodo prav kmalu začeli izvrševati svoje delo s pomočjo televizijskih aparatov. Sedeli bodo v čistih in prezračenih kabinah, daleč od vročine, par in prahu in bodo vodili delo, preučujoč njegove razne faze preko televizijskega platna. Tudi študenti medicine bodo lahko v kratkem sledili raznim kompliciranim operacijam in eksperimentom preko televizijskih aparatov. Načrti za napeljavo televizije so že bili preizkušeni in v kratkem jih bodo začeli uresničevati. Prvo televizijsko postajo bodo postavili prihodnje leto v Varšavi. Drugi dve pa bosta postavljeni na koncu šestletnega načrta, t. j. do 1955. v Varšavi in Katovicah.
MADŽARSKA
Mestni poštni urad Budimpešte je javil, da je bil prve dni februarja postavljen 90.000. telefon v hiši tiskarskega delavca. V času Osvoboditve, t. j. pred sedmimi leti je Budimpešta imela le 16.000 telefonov. Na koncu It ega deta jih 'bo imela 102.000.
BUDAPEST — V letu 19-51 je industrijska proizvodnja Madžarske za 30 odstotkov presegla ono iz leta 1950. Letni industrijski plan je bil izveden s 103,4 odstotkov. Najbolj se je zvečala proizvodnja težke industrije 'in sicer za 37,7 odstotkov v enem letu.
L. R. KITAJSKA PEKING — Nad 10 milijonov kitajskih kmetov v vzhodni Kitajski se je to zimo vpisalo v zimske šole, kjer se uče pisati in brati ter drugih o-snovnih znanj.
UREDNIŠTVO
UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
PODLE MAHINACIJE PROTI SLOVENSKI MANJŠINI
Država mora vzdrževati slovensko šolo v Krminu
Ustava določa za pripadnike nacionalnih manjšin enake dolžnosti in pravice kot ostalim državljanom - To bi morali upoštevati današnji oblastniki!
Mnogo se je že pisalo in govorilo o usodi slovenske šole
v Krminu, toda oči vidno premalo. Kot je znano, -so oblasti pred več meseci razpustile slovensko šolo v mestu. Ta u-krep so utemeljile z izgovorom, da je za slovenske otroke Krmina in okolice dovolj šola na Plešivem. Jasno je, da se je takim absurdnim izgovorom in utemeljevanjem skrivalo nekaj drugega, namreč za vsako ceno onemogočiti slovenskim
otrokom iz Krmina, da Ibi še nadalje hodili v slovensko šolo.
Zaradi zapretja so romale številne delegacije slovenskih roditeljev najprej h k mlinskemu županu, nato ik šolskemu proveditorju v Gorico in bog-sigavedi 'kam še. Povsod so delegacije naletele na enake ali podobne izgovore. Končno si je pa izmislila višja oblast nekaj popolnoma novega. Očlvidno je to storila zato, iker se je naveličala sitnarjenja 'staršev, ki
Poslanska zbornica v Rimu podaljšala agrarne pogodbe
Titovski agenti grozijo števerjanskim kmetom, ki sodelujejo s Confederterro
GORICA — Confederterra sporoča:	Rimski parlament,
na zahtevo komunističnih in socialističnih poslancev je 25. marca t. 1. -podajšal agrarne pogodbe, ker so še v teku razpravljanja o 'Zakonskih osnutkih agrarne reforme. Zaradi tega so vise neupravičene odpovedi pogodb neveljavne. Toliko v vednost zainteresiranim polovinarjem, kolonom in najemnikom.
Ronki — Pred nekaj dnevi je zemljiški magnat Blasig iz Ronk preklical pogodbo s po-lovinarji, ki obdelujejo njegova polja. Tako bi morali ti po. lovinarji o Sv. Martinu zapustiti polja, ki jih obdelujejo že leta in leta. Svoj preklic utemeljuje magnat Blasig z dejstvom, da so polovinarji zahtevali uvedbo novega pravilnika s pravičnejšimi pogoji.
Iz Brd pa poročajo:	Tudi
bhiški kmetje z veliko pozornostjo sledijo potek bohbe polo-vinarjev. Brici razumejo, da brez borbe ni mogoče preprečiti nadaljnjega prekomernega
izkoriščanja po zemljiških magnatih. Po prizadevanju Con-federterre so nedavno popravili več kolonskih hiš v Brdih.
Naj omenimo še vest, ki smo jo ddbili iz Steverjana: Titovski agenti v zadnjem času grozijo tistim števerjanskim kme-tom-kolomjim, ki so se obrnili na goriškp Confederterro. S svojim podlim dejanjem so ti-tovci še enkrat pokazali, da so resnični hlapci tudi velikih zemljiških magnatov, ki so po večini italijanski šovinisti.
Zgodba
o 40 milijonih lir
KRMIM — V sredo je bila pri krminskem županu skupina brezposelnih deiavcelv. Ob tej priliki je župan obžaloval dejstvo, da ni prišlo do javnih del, za 'katera je bilo nakazanih 40 milijonov Ur. Prizadeti 'brezposelni so mu pa stavili razna vprašanja, ki so ga le spravila v zadrego. Priznati je moral, da so bile vse govorice o milijonskih nakazilih le zgolj navadna propaganda
so resno zaskrbljeni zaradi prekinitve pouka med šolskim letom. Slovenskim roditeljem je svetovala, naj kar sami poiščejo primeren prostor, v katerem; bi se 'dalo improvizirati zasilno učilnico; za učnio o sebo ipa, da bo poskrbela ona. Seveda bi to morali vzdrževati roditelji sami, kar predstavlja že višek nesramnosti.
Tudi do tega je prišlo. Slovenski roditelji so poiskali prostor, toda že /po nekaj dneh jim ga lastnik ni hotel dati na razpolago, izgovarjajoč se, da se boji morebitnih posledic. Morda mu je ikido že grozil?
Taka je torej žalostna zgodba o slovenski šoli v Krminu. Za prepotrebno šolo, :ki jo je na podlagi državne ustave vlada dolžna nuditi nacionalni manjšini joi denarja. Učno moč bi si morali vzdrževati sami zainteresirani starši, kot da bi ne bili enakopravni državljani. Pač pa je dovolj denarja za nepotrebno in klavrno oboroževanje. O tej zadevi 'bomo še spregovorili.
Na to naj odgovori Miklusova
Iz Pevme smo prejeli sledeči dopis:
Titovka Kalka Miklus, ki stanuje v naši vasi, je po svojem povratku iz Jugoslavije napisala članek za «Sočo». V njem pravi, da občuduje realizacije diktatorja Tita. Zares, korajža velja!
Toda v članku ni opisala, kako živi njen sin Herman, ki je že večkrat izrazil željo, da bi se vrnil na svoj dom, kar ni prav za prav več nobena skrivnost za Pevmčane. Prav tako ni niti z besedico omenila dejstva, da se je njen drugi sin z uso družino vrnil v Pevmo in da se je razočaral nad razmerami, ki vladajo v Jugoslaviji.
Kaka} ni pisala Miklusova o vsem tem?
Skupina vaščanov iz Pevme
Velika kriza
v lovarniSAFOG
Gorica — Zgrešena politika rimske vlade do naše industrija je vedno bolj občutena. Zaradi nje delajo v montažnem oddel-
ku tovarne SAFOG v Gorici komaj po 24 ur na teden.
Pred kratkim je vodstvo tovarne poslalo dva člana notranje komisije v Rim z namenom, da bi izposlovali nova naročila. Kakšna ironija! — Seveda se je s tem dejanjem skušalo popolnoma otresti soodgovornosti zaradi kritičnih razmer, v katerih se nahajajo delavci. Toda poskus ni rodil zaželenega sadu. Odposlanca sta se vrnila iz Rima praznih rok. Tako se je zgodilo pretekli torek nekaj doslej neobičajnega. Vodstvo tovarne je sporočilo delavcem montažnega oddelka, naj ostanejo ves teden doma. To je .storilo 5 minut prodno so zapustili tovarno.
Tako zadržanje vodstva tovarne i nlibernisikih predstavnikov notranje komisije je povzročilo razburjenje med prizadetimi delavci.
Federacija KPI v Gorici o tržaških dogodkih
TRST NE SME POSTATI
drugi Hong - Kong ali Ismailija
Po znanih in resnih dogodkih, do katerih je prišlo v Trstu 20. in 21. marca, je tajništvo goriške federacije KPI poslalo posebno pismo vsem poitičnim strankam in organizacijami. V pismu jih vabi k široki akciji za zaščito temeljnih svoboščin Tržačanov.
V omenjenem pismu tajništvo federacije KPI tolmači, kdko je prišlo do dogodkov, do nc-vh omejitev svobode besede, tiska in manifestacije in do kolonialnega zadržanja policije. Do tega je prišlo zato — tako nadaljuje pismo — ker sedanjim okupatorjem ni po volji motenje atlantskih načrtov. Njim gre predvsem za to, da ohranijo v Trstu svojo po-litično-strateško vojaško bazo.
Do sedaj nam še ni znano, ali so odgovorile stranke, katerim je bilo pismo naslovljeno.
Tudi pokrajinski odbor Pai-
DOPIS IZ ŠT ANDREZ A
PD o Oto n Zupančič» titovsko zbirališče
STLAlNDREiZ — Svojčas je bilo znano naše prosvetno društvo «Oton Zupančič» ne le v ožji, temveč tuldi v širši gor1-šfci okolici. Vanj so bili včlanjeni najboljši in najnaprednejši ljudje, ki prebivajo v Standrežu. In ne le da so bili včlanjeni, temveč so se tud: aktivno udejstvovali na prosvetnem polju. Danes pa vsega tega ni več. Titovski agenti so spremenili društvo v leglo šovinizma in provokacij.
Pred nedavnim je bil otvor-jen nov sedež omenjenega društva. Na otvoritveno svečanost /pa so titovski aktivnsti povabili le sivoje pristaše in simpatizerje, ne glede na to, ali so člani društva ali ne; niso pa povabili številnih demokratov, ki so člani društva. Med nepovabljenimi je tudi tovariš Boškin Jože, član odbora omenjenega društva,
Ta pristranost jasno kaže,
kako se titovski agenti poslužu jejo prosvetnega društva za širjenje svoje propagande in za podžiganje šovinizma, sovraštva ter razdora v vasi. O-benem ta pristranost očitne potrjuje dejstvo, da njih društva nimajo nobene demokratične podlage.
KM je zborovala v Gradiški
GORICA — Preteklo nedeljo je zborovala komunistična mladina iz vse igoriške pokrajine v Gradiški. Olb tej priliki so bili nagrajeni najboljši mladinci. V imenu slovenske mladine je govoril tov. Karel Mavrič iz Krmina. Poudaril je, da sé bo slovenska mladina ramo ob rami iz italijansko mladino še nadalje borila proti titovskim provokatorjem, za mir in za spoštovanje nacionalnih pravic Slovencev
tizanov miru za Goriško je izdal poseben proglas v zvezi s tržaškimi dogodki. V tem proglasu je zlasti ožigosal dejstvo, da uvajajo okupatorji v Trstu prav tak kolonialni sistem kot v Tangerju, Hang-Kongu in v Ismailiji. S sfvpjim zadržanjem so okupacijske Oblasti dokaza !e, da so pripravljene zoperstaviti se vsakomur, ki bi poskušal motiti njihovo atlantsko politiko ter politično in vojaško zavezništvo s Titom, ki je kriv zločinov v coni B.
Na koncu vabi proglas partizanov miru k borbi za zaščito demokratičnih svoboščin tržaškega prebivalstva, kar bo prav gotovo v veliki meri služilo ohranitvi miru.
Titovski šofer grozi Štandrežcem
STANDRE2 — Ni slučajno, da obdolžujemo titovce, da so navadna teroristična banda, ter da zato vedno bolj izgubljajo tla med slovenskim prebivalstvom v obmejnih vaseh. Titovski agenti iz centrale v ulici S. Pellico se poslužujejo pri svojem delu predvsem groženj, videč, da na drugačen način ne opravijo nič. Med agente, ki so najbolj aktivni v tem nečednem poslu, spada tudi nek titovski šofer. Pred kratkim se je ta žalostna figura skušala posebno prilizati svojim gospodarjem s tem, da je grozila prebivalcem Standreža, zlasti vaščanu Nanutu Zorotu, proti kateremu je izrekla naslednje besede: «Le pazi se, kajti, ako ne morem škodovati tebi, ki živiš tu, prav lahko škodujem tvojemu bratu, ki živi v Jugoslaviji!» Nekemu drugemu vaščanu pa je grozila z vesedami: «Le pazi se, sicer ne boš več obdeloval svojega polja v Jugoslaviji!»
Svetujemo titovskemu šoferju, kakor tudi vsem ostalim njihovim agentom, naj si nikar ne delajo iluzij, da bodo na tak način, kakršnega se poslužujejo njihovi kolovodje v Jugoslaviji, vpregli naše ljudstvo v svoj po-gubnosni voz.
i/fMhed po pofteieijifi
BAZOVICA
V Bazovici je večje število žena in deklet, ki pletejo do! ge barvane niti rauje v kite razne širokosti in dolžine. To delo vršijo žene zaradi skrajne bede, da s tem zaslužkom povečajo svoje revne družinske dohodke. Obširnejši članek o pogojih dela in skrivnostnih delodajalcih smo objavili v «Delu» pred približno dvema mesecema. Žene pletejo rafijo v prostem času, največkrat pa v večer n ih urah, ko opravijo hišno delo. Kdo so, pravi delodajalci, se še do danes ni zvedelo. Enkrat tedensko pridejo v naše vasi osebe, ki se nič rade ne predstavijo in ne povedo, kdo jih pošilja. Ženam le -izročijo niti rafije ter sp čez teden dni vrnejo, spleftene kite dvignejo ter izročajo drogo delo. Iste osebe tud, plačujejo ženam (če sploh
opazuje ves ta direndaj v| zil, tankov in vojaštva, mu zdi, 'kot da smo v Korč| in ne na STO.
Naša 'krajevna celica Ki je, kot vsako leto, tudi let ’ sklenila, da bodo partijci p magali z udarniškim delo-abdelati zemljišča revnpol? družinam, ki nimajo svojcar delovnih moči.
Morda bodo prav zaradi t
ga visokega čuta soiidarnos
naš
.vili
ki veže komuniste z vsemi p stenimi vaščani, liparji 1° bolj sikali svoj struip in :z s 1 zvijali kot gad v poslednjo ™ krčih. To velja posebno ti l ega, ki smo mu salešr. komunisti in demokrati p ra C1 1 trn v peti.	lm'
lahko rečemo, da je to plačs). Začetnica lahko naredi 3 do največ 4 metrov rafije na uro, ibolj ivpeljane pa 7 do 8 metrov. Plačujejo jih na podlagi spletene dolžine in suine. Za najbolj ozke dobijo 7 lir in pol na meter, za najbolj široke pa 13 lir na meter. Iz tega je torej razvidne, da naše žene dobijo za uro dela 30 lir, redko kedaj pa 80 lir. Vse zgleda, da so ti skrivnostni «delodajalci» predstavniki ameriške tovarne, ki je bila pred kratkim otvorjena v Trstu in ki izdeluje čevlje iz rafije. Stevilr.e žene so že zapustile to delo, ker njihov trud še zdaléka ni bil poplačan. Ti gospodje se ne bi smeli igrati z bedo in pomanjkanjem našega ljudstva, mar-več bi jim morali za njihovo delo im trud primerno -plačati.
m,rn.i n —i
Ze nekaj tednov se iz Lo-njerja nismo oglasili. T citerai mislim napisati nekaj o vodni napeljavi pri nas. Mnenja smo, da bi bil že Slkrajni čas, 'da bi se pri nas ipósta-stavile vodne cevi, t. j. da bi se napeljala voda v vse hiše. Ze leta in leta morajo Lo-njerci, posebno ipa ionjerske gospodinje po vodo do precej oddaljenih vodnih pip. To težavo oibčultijo predvsem, ko morajo prati perilo. Takrat rabijo mnogo več vode in ni praiv lahka stvar ,nos-iti večkrat in nekaj sto metrov polno vedro vode na glavi. Pa ne samo da je Lonjerceim treba napeljati vodne cevi do hiš. Lonjerskim gospodinjam jè treba zgraditi tudi pralnico. Pralnica je v Lonjerju ravno talko nujno potrebna, kot je potrebna napeljava vode. Zato naj občinska u'pra va stori tvse potrebno, da se v najkrajšem času napeljejo vodne cevi Iter zgradi lonjerskim ženam primerna pralnica, To je 'zahteva vseh Lo-njercev -in tržaška občinska uprava mora in lahko ustreže njihovim zahtevam.
Dopisnik L. M.
SALEZ
Po 'še precej mrzli zimi se naglo bliža pomlad. Prišel je ugodni čas, da si naši kmetje obdelajo svojo borno zemljo. Zaradi tega je po poljih in vinogradih vse polno pridnih delovnih rok, ki hitijo in si prizadevajo, da bi v lepem vremenu zorali, posejali in posadili.
Vprašanje pa je, /kakšna bo letina? Steoro vsako letto' namreč pritisne is uš a ter uniči večino pridelka.
Naše 'kmete pa ne tare samo ta skrb. Skoro vsakodnevni vojaški manevri povzročajo več škode kot vse vremenske neprillke. Tako vidimo, da si naša občinska riprova po eni straini prizadeva pri VU za razširitev in izboljšanje vaških poti, po drugi strani ipa imamo tanke in druga vojaška vozila, ’ki te poti sproti kvarijo tako, da so ponekod' islabše kot prej.
To pa še ni vse. V vseh vaseh zgoniške občine so postavljena vidna obcesltna znamenja oziroma talble, ki opr* zarjajo vozače, da je treba zmanjšati 'forzino na 15 km na uro. Vojaški vozači pa se za ta opozorila seveda prav nič ne zmenijo in drvijo skozi (vas s tako brzino, ki predstavlja posebno za otroke stalno nevarnost. Ko človek
iloži
Njemu bi svetovali, naj iajn rajši zanima za svoj pokll!ensj ter pusti pri imiru zade*rsju zgonišse občine, ki ga nini en( ja kaj brigati in ker pr a, ^ gotovo ne potrebujemo taV bc «visoke izobrazbe». Saj cemo3 nekateri bralci «Demokrat cije» priznavajo, da je lipaj- ln: ski pisun zelo slab pren»ijan Prej par meseci je že sanjimh o «razkroju KP v Zgonik^ p tako, da bi moral v zadijpnec številki «Demokracije» že -pj0 sji ročati o «smrti in pokof enc KP». Toda revček je mor ina vso 'žalost pogoltniti vji-h sivcije laži in klevete, ki ji vs je spisal pred par meseci niti d račun dobrih in poštenih t^il vari-še/v naše občine. h isii
Sicer je skušal tudi v zaristi nji «Demokraciji» črniti ihokr katere naše tovariše, ki j q2 in bodo ostali tudi v bod l(je] če zvesti svojim idejam !ga bodo kot taki še dalje delio a vaii za dobrobit vse občina 5g
Kiparskega člankarja ,enak razjezilo, ker je videl, da ji de je mladina tudi po naših V piseli veselila na pustni večeriva Pri tem je videl seveda s' obl mo «k orni ni' ormi ste», čepr#atir Iso bili — in to posebno ■ -Zgoniku — vsi mladeniči sk^ tt pa j. Ks.r se tiče njegovih hte» čitkov glede sltroškov avto, naj se nikar ne bri^ra' ker ni šel iz njegovega pa niti počen groš. Kar jg tiče pomoči prizadetim bras,,.' tom v Sloveniji, so pa v-)rav vasi naše občine poteaz3|tlerr svoje dobro in plemeni']^, srce. Vsak je prispeval tlj svojih močeh.
In to prav na pobudo. k!Va_ munistov.	iVe ■
Vaški dopi;n:k;èas
Ven; Prič
________________i p:
Sledi
Začeli smio 'poljska del Pre Naš krasile i kmet -se mora VSt*st; ko truditi in delati, če ho' Zač imeti vsaj toliko prideikai £9° se lahko preživi čez vse let kul Zato mu mora biti nara'e s! precej mila. Ze nekaj let ? Zv od kar dola našim temetoi"ltev velike preglavice koloradska hrošč, ki ga kmet le s teža' ,z uničuje in ki :se iz leta v ld°šni vedno bolj širi. Ta ipogub^95 nosni škodljivec je posebroonl' nevaren za krompirjeve n116 ’ sade, paradižnike in mela'6 01: cane. Naši kmetje se pritožs-~_, jejo, da se niso uporabila pt imerna 'Sredstva za njego' uničenje. Vsekakor bi bil dolžnost tukajšnjega Krneti-skega inšpektorata, da voi odločnejšo bOPbo za uničen! koloradskega hrošča in na 1 način razbremeni naše^ kmeta vel -kih skrbi. Kmeti; ski inšpektorat maj zato p'-maga pri uničenju tega n1 varnega škodljivca, ker njegova dolžnost, da skrt za razvoj našega kmetijst' ter vsestransko pomaga n: šim temetemi pri vseh vpr-šanjih in problemih.	1’ez/c
G. R. °dou
fio V
o taza
ŠEMPOLAJ
ojfcj
li
I1
Sv. K«IZ
čaue
Ponovn > bomo napisali n‘ e,a kaj o stanovanjski krizi !>,}<<p nas. To je že več časa za n^J b' eden izmed najbolj pereč1 ^J1! problemoiv, za katerega I, / se tukajšnje oblasti jirajbil° malo zmenijo. Res je, da Zov’ tržaška občina lansko zgradila 3 'stanovanjske v kateri so po 4 stanovanj1' Je Toda vse to še zdaletea i1; zadostuje dejanskim po‘. (et P barn, ki jih imajo Križal' Poil Danes imamo v vasi, reci lJub piši, nič manj kot 40 druzii,Uan. ki nujno potrebujejo stanov ^ojc nja. K temu številu -pa m1’ tak ramo pripisati še one, ki pi ‘to bivajo v neprimernih stabbi vanjih in ljudi, tei se zar4T°čc pomanjkanja stanovanj rJe»a morejo -poročiti. Od nikodfle»a ni izgleda, da bi se kdo P1"0- t zanimal ali pa na kakršne» koli način rešil stanovanjsl* sku; vprašanje. Ljudje iz druj’^Po krajev pa kar «vrejo» v n;i-Te. vas. Število prišlekov se - ^ b zadnje čase znatno povečalf°ilt posebno visoko število je gunicev. Tržaška občinska |!tbh'a prava in z njo vred sam župan Bartoli bi se mora1} to
mallo -več brigati za nujne P r ki
trebe svojih občanov. Aili n $e je Itržaška občina mnenj-'^tf da je z gradrio treh stanova1} °bi. s k ih 'hiš v Križu rešla stipai novajsko krizo pri nas? N‘j e 8 s /tem ni še zd'alelka reš- ' „ u
L' K
nje. Za 40 družin, ki čak 1 J’*'1 na primerna stanovanja, P-1 L0 ra občinska uprava pois kri ^ nij ter jim v najkrajšem času vili na razpolago primeri1 stanovanje.	L °d
g. s-n
^ogl
so
1KCIJA
OSREDNJI KULTURNI DOM V TRSTU
dica K
udi .Leti
rtijci p	-------------------------------------------------------------------
Tl 010'
revnPolžnost vseh Slovencev je, da se aktivno vključijo v to važno akcijo, o svojcar bo prisililo VU, da bo popravila po fašizmu prizadeto škodo
:aradi t darnos
naši zadnji številki smo vili skupno uradno poro-
se..n p razgOVOru predstavnikov »p1 hi ' slovenskih kulturnih sku-vledniZ imaioriem Kellettom kot ijf ,bnim pooblaščencem ge-
sfono j salejl
»la Whitelawa, v celoti smo ,. učili tudi spomenico, ‘ki so 1 p,a imenovani predstavniki lložili ZVU in 'S katero za-l: Ml lajo zgraditev Osrednjega 'j Pi;kllensiCega kulturnega doma
zade*rstu.
'a nim^ enotna akcija vseh sloven-er pri skupin je velikega pomerilo taV borbi za narodno enako-Saj cemo5t tržaških Slovencev, emokrtt na področju kulture, je lipi (najbolj občutimo za.po-premjjanje s strani vojaških in e Sanjinih oblasti. Predvsem je rgonikiiè p0 ]etu 1945 prišlo do zadnpnega nastopa vseh .Struj, » že p o se obvezale, da bodo vo-pokaf enotno tn dolsledno to bor-2 mor dokler ne bodo uspele v niti Vji-h upravičenih zahtevah. ’• k* il vse pa je ipri tem važno -seči iijti dej sit vo, da je ta borba enih tiskih Slovencev deležna h simpatij in podpore Kc-i v zahi,stične partije STO, vsega niti teokratičnega gibanja na na-, ki i Ozemlju in s tem najšir-v bod delovnih množic italijan-;jam ga prebivalstva. Demokra-je deho gibanje 'S svojo KP na občini se prav dobro zaveda, da rja enakopravnostjo Slovencev l, da h demokratične in človečan-išili v pravice vsega tržaškega i večAivalstva, katere okupacij-eda si oblast vedno bolj omejuje čepr^atira. sbno ■,
iči s k' mora ugoditi ;ovih htevam Slovencev
,‘HPZ je zveslta svojim de-atičinim tradicijam in na-kulturi, vise od leta od
:ov
! brfM
ždni
6 zahtevala
ido kL
br - «.aiuevaia uu pristojnih v:'as'ti priznanje popolne ena-
0	caza?ravna3ti Slovencev na na-
nern’ jezikovnem, šolskem val j;^turnem .področju.
odgovorne oblasti niso tazale tedaj nobenega razu-vanja za te upravičene za-.. . 've tržaških Slovencev.
basoma pa iso Itudi ostale Venske skupine prišle do Kričanja, da je mogoče do-i pravice le z odločno in ^edno akcijo. Tako so se
1	del Pred dvema letoma sestali ora vfdstavtniki vseh iskupin, da e hoi začeli in izvedli skupno lka< f1»0 za zgraditev Osrednje-se lei kulturnega doma. Sipirva sc nara'e ‘kkuipine posamič vložile
jet j 2VU svoje vloge z gornjo metuljevo. Te prošnje pa iso bile iradshSa za drugo zavrnjene, vsa-teža' 2 drugačno utemeljitvijo; v le°šnja naše -SHPZ pa še do ogub^63 mi dočakala odgovora. osebi^°nlčno so morale vse sku-ve n116 uvideti, da anglo-ameri-ndelai6 °blasti sploh ne bodo upo-ritožtes^^^^ _____________
jegov petrolej
i bi-	___________
imeti-
š te vale zahtev posameznih skupin in da je edino jamstvo z 1 uspeh v odločni skupni akciji, podipil.i od vseh Slovencev in od italijanskih demokratičnih množic. Po dolgem oklevanji, je bila sestavljena skupna spomenica, v kateri se v imenu vseh Slovencev zahlteva od ZVU, naj zgradi v središču mesta iz javnih sredstev Ored-nji kulturni dom, ki naj odgovarja vsem kulturnim potrebam slovenskega prebivalstva cone A.
Demokratični Italijani bodo podprli akcijo
Ko se je 1‘9. t. m, zglasila delegacija na ZVU, je g. Kel-letta najbolj presenetilo dejstvo, da so v njej zastopane vse slovenske (politične sltruje. Na njen protest, da ini bila sprejeta ipri gen. Whitelawu, je major Kellett pojasnil, da ga je g. Whitelaw pooblastil za razgovor e delegacijo, o poteku katerega ga ;bo moral podrobno obvestiti, nakar bo delegacija sprejeta tudi pri njemu. Nato je delegacija podrobno obrazložila sedanje s tani e Slovencev, ki se vleče že od 1945 dalje in se do danes kljub mirovni pogodbi ni prav nič zboljšalo, da celo poslabšalo. Slovenščini ni priznana pravica uradnega jezika, kolt predvideva pogodba; poleg fašističnih zakonov, ki prepovedujejo rabo slovenščine v javnem življenju, na sodišču celo pod pretnjo kazni, je ZVU izdala prosi ul i ukaz št. 1-83, s katerim se prepoveduje raba na šega jezika v tržaški in milj-ski občini ter sramotno zapostavlja v ostalih občinah. Slovenska šola ni enakopravna italijanski po zakonu, ne dejansko; še danes .nima svojega organane,ga načrta, učne moči pa nimajo stalne namestitve. Najbolj ipa se občuti zapostavljanje Slovencev na področju kulture. Do danes še n liso bile popravljene krivice, ki nam jih je .prizadel fašizem; namesto da bi nam vrnili. po fašizmu odvzelie prosvetne diomove ter nam povrnili prizadeto škodo, ki sega v milijarde lir, pa n iti vojaške in civilne oblasti odvzemajo še one domove, ki jih je naše Ijudbtvo po osvoboditvi ponovno priborilo.
Ko mu je delegacija tako utemeljila nujno potrebo pt, zgraditvi osrednjega kulturne-ga doma kot prvega ukrep:-, za popolno popravo prizadeti!» krivic tržaškim Slovencem, je v imenu vseh .petih skupin izjavila, da so vse te skupine odločene voditi borbo za slovenski kulturni dom do kraja ter da ne bodo prej odstopile
od skupne boribe, dokler ne bodo dosegle svojega cilja.
Pooblaščenec višjega oficirja za cijvilne zadeve p-ri ZVU je obljubil, da bo o razgovoru podrobno poročal g. Whitelawu, ki bo — kot je obljubil — po preučitvi poročila osebno sprejel delegacijo, sestoječo iz vseh petih predstavnikov. Kljub neštetim dosedanjim razočaranjem gojimo demokratični Slovenci veliko upanje, da bo ZVU končno le sprevidela obupno stanje -Slovencev na Tržaškem ter pristopila k reševanju osnovnih naših zahtev. Narodna in demokratična dolžnost vseh tržaških Slovencev je v današnjem času, da se mobiliziramo okrog vprašanja Osrednjega slovenskega kulturnega doma ter da obl vseh (prilikah in na vse načine zahtevamo izpolnitev te naše zahteve. Prav tako pa računamo od vseh demokratičnih Italijanov, da.nas bodo v tej pra» vieni zahtevi z vsemi svojimi močmi podprli.
Ob 8. obletnici usmrtitve 4 mladincev v ul. D’Azeglio
28. marca je poteklo osem let od mučeniške smrti štirih tržaških mladincev Sergeja Cebrona, Giorgia De Rosa, Livia Stocchija in Remigia Visinija, ki so jih nacistične pobesnele zveri iz maščevanja obesile na pročelju požgane garaže v ulici D’Azeglio v Trstu. Zveri so mislile, da bodo s tem dejanjem prestrašile tržaško delovno ljudstvo, ki se je z vso odločnostjo in resnostjo borilo proti njim. Toda zmotile so se. Dosegle so ravno nasportno od tega, kar so pričakovale. Tržaška mladina je, videč grozodejstva tujih nasilnežev, še bolj stisnila pesti in se zaklela, da ne I bo odnehala, dokler ne bo sovraž-
nik strt in popolnoma premagan. In tako je tudi bilo. Danes se tržaško demokratično ljudstvo s hvaležnim srcem spominja svojih herojev, ki so šli v junaško smrt zato. da bi drugi živeii lepše in srečnejše življenje.
* * *
Ta teden se tržaški borci osvobodilne borbe spominjajo junaške smrti štirih tržaških partizanov in sicer Marijana Cossutte, Slavka Briščka, Flavia Lazzarinija in Fausta Duše ja, ki so padli v neki veliki borbi v Sloveniji. Slava njim in vsem borcem za boljšo bodočnost človeštva, za bratstvo med narodi in mir!
NOVA PREMIERA LJUDSKEGA ODRA
izpod vešalv Kinu ob morju
«Ljudje, ljubil sem vas, bodite Fučika, budni!»
S temi besedami je zaključil mladi češki antifašistični borec Julij Fučik svoje zapiske, ki jih je pisal sredi zasliševanj in mučenj v zloglasnem gestapovskem zaporu na Rankracu v Rragi. Ro zaslugi vrlega jetniškega paznika so se nam ohranili kot vedno živ in neizpodbiten dokument brezmejnega .trpljenja milijonov in milijonov mož in žena, mladeničev in mladenk, celo otrok, ki jih je brezvestna mešetarska drhal zapadnoevr epskih politikantov pahnila v nacifašistične ječe in koncentracijska taborišča, da si za nekaj uric obdrži svojo oblast, vedoč, da jo bo nekoč morala izpustiti iz rok.
Prav je, da se danes, ko skušajo iste temne sile in iz istih razlogov ponovno pahniti človeštvo v nov svetovnipokoj, zatekamo k izročilom naših nesmrtnih mučenikov, ki so nam s svojo krvjo zaznamovali pot, po kateri naj hodimo, ne oziraje se na barvo kože, ki jo imamo, in jezik, ki ga govorimo, da se rešimo sicer neizbežne propasti.
Ljudski oder, dosledni glasnik napredne slovenske odrske umetnosti, nam je zato prikazal 25. t.m. v Kinu ob morju, dramatizirano i°ro v petih slikah «Izpod vešal». Avtorja tega dela, Julija
mladega voditelja KR CSR so 8. septembra 1943. leta usmrtili hitlerjanci v Berlinu, potem, ko so ga skoraj poldrugo leto trpinčili, da bi iztisnili iz njega priznanja, ki so jih želeli.
Pomen Fučika in veličino njegove žrtve je v uvodu k igri obrazložil tov. Karlo Bernetič. H koncu svojega nagovora je pozval vse Slovane in Italijane STO, da vstopijo v družino partizanov miru, zato, da preprečijo novo svetovno krvoprelitje.
Ob zvokih znane Smetanove glasbe «Na Vlast» je nastopila nato v senčni sliki preddejanja Fučikova žena Gusta (Ditka Ivanova), ki je tolmačila moževo usodo in nastanek njegovega literarnega dela. Njena silhueta na platnu je bila zelo učinkovita.
V prvi sliki nas je osvojila prijetna toplina Marijinega glasu (Dana Marjonova). Tragični ton njene bojazni pa se nam ni zdel
dolžnosti poedinca do družbe, ki jo pomaga graditi. «Zàl mi je, da odhajaš!» mu z največjo ironijo razgalja svojo zlobnost oholi Bdhm. «Nisi mi dal niti najmanjšega zadoščenja!...» Fučikova osebnost raste nad komisarjem kot gigant, v svesti, da je stvar, za katero se bori, pravična in da mora zmagati. Ob besedah «Praga bo še lepša, ko vas več ne bo!» se sesuje v nič ves komisarjev svet, kateremu na čast je ubijal, moril, mučil in preganjal. Komisar zapusti ves prepaden Fučikovo celico.
Se slovo z ječarjem. Fučika odpeljejo. Domovini, ki je več ne bo videl in vsemu človeštvu zapusti svojo oporoko, svoje poslednje pisanje, ki je danes žal bolj aktualno kot je bilo včeraj in dosti manj kot bo jutri. Sončni žarek mu je za vselej u* gasnil. Nas in naše potomce, pa bo grelo njegovo sonce, ki ga je. hotel pred smrtjo še enkrat vzre-
KAJ JE POVZROČILO KRIZO NA TRŽAŠKE A4 VINSKEM TRGU
Premočna konkurenca Tujega vina škoduje domačemu vinogradništvu
V gostilnah, tudi na deželi, točijo po večini tuje vino, dasi je domače boljše in priljubljenejše - Oblasti bi morale zaščititi domačo proizvodnjo z znižanjem trošarine
Večina kmetov na Tržaškem , tom v trgovini in drugje. Z nji-ozemlju se ukvarja tudi z vi- ; mi poplača tudi (zaostale davke nogradništvom, ki nudi poleg j in druge dajatve; obenem pa si živinoreje glavni vir dohodkov nakupi raznih potrebščin zase našim deželano-m za njih življenjski obstoj na -domači grudi. Iz bornih prejemkov od itd-prodanega vina črpa kmetič V zadnjem času se nahajajo dena,r za poravnavo dolgov, ki : naši vinogradniki v veliki kri jih je moral -napraviti med le-1 zi. To izhaja predvsem iz dej-
in za družino kakor tudi razna -semena, gnojila škropila
stva, ker ne morejo prodajati 4830 lir stot, a danes stane vina. Posebno letos je mnogo I že 11.000 lir stot. V tem bežnem kmetciv, ki imajo svoj žlahtni I pregledu pa nismo všteli še vinski pridelek v kleti ter ča- S drugih manjših stroškov, ki j in
irqin n a ‘minrphii«A imrv-n HTv.4■	.	.
imajo vsi vinogradniki ?

Otroška kolonija pri Banih. Skrajni čas, da jo okupacijske oblasti izpraznijo.
ČRNO ZLATO IN NJEGOVA VLOGA
v
iče.
na
lašegi meti o V a n1 er i skr! ijs:'" a n; vph
ISA ISO SE JE «STANDARD OSE»
Polastila ruskega patenta
V Starem veku so že uporabljali črno oljnato tekočino - Od kod beseda «nafta»
S.
1'«ko
0 je orisati petrolejsko r. R. °douino, kajti vse knjige, ki a° Sedaj' izšle, nam jo prtkazu-u drugi obliki; v vsaki de-jgEZB.1 j° oblikujejo po potreban
li njfrid 1941. so v New Yorku iz-:i j- «Petrolejsko enciklopedijo» ki a bi bila popolna, najbolj vero-:reči'st°J>ia in najbolj dokumenti-3 p'N Ker razpolaga z velikim \irS"udom pseudozgodovinskih dola ;j°v> skuša vsem ljudem prtpo-lel ati, da se je petrolejska in-hPstr‘ja začela 29. avgusta 1859, ant le iz 20 metrov globokega ro-a it fizu Titusvuia v Ameriki pri->o‘ Petrolej, p zvezi s tem hva-
iŽay'ubik°UR‘ka Drakeia- ki nai 6i .,i(ja nerazumevanju in zasme-U?1,T 'lJU drugih izvrtal prvi rov. 10%', °:fa (d «Enciklopedija», čeprav «‘noak° tmponentna in tako bo-nimi °Prem!jena z mnogoštevil-3 i>t «dokazi», vsebuje mnogo U'%en°Sti' °slejmo sl n- Pr- samo rlfte a ’r<ll<:ol opazimo, da so to °	Samtb ameriških državlja-
ni:, ’ ta*° da se človeku zdi, da rjie; ZDA m petroleja. UMSaÌno rajši ugotoviti res-sl’ko petrolejske zgodo-
5 4oJabilonsklh in
-NMih se prvič
tAaia
ral
P
i r
sanskritskih omenja gosta Mij-" tek°(ina, ki so jo upo-dziip 1 ^0t Pravilno sredstvo za n . kožne bolezni. Vse kaže, da surovino boljše poznali Me-1 so a nadeli tudi ime,
,nj:Poiree aandanes Gon č oppili,
st-bče‘nUje Sk0zi razkope skai in V;L e plasti, zato so ji nadeli , Ilcu <<nafta>>. kar v njihovem je-r pomeni pronicati. V IV. st. , ■ P d i T1 segai° spisi grškega zgo-
rK°panafti-
ki
nosi. Medi so da ta tekočina
Pbinar.
L ja Herodota, ki nam govo-Latinski pisatelj
b' caa/
rST iern.
|T|
nam opisuje, kako se je v°dila trgovina s petro-
^ 'Sen a Jddi Kitajci, ki so se
znanosti
na izkazali
Ji s o hiM Pred drugimi narodi 1 stl° delaven in bistro-
umen narod, so že daleč v Starem veku spoznali razne petrolejske lastosti in ga uporabljali v različne svrhe. V kitajski jar-makoteki pa je bil petrolej popolni vladar. Ni bilo bolezni, ki je ne bi zdravili s petrolejem.
Stoletja so šla svojo pot. Prišel je Srednji vek in še vedno so prebivalci Evroazijske celine rabili to danes tako važno surovino samo v zdravilske namene ali tu pa tam za razsvetljevanje stanovanj in, kjer so bili ljudje bi-stroumnejši za kuhanje. Tako so n. pr. delali v kavkaških deželah, kot nam poroča beneški trgovec Marko Polo v svoji knjigi «Milijon».
Iz te knjige oglejmo si stavek, ki zanima to našo zgodovino
«V nekaterih mestih pri geor-gijski meji so vrelci, iz katerih uhaja olje, ki ni dobro za jedi, ampak ga rabijo kot gorivo. Iz najoddaljenejših krajev dežele pridejo sem in ga izvozijo na stotine in stotine pudov.»
Iz leta 1543. pa je prvo poročilo o ameriškem petroleju. Takrat je špansko brodovje poa poveljstvom admirala De noto priplulo do obale Teksasa. Tik ob obali so španski mornarji opazili nad morsko gladino temno in gosto tekočino, ki jim je pomazala ladje. Ko so izstopili, so videli, da isto tekočino rabijo domačini v najrazličnejše svrhe in ko so sami spoznali, da je res uporabna, so jo imenovali «copč».
Stoletja so minevala in leta 1784. je švicarski iznajditelj Argani brevetiral prvo petrolejsko svetilko. Ljudje so tedaj začeli verovati, da ima petrolej pred seboj lepo bodočnost. Zato so se začela raziskovanja na tem polju. Leta 1823. so podložniki grofice Panine Vasilij, Gerasim in Makar Dubinin našli nov način destilacije in pridobili iz nafte petrolej. Proces destilacije in razlago svojih inštrumentov in kotlov so ponazorili v dveh pismih, ki so ju poslali tedanjemu
kavkaškemu gubernerju. Triindvajset let pozneje pa so drugi ruski učenjaki izvrtali prve tri rove pri mestu Bajbata ob kasplški obali. To so bili prvi rovi v zgodovini, toda vse to delo učenjakov ni našlo potrebnega razumevanja pri tedanji carski vladi, ki ji je bilo dovolj tlačiti kmete r
Zgodilo se je tako, da ko je leta 1856. Edwin Drake izvrtal prvi ameriški rov pri Titusville (in tudi pri tem mu je sreča mnogo pomagala, kajti po poročilu «New York Tribune» vsi njegovi poizkusi bi bili brezuspešni, če ne bi bil slučajno našel v globini dvajsetih metrov skalnato razpoko, Iz katere je privrel petrolej pomešan z vodo), so ga vsi proglasili kot pionirja na tem polju. Dubininski način destilacije se je takoj razširil po Ameriki in je kmalu dobil tudi novo ime.
Čeprav so bili brez vsake pomoči s strani države in je bila industrija v carski Rusiji zelo malo razvita in zaradi tega niso imeli možnosti, da bi poskušali in uresničili svoje iznajdbe, so bili ruski kemiki in znanstveniki vedno na prvem mestu na tem polju. Največja in najslavnejša v tej dobi sta bila Mendelejev in A. A. Letni, ki ni bil le teoretik. Letnemu je uspelo zgraditi industrijski kompleks pri Jaroslavu in je iz svojih novih aparatur dobival razne aromatske ogliko-vodike (benzol, silol itd.) vse to trideset let pred enakimi ameriškimi podjetji. On je izdal tudi prvo «Revijo Jiziko-kemičnega društva» 1848. leta v Petrogradu.
Po vsem svetu se je industrija krepila iz dneva v dan. Industrijski kompleksi so se pojavljali eden tik drugega, pojavil se je eksplozijski stroj in potreba po petroleju in mazalnem olju za stroje se je vedno večala.
Raziskovalcu Ragozinu je leta 1880. uspela izdelava takega lu-brilkacijskega olja, kakršnega ni bilo mogoče najti na trgu. S tem oljem se je namreč trenje pri raznih strojih znižalo do ene tre-
tjine. Jasno je, da je nastalo veliko povpraševanje po njem. To pa je škodovalo tovarnam v Evropi in celo v Ameriki. Zato se je razvila velika kampanja proti temu olju in, ker ni uspela, so angleška podjetja začela proizvajati neko olje, kateremu so nadeli ime «Protirusko olje». Toda tudi to ni nič pomagalo.
i. p.
kajo na morebitne kupce. Tržaški trgovci in gostilničarji pa ne kupujejo več domačih vin. Pravijo, d>a so predraga.
Dejstvo je, da se gostilničarji ne zadovoljijo s 30 do 40 lir zaslužka od vsakega litra prodanega vina. Zato raje kupuje-
trgatvijo, mletjem grozdja, s pretakanjem vina itd.
Žalostno je tudi dejstvo, da gostilničarji po naših vaseh le malokdaj točijo domača vina ter da raje prodajajo druga vina, kar jim donaša mnogo
jo furlanska in italijanska vi- večji dobiček. To zelo neugodna, ki so skoraj za polovico no vpliva na razpečavanje do-cenejša od naših vin, povrh mačega vinJkega pridelka, tega pa še močnejša.	| Tržačani imajo že staro na-
ti Itaiiji obstajajo ogromne vado, da ob nedeljah in praz-
nik h hodijo na deželo. Radi se ustavljajo po vaških gostilnah kjer povprašujejo po domačem vinu. Toda tega marsikje na žalost, zjman iščejo. Posebno se .pritožujejo delavci. Trdijo, da prodajajo v pode-že.skih gostilnah navadni brozgo in da je ta mnogo slabša kot v .mestnih gostilnah.
Nekaj smemo z vso gotovostjo trditi, namreč, da bi kaj kmalu izginila kriza z domačega vinskega trga, ako bi n--š:i gostilničarji, zlasti oni ,na proti tej konkurenci brez no-: podeželju, točili predvsem do-bene smotrne zaščite tukajš- mača, pristna vina. S tem bi njih merodajnih oblasti (ki bi ne le Pomagali vinogradnikom morale domač pridelek resno ter pospeševali razvoj vino zaščititi, a tega na žalost še ni- gradništva, temveč tudi usua-so storile?)
Drugi krivec velike krize na domačem vinskem trgu su previsoki Občinski davki, saj je treba plačati po 25 lir davka ;:d VsUkega litra.
Tretji krivec krize so previ-
zsloge vina zaradi zmanjšane ga izvoza. Povrh tega pa se je domača potrošnja v zadnjih dve-h letih občutno skrčila zaradi slabih življenjskih razmer milijonskih množic, predvsem delovnega ljudstva. Tam l.;hko kupimo vino po 50 ali 60 lir liter. Tako nizke cene so privedle do -dejstva, da imajo tržaški grosisti obilne zaloge vina in ga ponujajo po konkurenčnih cenah mestnim in podeželskim gostilničarjem. Kako naj se naš kmet bori
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
. gli željam brezštevilnih gostov | bodisi domačih kakor tudi onih, ki prihajajo ob nedeljah in praznikih iz mesta.
Naša /domača ivina uživajo zaslužen sloves. S tem se posebno ponaša kraški teran.
, . ,	. ......	.	Toda tudi druga vina so zelo
sok. Stroški, k. jih imajo vino- znana_ Med ta spada zlasti gradniki pri obdelovanju svojih ((pm5ečam) in pa vino iz Bre-vinogradov zlasti z okopava-j Ta vina ,so znana tudi pre-njem m s škropljenem. Placa j ko meja naše ožje domovine poljedeljskih delavcev znaša ; jn so .folla zato tudi vedno ne-po eg hrane od 7-50 'do 800 lit" 1 ikoliko dražja od drugih vin. na dan. Modra galica se je oti Zato je treba storiti vse za to, i
leta 1947 podražila ,za 140 o/dst. Leta 1947 je bila ,p0 10.000 lir stot, danes pa je po 24.000 lir. Žveplo je bilo leta 1947 po
na mestu, kljub obsednemu stanju, v katerem se sestanek vrši. Simpatična oba prevratnika, soprog Josip (Olimpij Ujčič) in Mi-rek tMiro Hrovatin), le da v maski prerevna. Fučikov pojav (Drago Gorup) na pozornict nadvse posrečen: siguren, odločen, beseda čvrsta. Prava slika ilegalca, ki smo jo srečavali sami v istih časih in enakih okoliščinah, brutalni vpad komisarja Biihma (Justo Košuta) in njegovih treh policistov <Klavdij Zgur, Doro Cergolj, Ervin Gombač) v stanovanju Jelinekovih je bil dokaj naraven, kakor tudi nismo mogli dvomiti o pristnosti Marijinih solza. Pretresljiva scena zlasti, ko privedejo v sobo vsega okrvavljenega Fučika; Mirkov jok u ozadju pa seže naravnost v srce.
Vse ostale slike se odigravajo v zaporu. «Očka» Pešek (Raji Samarin) in mladi Malec (Aleksij Gerlanc) molita ob Fučikovi železni postelji. Prvi nas segreje s svojo preprosto dobrosrčnostjo, drugi pa z mladostjo, tako, da nam ga je resnično žal, ko ga v tretji sliki odvede cinični policist na morišče. Slovo tovarišev je močno ganljivo.
Prvo srečanje Fučika z ženo nam odkriva slednjo kot inteligentno igralko, ki se je s svojo resnobno vlogo zelo vživela. Komisar nam kaže tokrat več obrazov. Zdaj je zaničljiv in jedek, pa spet nasilen, zadirčen, grob in sarkastičen. Pravilno! Le revolver mu neče iz toka, ko grozi z njim svoji žrtvi.
Četrta slika. Prvi maj. Priporniki pojo. Misli hite ven iz temnic, na svetlo, k dekletom, družinam. Sanjajo o svobodi...
Fučik se razgovarja s Peškam. Pripoveduje mu o tovariših, Moskvi in Prvem maju, ki ga je z ženo tam doživljal. V tem pride ječar Kolinsky tKlavdij Zgur), ki mu zaupa, da bodo Gusto pravkar odpeljali v taborišče v Nemčijo. — Nikdar več se ne bova videla!
Prepad med miselnostjo komisarja in Fučika se prav posebno kaže v zadnji sliki. Dva svetova. Tu ošabnost prusjanskega junkerja, ničejanca, ki vidi realnost politike v tem, da pomaga
ti, če bomo ljubili človeštvo tako. kot ga je on ljubil.
Priznati moramo, da je bila naloga režiserja Justa Košute težka. Rešil jo je na najboljši način, za kar mu gre vse naše priznanje. Prav tako tudi inscenaciji D. Svare, pa tudi vsem. nastopajočim v igri, ki so skupno podali sliko že izvežbane in homogene igralske družine.
Komentarji so znatno pripomogli k boljšemu razumevanju in povezavi poedinih slik, da ie bilo delo dovršena in izdelana celota.
M.
NASVETI
BRALCEM
V. K. SV. IVAN, vprašuje: — Iman že 10 let v najemu zemljišče in sicer brez pismene pogodbe. Lastnik je zemljišče pred nedavnim prodal. Novi lastnik sedaj zahteva naj mu zemljišče prepustim, ker ga namerava sam obdelovati. Prosim, da bi mi pojasnili, aii irna pravico, da mi ga odvzame?
ODGOVOR — Četudi ni bila sklenjena pismena pogodba, je ustmena ravno tako veljavna, ker je prejšnji lastnik skozi deset let redno prejemal najemnino, ki ste mu jo plačevali. S tem je lastnik praktično priznal pogodbo. Zato vam mora odpovedati pogodbo s priporočenim pismom in to šest mesecev pred koncem agrarnega leta (11. novembra ) Ce do 11. novembra gotovi pridelki še niso dozoreli, vam mora te odplačati. V nasprotnem primeru imate pravico do pridelkov, ki jih pobirate do 19. marca naslednjega leta. Ce ste za časa, ko ste imeli zemljišče v najemu, nasadili sadna drevesa, trte, ali pa če ste izvedli kako meljoracijo zemljišča, vam mora to lastnik odplačati, toda le pod pogojem, ako so bila ta dela narejena z njegovo vednostjo oz. s privoljenjem.
R. M. BANE nam stavi naslednje vprašanje: — V naši vasi povzročajo vojaške edinice ogromno škodo po njivah, travnikih in pašnikih, posebno s tanki in dfu gimi motoriziranimi vozili. Do sedaj nismo p e j eli še nobene odškodnine. Ali nam ho ta izplačana?
ODGOVOR — Ce so zemljišča rekvirirana s strani VIJ in dobivate najemnino, vam bo škoda 'zplačana po končani rekviziciji. Ce pa zemljišča niso rekvirirana imate pravico, da zahtevale /a-kojšn.ie izplačilo odškodnine. Obrniti se morate na urad Cla>-nes & Hirings na trgu Garibaldi 7 v Trstu. Ta urad pošlje svojega strokovnjaka, da ugotovi in oceni škodo. Škodo bi morali izplavati tekom enega meseca. Rripo-ročamo pa, da ne odlašale s prijavo. kajti po enem mesecu nimate pravice, da zahtevate povračilo škode.
POPRAVEK — V odgovoru na vprašanje, ki nam ga je stavil C. D. iz Rojana, ki je bil objavljen v zadnji številki, se je vrinila neljuba pomota. Pravilno se glasi: Vinogradnik, ki obdeluje svoje vinograde ima pravico do 1 litra vina dnevno na vsakega člana družine. To vino je prosto vsake trošarine.
Prireditev v RicmanjJi
V nedeljo, 26. 4 t. 1. ob 19.30 uri gostuje v Ricmanj - h PD «Lonjer-Katinara» z lepo otroško igrico «Povodni mo:".», ki jo je .režiral tov. Kare Cok starejši. Sledijo recitacije in nastop lonjerskega pevskega zbora. Ker je igrica zelo ljubka ter bo nedvomno pritegnila pozornost vseh gledalcev, vabimo k čim večji udeležbi.
* * *
Prosvetno društvo Opčine p redi v soboto 5. aprila oti 20. uri
val v Prosvetnem domu v Skednju i Fučikovo dramo v petih slikah s prologom in epilogom «Izpod vešal». Pri igri bo sodeloval tudi -sveto-iv nski kvartet.
«Jurij Tepček» ua Opčinah
V nedeljo, 23. t. m. nas je mladinska dramska skupina na Opčinah presenetljivo razveselila z nelahko klasično Moljèrovo komedijo «Jurij Tepček». S ponosom lahko rečemo, da imamo na Op-
la se -pravilno žaščitijo. To so - trebiti češki narod in so mu nje-dolžr.e storiti tu-di tukajšnje govi člani le «prekleti češki pst», oblasti!	| tam plemenita humanost, ki mora
M. G.
godbeni koncert v Ljudskem mu na Opčinah.
* * *
Fučikova drama «Izpod vešahi v Skednju
Drugo nedeljo, 6. aprila ob
Prizor iz «Jurija Tepčka»
do-
Prebivalci Podlonjerja in Nove ceste so darovali skupno 6730 lir, kar smo poročali že v prejšnji številki. Danes objavljamo poimenski seznam darovalcev:
Rauber A. 100, Finotto A.
100, 2ivic Marija 100, Sau Kat-1 občinskega enotnega odbora darò- Petaros Ivan 300, Petaros Ivan 500, Pataros ka 100, Kavčič Ivanka 100,1 vali za prizadete po snežnih pia- 100, Rapotec Roman 500, Pečenik Karel
Prispevki za prizadele
po snežnih plazovih v Sloveniji
Černigoj Ana 100, Skadler Pi- zovih na 100, Valič Justa 100 Mlač s-pevke: Helena 200, Mersič Roža 100,1 Ferluga Pavla 100, Afrič Marija 200, Cuk Albin 100; Žerjal,Nina 100, Barozzutti Emi lija 100, Gec Viktor 300, Lu-dovissi 100, Cok Valerija 100,
Cok 100, Zuljan Ema 100, nečitljiv podpis 100, Gersini Marija 50, Sudič 200, nečitljiv pod pis 100, Kranjc Andrej 200, Bianchet Olga 100, Burolo 50,
Peppi 50, Kolarič Ernest 50,
Stančič Anton 100, Ronchetti A. 500, Cok Vanek 50, Manzini 100, nečitljiv podpis 100, Fer-folja 100, nečitljiv podpis 50, Zupančič D. 100, Cok Avguštin 50, Godin 50, Cok Stanko 200.
v Sloveniji naslednje pri-
Marc Miloš 500 lir, Sedmak Anton 500, Karbava Josip 200, Zega Bruno 200, D’Agostina Enzo 300, Lucchetti Angela 200, Petaros 500, Cerneka An/ion 500, Karpeneti Anton 500, K-ermac Zofija 100, Slavec Julijan 300, Zahar Ema 300, Petaros Alojz 250, Matevlič Uršula 500, Petros Karel 200, Žerjal Avgust 150, Maver Karel 150, Kosmač Rudi 500, Scrocca- | ro Alojz 200, Sedmak Ivan 1.000, \ Petaros Albin 100, Sedmak Alojz
Olga 500, Zobec Lovrenc 100, Rapobec Ivan 500, Hrvat Urh 400, Kosmač Rudolf 200, Petaros Danilo 1.000, Petaros Albin 100, Auer Marta 500, Zahar Bruno 500, Zahar Rok 500, Rapotec Anton 400, Hrvat Alojz 500, Petaros Ste-jfan 300, Petaros Anlton 500, Dru-! žina Peter 300, Petaros Marjan 500, Brce Franc 1.000, Petaros j Ivan 200, Glavina Franc 200, Ku-i ret Branko 200, Zobec Mohor 200, j Permč Franc 400, Furlan Josip 200, Petaros Anton 500, Petaros Rudi 200, Petaros Franc 100.
Stanko 500, Hrvat 500, Sedmak Kristina 400,
Zahar Kristina 100, Boneta Štefanija 50, Bajt Kristina 200, Glavina Franc 100, Bizjak Slava 500, Kosmač Nikolaj 1.000, Petaros
Anton 200, Bonano Jožefa 100, Strajn Anton 100, Ota Josip 500, Kuret Josip 200, Žerjal Branko 1.000, Sturman Marija 2.000, Sancin Marija 500, Mihelčič Marija 100, Sancin Danilo 200, Pečenik Jožef 200, Kozina Elza 100, Slavec Angel 200, Žerjal Valentin 200, Sturman Valentin 200, Pouh Ana 200, Kocjančič Ida 200, Maver Stana 100, Žerjal Alojz 200, Slavec Peter 200, Žerjal Dragi 500, Kraljič 400, Bonano Mira
Na Novi cesti pa so darovali: Grgič Karlo 100, Turk o Marija 100, Turko Justina 50, Černigoj Pina 100, Bitti Angela 50, Černigoj Marija 20, Mohorčič Štefanija 50, Simonini Vida 200, Mezgez Katerina 100, Cok Jo-sipina 200, Čepar Elda 20, Turko Miranda 80, Formi Jolanda 50, Cok Alma 50, Jazbar Silvo 150, Kozlovič Ana 50, Jurkič Nina 200, Grgič Zofka 150.
Prebivalci iz Boršta so potom
500, Baračič Peter 100, Petaros Glavina Dora 200’ Družina Ciril Ciril 300, Zobec Milan 500, Žerjal |500’ Počkar Fran- 50°- Zahar Ml" Ivana 1.000, Cerneka Zorko 300,
Colsani Mario 200, Zahar Anica 500, Glavina Sava 500, Zobec Mohor 500, Zobec Ivan 200, Zahar Ljuba 200, Žerjal Justina 100,
Žerjal Helena 500, Kosmač Alojz 500. Bažec Angela 200, Boneta Anton 500, Zobec Ivan 200, Petaros Mihela 300, Cač Josipina 200, Babuder Anton 200, Bassa-nese Anton 100, Prašelj Alojz j gancin~ Mario" 300, Hrvatič Josip 200, Družina Marija 200, Skergat Anton 200,
Pangerc Mario 250, Žerjal Ivan 300, Zahar Cilka 300, Kosmač Viktor 200, Benčič 100, Krajcar Andreina 150, Petaros Mario 150,
hael 300, Petaros Ivan 400, Ra-žem Anton 300, Petaros Danilo 200, Racman Milka 300, Petaros Anton 300, Petaros Dragi 500, Petaros Stefan 250, Družina Silvester 100, Žerjal 500, Žerjal Kristina 300, Žerjal Benedikt 300, Petaros Peter 500, Cač Andrej 100, Kuret Uršula 100, Pavletič Just 1.000, Sancin Mario 200, šolske sestre 1.000, Saba Franc 500, 100, Petaros Karel 500, Sancin Vincenc 200, Žerjal Mario 200, Furlan Antonio 200, Malalan Franc 500, De Martini Karel 500, Petaros Mario 500, Boneta Karel 300, Zobec Ivan 100, Gerlj Albin 500, Deponte Nikolaj
Cinah dobro, mlado dramsko sku-j Pino, ki stalno raste in dozoreva ' 'er zdaj že lahko podaja tudi j ležja, klasična dramska dela.
' Poleg okusne inscenacije in
- *“ “*■	“—»«■»«» » « », Ljudski ,d=,
Vilna izgovarjava odrskega jezika. Največjo zaslugo pri tem ima tov. Drago Gorup, član Ljudskega odra, ki je delo zrežiral in je izrazit talent, ki tudi samostojno dela. Doslej smo ga poznali kot dobrega igralca iz iger «Naša kri» in «Revizor», tokrat pa se je izkazal tudi kot sposobni režiser. Poleg tega, da je režiral, je tudi sam igral glavno vlogo «Jurija Tepčka» in s svojo igro izzival salve smeha.
Da je uspel v režiji, so v obilni meri pripomogli tudi marljivi sodelavci — igralci in sicer: Prebrisana Angelika, Jurjeva žena. ki jo je živahno podala Valerija Hrovatinova; baron So-tenville, njen oče, ki je bil res častitljiv v igri in maski; baronica Sotenville, Angeličina mati. ki jo je s precejšnjo igralsko ra-finiranostjo podala Liljana Hrovatinova; Klitander, Angelikin ljubimec, ki ga je podal Viktor Sosič, je bil morda v gotovih tre-notkih premalo plemiški in don-huanski vendar je s svojo prisrčno igro nadomestil ta pomanj-kljaj; Klavdino, Angelikino sobarico in njeno zvesto spletkarico jer res navihano podala Karla Malalan; Lubina, zarobljenega kmeta pa je podal Lucijan Močnik z vso naravnostjo; tudi Zoran Malalan v vlogi Colina je bil prijeten in naraven.
S to svojo vprizortlvijo je mladinska igralska skupina z Opčin napravila precejšen korak na-
Anton 200, Žerjal Ivana 200, Sla- ! 200> Žerjal Edi 150, Žerjal Josip vec Vlado 400, Zahar Mario 500, 500> <-Ha Draga 100, Žerjal Va-Zobee Anton 250, Petaros Josip , lentin 170, Sancin Oskar 300, Sla-
500, Petaros Dragi 500, Kosmač Ivan 500, Bažec Ludvik 100, Ba-Žec Viljem- 200, Parovel Rudi 200, Pečenik Josip 250, Pavlič Lovrenc 1.000, Hrvatič Marija 200, Družina Zanko 500, Kosmač Anton 200, Družina Mirko 200, Hrvat Andrej 400, Petaros Peter 300, Parovel Mario 500, Parovel Ivan 100; skupno Boršt in Zabrežec 51.900 lir.
V Boljuncu so darovali naslednji: Starec Justina 300, Glavina Gina 300, Žerjal Santa 100, Zobec Erminija 100, Slavec Antonija 100, Filipčič Marija 200, Marc Antonija 100, Glavina Marija 100, Bolčič 200, Kozina Stana 300, Cah Vera 100, Slavec Olga 100, Senica Alojzija 300, Racman Lilijana 100, Frausin Lidja 200, Kraljič Marija 50, Žerjal Marija 200, Petaros Mario 300, Žerjal
vec Rudolf 200, Žerjal Marija 200, Steržaj Josip 200, Žerjal Josip 300, Kljun Antonija 200, Žerjal A.na 100, Žerjal Antonija 100, Žerjal Josip 200, Kozina Ignacija 300, Sancin Bazilija 100, Grzani-čič Ana 100, Maver Karmela 100, Maver Antonija 50, Žerjal Mario 100, Maver Marija 100, Alberti Ernesta 100, Bandi Zora 50, Zobec Ludvik 100, Slavec Vincenc 100, Mahnič Uršula 100, Žerjal Stanko 200, Maver Cvetka 100, Žerjal Bazilija 150, Alberti Antonija 150, Cesnik Marija 100, Žerjal Marija 100, Gomolj Karlina 200, Pečenik Pavla 200, Korošec Ema 200, Sancin Valentin 200, Sancin Miro 500, Slavec Slava 500, Ota Josip 200, Žerjal Marija 300, Žerjal . Rado 300, Alberti Berto 150, Maver Ivan 100, Pečenik Vida 100, Sancin Karol
150, Maver Vera 60, Kuret Aloj-Mirko 200, Žerjal Ana 100, San- | zija	200, Kofol Danila 100, Zobec	I	PreL kar Pomeni velik prispevek
cin Mario 200, Samec Ernest 50,	Izidor 300, Zobec Viljem	200, Ko-	Ì	k	slovenski ljudski umetnosti.
Zobec Mario 200, Z-erjal Danilo	foi	Jerica 500, Maver	Karmelo	I	za	kar )im prisrčno čestitamo.
200, Prašelj Emilija 200, Korošec	700,	skupno 20.220. lir.	j	Zora Košutova
29. MARCA 195Ì
]
EMAM.
TOKRAT BREZ «VEDEREMO» — Ce so italijanski šovinisti «kampelci» za odmetavanje raznobarvnih več ali manj «bojevitih» letakov, titofašisti v tem pogledu prav nič ne zaostajajo. Tako so se hoteli izkazati tudi ob priliki zadnjih tržaških dogodkov, ko so natrosili to svojo klavrno šepajočo papirnato šaro. In to naj bi bil njihov drugi evaderemo». Prvič je «Primorski» nekam nerodno bleknil svoj «vederemo» še pred več meseci in sicer, ko so pozivali na «upor» slovenske komuniste. Njihov takratni «vederemo» je ostal in bo ostal tudi v bodoče le pobožna želja. Res pravi «.vederemo», pri katerem še vedno bulija kot bik v nova vrata. Sicer pa so bili tokrat previdnejši in «Primorski» noče več pisati o «vederemo», kljub temu da titofašisti pozivajo tokrat na «punt» kar vse tržaške delavce. Pa niti toliko «korajže» nimajo, da bi se podpisati. Sicer bi bil vsak podpis popolnoma odveč, ker vse skupaj smrdi te kilometer daleč po titovskem plesnivem maslu, ki ga celo sestradana mačka ne povoha.
TITOVSKA «RAZREDNOST» — Titovcem ne gre v glavo, da so se uslužbenci radia Trst I «predrznih» stavkati, ko pa je znano — tako piše «Primorski» da ne smejo biti uslužbenci, ki so zaposleni pri zavezniških ustanovah, vpisani v nobenem sindikatu, niti se ne smejo udeležiti stavk kakršnega koli značaja. Res lep primer zahodne «svobode», ki jo titofašisti vneto podpirajo. Kje je torej vsa njihova «razredna» borbenost? Kaj pa pravijo na vse to «razredni» sindikati z vso svojo hi-perrevolucionarnostjo»? Popolnoma nič/ ker take vrste «razrednost» lahko šemo odobrava grobno tišino, ki jo hočejo unesti zahodni pokrovitelji in gojitelji titovskih «svoboščin».
HLAPCEM ZASLUZENO PLAČILO — Ce je kdo v Trstu, ki si je te dni res «pošteno» zaslužil pri Vojaški upravi plačilo za svoje «trudapolno» hlapčevsko klečeplazenje in priki-movanje, so to prav gotovo tržaški titofašisti in njih vredni «indipendentistični»	priveski.
Eni in drugi so ploskali kolonialnim metodam «made in USA» s tako vnemo, da so si, revčki, olupili roke.
Mislimo, da bi bilo s strani Američanov skrajno nehvaležno, če bi hoteli prezreti to vdano hlapčevsko uslužnost. Zaradi tega predlagamo, da se vsaj titofašisti imenujejo na vodilna mesta znanih komisij za raziskovanje protiameriškega delovanja. To je tistih komisij, ki vržejo lahko v katerem koli trenutku v ječo slehernega človeka, ki je le količkaj osumljen, da je tudi samo z mislijo nasproten ameriški napadalni politiki. Te komisije lahko spravijo namreč «pod ključ» celo nič hudega slutečega človeka, ki bi si samo drznil obrisati nos z... rdečim robcem. Titofašisti pa so za tako delo kot nalašč rojeni in prikrojeni. Zvestejših hlapcev Truman ne bo našel, četudi bi jih iskal opoldan z lučjo. Titopendentistom pa bi mirne duše lahko poverili upravo kake kolonije. Te dni so dobro pokazali, da imajo precej smisla za «neodvisnost».
ALI SO TANKI S ČOKOLADE — Pred tednom dni je «Primorski» pisal, da so si kmetje Malega Repna z vojaškimi vajami lepo «opomogli». V nedeljo pa ti titovsko trobilo, kar naenkrat obrne «bržolco» in zajavka, da delajo anglo-ameriški vojaki v Jezeru škodo in da tanki razrivajo ceste in njive. Kako torej? V Mali Repen, so prinesli tanki nekako «blagostanje», v Jezeru pa povzročajo škodo. Ali so morda tanki, ki šarijo po Malem Repnu lažji? Pa ne da bi bili s čokolade in žvečilnega gumija?
Res težaven posel za «Primorski», ki hoče dokazovati, da brani interese ljudstva, mora pa istočasno paziti, da se ne zameri gospodarju z ostran luže. Zato tudi skuša udariti enkrat po sodu, drugič po obroču. Ker pa je neroden se končno udari po... vseh desetih prstih.
'S/S//////SSS////SS/SSSSSS//S//S/S/S'//S//////////////////////////
DELO
POGAZITI HOČEJO ŠE ZADNJE OSTANKE DEMOKRACIJE
Združimo se v obrambo
vseh demokratičnihisvohoščin
Dvoumna sobotna stavka DZ - Jasen izraz polurne stavke ES - Manifestacije in spopadi v soboto Vloga fašističnih škvadristov - 60 ranjenih in 40 aretiranih - Pred sodišče je prišlo skupno 79 oseb
Težki dogodki, ki so se odigrali v našem mestu v četrtek zvečer, ko se je civilna policija na nečloveški in surov način zaganjala proti manevrskim množicam italijanskih nacionalističnih krogcu v«, so imeli svoj odmev in posledice še naslednje dni.
Delavska zbornica je v soboto proglasila 13-urno protestno stavko in sicer od polnoči do 13. ure. Stavka 'bi morala biti v resnici izraz protesta proti kolonialnim (sistemom vojaških oblasti, ki so z brutalnim nastopom policije pogazile še zadnjo trohico osnovnih svoboščin. Dejstvo pa je, da je iskala Delavska zbornica za to v svojem bistvu dvoumno staivko, ki je ustvarila v mestu precejšnjo zmedo, (podporo pri delodajalcih, ravnateljstvih tovarn in celo oblasteh. Ze samo iz tega razloga se je polurna stavka, ki so jo proglasil člani BS docela razlikovala. Ta stavka je bila nedvoumen izraz protesta proti brultalnosti kolonialne politike za obrambo vseh teptanih svoboščin, ker so to teptanje najbolj občutili komunisti z omejevanjem javnih zborovanj, svobode tiska, izgonom družine tov. Cattonarja itd. S tem protestom so ES protestirali proti vsem omejitvam, v katerih se izraža imperialistična politika.
To je bilo tudi bistvo ogorčenih protestov tržaških delavcev, ki so jih izrazili v teku sestankov na raznih deloviščih in v podjetjih. Protestne resolucije so bile odobrene v ladjedelnici Sv. Roka, v ILVI in drugje.
INCIDENTI V MESTU
V središču mesta pa je prišlo do prvih incidentov že v jutranjih urah, ko so začele krožiti skupine ljudi. Med njimi je bilo nekaj znanih fašističnih provokatorjev, ki so skušali spremeniti značaj manifestacij. Prišlo je do demostraij proti
angleški in ameriški vojaški policiji, razbitih je bilo več šip (vojaških klubov in raztrganih nekaj angleških zastav. Na Viale XX Settembre so prevrnili angleški avto in se spopadli s policijo. Do spopadov je prišlo tudi na Korzu. Nekateri fašistični škvadristi so razbili šipe na sedežu Fronte za neodvisnost in trgovine Pitassi. Policija jih pri tem poslu ni motila in je nastopila šele, ko je bilo vandalsko raizdeljanje škvadristov končano in so jo popihali. Policija je nato napadla manifestante, ki so se zadržali več časa v središču Korza.
Kljub naskakom policistov z motorji in na konjih so manifestanti vztrajali. Surov nastcp policije pa je še bolj razkačil razgrete demostrante, ki so nanjo navalili s kamenjem. Pri težkih spopadih je bilo iveč oselb ranjenih in tudi aretiranih. Anglo-ameriški oficirji, ki so vodili akcije poiiciije, so stali seveda previdno o!b strani, razen dolgina, ki se je še posebno izkazal z besnim udrihanjem po glavah in celo po obrazu demostranfov. Seveda so skušale izrabiti napeto ozračje skupine zloglasnih fašističnih provokatorjev in to z raznimi nesramnimi in žaljivimi izpadi proti Slovencem in komunistom.
Do 31. t. m.
prijave dohodkov
V ponedeljek 31. t. m. nepreklicno zapade rok za prijavo dohodkov leta 1951 (Vanonijev zakon).
Da se omogoči vsem zamudnikom pravočasna izpolnitev prijav, bo urad Zveze malih posestnikov v ulici Zonta št. 2, I. odprl tudi jutri, v nedeljo in sicer od 8.30 dalje.
POZIV KP IN ZKM
V	popoldanskih urah se je ozračje umirilo. Do spopadov pa je prišlo pozneje in sicer ko se je raznesla vest o negativnem odgov ) "u, ki ga je dal gen. Winterton predstavnikom italijanskih nacionalističnih skupin
V	teku sobotnih izgredov je bilo ranjenih kakih 60 oseb, med temi 16 policistov. Policija je aretirala 60 demostrun-tov.
V	ponedelje in -torek je prišlo pred Vojaško sodišče za določevanje narokov skupno 79 oseb, dve pa -sta še v bolnici. Od teh je bilo 1(2 oproščenih, 16 pridržanih, 51 pa -so spustili na začasno svobodo.
Ze v petek sta izdali K-P STO in ZKM poziv na svoje člane in vse prebivalstvo, v katerem obsojata brutalne metode policije VU, ki -predstavljajo, ne glede za značaj in cilje manifestacije 20. marca, krvavo žalitev časti vsega prebivalstva. Z ljudstvom se je ravnalo v resnici kolt z mešanico podlož nikov vojaške kolonije, kjer
je prepovedano vsako- izražanje, posebno še, ker v danem primeru to ni ipo (volji Titovi vladi. Poziva vse (prebivalstvo, naj se združi, da si s skupno vztrajno borbo zagotovi pravico do svobodnega izražanja misli in si zajamči vse (demokratične svoboščine.
Obvestilo
Kmetijskega
nadzorništva
Področno kmetijsko nadzorni-štvo obvešča:
a) Ker je v preteklem letu povzročil koruzni molj občutno škodo, obveščamo vse kmetovalce, da 30. t. m. poteče rok za odstranitev z njiv koruznice in koruznih štrcljev in za njih uničenje.
Ker je borba .proti koruznemu molju po zakonu obvezna in. da se zainteresirani kmetovalci izog-
nejo kazni, se pozivajo, da -poru jejo in zažgejo koruzna stebla
in štrclje, ki so izvrstno skrivališče bub škodljivca.
Opozarjamo, -da bo po pretečenem roku gozdna policija izvršila pregled njiv in dvorišč in če bi našla koruznico na dvorišču ali štrli je na njivi, bo kršitelja kaznovala z (denarno globo.
b) Ker v zadnjih mesecih vreme ni dopuščalo, da bi živinorejci, ki so se udeležili natečaja za dobro vzdrževanje hlevov, pobelili in razkužili svoje hleve, je ocenjevalna komisija odločila, da podaljša rok do 10. maja t. 1.; to je zadnji termin za izvršitev -del v hlevih natečajnikov.
Qončni pregled se bo izvršil brez nikakega predhodnega obvestila od ponedeljka 12. maja t. 1. dalje.
Za tiskovni sklad «Dela»
Zgoniški svetovalci
proti vezanim listam
Zgoniški svetovalci in politične skupine so poslali gen. Whitelawu pismo, v katerem zahtevajo uveljavitev mirovne pogodbe
Tovariš Milič Anton, podžupan zgoniške občine je daroval ob priliki svoje 60-letnice 1.000 lir za tiskovni sklad «Dela».
Darovalcu iskrena hvala.
Te dni so občinski svetovalci in predstavniki vseh treh političnih skupin zgoniške občine poslali generalnemu ravnatelju za civilne zadeve gen. Whitelawu pismo, v katerem odločno protestirajo proti volilnemu sistemu vezanih list, ki ga Vojaška uprava namerava (pismo je bilo poslano pred sporočilom o razpisa volitev) raztegniti na naše področje. Pismo obsoja sistem vezanih list kot protidemokratičen in kot kršitev želje in teženj prebivalstva in Mirovne pogodbe z Italijo, ki v Statutu predvideva na STO proporčni volilni sistem.
Občinski svetovalci protestirajo v svojem pismu tudi proti kolonialnemu sistemu, ki ga je Vojaška uprava uvedla na našem področju, kar dokazujejo dogodki preteklega tedna. Vsled tega zahtevajo, da se čimprej uveljavi Mirovna pogodba z Italijo ter Statut STO. .
Na koncu pisma odborniki sporočajo gen. Whitelawu, da se pridružujejo akciji vseh slovenskih prosvetnih skupin področja A
MANIFESTACIJA PROTI VOJNI IN ZA ODHOD VSEH ČET
V nedeljo 6. aprila bo kongres vseh tržaških partizanov miru
HLAPCI SE KREGAJO — Tl-tofašistična beograjska in De Gasperijeva rimska vlada se prav te dni še posebno prerivata pred atlantskim koritom kot prašiča, ko jima nasuješ krme. Njuna krma bi bila v tem primeru STO. Oba atlantska hlapca se pehata in hvalita na
vse pretege svoje milijone bajonetov, ki sta jih nabrusila za wallstreetske krvi in dobičkov žejne mogotce. Oba ponujata nenasitnemu ameriškemu vojnemu žrelu čim več topovskega mesa, čim več divizij in čim večje odstotke državnega proračuna za oborožitev. Na vseh koncih in krajih se Skušata prekositi le, da si priborita prvo mesto pri atlantskem koritu. Toda De Gasperijevo prerivanje je popolnoma zaman, ker ga je beograjski prašič — tako ga je namreč nazval sam Churchill — že spodnesel.
Vse to kreganje in prerivanje pa lahko smatramo za račune brez krčmarja. In v tem primeru bo odigralo odločilno vlogo krčmarja prav jugoslovansko in italijansko ljudstvo, ki bo v pravem trenutku obračunalo z obema prekupčevalcema s topovsko hrano.
V torek so stavkali od 9. do 12. vsi tržaški grafični delav-ci, ki zahtevajo skupno s stanovskimi tovariši v Italijanski republiki izboljšanje mezdnih in normativnih pogojev.
*** V nedeljo so bile volitve pristaniške družbe raztovarjalcev premoga. Pripadniki te skupine so kompaktno -potrdili svoje prejšnje voditelje. Od 102 oddanih glasov je prejel Francesco Me-neri 100 -glasov. Potrjeni so bili nadalje: Rebec Josip z 100 glasovi, Pilato Marco z 99 glasovi, Fabro Valentino z 98 glasovi. Revizorji: Grandis z 99 -glasovi, Ermani Arrigo je prejel 98 in Kert Giuseppe 97 glasov.
*** Cim se je zvedelo, da je grški vladni svet potrdil smrtno obsodbo za junaške tovariše Be-loyannisa in drugih, je Zveza enotnih sindikatov poslala grški vladi protestno brzojavko. Protestno resolucijo so izglasovali tudi sindikalni tajniki posameznih strok ter vsi sindikalni aktivisti v tovarnah in podjetjih.
*** Od-bor «Demokratične solidarnosti» je prejšnji -'teden poslal Vojaški upravi protestno pismo zaradi nasilne rekvizicije zasebne garaže v ul. Conti št. 1, v katerem zahteva, da se ta nedemokratični ukrep prekliče.
, * * *
V petek prejšnjega tedna se je v ladjedelnici Sv. Marka težko ponesrečil 38-letni Clemente Pec-chiari, stanujoč v ul. Zindis. Med delom je izgubil ravnotežje in padel z višine 4 metrov na tla. Pri padcu je zadobil poškodbe na glavi in si zlomil nosne kosti ter prebil lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v nevarnem stanju v glavno bolnico, kjer je bil sprejet v I. kirurški oddelek.
*** V soboto popoldne je nastal požar v baraki na Salita Con-tovello 9, ki je bila last 56-letnega Josipa Miklavca. Slednja mu je služila obenem kot stanovanje. Ogenj je popolnoma uničil barako ter vso opremo in oblačila.
*** Z gorilnim plinom je v soboto izvršila samomor 33-letna Edea Vizzi iz ul. Pascoli 6. Vzroki samomora niso znani.
*** Istega dne se je po nesreči zastrupil s plinom 74-letni Vincenzo Benedetti, stanujoč v Viale Miramare 197. Nesrečo -so ugotovili nekateri stanovalci šele v popoldanskih urah. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, «dočim je policija uvedla pireiskava.
*** V torek zjutraj j-e izvršil samomor 39-1 et ni dr. Sergio Černigoj, ravnatelj ambulatorija v kopališču «Romano». Samomorilec se je obesil na cev vodnega rezervoarja v kopališčnem stranišču, še prej pa je popil količino str-upa. Pravi vz-rok samomora sicer ni znan. Vendar pa so nekateri mnenja, da gre za neke nečednosti, k iso jih baje ugotovili v upravi, ki jo je vodil Černigoj. Morda pa ga je privedla do usodnega koraka bolezen.
*** V noči med sredo in četrtkom se je pripetila na železniški postaji v Ro col u teška nesreča. 20-Ietni Clemente Fabbris, zaposlen na postaji, je zdrsnil s stopnice vagona ter padel na tla. Z desno nogo je zašel na tir in kolo premikajočega se vagona mu je odrezalo nogo v višini gležnja. Zadobil je še druge težje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 40 dni.
* * *
V tržaški občini se je v dneh od 19. do 26. t. m. rodilo 50 otrok in 2 mrtvorojena, umrlo je 88 oseb, porok je bilo 27.
(Samo še teden dni nas loči od kongresa partizanov miru. ki bo v nedeljo 6. aprila v Kinu ob morju. (Letošnji kongres bo istočasne veličastna manifestacija rprolti vojni in proti nadaljnji zasedbi obeh con po anglo-aimeriških in ti tovskih četah, da bo prebivalstvo lahko živelo v miru.
Tudi incidenti, ki so se pripetili v Trstu po 20. marcu potrjujejo, da je STO postalo vojaška baza, kjer se ne prete pajo samo komunisti, marveč vsi brez razlike. Zaradi tega obstoja nevarnost, da ukinejo še tistih par bornih svoboščin, ki jih uživa «prebivalstvo
Iz tega vidika je ta kongres še večje važnosti, ker bo iz njega poslana zahteva OZN, da direktno intervenira v korist Tržačanov in prebivalcev cone B, proti vojaški okupaciji ter da nudi vsemu Ozemlju jamstvo «odprtega mesta».
V tem tednu so posamezni odbori miru začeli različne akcije. Na Pončani so razdelili letak, s katerim pozivajo vse prebivalstvo, naj se združi v zahtevi, da OZN poskrbi za odstranitev okupacijskih čet, ki kršijo mirovno pogodbo. V Miljah so zahtevali odhod vseh čet obeh con, da se -bodo begunci iz cone B, -ki se nahajajo v Trstu, lahko vrnili na svoje domove. V drugih krajih so sestavili proteste proti upora bi plina in bakcilov kuge v Koreji. Podčrtali so tudi, da se nahaja v Trstu nekako zbira lišče ameriških vojakov, k’ prihajajo na dopust. Verjetno bodo prišli tudi iz Koreje ter s tem postavili v nevarnost zdravje našega prebivalstva.
V vseh okrajih, tovarnah in vaseh pa so obenem v teku volitve delegatov za kongres Vsakdo izmed izvoljenih bo prinesel na ta kongres svoja izkustva in (predloge za okre pitev borbe proti vojaški oku paciji, da se Ozemlje ne bi spre-
prisrčni prireditvi recitacije, pevski zbori, harmonikarji itd.
Pionirji in pionirke raznih mestnih in okoliških pionirskih oddelkov so tokrat prvič nastopali v Kinu od morju in želi obilo zasluženega odobravanja poslušalcev.
Dobro se je odrezal pionirski mešani zbor iz Križa, ki je pod veščim vodstvom dinamičnega in požrtvovalnega pevovodje Frančka Žerjala ubrano zapel nekaj lepih pesmi. Pohvale vredni so tudi pionir Visintin, ki je ob spremljavi na harmoniko pionirke Ladič lepo zapel dve pesmi. Tudi recitacije male Liliane Svara in Nadje Škerl so zelo navdušile poslušalce. Niso seveda izostajali pionirji iz Podlonjerja, Grete, Barkovelj, Magdalene in drugih sektorjev. Vsem gre nepristranska pohvala. Lepa kulturna prireditev je Pokazala, da so si voditeljice poedinih oddelkov res prizadevale pri učenju malčkov. To naj bo v vzpobudo za vse bodoče delovanje.
Prvi večji kulturni praznik Zveze pionirjev pa odpira pot
delovanja med najmlajšimi, za utrditev in razširitev pionirskih vrst.
Po prireditvi so bili vsi mali umetniki pogoščeni s čokolado in biškoti, dar njihovih odraslih prijateljev delavcev. Zveza pionirjev se tem potom toplo zahvaljuje zadrugam ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in Arzenala za darovane slaščice.
STO za zgraditev Osrednjega kulturnega doma v središču mesta in protestirajo, ker ni osebno sprejel predstavnikov teh skupin, ko so prišli k njemu s spomenico o KKuKlturnem domu.
Občni zbor Kmetijske zadruge
V	nedeljo zjutraj je bil na sedežu Enotnih sindikatov redni letni občni izbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Predsednik zadruge je podal obširno poročilo o enoletnem delovanju te zadružne ustanove ter nakazal perspektive za bodoče delovanje. Omenil je tudi, da so v teku pobude za razširitev in utrditev zadružnega delovanja. Po finančnem poročilu, ki ga je podal blagajnik se je razvila diskusija.
Navzoči zadružniki so pred' vsem odobrili plodovito delovanje odbora ter stavili več konkretnih in koristnih predlogov za okrepitev zadružnega poslovanja.
V	nov odbor je bilo izvoljenih več starih odbornikov ter nekateri novi.
Sklenjeno je bilo, da se novo izvoljeni odlbor sestane v ponedeljek 7. aprila in sicer v zadružni poslovalnici v ulici Foscolo.
60-letnica
zgoniškega
podžupana
V torek je slavil svoj 60. rojstni dan tov. Milič Anton iz Sa-leža. Tov. Milič je znan kot skrben in napreden kmetovalec in vinogradnik. Leta 1949 je bil izvoljen v občinski svet in za podžupana zgoniške občine. Mnogo se‘ trudi za dobrobit obline. Zato u-živa tudi veliko zaupanje med občani.
Številnim čestitkam za lep jubilej se pridružujejo tudi čestitke urednikov «Dela», ki mu želijo, da bi slavil še mnogo srečnejših jubilejev ter da bi med tem še veliko koristil svoji občini in našemu narodu na Trža-.....	_	..	, .	i škem. Se na mnoga leta tov.
najširšim možnostim plodovitega Milič!
Barkovljanske
matere
pri šolskih oblasteh
V	sredo 26. t. m. so se sestale v Barkovljah matere šoloobveznih otrok. Na sestanku so obravnavale razna vprašanja domače šole. Zastopnica SHPZ je podala kratek pregled stanja slovenskih šol na STO in poudarila stališče VU, ki omejuje Slovencem pravico do ustalitve slovenske šole. Iznesla je tudi vprašanje spomenice, v kateri zahteva SHPZ enakopravnost slovenskega šolstva ter izboljšanje njegovih pogojev.
V	diskusiji so matere postavile vprašanje III. razreda, ki ima že dva tedna pouk skupno s IV. razredom zaradi odstranitve nekega učitelja. Zahtevale so, naj se na njegovo mesto postavi nova učna moč po možnosti učiteljica Turko Ferdinanda, ki je že poučevala na tej šoli. Nujno je treba rešiti tudi vprašanje telovadnice, ker morajo učenci telovaditi v neo-grajenem prostoru pred šolskim poslopjem ter so v stal-ni nevarnosti zaradi prometa. Žene so izbrale delegacijo, ki je šla naslednji dan k šolskim oblastem ter se zglasila pri prof. Kacinu
Delegacijo je spremljala zastopnica SHPZ tov. Jelka Gerbec.
Delegacija je postavila svoje želje in zahteve g. prof. Kacinu, ki je obljubil, da se bo ta zadeva rešila v teku tega tedna ter da bo posredoval pri oblasteh za gradnjo telovadnice. Prav tako je tudi vzel na znanje željo mater, da se v Barkovljah ponovno namesti učiteljiva Turkova.
Obnovitev osebnih izkaznic
Tržaška občina opozarja, da se bo obnavljanje osebnih izkaznic zaključilo 31. t. m.
Do tega dne je treba obnoviti tudi izkaznice, ki zapadejo meseca aprila in maja. Urad v ulici Malcanton je odprt vsak dan od 8.30 do 13.30. Za delavce, ki bi ne mogli zapustiti dela, pa posluje urad od 16. do 20. ure. Vhod je v ulici Rettori št. 2.
‘Primorski., laže
Laž je najpriljubljenejše orožje političnih propalic. To orožje so titofašisti v preteklih vročih dneh obilno uporabljali, da bi
Za teden dni
Sobota 29. Ciril Nedelja 30. Janez Ponedeljek 31. Benjamin Torek 1. Hugon Sreda 2. Frančišek Četrtek 3. Rihard Petek 4. Izidor.
* * *
ZGODOVINSKI DNEVI
1. 4. 1809. se je rodil slavni rv~
pisatelj Gogolj V. Nikolaj-__
3. 4. 1944. so nemški nacisti usi nr
lidi n -,	.(...KS*., VE
lidi na openskem strelišču— talcev.
3. 4. 1945. je Rdeča armada sto) v Prekmurju na sloveni tla.
1
TRST II.	ray
Vel.cc I. rce,1	■ E
SOBOTA: 13. Šramel kvintet ^ pevski duet - 13.30 Kulturni m.er zornik - 19. Pogovor z ženi- r 21.30 Glasba iz revij - 22. Ir h rak Koncert za violino v a-nftria - 22.30	Večerni ples.	L
NEDELJA: 9. Kmetijska oC C ja - 11.30 Oddaja za najmlaj£na 13. Glasba po željah - 16. Khdai eert pevskega zbora - 19. I-z fi „ , skega sveta - 21. Književnost K d umetnost - 22. Musorgski: «I Kr vanščina» - 1. dej.	I
PONEDELJEK: 13.30 Kulti!
h L
obzornik - 19. Mamica pripovedni je - 20.10 Slovenski motivi ; -
Koncert violinista prof.
Sancina - 21.30 Musorgski: «lo k
vanščina»
Kfd
«lo
2. in 3. dej. b b. TOREK: 13. Glasba po željaPn 19. Angleščina po radiu - 26. l na-- 20.30 Aktualnosti - 21. Drantasa zirana povest - 22. Musorgski: L„ vanščina», 4. dej.	dSE
SREDA: 13.30 Kulturni obZa to ni k - 19. Zdravniški vedež - 2* lesola in vzgoja - 21. Vokalni k\, v tet - 23. Dobrony in njegov ionski ansambl.	‘ ?din,
ČETRTEK: 13. Slovenski n»n
vi - 19. Slovenščina za Slove’
- 21. Radijski oder - John te § Druten: «Spominjam se marnja nato Večerni ples.	4 *
PETEK: 13. Glasba po želj3ev 19. Angleščina po radiu - 27. ki s
skušali diskreditirati Amuniste |
PO ZASLUGI DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE
Gročana, Pesek, Draga
bodo dobile svoj vodovod
V Boljuncu so dogradili novo stanovanjsko hišo
Po dolgem zavlačevanju so s-ka hiša je sad stalnega «piri-1 prečiti, da bi se Itudi tokrat
zadevanja sedanje demokratič- pripetile krivice.
merodajne oblasti končno odobrile -strošek za napeljavo vodovoda v slkrajni ikot dolinske občine, to je za vasi Gročano, Pesek in Drago. Predvideni sltroški za gradnjo noveiga vodovoda bodo znašali prilično 41 milijonoiv -lir.
Nedvomno ;bo ta vest zelo
,	.	. razveselila vise -prebivalstvo
menilo v -vojna cono, marveč navedenilh ,vasi> ki vidi v tem
da ohrani svoj prvotno z ami | končno in težko pričakovano
šljen značaj mirnodobskega središča dela in industrijskega ter trgovinskega razvoja z vsemi deželami.
Lepa pionirska prireditev
V nedeljo zjutraj je bila v Kinu ob morju dobro uspela pionirska kulturna prireditev, ki jo je organizirala Zveza pionirjev STO. Vrstili so se na tej lepi in
Jutri bo občni zbor
nabrežSnske podružnice ES
Jutri ob 9. uri bo v (kino dvo. I sanje tesnejše povezave med rani v Nabrežini občni zbor bazo in vodstvom, da se tako
nabrežinske sindikalne podružnice Enotnih sindikatov.
Tov. Gratton bo podal (poročilo o sindikalnem delovanju, ki je bilo v tem razdobju nedvomno pozitivno. Enotni sindikati so intervenirali v obrambo za splošno izboljšanje delovnih pogojev, kakor 'tudi v neštetih primerih posameznih prizadetih delavcev povsod, kjer se je pokazala potreba.
S tem pa še ne moremo trditi, da je bila povezav med vodstvom sindikata in posamez nimf vasmi ravno najboljša. Isto velja za povezavo s poe-dinimi skupinami delavcev, ki se stalno razmeščajo iz enega delovišča na drugo.
Na jutrišnjem sindikalnem zasedanju bo treba «predvsem preučiti organizacijsko vpra-
odpravijo vse tiste pomanjkljivosti, ki «so morda ovirale u-dejstvovanje vsakega delavca v sindikalni organizaciji.
Vedno večje je število brezposelnih« in to ne samo v me j tu, marveč tudi v nabrežin-,ikem okraju. Prav ta žalostni pojav, ki je posledica politike vojne in oboroževanja nam nalaga dolžnost, da združimo vse delovne sile, ki se hočejo boriti za pravico do dela in kruha.
Delavci nabrežinskega okraja!
Udeležite se polnoštevilno jutrišnjega sindikalnega občnega zbora, na katerem boste iz volili nov sindikalni odbor, v katerem naj bodo tisti tovariši, ki so se izkazali kolt najboljši borci za pravice delovnega ljudstva.
uresničitev -svojih najosnovnejših potreb.
Lahko trdimo, da je bil prav problem vodovoda ena izmed prvih nalog, ki si jih je zadala sedanja občinska «upirava v Dolini, čim je prevzela v svoje roke .občino. S stalnim prizadevanjem, neštetimi intervencijami pri oblasteh je končno us.pela in tako uresničila tudi ta del svojega volilnega «programa.
Kar se tiče tehnične strani novega vodovoda, naj omenimo, «da «bo vodovod dolg «približno 7.000 metrov. Uporabile se bodo cevi znamke ««Mannes-mann» s «sklepi od 100 do 50 milimetrov premera. Voda bo izpeljana iz vodovodne napeljave ACEIGAT-a v Bazovici do dvigalne postaje v bližini vasi. Napeljava bo povezana z zbiralnikom vode v sredini brega ter od tu do na /edeni-h va si. Nosilnost zbiralnika bo znašala 100 kubičnih metrov. Upoštevajoč bodoči razvoj navedenega predela, je predvidena dnevna dobava vode v količini 80.000 litrov.
V navedenih vaseh bodo «postavili 5 vodniri pip in 4 napajališča. Prav te dni gre na dražbo prva sikupina gradbenih del za delni znesek 16 milijonov lir.
Predvideva se, da bodo vsa dela za napeljavo vodovoda dokončana v osmih mesecih.
V Boljuncu so v zadnjem času dogradili novo stanovanjsko hišo, ki ima šest udobnih stanovanj. Tudi ta stanoivanj-
ne uprave dolinske občine, ki skuša ipo svojih močeh čimprej rešiti stanovanjsko krizo.
V kratkem bo začela ustanova IAjOP dodeljevati «stanovanja prosilcem. Narj omenimo, da je bilo vloženih 16 prošenj, večinoma domačinov. Posebna občinska stanovanjska ko«m,i«si-ja je -skrbno preučila v«se prošnje ter .stanovanjske razmere prosilcev in na tej podlagi nepristransko «priporočila 'tiste prosilce, ki so v resnici najbolj potrebni stanovanja.
Sedaj je ležeče na IIACP, da resno upošteva priporočila občinske komisije in dodeli «stanovanja tistim«, ki iso nujno «potrebni. Le na ta način, se «bo lahko izognila upravičenim kritikam, ki so bile iznesene ob priliki doideljevanja stanovanj v Dolini in «pri Dom ju. Na vsak način je treba pre-
Po zaslugi «sedanjih upraviteljev ima dolinska občina že tri nove «stanovanjske hiše, dočim se bo začela v kratkem gradnja nadaljnjih dveh pri Domju. S tem se je napravil v tej občini precejšen korak naprej v« reševanju toliko občutene stanovanj'Ske «krize.
To naj služi za vzgled demo-kristjanskemu županu Bartoli-ju, ki rešuje stanovanjsko krizo v tržaški občini s... polževo naglico.
Seja CK ZKM
Jutri 30. t. m. ob 9. uri bo zasedal Centralni «komite Zveze komunistične mladine z naslednjim dnevnim redom: 1. Naloge ZKM v zvezi z upravnimi volitvami (poročilo tov. Lina Crevatina). 2. Prvi maj. 3. Razno.
pred ljudmi. Najgorostasnejšo laž je objavil «Primorski» v torek 25. t. m. pod velikim naslovom čez tri stolpce:	Kominformisti
ploskali fašistom s po«šlopja Doma pristaniških delavcev». Odstavek pa se glasi: «...skupina «fašističnih demonstrantov je prikorakala pred palačo ECA na Trgu Duca d'Aosta (celo nazivov tržaških trgov ne poznajo ti «pristni» Tržačani iz... Ljubljane, ker se trg imenuje degli Abruzzi) ter pričela na v«se grlo kričati in žvižgati. Tedaj so se na oknih Doma pristaniških delavcev, v katerem je sedež vodstva kominformisti-čne partije, pojavili (ljuidje, ki so začeli ploskati fašističnim kričačem.»
To je laž, ki si jo je izmislila bolna domišljija prenapetega titovskega pisunčka. To je laž, ki meče senco le na tistega, ki si jo je izmislil. Ta sramotna laž dokazuje vsem ljudem, katerih revnih in bedastih sredstev se tl-tovci poslužujejo, da bi prepričali tržaško prebivalstvo, da je treba vneto, kot delajo oni, hlapčevati anglo-ameriškim imperialistom in raznim okupacijskim generalom.

Spored jutrišnjih tekem:
NOGOMET ----------
I.	KATEGORIJA: Sv. Marko -Arzenal, v Trebčah ob 9; Tovarna strojev - Primorje PK, v Boljuncu ob 13.30; Vesna - Frausin, v Nabrežini ob 15; Costalunga -Rozandra, v Boljuncu ob 15.30; Kolonja - Pristaniščniki, v Trebčah ob 15.30; Skedenj - Sv. Jakob (igrišče ni še «določeno). Počiva Rojan.
II.	KATEGORIJA:	Corale -
Trebče, v Boljuncu ob 10.30; Procter - Union, v Trebčah ob 10.45; Partizani - Nabrežina, v Trebčah ob 13.30; Cebulec - Virtus (nado-knadna tekma). Počivajo Opčine
KOŠARKA
I.	MOŠKA KATEGORIJA: Vr-dela - Skoljet, na Skoljeltu ob 16.15; Sv. Alojz - xkedenj, na Skoljetu ob 15; Frausin - Magdalena, v Miljah ob 15.30; Inter -Arzenal, na Skoljetu Ob 11.15.
II.	MOŠKA KATEGORIJA: Skedenj - Tovarna strojev, v Miljah ob 16.45; Inter - Pristaniščniki, na Skoljetu ob 9; Aquile i a - Sv. Marko, v Aquile! ob 10.45.
ŽENSKA KATEGORIJA: Inter-Skedenj, na Skoljetu ob 10.45; Aquileia - Frausin, v Aquileji ob
KOLESARSTVO Jutri zjutraj bo druga «kolesarska dirka, ki jo tokrat organizira Športni krožek Skedenj. Zbirališče dirkačev ob 7. zjutraj pred sedežem krožka v Skednju. Tudi ta dirka je veljavna kot preizkušnja za udeležbo na mednarodni kolesarski «dirki Varšava - Berlin - Praga.
Odhod iz Barkovelj skozi Se-sljan, Nabrežino, Prosek, Opčine, Obelisk, Cave Faocanoni, Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, po Narodni ulici na Trbiško cesto, križpot za Nabrežino, Prosek, Tr-biška cesta, križpot za Nabrežino in nato skozi Opčine, Dacjo, Bo-ljunc, Domjo, Sv. Ana s prihodom v Skedenj.
^asj
Me.
Tov. Cattosiarjeitatii se vrača v Trshr
Obvestili so nas, da je te ?.rUg tovarišica Cattonarjeva, 'ki’le(“ je Odseik za notranje zadiši pri VU na zahtevo ameri^ia vlade na nečuven način izghion iz našega področia skuipntivoj svojima hčerkama, dobila štlar
kumente, ki izpričujejo, d»
italijanska državljanka. S
Ce
mi dokumenti bo lahko pri; arn' tudi v Trst. Zato jo v ned^’0) zjutraj «pričakujemo.	va
Sa i
/d £
«iti ji ' ftim iec j =ana
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tito je producono A
smo ga že pred tremi leti l*ahv krinkali in proti kateremu Poleži varno vse Tržačane brez ra zli pr ker bi taka «rešitev», ki bi tnUn tem postala permanentna, p0lpr nila nadaljevanje in pohujšOL sedanjega kolonialnega režimu l( Da se tudi titofašisti strinja) ern tem imperialističnim in prO<it,art žaškim predlogom, nam. potrjin«akf dejstvo, da so se beograjski kf^a začeli ponovno posluževati giunte «Tujega nočemo, svojega ne 'ženi mo», kar pomeni, da cone A Veg j’ čejo, ker jim je ne bodo daljjtit0-
cone B. ki jo zasedajo, ne iil
De i,
PREDLOG E.S. ZA SINDIKALNO ENOTNOST
Voditelji DZ zavračajo težnje delovnega ljudstva
Vedno večje in težje sindikalne borbe za izboljšanje bednih življenjskih pogojev delovnega ljudstva postavljajo z vso ostrino na dnevni «red «problem sindikalne enotnosti. Pretežna večina delavcev se dobro zaveda, «da je sindikalna enotnost edini predpogoj, ki lahko zajamči uspehe v bodočih nelahkih borbah delovnega ljudstva.
Enotni sindikati, ki se kot resnična razredna organizacija zavedajo in tolmačijo težnje delavstva so poslali 17. t.m. Delavski zbornici pismo s konkretnimi predlogi za ostvaritev prepotrebne sindikalne enotnosti. Ta enotnost predstaviija nujno potrebo, ki jo narekuje borba za obrambo gospodarskih, moralnih in socialnih interesov delovnega ljudstva. Cim so tržaški delavci nastopali enotni in združeni, so vsakokrat lahko z
uspehom uveljavili svoje zahteve. Zaradi tega je v interesu vsega tržaškega delovnega ljudstva, da se vzpostavi sindikalna enotnost. Ta problem naj bi torej diskutirali vsi delavci. V nadaljnjem postavljajo ES konkretne predloge za ostvaritev enotne sindikalne organizacije. Delavci posameznih «strok naj svobodno in demokratično odločajo o ustanovitvi svojega enotnega «sindikata in naj izvolijo vodilne organe. Vse kategorije skupaj naj nato na demokratični podlagi ustanovijo centralno enotno organizacij-o in izvolijo vodilne organe. Nova organizacija bo svobodna in neodvisna od katere koli vlade in stranke. Imela bo demokratičen statut. Ne smejo obstojati nikake nacionalne, ideološke, v.erske ali katere koli druge diskriminacije. Veljati mora popolna svoboda
udejstvovanja in izražanja misli.
Na to pismo pa je dalla DZ negativen odgovor, s katerim hoče na vsak način zapreti vrata vsaki možnosti sindikalne enotnosti. Nedvomno je, da bo to negativno stališče DZ, ki je v škodo vsemu delavstvu, ne «glede na sindikalno pripadnost, ogorčilo delovne množice, vštevsi tudi pripadnike DZ in to tembolj, ker je znano, da išče ta organizacija zavezništva v vseh mogočih krogih, dočim. odbija enotnost, ki jo predlaga potom ES najborbenejši del delavskega razreda.
Kljub temu pa bo delovno ljudstvo še v večji meri vztrajalo na edinem (pravilnem stališču in še pospešilo prizadevanja za o-stvaritev tiste sindikalne enotnosti, ki mu edina lahko zagotovi nove in izdatnejše zmage v borbah za pravico do dela
stijo, kar dokazujejo tudi njiiL. najnovejši klici «Tukaj je /*p n£ slavija». Tako so, torej, titiisleP; šisti pristali na barantanje s Sl§a t na prodajo Slovencev De Gosdvjg riju, kar je že lanskega aug»Doli, Tito napovedal, ko je dejal, poae «Italijani lahko dobe Trst». Zi g0s da, da ga bodo po Titovi zasl1 a v resnici dobili, čeprav bodo V’ vedno ostali pri nas kolonizato; Angleži in Amerikanci.	slu£i
Toda proti tej rešitvi mor^^°sp združiti vse Tržačane. Zahte« ^ajs moramo, kot stalno poudil1 Srn0 Sovjetska zveza, ustanovHkča STU. Samo tako se bomo ‘ ^ rešili tujcev, prekupčevanja, f‘ £ kosanja. Samo tako ne bomo l' ° v doživljali pretepanja s strani ’ n'a* 1 perialistov in ploskanja njih hlapcev, titofašistov in cindip1 dentistov».	SfarY
SVETOZAR NOVA* razu ------	skai
Tržaška'**
't>rik viji Vanj v.ečj
(Nadaljevanje s I. strani!
; Prav
seja
ke narodnosti tiste demokrat. ne pravice, ki jih sedanji * lomaini režim zapostavlja. .
Tov. Rogassi je na to pr» 11 j stirai proti kolonialnemu sij' f
mu, ki ga uvajajo na naš' ozemlju in je poudaril vazi* enotne akcije. Obvestil je, 1 sta bila v resolucijo GiU* v
predlagala komunistična sk«1 e„ na, med tem ko je bil tretji1 „as(cc
Pred njim je govoril Gre.1 6 ; ka retti (D.C.), fašist Morelli, ra se je posluževal svoje cbičal tieies demagogije, Slataper za & iz Janški blok, ki je izjavil, da : ja
nriHril711 lAin nn«;.,.. iz ti	’	0
pridružujejo pozivu i\r- d skupno akcijo glede cone B, ° ' A STO, Furlani za PRI in P!' toÀ ci za PSVG. Na koncu je skup soglasno izglasovana resolUcj; j ki je titofašisti «Primorske»: usakl niso hoteli objaviti, da ne, Si0„ njihovi pristaši razumeli, K.a ae , podli, nizkotni, hlapčevski. »	'
lažnivi so njihovi napadi PK ,,..s< komunistom, ki so to res» ‘Uir cijo sprejeli in podprli. Res». Cah0 cija zelo jasno govori o de* n «i kratičnih svoboščinah, proti' in S( terim se lahko postavijo le |f Jug0 ki se jim zoperstavljajo, *; j0)) prav titofašisti, ki so v Juj Dro,‘ slaviji in coni B likvid>f vsak pojem svobode.

jim
»še
Odgovorni urednik	r°dn
RUDOLF BLAŽIČ (BiagP nHh( Založništvo «DELA» -r„ Tiska tip. Adriatica, Rismond» a u Dovoljenje AIS	a s