Poštnina
v gotovinj
MariborsM
Cena 1 D in
Leto V. (XII.), štev. 228
Maribor, četrtek 8, oktobra 1931
»JUTRA«
izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409
Velja mesečno preje^sn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Urodn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Državna lista P. Živkovica
Kakor javljajo današnji jutranji listi iz Beograda, je bila včeraj od Kasacijskega sodišča potrjena državna lista, katere nosilec je predsednik vlade Peter Žiivkovič. Listo je vložilo v smislu zakona pet uglednih beograjskih meščanov s predsednikom občine inž. Milanom Nešičem na čelu. Po potrditvi liste je njen nosilec Peter Zivkovič podal izjavo, v kateri izraža svoje pričakovanje, da se bo narod v velikem številu udeležil volitev in se tako preko Narodne skupščine zbral k sodelovanju v duhu programatičnih idej, ki so naglašene v znani proklama-ciji članov kraljevske vlade.
Sedaj je odprta možnost, da se prijavljajo na to listo in da se vežejo z njo kandidati iz posameznih srezov. Tendence v tem pogledu so v raznih srezih različne. Ponekod sl žele samo enega kandidata, ki bi naj združil — ne na svoje ime, Pač pa na ideje, v kojih imenu se vrše volitve! — čim več glasov za državno listo Petra Živkovica. Drugod zopet se pojavljajo razni lokalni interesi posameznih delov srezov in s tem v zvezi tudi večje število sreskih kandidatur. Srna tramo za potrebno povdariti, da se pri postavljanju večjega števila sreskih kandidatur v poedinem srezu morajo na vsak način onemogočiti obnovitve starih partijskih borb, dasi bi morda to prine^ slo nekaj glasov več. Tak način volilnega procesa, da bi se razvalovile stare partijske strasti, bi nikakor ne odgovarjal duhu one politike, katero je inavgu riral kralj dne 6. januarja 1929.
V	volilni borbi morajo povsod nadvladati načela, ki so jih tako jasno in odločno naglasili člani kraljevske vlade v svoji proklamaciji in sedaj že tudi Javno na shodih: nas vseh cilj mora biti močna edinstvena država, ker le takšna je garancija tudi za naš gospodarski obstoj in napredek. Zato pa tudi volitve dne 8. nov. niso navadne volitve s strankarsko-bojnim obeležjem, ampak morajo biti te volitve več: morajo biti močna manife stacija naše volje, da se ustali nova dr-i žavna in nacijonalna politika. Državna | in narodna skupnost, to vodilno načelo | politike 6. januarja, ki je postalo idejna | podlaga jugoslovanske države in ki tvori ; tudi edino možno bazo za našo gospodarsko konsolidacijo in gospodarski napredek, mora priti dne 8. novembra do polnega in močnega povdarka.
Da bodo te smernice in te ideje tudi v bodoče vodilne v naši državni politiki, baš za to pa je polno jamstvo oseba nosilca državne liste Petra Živkoviča Mož, ki je po želji in volji kralja prevzel krmilo države v roke v časih njene naj težje politične krize, ki je po volji kralja Usmeri! državno politiko v tok konsolidacije in gospodarske obnove, ki je bil skoro polna tri leta najzvestejši sodelavec vladarja v njegovih naporih za umir tenje, ujedinjevanje in konsolidacijo, nam )e brezdvoinno tudi porok, da bodo tudi bodoča leta potekala v znatnemu slož ^ga dela, da se bomo s čim najmanjši Jpl žrtvami piekopali iz težke svetovne
*Jize v nove in boljše gospodarske prilik*
Driavne koristi so prve
ANGLEŠKI VOLILNI OKLIC NACIONALNEGA KABINETA.
LONDON, 8. oktobra. Ministrski predsednik Mac Donald je izjavil v parlamentu, da bodo volitve v spodnjo zbornico 27. t. m. Premijer bo kljub tem©, da so ga izključili iz delavske stranke, nastopil pri volitvah kot delavski kandidat. Pri teh angleških volitvah ne bodo kandidati nastopali kot člani nacionalne vlade, ampak bodo kandidirali vsak zase na svojem strankarskem programu.
LONDON, 8. oktobra. Pod naslovom »Mojemu narodu« je izdal angleški nacionalni kabinet oklic na volilce. Manifest povdarja, da stoji Anglija pred finančno in gospodarsko preosnovo. Zdaj
gre za rešitev najvažnejših narodnih in državnih vprašanj. Za izvedbo teh nalog je potrebna vlada, ki ne zavisi od diktata političnih strank, toda ki ima zaupanje naroda in torej lahko dela. Z gotovim programom ni mogoče stopiti pred vo-iilce, ker nihče ne ve, kaj lahko prinese naslednji dan. Vlada si pridržuje svobodne roke, da bo lahko rešila, vprašanja, ki se tičejo množic. Ko se vrnejo normalne razmere, se ne bo nihče ustavljal oživ-ljeraju političnih strank. Zdaj pa je potrebno, da se ves narod založi za delo vlade, s katero mora biti solidaren.
Lord Reading v Parizu
VSEBINA ANGLEŠKO-FRANCOSKIH RAZGOVOROV. - NESPORAZUM-LJENJA ODSTRANJENA. — DANES SE ODPELJE ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER DOMDV.
PARIZ, 8. oktobra. Včeraj so se tukaj začela pogajanja med angleškim zunanjim ministrom lordom Readingom in med francoskimi državniki. Lord Reading se je razgovarjai z Lavalom, Briaindom, Fiaudinom in Rollinom. K posvetovanjem so bili pritegnjeni eksporti za vsa vprašanja, o katerih se je govorilo. Razpravljalo se je v prvi vrsti o razorožitvi, o vojnih dolgovih, o finančnem položaju in drugem. O vsebini teh razgovorov ni bilo izdano nobeno uradno poročilo.
Današnji jutranji listi se izčrpno bavl-jo s temi posvetovanji in pravijo, da so to bile bolj izmenjave misli o aktualnih svetovno-političnih vprašanjih, s posebnim ozirom na stališče, ki ga v teh stvareh zavzemata Francija in Anglija. .
V	prvi vrsti se je govorilo o razoro-žitvenem problemu, nato pa o vojnih
dolgovih. Posvetovanja so se nadaljevala tudi danes dopoldne. Listi pišejo, da se je posrečilo odstraniti več nesporaz-umljenj, ki so prej vladala v angleškem in francoskem pojmovanju položaja. Samo v pogledu razorožitve se naglaša, da stoji Francija slej ko prej na stališču, ki ga je bila obrazložila po svojih odposlancih v Ženevi v znani spomenici, ki je bila predložena Društvu narodov. Glede finančnega položaja Anglije je dal angleški zunanji minister francoskim državnikom podobna pojasnila o načrtih londonske vlade za bližnjo prihodnost. Izjavil je med drugim, da Anglija zaenkrat ne misli na posojilo in da se ne bo poslu-žila tozadevne francoske ponudbe. Danes bodo razgovori zaključeni, nakar se lord Reading odpelje nazaj v London.
Ameriko skele evropske rane
PODALJŠANJE MORATORIJA ZA NADALJNA TRI LETA? - NIZ POGOJEV NEMČIJI.
PARIZ, 8. oktobra. »Petit Parisien« javlja, da je določen za potovanje La-vala v Ameriko naslednji program: Laval se bo vkrcal 16. t. m. na ladjo »Ile de France *, s katero se bo pripeljal v Newyork ponoči 22. t. m. Iz Newyorka se bo odpeljal takoj v Washington, kjer se bo mudil samo 48 ur kot gost predsednika Hoovra. Razgovori med državnikoma bodo v Beli hiši. 25. oktobra zvečer se bo Laval vrnil v Newyork, ki ga bo obiskal neslužbeno. Ponoči 26. oktobra se ministrski predsednik vkrca zopet na ladjo ter prispe 1. novembra v Francijo.
NEWYORK, 8. oktobra. Če bo trajalo še naprej trenutno gospodarsko stanje ameriških Zedinjenih držav, se bo letošnji proračun končal s pri-manjklajem 1350 milijonov dolarjev. Pozabiti pa se ne sme. da ima Amerika še od lani nepokrit primanjkljaj v znesku 800 milijonov dolarjev. Potemtakem bi znašal deficit koncem letošnjega proračunskega leta nad dve milijardi dolarjev. Ker Je opaziti katastrofalno nazadovanje ameriškega iz* voza v Evropo, se govor?, d« »»o pred-
lagal Hoover podaljšanje moratorija za nadaljnja tri leta, seveda pod pogojem, da se vežejo evropske države na gotove politične in gospodarske koncesije.
LONDON. 8. oktobra. Radio-ageu-ture razširjajo vesti, da bo ameriški predsednik predlagal podaljšanje moratorija pod nastopnimi pogoji: Sporazum med Nemčijo in Francijo, francoska pomoč Nemčiji. Nemčija se mora odreči vsakršni revizijski kampanji za vzhodne meje, Nemčija se mora odpovedati graditvi oklopnih križark, Nemčija se mora vzdržati sleherne agitacije za vojno, Nemčija mora dati jamstva, da ne bo uporabljala dovoljenih kreditov za oboroževanje, vse države morajo obljubiti, da ustavijo oboroževanje in da bodo skrčile svoje izdatke za vojno.
FRANCOSKO ODLIKOVANJE SOKOLSKEGA DELAVCA.
LJUBLJANA, 8. oktobra, Francoski konzuli v Ljubljani je danes izročil dr. Viktorju Murniku, znanemu sokolskemu delavcu, francoski red č+rtor. 'a***
Bruning odšel in se vrnil
BERLIN, 8. oktobra. Nemška vlada dr. Briininga je včeraj odstopila. Državni predsednik Hindenburg je sprejel demisijo in poveril sestavo novega kabineta zopet Briiningu, ki bo preuredil vlado. Gotovo je, da v novetn kabinetu ne bo več zunanji minister dr. Curtius, ki ga je pustila na cedilu lastna stranka. Kakor se govori, bo dr. Bruning sam prevzel vodstvo zunanjega rezora. Na splošno se kaže pri tej vladni preosnovi tendenca, da ostane državni kaneelar čim dalje od strankarske odvisnosti. Njegova poglavitna naloga bo izvajati program državne politike.
ŽENA — INŠPEKTOR GENERALNE DIREKCIJE ŽELEZNIC.
BEOGRAD, 8. oktobra. Kralj je na predlog ministra za promet Laze Ra-divojeviča in v soglasnosti s predsednikom vlade Petrom Živkovičen1 podpisal ukaz, s katerim je imenovana Leposava Budjevac za inšpektorja v V. skupini pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu.
KONCERT
BANOVEC
V PETEK, DNE 9, OKTOBRA1831
NAŠE ŽITO ZA ČSR.
PRAGA, 8. oktobra. Ministrstvo trgovine je odobrilo uvoz nadaljnjih 350 vagonov pšenice iz Jugoslavije.
V SPLITU ZOPET KOPALIŠKA SEZONA.
SPLIT, 8. oktobra. 2e več dni je v Splitu naravnost poletno vreme. Tudi večeri so topli in prijetni. Kopališ-ča so mnogoštevilno obiskana.
NACIONALNA VLADA TUDI V AMERIKI?
LONDON, 8. oktobra. »Daily He-rald« poroča, da kani predsednik Hoover sestaviti nacionalno vlado na široki podlagi. Vlada naj bi vpošteva-la vse panoge ameriške industrije. Obenem roji ameriškemu predsedniku po glavi misel, da bi se sestavil poseben industrijski svet, ki bi bil pod nad zorstvom države. Takšen svet je imela Amerika že za časa svetovne vol ne.
INVAZIJA KOBILIC V VZHODNI AFRIKI.
LONDON, 8. oktobra. Domačine in naseljence v Vzhodni Afriki močno ogroža strahovita invazija kobilic. Ravnatelj kmetijskega urada v Tanganjiki je dospel v Neurobl, da bi stopil v stik s poznavalci razmei* v Keniji, ki leži v srcu o-grolenega ozemlja, kjer bo treba čimprej nastopiti z obrambnimi sredstvi. Za uničevanje kobiHc je določenih 80.000 funtov sterKngov, 20.0-20 funtov pn je dovolila vlada zs podposo prizadetim gospodarstvom Do■:■’?:! v, vsi obrambni po*ku$i <?pod!etf^;
Stran a	,-?»»m>oisfn	V	T	r-*-a	»	ivfa	rfo	o	rn,	anc	o.	a.	i^ji-
MB»HIJIllLlMimHHHMIl'l.U. 1VICTIIJ......, —■ITBSmTM«':-------------------------------- —	HH.H	■	■ll»»..il	ilIHMmm	.	c.ii	rf	.
iMarihorshi in dtiebni drobii
Svetozar Banovec
V	petek 9. t. m. se nam bo predstavil iden naših najbolj simpatičnih pevcev, tenorist Banovec, ki nam je znan izza nastopa na našem odru, ko smo ga slišali predlanskem v vlogi Pastirja, o priliki gostovanja ljubljanske opere (Oedi-pus rex). Pa tudi poročila so nam še v spominu, ki smo jih lani čitali v naših dnevnikih, ko se je umetnik mudil na koncertni turneji v Zedinjenih državah-
Takrat so jugoslovanski in angleški ameriški listi v Ameriki prav laskavo pisali o Banovcu. Poročali so o njegovih izredno lepih in velikih uspehih, kajti aevec ni prodrl samo pred slovensko in slovansko publiko, temveč tudi pred ameriško javnost, kar je tam težko doseči. ker imajo priliko slišati najboljše svetovne pevce. Povsod, kjer je Banovec nastopil, je bil že povabljen, da še priredi nov koncert, ponekod celo po dva. Njemu na čast so se prirejali slavnostni banketi, angažiran je bil za veliko radio-postajo, pri kateri nastopajo le priznani umetniki in vsi listi so sledili z veliko pozornostjo njegovim produkcijam.
Banovec je rojen Ljubljančan. Študiral je gimnazijo in služil v svetovni vojni kot poročnik. Po vojni se je posvetil petju in študiral pri mojstru Hubadu, ki ga le angažiral za gledališče, ko je bil intendant opere. Od sezone 1922/23 dalje, kc je pel prve samostojne vloge, se je neverjetno naglo razvijal in do njegovega odhoda na koncertno turnejo v Ameriko je absolviral preko 560 predstav in pel 36 opernih partij. Deloval pa je tudi že kot koncertni pevec, nastopal kot solist v velikih vokalno-instrumentalnih skladbah ter čestokrat gostoval na raz-uih opernih odrih.
Program njegovega mariborskega koncerta je zelo zanimivo sestavljen in bo nedvomno v užitek naši publiki. Pevec si je izbral v resnici bisere pesmi in arij. Posebej še opozarjamo na ameriške zamorske in indijanske pesmi, katere je prinesel umetnik s seboj od onstran morja in ki zahtevajo obilo rutine v izvajanju.	H.	D.
Samopomoč vinogradnikov
Že ponovno smo povdarili, da same rezolucije in jadikovanja vinogradnikov o vinski krizi ne zaležejo prav nič, ampak da morajo vinogradniki seči po samopomoči. Letos je tudi že na mariborski trg prišlo mnogo domačega grozdja. Vinogradniki v Posavju, v okolici Sevnice, so pa šli še dailue. Sklenili so, da bodo v sedanjih težkih dneh krize na mesto vina prodajali grozdje. V to svr-ho so priredili »sejem grozdja« in sicer pri železniški postaji v Sevnici. Tam so postavili posebne naprave, da so lahko kupci takoj na licu mesta spremenili grozdje v mošt. Sejem je izvrstno uspel in je bilo prodanih na licu mesta okrog 36.000 kg grozdja, naročenih pa je bilo nadaljnjih 20.000 kg. Grozdje se je prodajalo kilogram po 2 do 4 Din, tako da so vinogradniki izkupili prav lep denar. Ta uspeh je vinogradnike tako ojunačil, da so sklenili, vsako leto prirediti takšen sejem in sicer ne samo v Sevnici, ampak tudi v drugih krajih.
Uprava Vodnikove družbe
vljudno opozarja vse lanske člane, ki še niso poravnali svoje članarine za leto 1931, naj plačajo članarino pri svojih gg. poverjenikih ali pa jo nakažejo direktno družbeni pisarni v Ljubljani po položnici, ker se nabiranje članstva približuje svojemu zaključku. Kljub gospodarski Krizi si bo vsak ljubitelj lepih knjig prihranil znesek 20.— Din in ga položil na oltar Vodnikove družbe. Za ta mal znesek 20 Dim dobi koncem meseca novembra t. 1. 4 lepe knjige. Za ta znesek se ie boš kesal. Marsikateri dolgi zimski večer ti bodo letošnje knjige v družbo n ti krajšale dolgčas. Član Vodnikove družbe, stopi še danes k svojemu poverjeniku ter mu poravnaj članarino za cto 1931., ali pa si kupi na poštnem ura-lu položnico ter jo izpolni sledeče: Vod-ilkova družba v Ljubljani št. 14.520.
»Arhitektura«.
V	Ljubljani je začela izhajati pod ured-lištvom arhitekta ing. Faturja revija »Arhitektura« z jako zanimivo vsebino. Revija je glasilo borbenih arhitektov in '♦ eelo bogato opremljen*	\
Otvoritev mariborske razstave.
Danes ob pol dv,ana'stih je bila v bivši kavarni »Park« otvorjena razstava mesta Maribora. Otvoril jo je mestni župan dr. Juvan s kratkim nagovorom, nakar je povzel besedo banski svetnik dr. Poljanec, ki je pozdravil prireditev v itnenu upravme oblasti. Govoril je tudi zastopnik cerkve, pomožni škof dr. Tomažič. ki je želil razstavi vse najboljše. Potem so si udeleženci otvoritve pod vodstvom prof. Baša ogledali razstavljeno gradivo, ki je v vsakem pogledu zanimivo in zasluži pozornost vsega občinstva.
Upokojitve v železniški službi.
Upokojeni so uradniki VIII. položajne skupine:	Esih	Martin, Maribor, glavni
kolodvor; Detiček Josip, kurilnica, Maribor; Šulgaj Ivan, kurilnica, Maribor ter zvaničnika I. kategorije Maggioli Alojz, Tezno, ter Fuš Pavel, progovna sekcija Ptuj.
Dohodki mariborske carinarnice v septembru.
V	mesecu septembru je imela mariborska glavna carinarnica 8,800.802.30 Din dohodkov, in sicer je prejela za uvoženo blago 8,776.719.05 Din, za izvožene predmete pa 24.083.25 Dffi.
Jugoslovansko državljanstvo je dobil Josef della Pietra Romolo, usluž-ben pri elektrarni v Fali.
Mariborski trg.
Včeraj se je prodajalo sadje (jabolka, hruške in grozdje) na našem trgu po 3 do 5 Din kg, kostanji po 2—2.50 Din. Kmetje so prodajali seno po 75—80 Din za 100 kg, otavo pa po 65—75 Din. Poljskih pridelkov in povrtnine je bito dovolj naprodaj.
Pogreb pokojne Ingoličeve.
Včeraj so pokopali lastnico znane mariborske gostilne »Balkan«, pokojno go. Ingoličevo. Na zadnji poti jo je spremljalo prav lepo število pogrebcev. Žalni sprevod je vodil bratranec pokojnice, stolni prošt dr. Ivan Žagar iz Ptuja, žalostinke pa je pelo društvo pekov pri kapelici. »Jadran« pa na grobu.
Razpis službe pisarniškega uradnika.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru razpisme službo pisarniškega uradnika. Prosilci mora.o dokazati, da so položili I. pismeni izpit, predpisan za službo v sodni pisarni. Prošnje je treba vložiti do 20. novembra 1931.
Dražba.
26. oktobra se bo vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata, v1, št. 23. Cenilna vrednost 310.799 Din, najmanjši ponudek 167.377 Din.
Dražbeni oklic.
Okrajno sodišče v Ptuju razpisuje dražbo nepremičnin pod zeml iška knjiga d. o. Dornava, vi. št. 315. Dražba bo 17. novembra. Cenilna vrednost nepremičnin Din 70.232, najmanjši ponudek Din 46.822.
Konkurz.
Okrožno sodišče v Mariboru razglaša konkurz o imovini Karola Thiela, trgovca v Mariboru. Konkurzni komisar je dr. Franc Kovča, upravnik konkurzne mase pa Fabijan Anton, višji davčni upravitelj v pok. Prvi zbor upnikov bo 22. oktobra.
Poravnalno postopanje
je uvedeno o imovini Karola Ehrlicha, trgovca v Kaniži ob Pesnici. Poravnalni, sodnik je dr. Fr. Kovča, poravnalni upravnik dr. Vekoslav Kukovec.
V	imenik advokatov
je bil te dni vpisan dr. Fortunat Mikuletič, odvetnik v Celju.
Iz upravne službe.
»Službene novine« objavljajo ukaz notranjega ministra, s katerim so med drugim prestavljeni: Franjo Vovšek od srezkega načelstva Maribor, levi breg, za srezkega načelnika v Kamnik; dr. Leo Hacin, doslej srezki načelnik v Mariboru, desni breg, za srezkega načelnika v Prevalje; Milan Makar, podnače'nik sreza Maribor, levi breg, za srezkega načelnika Maribor, desni breg.
Kip Marije z Jezusom,
delo mariborskega kiparja Sojča, bo 11. t. m. slovesno blagoslovljen v Rogaški Slatini. Blagoslovitev bo izvršil mariborski škof dr. Karlin
Prevzem občine Štrigova.
Preda a odnosno prevzem občine Štri-gova v Medjiinurju, ki je po novi ustavi prideljena od savske k dravski bcnovini (v srez 1'utomerski), bo izvršen jutri 9. t: m.
Novi šolski nadzornik v Dolnji Lendavi,
g. Ljudevit Belšak, e dne 6. t. m. prevzel svoje posle. Tako je končno po dolgem intervalu rešeno to vprašanje in dolnielendavski srez je dobil odličnega strokovnjaka in ravno tako vzglednega javnega in nacionalnega delavca za šolskega nadzornika. G. Belšak je bil doslej šolski upravitelj pri Veliki Nedelji, kjer se je vedno udejstvoval v gospodarskem in kulturnem delu, na polju gasilstva itd.
Smrt 3fetnega otroka pod vozom.
V Krogiu pri Murski Soboti je vozil te dni neki kmet domov krompir. Na vozu je sedel tudi 3Ietni otrok. Živina,5ki je Vlekla voz, pa se je splašila, tako, da je otrok padel z voza in dobil težke zunanje in notranje poškodbe, zaradi katerih je kmalu izdihnil.
Koncert učiteljiščnlkov.
V soboto zvečer se vi^i v Narodnem domu koncert v prid revftim dijakom mariborskega učiteljišča. Opozarjamo naše narodno občinstvo na to prireditev s priporočilom, da koncert, ki bo lep in zanimiv tudi po svojem programu, pose-ti v čim večjem številu in pokaže bodočim vzgojiteljem mladine, da mu je usoda naraščaja vedno pri srcu.
Izlet na Falo
priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, dne 18. oktobra s prvim popoldanskim vlakom. Na programu je ogled falske elektrarne in nato pešizlet v Devico Marijo v Puščavo. Povratek z večernim vlakom.
Koncert violinista Karla Rupla v Ptuju.
Karel Rupel je izšel iz šole prof. Slajša na ljubljanskem konzervatoriiu, nakar se je več let izpopolnjeval pri mojstru Ševčiku in v Parizu pri drugih velikih mojstrih. Kot zrel umetnik nastopi v dvorani Glasbene Matice ob 20, uri. Pri klavirju ga spremlja Marijan Lipovšek, kar istotako jamči, da bo današnji koncert prvovrsten. Ne zamudite redke prilike.
Dražbeni oklic.
6. novembra t. 1. bo pri okrajnem sodišču v Ptuju dražba nepremičnin, zemljiška kn iga d. o. Pohorje, vi. št. 18. Cenilna vrednost 60.000 Din, najmanjši ponudek 42.827 Din.
Obsojeni peki v Zagrebu.
V Zagrebu se ljudje že delj časa pritožujejo, da pečejo peki kvalitativno slab kruh. Tržno nadzorstvo je zato podvze-
lo	energične korake, da se nedostatek odpravi. V zvezi s tem je bilo ovadenih pristojni policijski oblasti več pekovskih obrtnikov. Deset pekov je bilo obsojenih in kaznovanih z občutnimi denarnimi globami.
Zagrebčani zahtevajo ureditev slanovan1-skih cen.
Organizacija najemnikov v Zagrebu je pbs'a!a min. predsedniku in ministru-za soc. politiko vlogo, s katero prosi posredovanja, ds se znižajo pretirane cere za stanovanja. V zadevni spomenici se omenjajo težke življenjske razmere na-;emnikov, zlasti znižan a plač. ki so v zadnjem času zadela državne nameščence.
Učiteljsko društvo v Slovenjgradcu
se je razšlo. Na mestu njega se je ustanovila nova organizacija, v katere last je prešla vsa aktivna in pasivna imovi-na razpuščenega društva. Za predsednika nove organizacije je bil izvoljen učitelj Kopač Leopold, za podpredsednico pa Asta Šinigojeva,
Zopet avtomobil v Jarku.
Te dni se je zgodila v Cirknici težka avtomobilska nesreča. Avtomobil je zdr-čal s ceste in padel v obstranski jarek. Šofer in sopotnik sta obležala nezavestna, sopotnica pa si je zlomila nogo. Prav je, da oblasti glede avtomobilskega prometa postopajo ze’o strogo. Sai človek položi življenje v roko šoferja, ko stopi
v	avtomobil. Šofer, ki se ’» keda: med vožnjo ovlnii, m-j bi ne ckJ-ii več do-, ^oljenja za vožruo	’
Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravnik' za notranje bolezni svetujejo v mnogih sučaTh, da naj pijejo tako bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Koncert v parku
priredi v nedeljo vojna muzika. Program jutri.
Karambo! dveh kolesarjev.
V sredo ob pol 13. je 301etni delavec Franc S. kolesaril po Ruški cesti proti mestu. V istem času je v nasprotni smeri proti Studencam vozil 161etui ključavničarski vajenec Dragotin N. Na vogalu Nove ulice in Ruške ceste je S. zavozil
v N. v trenutku, ko je slednji prehitel nekega kolesarja, ki je vozil pred njim in gta podrl. S. je padel in se pri padcu lahko poškodoval na desni nogi. Pri tem se je tudi polomil bicikelj.
Policijska kronika.
Včerajšnji dan je bil precej miren. Are tacij ni bilo nobenih. Prijav je bilo vsega 17 in sicer večinoma zaradi cestno policijskega reda.
Zagonetka smrt.
22Iefti čevljarski pomočnik Miha Par-kič iz Gradiške pri Kamnici je pred dne
vi odšel z doma in se ni več vrnil. Poslali so za njim brsta Rudolfa, ki ga j« našei ob pristavi Racerskega dvora v Rošpohu, ležečega v nezavesti. S pomočjo drugih ljudi so spravili Parkiča domov, kjer je kmalu umrl, ne da bi st bil poprej zavedel. Ker se v okolici Ka:n-mce večkrat dogajajo zločini, je ta do-godek zbudil razumljivo razburjenje.
Prvi smehljaj dojenčka
zazveni navadno po kopeli. Ko padalc neskončno majhna nežna zrnca PALMI-RA-BABY PRAŠKA za posipanje na njegovo kožo, se dojenček veselo zasmeje Vesei se živlena in hladečega učinka po PALMIRA-BABY BRAŠKU.
Mila Favai je otvoriia trgovino z dežniki, in galanterijo na Ga vnem trgu 11.	2956
Opozorilo trgovcem.
Dogodili sa se slučaji, da so prišle gotove osebe k grosistom s pismenim naroči om kakega odjemalca po blago brez denarja, katerih naročil pa dotični trgovci niso pisali in tudi ne prejeli izdanega blaga, kar se je izkazalo šele o priliki opominov. Zato opozarja gremij trgovstvo, da posveča takim naročilnicam vso potrebno pažnjp, zlasti še. če ne vsebuje poleg naročnikovega podpisa tudi odtisa štampiljke njegove tvrdke. — Gremij trgovcev v Mariboru.
Lepa Vida na pobrežkem odru.
V nedeljo 11. t. m. ob 7. zvečer vprizo-ri matični odsek Sokola Lepo Vido v novi dvorani Renčlja, na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo.
Tečaj za esperanto.
Esperantsko društvo v Mariboru priredi letos zopet tečan za mednarodni pomožni jezik. Vršil se bo v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici in bo tra-jjil 4 mesece. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 10 Din. Kdor se hoče udeležiti, naj se javi na prvem sestanku v četrtek
15.	oktobra ob 19. uri v omenjeni Šoli Vhod iz Razlagove ulice.
Odlični gosti »Ognja«.
K ustanovitvi mariborskega društva za upepeljevanje mrličev »Ogenj«, ki bo v soboto 10. oktobra ob pol 20. uri v dv°' rani hote'a »Pri Zamorcu«, so javlT11* odlični zastopniki sorodnih društev. Pred’ vsem bo zastopano centralno jugosloveb; sko društvo »Ogenj« v Beogradu po tajniku g. Savi Džordjeviču. publicistu v Beogradu in zagrebški »Ogenj« po odborniku g. dr. Šternu. Tudi graško društvo »Fkimme« pošlje zastopnika in bržčas tudi društvo »Krematorium« iz Pra‘ ge. Delegata iz Beograda in Zagreba sc pripeljeta v soboto popoldne z beograjskim brzovlakom. Vabljeni so zlasti člani iz vseh krajev Dravske banovine. Na sporedu občnega zbora je tudi kratek referat o pomenu in utemeljenosti sežig*’ nia mrličev,
Tam, kjer Je stal nekoč raj
KAKO IZGLEDA EDEN 1931 PO KR.
Svetovni potnik Muram objavlja zanimive reminiscence s svojega nedavnega potovanja po Perziji in pripoveduje med drugim tudi naslednje:
Basra je pristanišče ob reki. Ustavil sem pri v Šat el Arabu, v bližini Perzijskega zaliva. Nastanil sem se v predmestju, zakaj v notranjosti mesta ni mogoče zatisniti oči — tako strašne je žeh-teča vročina.
Po dolgih mukah se mi je posrečilo improvizirati zasilno ležišče pred hišo. Okoli 2. ure ponoči je vročina odnehala. Zapadel sem v nekakšen polsen, iz katerega me je od časa do časa zdramil glas, spominjajoč na jok malih otrok. Zdramil sem se in pogledal okolu sebe
—	ter v svojo osuplost ugotovil, da zavijajo šakali. Zverine so prihajale tik do mene ter so iskale, kje bi našle kaj plena. Lakota, ki pritiska v teh krajih, je namreč tako velika, da prižene šakale naravnost do ljudi.
Seveda nisem mogel več zatisniti očesa. Vstal sem in sem se okopal v reki Šat el Arab, povžil nekoliko datljev in jabolk ter najel arabskega vodiča, ki me je peljal v vrt Eden. Bilo je ob štirih zjutraj.
Solnce še ni tako vzšlo, da bi pripekalo s svojimi močnimi žarki. Bilo je'
prav prijetno za izlet. Pot je držala mi mo malega potoka v senci palm in drugih dreves. Vegetacija pa je prihajala čedalje redkejša in revnejša. Kmalu sva se znašla s spremljevalcem na peščini vroči kakor razžarjena peč. Vodič je pripomnil, da bova vsak čas na cilju.
Zelo sem se začudil. Ne na levo, ne na desno ni bilo nikjer nič takega, kar bi spominjalo na raj. Povsod sam pesek, golo kamenje. Le tu pa tam osamljeno drevo. Vodič je ustavil kamele, na katerih sva jahala in mi je pokazal drevo z besedami: »To je drevo spoznanja. Tako torej, sem mislil. Tukaj sta tore; grešila Adam in Eva! In zaradi jabolka, na tem drevesu sta bila prva stariša iz gnana iz raja!
Ozrl se je naokoli. Ta puščava da je bila raj? Vodič mi je začel razlagati, da so morali domačini drevo spoznanja ograditi s plotom in ga obdati z verigami, da ga ne bi ljudje obrali do zadnjega lističa in da ne bi z njega odkrhnili slednje skorjice. Podobno razočaranje sem doživel nekoliko pozneje na Abrahamovem griču. In nisem se mogel načuditi ko sem slišal, da se grič stopnjema manjša, ker odnašajo Angleži z njega domov zem-jo v spomin na domovino prastarih očakov človeškega rodu.
Iz mežiške doline
Dekletce povoženo do smrti. Na cesti Prevalje—Mežica se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje 91etne šolarke Krsnik p. d. Šornikove na Poljanah. Trije vozniki, ki so vozili v Prevalje, so se srečali nad gostilno pri Poljanah z 91etno Šornikovo, ki je bila s starejšo sestro na potu v šolo v Mežico. Deklica je prišla pod zelo plašljiva konja. Konj ji je stopil na nogo, jo podrl na kup gramoza, ji stopil na vrat, tudi kolo težko obloženega voza ji je šlo preko, ker se je le ta moral ogniti nekemu dečku z vozičkom mleka. Padec je bil smrtonosen, poškodbe na glavi so povzročile smrt po par trenutkih. Uradna komisija iz Prevalj in orožništvo je sestavilo na licu mesta zapisnik ter uvedlo preiskavo. Nesreča pa se je pripetila zgolj po’naključju, po neprevidnosti otroka samega.
Pes povzročil nesrečo motociklista. V
bližini Dravograda je po cesti privozil •motociklist v spremstvu dame, ki je sedela zadaj na sedežu. Pri viaduktu se je zaletel v sprednje kolo neki pes. Motor ga je povozil v polnem diru. Vozač je radi tega dogodka potegnil zavore — a s preveliko silo. Sunek je vrgel gospo s sedeža v obcestni jarek, kjer se je par-krat obrnila in občutno poškodovala na glavi in obeh nogah, da je bila njena prva pot k zdravniku.
Osebna vest. Sokol v Guštanju je izgubil dva agilna člana, sestro Zegov-o, ki je premeščena na šolo v Središče, in brata^tora Miloša, ki je moral k vojakom. sokol je priredil članoma odhodni-co, združeno s podoknico pevskega društva.
Streljanje na dobitke se je vršilo v nedeljo pri Petriču v Kotljah. Udeležila se ga je tudi po svojem članstvu v lepem Številu »Streljačka družina iz Guštania«. Od vseh 6 dobitkov je odnesla strelska družina štiri nagrade in sicer: 1. Emil Krištof, poka, 12 točk, 2. Mežner, ovco,
11	točk, 3. Filip Ivan in Pori Jakob, jelenov« rogove, 10 točk, 4. Legner, zajca. Zi. nagrade se je vršil oster boj ves popoldan, tako da so padli zadnji streli že v mraku. Doseženi rezultati so jako razveseljivi.
Razstava konj v Čakovca.
Kolo jahačev kralja Aleksandra v Čakovcu bo priredilo 25. okt. tl. razstavo konj težke in lahke kategorije v Čakovcu. S tem hoče društvo dvigniti interes toalih gospodarjev za podvigo konjereje, z asti domače medjimurske pasme. Po •bediirnurskih vaseh vlada za razstavo velik interes in bode razstavilo mnogo fnetov. Delile se bodo tudi denarne napade in diplome. Pravico do razstavitve fbbjo konjerejci okrajev Čakovec, Pre-“£> Dol. Lendava in Ljutomer.
Radio
Nekaj številk.
Letos 31. marca je znašalo število radijskih naročnikov v Angliji 3,250.000. Ker sprejme BBG, Državna radijska družba, vsak mesec povprečno 20.000 prijav, se v Angliji pripravljajo na proslavo četrtega milijona poslušalcev ... Mimogrede povedano, kasira BBC ’oc svojih naročnikov letno okrog 410 milijonov dinarjev, za oddaje same pa še posebej dobi letno okrog 340 milijonov di-j narjev.
Mikrofon doma.
Kmalu se v Nemčiji predavatelji ne bodo več trudili v studio. Namestili jim bodo doma mikrofon in ga vključili na telefonski vod v stanovanju. To bo izredno udobno in enostavno. Ta metoda sicer ni več v Nemčiji nikaka novost. Vsi važnejši intervjuji znamenitejših osebnosti se vršijo na njihovem stanovanju, v njih domačem, družinskem miljeju, kar mnogo doprinaša k toplini in iskrenosti razgovora.
Kaj je z našim šofskim radijem?
Kakor utegne naši javnosti biti znano, se je ustanovil pod okriljem JUU od’ or za šolski radio, ki je imel že dve seji v preteklem Šolskem letu. Na teh seiah je določil prve korake za možnost obstoja radia v naših šolah: organizirala sta se v minulih počitnicah dva tehnična tečaja za učiteljstvo, eden v Ljubljani, drugi v Mariboru. Kakor čujemo, sta tečaja izredno uspela, saj je štel ljubljanski tečaj pod vodstvom prof. Andrče-ja okrog 50 udeležencev, učiteljev, ki bodo sedaj pionirji naše šolske radiofonije. Odbor je tudi poveril svojega člana, prof. Kureta z nalogo, da napiše brošuro o šolskem radiu, katere dovršitev se bliža svojemu koncu. Nadejamo se, da bomo mogli kmalu pozdraviti popolen naš šolski radio, kot ga imajo vse velike zapadne kulturne države!
Napoleonov vlnagrad na Korziki
Ob cesti, ki drži iz Ajaccia v Bastio leži zemljišče, ki bo proglašeno za zgodovinsko posest francoskega ljudstva. Ta kos zemlje je namreč dobil Napoleon Bonaparte v dedščino po svojih prednikih. Ko je Napoleon še študiral, je namenih dohodke od tega kosa zemlje, ki je bila tedaj zasajena s trtami, in je dajala sladki sok, za potovanja v Pariz. Denar, ki mu ga ;e donašal vinograd, je pozneje porabil tudi za pokritje stroškov, ki jih .ie imel v prvem semestru na pariški vojaški akademiji.
Šport
Velike medklubske kolesarske dirke
priredi v nedeljo 11. oktobra 1931. ob 14.30. uri na dirkališču ASK Primorja, Dunajska cesta ob priliki proslave desetletnice svojega obstoja kolesarske sekcije »ASK Primorja« s sledečim sporedom: 1. Častni krog. 2. Otvoritvena dirka: 5 krogov. (Prosta, je vsem dirkačem, ki na dirkališču še niso dosegli nobene nagrade.) I. in II. darilo, III. kolajna. —
3. Dirka juniorjev: 5 krogov. (Prosta vsem dirkačem, ki na dirkališču še niso dosegli nobene prve nagrade.) I. in II. darilo, III. kolajna. — 4. Dirka ciljev:
12	krogov. (Vsak 3. krog cilj. Klasificira se po točkah.) I. in II. darilo, III. in IV. ko lajna. — 5. Dirka seniorjev od 35. do 45. leta: 3 krogi. I. darilo, II. in III. kolajna.
—	6. Glavna dirka: 10 krogov. I. in II. darilo, III. in IV. kolajna. — 7. Dirka seniorjev od 45. leta naprej: 3 krogi. I. darilo, II. in III. kolajna. — 8. Dirka za prvenstvo Ljubljane: 10 krogov. (Pravico startati imajo samo dirkači ljubljanskega okrožja.) I. in II. darilo, III. in IV. kolajna. — 9. Dirka v parih (po vzorcu šestdnevnih dirk) za prehodni pokal mesta Ljubljane: 20 krogov. (Dirkači se menjajo poljubno na določenem mestu.) I. in II. par dvojno darilo, III. par dvojne kolajne. Pokal preide v last Muba, katerega par si ga pribori dvakrat zaporedoma ali trikrat v • presledkih. — 10. Dirka pomožnih motorjev: 10 krogov. — 11. Štafetna dirka za prehodni pokal gosp. baina Dravske banovine: 20 krogov. Štafeta po 4 dirkačev. Vsak vozi 5 krogov. Pokal preide v last kluba, katerega četvorka si ga pribori dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. — 12. Tolažilna dirka: 5 krogov. (Startajo le dirkači, ki na preidočih dirkah niso dobili ni-kakega darila.) I. darilo, II. in III. kolajne.
Splošna določila. 1. Tekmovati imajo pravico vsi dirkači, včlanjeni v Kotura-škem savezu kraljevine Jugoslavije. 2. Vozi se po dirkalnem pravilniku Kotura-škega saveza kraljevine Jugoslavije. 3. Dolgost proge znaša 400 metrov (1 krog).
4. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. 5. Osebne in pismene prijave sprejema načelnik kolesarske sekcije ASK Primorja g. Franc Brumatti, dnevno v kavarni »Zvezda« od 18. do 20. ure. Zaključek prijav 8. oktobra t. 1. Naknadne prrave le proti dvojni prijavnini. 6. Kolesa s prostim tekom niso dovoljena. 7. Vsak dirkač se mora pol ure pred za četkom dirke javiti vodstvu iste. 8. Dir-sačem v nedostojnih in nešportnih dresih je tekmovanje zabranjeno. 9. Protesti se imajo vložiti najkasneje 10 minut po vsaki dirki pri vodstvu iste z vložni-no 30 dinarjev. V primeru, da se protest uvažuje, se vložnina vrne. 10. Vodstvo s: pridržu e pravico spored spremeniti. Prijavnina za vse točke Din 20, za posamezne Din 10.
ISSK Maribor:SK Železničar.
V	nedeljo, dne 11. oktobra se odigra na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK 2e-ezničarjem. Za prijatelje nogometnega športa predstavlja nedeljska tekma višek jesenske sezone. ISSK Maribor gre v boj sicer kot favorit, vendar pa ne sme podcenjevati Železničarjev, ki ravno v tekmah proti ISSK Mariboru zaigrajo tako, kakor proti nobenemu drugemu nasprotniku. Železničarji so sicer na tabeli na predzadnjem mestu, toda to dejstvo ne odgovarja znanju moštva. Poškodbe posameznih igralcev so onemogočile nastop kompletnega moštva v zadnjih tekmah. Zasledovala jih je v prvenstvenih tekmah pa tudi izrazita smola. Za nedeljsko tekmo so se Železničarji dobro pripravi-i, nastopijo sicer v malo izpre-menjeni postavi, vendar z zdravimi močmi. ISSK Maribor bo nastopil najbrže v običajni postavi, samo mesto desnega krilca Ježa, ki je odpotoval v Prago, bo igral predvidoma Ivič. Pričakujemo, da bo moštvo napelo vse sile in da si k dosedanji seriji zmag pridobi še novo. Pri-aloovati je zanimivega in napetega bo • j ja ir. kar jc glavno, fair igre. Tekmo bo j sodil g. Podubskv iz Zagreba,
Mariborski zimskošportni podsavez
bo imel svoj II. redni občni zbor~v Mariboru, lovski sobi hotela Orel, dne 17. oktobra 1931 ob 20. uri. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika, tehničnega odbora (smučanje, sankanje, drsanje), blagajnika. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora:. 5. Volitve za upravni odbor, nadzorstveni odbor in razsodišče. 6. Določitev službenega glasila. 7. Določitev podsavez-nega prispevka. 8. Predlogi podsavez-nih članov. 9. Slučajnosti. Člane opozarjamo na podsavezna pravila, objavljena v športnem listu štev. 33 z dne 14. X. 1930. V smislu § 14 podsaveznih pravil se vrši občni zbor v slučaju nezadostne udeležbe pol ure kasneje ob vsaki udeležbi navzočih delegatov. Delegati morajo predložiti pooblastila z navedbo onega, ki ima glasovalno pravico. Vsak član ima pravico poslati dva delegata. Vsak član ima eden glas, ne-oziraje na število verificiranega članstva, a za vsakih 20 verificiranih članov še po eden glas.
Predlogi za občni zbor se morajo dostaviti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. Računamo na polnoštevilno udeležbo. Razmotriva se naj dovršeno delo ter se naj podajo smernice za bodoče delovanje. Mariborski zimskošportni podsavez. Vjekoslav Golubovič, . ' edsednik, Bruno Parma, tajnik.
Srednjeevropski pokal.
Včeraj se je v Pragi vršila tretja odločilna tekma za vstop v finale za srednjeevropski pokal. Srečala sta se dunajski WAC in praška Sparta, Zmagal je WAC v razmerju 2:0 (1:0). S to zmago je postal WAC prvi finalist v letošnji srednjeevropski nogometni konkurenci Sodil je Italijan Carraro.
Sofija:Beograd.
V	nedeljo, dne 11. t. m. se vrši v Beogradu medmestna nogometna tekma Sofija :Beograd. Beograjski podsavezni kapetan je za to tekmo sestavil Sledeče moštvo: Spasič, dr. Ivkovič, Lukič, Žar-kovič, Vojnovič, Gjokič, Ratnojevič, Ačimovič, Miloševič, Tomaševič in Zečevič. Reprezentanca je torej sestavljena od igralcev Jugoslavije, Sokola in Jedinstva. torej zopet druga garnitura, ker igra BSK prvenstveno tekmo v Šabcu proti Mačvi.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor
vabi vse člane svojih kolesarskih klubov, da se v čim večjem številu udeleže prireditve medklubskih kolesarskih dirk kuba ASK Primorja, ki bodo v nedeljo 11. t. m. ob 14.30 na športnem igrišču ASK Primorja.
Težkoatletski miting SSK Maratona,
ki bi se moral vršiti dne 10. t. m., je preložen na soboto, dne 17. oktobra. Miting se bo vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke.
SK Rapid v Gradcu.
Old boys moštvo SK Rapida gostuje v nedeljo, dne 11. t. m. v Gradcu- ter bo odigralo proti old boys moštvu GAKa prijateljsko tekmo.
mariborsko gledališče
Četrtek, 8. oktobra ob 20. uri »Slabe vest«. Ab. C.
Petek, 9. oktobra. Zaprto.
Sobota, 10. oktobra ob 20. uri »Volpo-ne«, ab. A.
Nedelja, 11. oktobra ob 20. uri »Mayer-ling«.
»Zemlja solnca«, znamenita Leharjeva opereta, ki je zaradi svojih krasnih pes-md iti zanimive vsebine, (godi se deloma na Kitajskem), dosegla največji uspeh po popularni »Grofici Marici«, se v Mariboru vprizori prihodnji teden. Zanimivo je pri tej opereti dejstvo, da je dosegla na odru mnogo večji uspeh, kot v zvočnem filmu in to kljub divnemu Tauberjevemu petju. V Gradcu in na neštetih drugih odrih so jo peli večer za večerom.
Iz gledališča. V soboto, 10. t. m. se po-novi Ben Jonsonova klasična komedija »Volpone«, ki zaradi svoje satirične in zabavne vsebine občinstvu izredno ugaja. Ab. A. V nedeljo, 11. t. m. pa bo prva , ponovitev zgodovinske žaloigre Mayerling«, ki je pri svoji premijeri imela največji uspeh. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za to predstavo, priporočamo čim prejšnjo nabavo vstopnic,
mJF* \_7, fluimgi
Dva soseda
Povest te preteklega stoletja.
<že pa je zatrobil postiljon in se je začel premikati težki voz nailožen z nebrojem zavitkov, tedaj se je začela pozdwvlja!nje z oken vsem onim, ki so odhajali na pot, tako dolgo, da ni izginil voz za zadnjo hišo v tr*H.
V	vozui pa se je začeto živahno razgovarjanje, ki se ie navadno, posebno med ženskami, sukatfo o tem, kako agodaij je morala ia in ona vstati, druga tega in onega ni mogla naijti in je skoraj zamudila, tretja je celo pozabila v naglici žepno ruto, in je morala prositi sopotnico, če bi ji mogla pomagati vsaj do mesta, četrta je zopet prezrla zabičlti možu, naj pazi na otroke in perutnino.
In tako je šlo .naprej; če je zmanjkalo gradiva, so se spravile na druge tržanke, jih obrale do zadnjega ter si povedale vse, kaij ta in ona deta in kaj se godi v tej tel oni hiši.
Danes ni bilo take družbe, ko se je vozil adjunkt Kodrič. Bili sta dve stari ženski iz okolice in neki kmet. 2$to mu ;'e bilo ljubo, da se ni bilo treba spuščati v razgovor, posebno, da bi ga kdo vprašali, w oo Jtaj se pelje.
Odpotoval je, kolikor mogoče neopaženo iz trga, šele prej ta dan zvečer je povedal davkarju, da nastopi dopust, naročil sedež pri postiFonu, na; vsem tihem, in se tudi šele zunaj trga vsedel v voz, na mostu, kjer se
je začel pomikati v klanec. Zato je stisnil! posfiiiomi še
posebej srebrn groš kot napitnino.
Tako se je tudi mogel udati vsem mislim, ki so mu napolnjevaile danes glavo.
Pelje se tedaj v Gradec, da kupi prstane in še marsikaj, kar se tudi v bližnjem mestu ne dobi in tudi ne tako po ceni.
V	Gradcu, najde tudi svojega starega prijatelja Drenovca, s katerim sta posedala skupaj po šolskih klopeh. Dolgo se že nista videla, zato bo tem prijetnejše, ko se snideta; v znani gostilni, kjer sta bila tolikokrat skupaj ter uživala vesele ure, se zopet sestaneta, še enkrat bosta oba razposajena, saj potem: se začne resnost življenja.
Prijatelju Drenovcu je pisal, da pride in ga naj čaka na kolodvoru.
Tako se je zgodilo.
Ves zaprašen je prispel poštni voz v bližnje mesto, Maribor. Odprla so se vratca zaduhlega prostora, počasi so zlezli potniki na prosto, vsak sključen; sedaj šele se je začel vsak vzravnavati in iztegovati zamrle ude ter stepati prah raz obleke.
Kodrič je vzel torbo ter šel na postajo, odkoder se je peljal z železnico, ki se je šele pred petimi leti otvo-rila.
Vsedel se je v voz ter se udal prijetnim občutkom prijetne, nagle vožnje, ki je bila kakor sto in ena proti oni v poštni kočiji. Gledal je, kako so ginevali hribi, gozdovi, se prikazali beli hrami, mične cerkvice na hribih, gradovi že temnosive barve, ki so gledali z začudenjem to novo vrvenje. In na postajah veselo življenje ljudi, klicanje, vpitje, veseli in otožni obrazi, petje.
drugod godba. Tako je le kaj hitro minit čas, in skoraj je Kodrič preslišal, ko je naznanil sprevodnik, da so na postaji v Gradcu.
Hitro je pobral prtljago, zapustil voz, ter hitel proti izhodu. Srce mu je bilo nemirno, saj vsak trenutek bo zagledal prijatelja, ki mu je pisal, da naj ga čaka.
In res, tam je že pri izhodu, dvignil je klobuk v pozdrav.
V	trenutku sta bita skupaj.
»Bog te živi, Mirko, lepo, da si prišel, dolgo te že nisem videl,« pozdravi Drenovec ter mu krepko stisne roko, ob enem pa odvzame Kodriču prtlj«fl£>.
»Kar z menoj boš šel, Mirko,« nadaljuje živahni Drenovec, »boš pri meni čez noč, dokler boš v Gradcu, sem ti že dal pripraviti ležišče.«
»O, preljubeznjivi Drenovec, saj ti bom vendar v, nadlogo,« se brani Kodrič.
»Pojdi no, ne bodi tako občutljiv kakor kakšna mestna gospodična,« ugovarja Drenovec, ter že pograbi Mirka pod pazduho in gre ž njim proti svojemu stanovanju.
»Ne pomaga nič, pri meni ostaneš, tam se najprej otresi prahu in osveži obraz z hladno vodo, potem pa greva malo po mestu, da se poveseliva kakor nekdaj, hehe, to bo zopet nekaj posebnega.«
In Drenovec se je srčno nasmejal, vlekel svojega prijatelja, ki je gledal na vse strani, saj dolgo že ni bil v večjem mestu. Poznalo se mn je to takoj. Hodil je sredi ceste in se že dvakrat zaletel v mimoidočega sprehajalca, ki se je začudeno ogledal, zmajal z glavo in rekel pri sebi; Se vidi, da je to tujec izven mesta^ pozma se mu že na hoji in obleki.
Za jesen in zimo velika izbira
Ulil
NOGAVIC IN PLETENIN
V
Slavko CerBietŽŽ, Stolna pl. 1 Priznano nizke cene in dobre kval tete. Ročna deia. Predtiskanje
Prodam
dobro ohranjen železni štedilnik. Ptujska cesta 28, dvorišče Arnež. 2967
Službo hišnika
išče mlad oženjen par brez otrok. Josip Krainjc, Vinarska 10, Maribor. 2927
Nagrobne vence
iz umetnih cvetlic v veliki izbiri, trakove za vence z zaželjenim napisom dobite pri C. Biidefeldt-u, Gosposka ul. 4.	2868
Nemščino
govoriti uči po
Krekova ulica
In pisati se vsakdo hitro na-moji metodi. Kovač, Maribor,
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Wildenrainerjeva 8, vrata 3.	2965
Enonadstropna hiša
z večjim ali manjšim vrtom v mestu 5 minut od Glavnega trga) na prodaj. Naslov v upravi.	2959
Prazno sobo
v bližini Glavnega trga, oddam takoj.
Naslov v upravi »Večeruika«. 293H
VčeraJ so bili izžrebani naslednji večji dobitki državno razredne loterije;
Din 10.000.—: 7.3.463.
Din 4.000.—: 5146; 49.034. 78.336, S&.746, 90.487.
Din 2.000.—: 8716, 10.603, 10,986, 13.191, 13.478, 13.825, 14.6ij9,	20.713,	21.5S0,	23.001,	28.1Q5,	34.577,	37.444,	40.772,
40.824,	41.251,	43.223,	-K048,	44.948.	46.936.	54.284.	.54.822.
55.224,	59.108,	57.983,	65.562,	66.093,	76.112,	7'6.384,	79,31.3
86.664. 83.9U, 85.073, 87.335, 90.220, 93.129, 97.005, 97.106.
Zaradi telefonska sprejema ne jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije; BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Oosoosha ulica 25.
Lepo stanovanje,
dve sobi, kabinet, kuhinja, predsoba, soba za služkinjo in z vsemi pritiklinami oddam boljši stranki. Vprašati Prešernova ulica 18/1, vrata 6.	2928
Inseriraite v
■»Veterniku**
Hišnico
išče Nabavljalna zadruga, Rotovški trg št. 2. Prednost imaijo upokojenke. 2946
Morske ribe!
V petek velika izbira svežih morskih rib, in sicer: sardelice, raki, dentali, orade, kalamari, branzini, vsak pon-deliek rižot z morskimi raki. Priporoča se Jos. Povodnik, Rotovški trg 8.
2971
Prodam
dobro ohranjen vinski sod iz hrastovega lesa. Vsebina za 3 manjše sode. Vprašati v trgovini I. Martinjak, Meljska cesta 57.	2971
Solnčno sobo, s souporabo kopalnice v centrumu mesta, oddam gospodu.	2972
Mlado pridno dekle
(sirota) išče službo kot sobarica, event. varuška. Prešernova 31.	2973
Prodam
ali zamenjam za sode sod 2.300 litrov zelo dobro ohranjen. Vprašati Tatten-bachova ul. 3.	2974
Iščem opremljeno sobo
s štedilnikom za eno osebo s 15. oktobrom. Naslov je pustiti v uprav; Ve-černika.	2961
Stavba
z 1200 m3 vrta na zelo lepem prostoru v sredini mesta, poceni na prodaj. Potreben kapital 50.000 Din. Ponudbe na upravo pod »Ugodna prilika«. 3963 Stanovanje, zaprto, solnčno, s tremi sobami, oddam v najem. Smetanova ulica 54.
2963
Meblirano sobo,
snažno, solnčno, poseben vhod, električna luč, takoj oddam. Stritarjeva ulica 5/1.	2964
Javna licitacija
5 sodov 224 kg raznih zemeljskih barv, 1 zaboj 37 kg strojnega olja in 1 koruzni robkar se bo prodalo v tovornem skladišču postaje Maribor-glavni kolodvor dne 9. oktobra ob 10. url na javni licitaciji.	2953
Posteljno perle in puh
nudi po nizkih cenah
Franio Maier, Glavni trg 9
OBČINSKI ODBOR V KRČEVINI sporoča žalostno vest, da Je včeraj preminul njegov zaslužni in dolgoletni svetovalec in občinski blagajnik, gospod
Lešnik Alojzij
blvSl posestnik In kavarnar v Krčevini
Pogreb zaslužnega svetovalca sc vrši dne 9. oktobra ob
16.	uri na pokopališču v Pobrežju.
Blagopokojnega ohrinimo v častnem in trajnem spominu. 2960	Občinski	odbor	v	Krčevini	pri	Mariboru.
Opravilna številka: E IX 2286/31
Dražbeni oklic.
» I
Dne 9 nov. 1931 ob 10 ari dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
, *
Zemljiška kn iga: k. o. Sp. Radvanje polovica vi. št. 73,422 in 572 in zemljiška knjiga Hraslje polovica vi. St. 10 Cenilna vrednost: Sp. Radvanje polovica vi. št. 73 Din 439.630'—
. 422	*	19.450-—
„ 572	*	35.5'26—
Hrastje	„	„	10	„	40.730--
Vrednost pritikline. Din 2250 —
Najmanjši ponudek k polov. vi. št. 73 Sp. Radvanje Din 306.053'33
„	422	„	„	12.928—
„	572	„	»	23.684—
vi. št. 10 Hrastje	,	28.653*33
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski podpisanega sodišča.
Okraino sodišče v Mariboru odd. IX«
dne 9.9.1931.	___
Udaja Kouatorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik irtaiateUa la urednik; STANO
9
KOSOVEL v Mariboru* ,1'toka Mariborska tiskarna <L predstavnik 61 ANKO UtTEJ-*, Maribora,