nbmöua ni DA SLATB UK Z* v" ia )• $5.00 SLOVENSKE NAROQNE PODPORNE JEDNOTE I'rWaUklt. «pr»r*UkJ «f» •Udi MtV B. LawaSak sv. OiiVo® ©i jitiliili stiou. ZSBf b«. Lawadalo TvUpkoMi LawadaU MM. ■I i r LETO-YEAR XIV ML, »o bo t», 23. «priU (April 23) 1921. M 00 STEV.—NUMBER 96. Chi ». mi. »•«■It (No. 148) « Ig «k« Ai »f Omu t, ltlf, «U rttk. Part Offlaa al CMsaga, Mhil>. By «I tU hi.Mul, A. S. BmA—m, — M - STAVBINSKI PODJETNIKI NADALJUJEJO S PROVOKAGUAMI at >ycUI rat« af p«.U|« hos, Aal »I oa S, lil T, aatkartasd aa J«a« 14. lili. pripravljeni so prelomi ti pogodbo NA prvega ma u 8 STROKOVNIMI organi RACIJAMI. Z» lakoma» ljudi J« pogodba kos potočku»*» papitja. —— Ohioago, HI. — Stavbinski podjetniki iiiao ostali le pri grožnjah, «gfafik so zaključili, da ustavijo ¡¡5o s prvim majem na vseh stavbah, ko ao izvedeli oficijclno, da so delavci odklonili znižanje mezde. To pomeni izpor. Zaključek podjetnikov Je bil storjen na seji njih organizacije. Thomas S. Kearney, predsednik "Sveta stavbinskih delavcev/' je izjavil, da ho organizacija podjetnikov pnelomila pogodbo, če pre-netia z delom prvega maja, kajti nekatere organizacije imajo po* Kodbo s podjetniki, ki poteče žele 31. maja Kearney je izjavil, da jo zdaj v delu za deset miljouov dolarjev stavb. Is Kearny je ve Izjave je spoznati, da gre podjetnikom le za povišanje profita in ne za znižanje stavbinaklk atroškov. Za stavbe, ki so adaj v delu, ao napravljere pcgodbe in podjetniki ne bodo niti centa spustili doli, če* udi bi te mezde mižale. Kadar gre za profit, ni podjetnikom pogodla vredna piekavega oreha. Podjetniki l-očejo očlviduo poizkusiti svojo t?reČo z isp >-om kot pred dvajset leti. Gospodje »o pozabili, da so bili takrat tepenl. Tudi takrat »o na ošaben in predrzen njčin izzvali Be dati. str jUk Uprti TSisst^if® Ktavbinaki delavci ka šibko organizirani. Njih organizacija ni bila federalisirana, am^ak vsaka stroka je naatopala individualno. Kljub temu so bili podjetniki poraženi. Danes je atvar popolnoma drugačna. Stavbinaki delavci i- inajo boljšo formo organizacije in jurisdikcijske boje ao akoraj .popolnoma odpravili med seboj. Organizacija Je veliko «bolj močna, kot je hila pred dvajset leti. In delavci ae de adaj /pripravljajo na izpor. Pravzaprav so se pričeli pripravljati na lapor, ko so prišle prve izzivslne besede od strani podjetnikov v javnost. Odborniki so stopili takoj v dogovor s brat-ikimi organizacijami po drugih mestih, da se isve ob pravem ča-Nu. kje bodo potrebovali stavbin-ske delavce. Ue pride do Upora, bodo organizacije Skibele, da delavci dobe delo v drugih mestih. Vsi podjetniki tudi ne pripadajo k oriranizaciji stavbinskih podjet ni kov in ti podjetniki bodo prav radi podpissli pogodbo z organi /a< ijami stavbinskih delsvcev. Oe bo počivalo delo na stavbah po prvem maju, zadene krivda P<*1 jetnike. Svet stavbinskih delavcev je ■klical takoj aejo, ko je Uvedel za zaključek podjetniške organizacije, na kateri je isvriil potrebne zaključke, da ne bodo trlumflrsli podjetniki. JAIi OROZI Z OSTAVKO, CE NE BO SPREJET NJEGOV ME HlSn PROGRAM. 4 , *> ' Washington, D. CMUedersted Press). - Albert B. Fall, tajnik notranjih zadev, je prižel v konflikt s Hughesom zaradi petrolej-ske politike v zvezi z Mehiko. Fall je zaupal svojim prijateljem, da je stopil v vlado samo radi te ga, da izvede svoj program napram Mehiki, in če se mu ne posreči, bo podal ostavko. ALI BO SREDNJA POT ZADOVOLJILA OBE STRANKI? ZDAJ 00 Z NJO ZADOVOLJNI ŽELEZNIČARJI IN tE SKI MAGNATJE. ARMADA BO ŠTELA 166,000 ^m mož. Washington, D. O. — Zbornični odsek sa voJedke sadeve je dokončal rssprsve o proračunu za »talno armado, povoljenik je 000,000 in armsds bo itela lHh.000 mol. Vojni tajnik Weeks J«: priporočil, da Se naj sa armado dovoli toliko denarja, da bo Ht.la 183,000 mod. Zdaj itejc ar-n ada 236,000 mod. th0mp10nova platforma & prejeta v zakonodajni •urlagfMd, IU.—Senat je sdaj 1"di sprejel resolucijo, o kšteri se •«bko ftit, da je platforma čiks-iki-K« župana. Ia v kateri se protestira proti prkdlal vojaški staž-»•i. Zs resolucijo je bilo oddanih v wnatu 27 glasov, proti ps deset KJE SO REVOLUCIO-NARNI PRINCIPI? DOBRO JE, DA NAŽI PREDNI I KI SPE V GROBOVIH. Tako aaj niao priča, kako as disla-Jo njih principi, aa katere ao bili pripravljeni darovati svoja življenje. Washington, D. 0. (Rosa Lad- don. Fed. Presa). — "Hčere rižke revolucije" ao obdržavale čajni sestanek pri britskem poslaništvu na prvi dam tridesete letne < convencije. Ta čajni sestanek ae je precej o«il od čajnega sestanka, ki so ga priredili očetje ameriške revolucije v Bostonu leta 1776. Čas seveda dela čudeže. Kajti Če ae sodi po besedah mrs. George lfay-liard Minor, sploftne predsadnice D, A .R., tedaj človek skoraj ne more biti pravi Američan, Če ni Obenem tudi britaki patrijot. Te varuhinje naSih revolucijo-narndh tradicij, ki so se samo i-menovale za varuhinje, so bile v gos teh pri gospej Geddes, soprogi sir Auokland Geddeaa, brit-skegs poslanika v deieli, ki je naatala iz trinajst kolonij. Sir Auekland je bil nenavaden govor-tffBjn»k na prvi večerni seji sa D. A. R. Splošna predsednica ni v svojem otvoritvenem govoru pred 'Narodnim društvom hčera ameriške revolucije" tratila časa s prihodom romarskih očetov sli z ameriško revolucijo leta 1776, ampak mrs. Minor je bila moderna. Poživljala je svoje posluislee n posluiaike, naj nikar ne pozabijo na nauk is svetovne vojne ln svarila jih je pred "rdečimi" a* gitatorji, sinfejnovakhni propa-gandisti, ki žele izzvati boj med Združenimi državami in Veliko Britanijo. "Sinfejnovska agitacija in sit* fejnovsks propaganda." je rekla mrs. Minor, sts apelirali bolj predrzno kot kdaj preje na čutstva, ki vodijo v vojno, učeči po vsem svetu zločesto maščevanje proti Veliki Britanipi. "Ndbnddana Čustva povzročijo sovraštvo, plemensko sovrsštvo. Divji nemiri strshu , in terorjs, mizerijs in stradanje so razširjeni in so napravili slsb učinek tudl ns nsžo pametno ln protrvHsjočo deželo. . .. Skozi vso zimo m» učinkovala na nas orgije fanatične in nelojalne agitacije ,vaska vrsta, ki Je lezls po deželi in obdržavale velike shode na glas in agresivno. "Čss je, da se pametni, lojalni Američsm prehude in ohravnsjo i takimi dogodki kras rokav*-, je povdarila mrs. Minor z naglasom ln pojsshjevala, da je Ameriška legija po»UU v f^rusrju svarila v svet. da se vt« taka propaganda in da Jo Jo treba usta- viti ■«Naša dežela nas kliče k zaija-vam tako jasno kot v letu liff rv tul776), «Je vzklikni.. Minor, klnajbrfM vedno* vi v vojnem šsaa Is kl *#• „o voj*«Je ******* ai. kstera ps Je PJ^ d^go propagando. Voljeno kot ts -tr-ten Jvnr ored tisoč delegstinjami rMr. S3® htfimmmg* je take mojstenko Izvriens ^Jočlakujee smrtmi»' kom strupenega plhm. stvarja misli in čutjvs Oas plaši kot ks#a v travi ta^agrlzae, kadar jo ae vidimo • g • Prihodnost pa še pove raanioo, ds ae ena sli druga stranka ni naglila v avoji aodhi. PBANOOgKI DELAVCI PROTI MOBILIEACUI DT PROSLAVI i^WT|4P0LB0NA. (t., ".J • tA ' J Partz, 22. apr. — Praucoaki «o-tCak?V?am.'it tinng nI ustregel «siji Nem- stvo, kot katera pogodba, hI je bila kdaj izvršena v kateri indu atriji. To je trditev fundamental-roega principa, katerega smo hoteli doseči. Če ga »prejme železniška uprava v dobri veri, tedaj pomeni, da ostanejo javni interesi popolnoma obvarovani. I" Ta razsodba pomeni novo dobo industrijslnc svobode . . . Odr ok je rasširll precej meje človeške pravice, katere smo hoteli doseči . . Predsedniki železniških drulb. bankirji, transporterji so podali izjave, v katerih izjavljajo, da so zadovoljni z odlokom felesnilke-ga delavskega odbora. Vaatfdo u-pa, da Je našel v odloku tmkaj, car njemu koristi. Tako je sdaj. Kako bo po prvem JullJn, Je vprašanje bodočnoatL In *s bodo takrat železničarji in želssnifel podjetniki izjsvljall, da ao sadove 1 ini s rsasodbo, se bo Uhko reklo. ds je železniški delavakl odbor podal solomonsko rsasodbo Id je zadovoljila delavec iu pod jetnfce. P Skeptiki ne verjamejo, da m ksj takega zgodi, ampak pravijo, da Je raaaodba prinesla Is vosljsnje vprašanja, da »e pa po prvem Jolijn pokafc jn r»vn» iste poteškoče, ker interesi železničar Jev niso enaki s interesi Železnikih podjetnikov 4rfl|#i'se ne strinjsjo » pretlrs-no vsoto odškodnine, kstero bi entents rsda iasilils is Nemčije) obljubil Je tudi, da je pripravljen sprejeti in predložiti ssvesnlkom »rotipogoje nemške vlade. Zdru-iens drftave močno šale, ds se pogajanja glede reparacij ponovno odpro in čim prej konšsjo s prs-vlčno rešitvijo. Prepisi note so bili poslsnl tO« ententnim visdam. Ia tegs sledi, da bo morala ententa vzeti stvar pretres ln morda se »godi, da Francija odgodl svoj» mili ta rt-stične priprave m okupacijo iuhra. - • ■ (f^Li v -a • Besedilo nemške not«, kl je bila mobnaelip tajnik jb za IZVRŠITEV mornariškega Waahington, D. 0. — Mornariški odsek raspravlja o peoračumi aa mornarlao. Slišijo ae giaao da bo dovoljenje sa mornarico au*u $mjooom'< ISža Mornariški tijnik as Js Izrazil, da naspTotajs vsskl ogo-žiriji, kl I ms namen ssvMii igvr-šitev mornariikega graditvam Snogrsma. BRITSKI DELAVCI OBRAČUNAVAJO t Z VODITELJI, Transportni delavci v London« ao okuphrali glavni stan organi-saoija ia odstavili odbornika. KONFERENCA RUDARJEV PRELOŽENA NA DANES. Loudon, 88. apr. —. Konferenca delegatov rudarske federacije, kl bi sik imela vršiti danes, je preložena iui jutri. — Lloyd George jc sopet povabil rudarje ln lastnike rovov na sestsnek; oboji so se odzvali. Vlada je usananlls, da. v nedeljo sopet smanjša število vlakov zaradi imrnanjkanja premoga. Stavka rudarjev traja še 92 dni in kurivna kriaa je največja v zgodovini moderne Anglije. Vls-da Aamerava odpreti javno kuhi-uje v Londonu in drugih meatith, kjer jo p<»manjkanj« kuriva naj-večje. liondan, 28. apr. —- Prvi odmov preklica stavke železničarjev ln tranaportnih delavcev, pred enim tednom je prišel včeraj, ko ao Člani unije vosulkov v Londonu prikorakali v glavni atan organizacijo tranaportnih delavcev, h kateri Spadajo, in ao zaaedli vae prostore ter Ugnali gUvne odbornike federacij« na oefto. Odborniki so se podali brea odpora ln preobrat v vodatvu M je Uvršll v redu ln brea kakšnih fizičnih apopadov. Kksekutiva rudarjev je včeraj Kksekutiva rudarjev j« vče SOVRAŽNIK SOVJETSKE RUSIJE IZGUBIL SLUŽBO V WASHINGTONS WashliiKton, D/C.—(Federated Press), — Montgomery Solvuyler, kl je bil samo dva tedna Šef rusko divisijo v državnem depart-mentu, je bil sadnjo srt^lo odstav-Ijen. Schuyler je aagrisen sovražnik ruske sovjetske vlaornicl. ds rudarji ne bodo mogli kopati premoga naj->anj deset dni pq končani stavki, kajti 45 rudnikov je popolnoma zalitih v sodo ln popravki v nekaterih rovih bodo vseli mesece, prodno bo mogoč« delati v njih. NOV KONFLIKT MED ANOLIJO IN FRANCIJO, Angleški kapitalisti ns marajo, da M m Fraaoogi polastili nemških rudnikov in $$ftovam. k ■ KAJ JB S ILBIKIM PLEBISCITOM? V f i • ■ ,t London, 28. apr. — Lloyd George je večr»j brzojavno zahteval pojasnila, aaka^.entantna plebisciti» komisija v Gornji filealjl ne predloži porodUa in aaključka. Njegova brsojavka je bila naslovljena na angleškega aastopnlka v» komisiji. Afera v Gornji ftlestjl j« v tesni avaal a vprašanjem nemških reparacij ln nameravane franoo-ake okupacija nemških industri-mest na WestfSUkom. Lloyd George zahteva, da plebU citna komisija rSŠi «tvar na te- -melju versalllske pogodbo ln oddanih glaaov pri plehlaeitu, ln al-š« ta teden, tako da dob* 7 ". , . - . ,, °er še ta i^™, i«m/ u* m«,«. potrebno ia konferenco krajevnih vrhovni avet v rok« sskljnšsk ko- .l.il..i.at..o otroški voziček ns treh kolesih, v roki Je držsls «strto kolo. v naročju js imcU trilstne-ga sinks, polog nje Je ps steptal še mslenčak trudnih nog. Kile J« mrs. Msry Allen is Hsltimorja na potu k svojcem v IndUtio. Ns potu je bils ts pstnsjst dni. <>dpo-tovsU je najprvo peš v New York, da najde tam svojo polsestro, A ker js si nešU. se je podaU ns pot ps* v India no. Njen soprog Js Jetlčen ln ss nahaja v sanatoriju za Jetlčnr. To raakrije vso trago- mm Ffaletsrsks žena je bila pet najst dni na polu, pn«iso Js ns Šla prvega usmlljenegs človeks Me«tni župsu js odrsdll ds m dentins nastsnl v hotalu l» obenem Je Is Javil, da kupi vožne IM ke do njenega ellja. __ v nedeljo v gftbbn v ^ -lelkF Franelj« js, da Poljaki dobo pr« mogovne kraja. Ako se to »godi, in še potem Francija okupira je kralj lUn-štentin sopet doMI svoj prestol. Fa volitvah za psrlsment s» bo Obleago In okolica t V »edeljoi vršil plebise.t aa Ogmhrm o Ia mrzlo Itevernosapadnl la vprašanja, dali se Kari llahalmrg severni vetrovi. ¡sme vr»dti kot krslj sli ns# PROSVETA GLASILO SLOVEggCl WAKOPNE POOPWHR^ _ LAOTWN4 ëUOVWÊ1» JlAlW* »OPPOK« JEP>*ûIj[ ■ Cm üNyr W «ij»raw, Rekoplaé m n« vr«Mo. Neroiaias"lèSlai«n« drtav 0»v«n Chicago) $6.00 «a Uto. 12*0 « Ml folate *Jt sa toiOkla«» |fcW aalea* »Mi m p«1 lela. »M0 Nutov n~ "PROSVETA7! MI7.W k*——. ChUf«« "THEJENLIGHTENMENT' lif tfc« StotwU N.tiond (V^ hr Htipi T. Advertising ratee on «gr—««et. .. Ah«cripüottt|jllJt«d Stoto« ( ChUag« M M. an* ►t Chicago) and Canada M P«r foarj r«ar o KAJ FA JE SOLIDARNOST? »koJutMie tudPua« nMprot W ne ¿(«puât*, da toi kdo drugi nikMlóbro organiziranfv vseh o- meato njega misliL In «^«ie- «trolovno, polit elil a svojimi laatnimi možgani in naju ne pustiti v to naselbino ima Sto in stokrat m priporoča delavcem: Bodit* lidarni! Raj pa je pravzap^v solidarnost? Ta beseda poifcen na krotko, če se enemu delavcu zgodi krivica, morajo vsi delavci občuti« to krivico. Delavec je človek, ki z ročnim ali umskim skrbi, da je vsega dosti produciranega, kar člo družba potrebuje za svoj obstanek. Delavci so torej stan sam zase. Ta stan tvorijo inženirji in učitelji kot najbolj mehaniki in nayadni delavci, ki delajo z lopat». Jfctemu stanu pripadajo tudi farmarji, sptoh Vsi, ki opravljajo koristno délo za člove&ko družbo. Tetou stanu nasptoten je pa stan parasitov. To so ljudje, ki ne vrée nobenega koristnega dela za človeiko družbo. Med parasite spadajo borzijani, borzni meletarji, finančniki, rafcni Špekulantje, sploh ljudje, ki ne vrle nobenega koristnega dela za človeiko družbo, vseeno pa uživajo sadove delavskega stanu. Ce bi delav&i sten razumel, Če se enemu delavcu godi krivica, daje godi krivfca vsemu delavskemu stanu, tedaj bi parasitični stan že zdavnej izginil. f. Da delavski stan tega ne razume, je znal parasitični •lan razdeliti delavski stan tako fino, da se mnogi ne zavedajo, da pripadajo k delavskemu stanu. Inženirju ali 1 pisarniškemu uslužbencu pripoveduje parasatični stan, da •U nekaj več kot mehanik ali navaden delavec, ker hodita na delo z belim in zlikanim ovratnikom. Farmarju govore, da je bólji od delavca in ih2enirja, ker ima kos zemlje, ki je seveda navadno zadolžena in imajo na nji finančni intereai svoje kremplje. S tako razdelitvijo povzroči parasitični stan, da tisti, ki zanj delajo, ne pridejo do sposnanja, da so interesi onih, ki opravljajo ročno ali umsko delo, enaki in nasprotni interesom paraaitičnega stanu» Tak* razdelitev povzroči, da celo delavd v eni tovarni na aposnajo, da so njih jhteresi enaki. Tudi tukaj govore delavcem, da je mehanik več kot navaden delavec, da tako onemogočijo spoznanje, da eniinisti interesi izkoriščajo mehaničarja in navadnega delavca. Solidarnost ima za svojo podlago svobodo, enakost in bratstvo. Solidarnost pomeni, da morajo vri ljudje, Oskrbe s tvojim ročnim in umskim delom za obstoj člo-ve&ke družbe, imeti enake pravice do življenja, ne glede na to, kakftno delo opravljajo, ker je ravno delo vieft potrebno za obstoj človeške družbe. ^ ÉH , Nihče ne more reči, da niso potrebni zdravniki v interesu ljudskega zdravja. Ali delavec, ki čisti grebenice in kanale, po katerih se odteka gnojnica in razna druga nesnaga, opravljá v interesu splošnega ljudskega zdravja ravno tako vaino delo, kot zdravniki. Ce bi teh delavcev ne bilo, bi se dostikrat razširile kužne bolezni, čeprav imamo dobro organizirano zdravniško pomoč. Inženir je potreben, d» izdela načrte, mehanik po teh načrtih ustvari stroj» pri delu mu pa pomaga navaden delavec. UéHelj podučuje deco, da postanejo otroci vredtyT člani človeške družbe, ko odrastejo. Tako bi lahko naštevali te druge ročne in umske delavce, ki opravljajo koristno delo sa človeško družbo; a ti zgledi naj zadostujejo, da vsako delo — umsko ali ročno — koristi človeški družbi, in zategadelj imajo tudi vsi umski in ročni delate! enake psa vice do ftMjeaja. Z drugimi besedami to pomeni, da je dolžnost celcrte — človeške družbe — da skrbi, da rio-ben njenih članov ne trpi pomanjkanja, bede in revščine, ki zanjo opravlja koristno delo. In da celota — človeška družba še tega ni spoznala, je krivo pomanjkanje solidarnosti med onimi ljudmi, ki vrše umsko ali ročno delo, da delavska družba ne pogine. Organizirani delavci pridigajo solidarnost in solidar-noet tako glasno in vztrajno, da bi moral sleherni človek ▼ sedanji dobi pare, elektrike in motornih strojev razumeti, kaj ta beeeda pomeni In če bi tisti, ki opravljajo umsko In ročno delo, razumeli to "besedo, hi se ne bali so-cialiama kot ae otrok boji parklja, ampak socializem bi portal meso in kri v človeški družbi.. Učimo in agitirajmo in spoznanje ne bo isoetalo! — V HOji okolici ft* Je dve premogov nlški družbi ustavili obrat v ovojih rudnikih, u» o tretji prt>rofcu-jejo, da bo v kratkem posnemala «voji tovariSl. la to j« tako hva, jena prdsperlteta, katero so na«? napovedovali« ka kil mokra« i ja» No, pa človek ae ne more nad tem hudovati, kar bi itak alehroi zavedni detavee moral Že veleti naprej« da «e obljube volka uii-v redu«', dokler bo guapodarfl ¿redi. Kavno tako je tudi z n delavci. Dokler bodo kneli v«o moč velepodjetniki in ljudski izkoriščevalci, toliko čaaa bo delavstvo iakorittane in zatirano Čuditi se pa mora človek ii» agregati Kam nad seboj, da an*> fe tako skeptični in slepi, da pričaku jemo odreieaja od tam« od kjer ga ni in ga tudi nikoli ne bo, ako utvar ne predrli in ptevrne na drugo stran. V 1 Utu "United Mihe Wolkera of America," glasi!» i«r<*<*ilb organiziranih premogarjev, aem o-pasil v iadaji od 11 marca 1921 članek, nad katerim se more ale-hernk napredno misleči delavec zgražati V listu je bil na**» pri-občen deljU «hm*. v M*tert*t se naprti sovjetsko BdAlj* ftl *jen sistem vladanja, ter pozivlje delavec na odpor proti Rusiji osiro ma «istemu vlado v Rusiji. V član ku se trdi, dr vlada v flusiji tiranija in klavnica organiziranega delavstva hi da v Haaijt delavci« nimajo pravico do StMe. Ravno taka te jetnenda israsti tudi Goraper«, »ko ae n« »ploh bi pa človek na val takega napada od nega delavca, ampak taka n. je nasprotniki deUvstva. Toda pri tem ni treba misliti, dati jaa agfe tiral, da bi pustili orgaaiaaeij*. fcfctere uradno glkalie prinaša take članke. Nel Organizacijo moramo obdrfati, apopolnki ja lao- pride kak nepoklicani mmt 44 raz jrfrfh Z ip orgauteirano UudaÉ^Wfa vzgojeno v tom duhu bi pa burjati" tanmánj. maso pa ne moremo priti nika- ljudstvo bilo. »ko bi čitalo v re- Jem sem ae prepričal naaledige K| mor. Ce bi biíí mi delavei ali Uniči pdklučne iaanîke in knjige, apioh produeentí tako dobro or- no pa veleWzniékim interesoA _ y«oi/.iruoí kot nismo» bLlaWio ua J prodane liste. ÁlZ^JZ t J-IZ' ' ^ S volilni'dan isvoHli v vse javne u- Mirni in vap ^ .„ I,,-oje potr«4)nHi «tvari, ali bolje Lenin hiti s zidanjem Sol m raz- MgjJ^ r,«r«no, vladal bi dotični sloj «rjanjem podtiftrih in tudi za- sma, da jih bo minulo, ljudstva ki proiliicita vse, ki v*, bavjitti knjig, prireja predavanja, , DcUv^vo ae prebujèli vituin držuje življenje, in potem bi fak- kajti on dobro ve, do 1>0 révolu- žira in te*a ne bodo iik^H ustavi-tično odpadli val ôtrajki. ker bi cija vKpešnft le, ako bo ljudstvo ti z nobenimi sredstvi. IV, ¡ IhIÍ nepotrebni, ker bi delavei i-j izobraženo in lfthko mislilo s svo- ti ne morejo, da bi se delavci ,„ „,cli avoje zastopnike v javnih jimi možgani, in nikdar pa ne z onganlrirah, pa ako je tem K,> uradih in ipostavc^dajnih zborni- maso ignorantov. Z neorganizi- «voAom po volji ali no. ] eah ker bi bila vna iialuatrija rano in neizoíbrafhitf ljudako ma- Z orgaiïhilranjem tukajšnjih d rta vus aH ljudska last in ako biLo je vsak vspeh nemogoč, to je premogarjev so ie večkrat poaku-zaitrajkali, tli Atrajkali proti Ha- fakt, ki se ne da utajiti, iu to ialt, tddài dbsedaj niso imeli pr«. mim sebi. naj si zapbnmijo val, ki blebeta- vega tnapeh* Toda, koliko časa In da to dosežemo ae jc treba jo razne neaÉá^lubsti. T ^ organizirati polittoio, gospodar- Je pač budilo «S svetli! Ker je vpraSanje, ker preprtčan «em. da sko^Srstrokimto, ker brez orga-¡vsega dovolj jn ta'koreikot le pre-nizaeije ne m<*fcmo doseči nič in vdč,. moramo istegU najbolj po-iplob nesmiselno pričakovati, da greéati in tnpeti ,pomanjkanje. In bi kaj dbsegll. Organizirani mo- Ue bolj čudno ja aH vsem tfcm to, ramo biti v vse» trdi organizacij ker 1 judartvo IMe v*roke tega rav-jah, ker brea ene ali druge orga- no tam, kjer jffi ri^in si noče po-ni/.aeije smo naapjttabni kaj do- Imagati ali izraltnt! sredstva, ki seči In je naia ^Iganisaeija ne- nra je na raupedago, katerega rmi perfektna ali nepopolna. In «aLartwïHra Hi daje ustava ZMf. dr-to je treba delati, agitirati in iz-1 lav, namreč' volilne pravice i dbraževStl. ; ]svol)odnega Da smo pa delavci v Ameriki sredstvom ui m»mu , - ,.La.jt nu;.uu fie tako izkoriščati je pa vzrok v mogel vsej tej bedi in mizeriji. a tem, ker primanjkuje med nami pri tem pa zabavlja in kriči vse delavci solidarnost!, ker primaPj- križem. Ako rf* t>a hočeš podrfči- ^» kuje solidarnosti med naftkni or- ti, pa smatra v tebi svojega sov- ^^^^ ganizaeijaml. Kače strokovne or- ražnika. In dokler bo. ljudaka ^ f /J? ]^ Ti oranlsncile V Ameriki so še nepo- masa tega nabiranja, ni treba prV4ttV0 00 tmoe ao a * polne. Imamo n. pr. Ameriško čiikovati odpomoči, ker čudefi se delfsko federacijo« v kateri so ne gode več. In dolžnost sleft-zastopane do ntalih te jem ^«oro rnega zavednega delavca je, da vse delavske strokovne organiza- podtlftuje, teobrazuje one, in agi angeli pad, da u« kodo ftktt tiAaJtoji T^mo^rji se dfgankdraU hi «e tako rešili ikpdS jarma tiranstva^ pod katerim vzdihujejo Dne a^riut je diučil v zakon-ilki'jarem rojak Lotiia Šinkovec i gdl. Arta1' Prijatelj. Pričetek oh-četi se je vršil v tukajšnji nasel- milj | ■^^BlflHnM^aon, N. č volilne pravice in oaoaijem- aiaa -wmi ««v glasovanja, s katerim^ ^^^^ ^ bi lahko takoj odpo- valstvo ^kako potrtd inj prébi-žalostno. clje. Toda, šfko ena strokovna or- tira za organiziranje, politično, ganizacija ki je v Ameriški de- strokovno in gospodarsko, ker le lavaki fadaraeiji skopi v atavko, v tenj je nafia re«tey. vse drugo ae'največkrat pripeti, da ostale je utopija, brezmiselnost in tra-atrofkovne organizacije, ki ao tu-ltonje časa. — iftroČniKp dl članice te federacije, stojijo -W- strani in mirno gledajo, kako| R&ton, N. M«. - Ako bi se ramo in pridokfraU ie d»b*t« ki-------------------- - ■ . , ——, « — — - ^ niso v tej organkaciji. Mojdpri- dvom organkaeija vodi boj pr»- rojaki in čitatelji «rem 2dr. dr-poročilo je 1* da lake uradmke ti vele0odjetnikom. V tem ozinH^v ^^ 8ftmo ^ id^ise in po-nadomeeti a boljšimi uradniki, ki ¡bi morali delavei poanemati svoje L^ j| rMUiih naselbin, bi go-bodo delovali v resnici za Wristi na^rotnike, kako solidarno na- tovo mi8liii( dft tttkllj in v blii^ organiziranega delavstva, kot je stopjjo in pomagajo drug druge- L^j o^oli^ ni nobenega Slovenca n. pr. Howat v Kansasu. Ako bi mu. Ako bi^pa bili delavci siro-U^^^ & od bil Howatt na mostu Gompersa, kovno perfektno organiziram, da j tukaj nihče ne oglael. Toda resni-bi organizacijo vodil ie po drugi bi vladal med delavci, namreč ci na tooram p0Vedati, da poti in bi pokazal, da je pravi med večini brez ozira h kaki atro-1j6 v tukajfciji okolici naaeljanih zagovornik delavatva. M »P»da kateri, pravi duh soli- preCej6njo #tevilo .ii^oalova- Danes je ie veliko delavcev, ki d««oaU. bi tudi skupno nastopih nov> zagovarjajo Leninov sistem in vi- v 'boju proti skupnemu sovražni- Največ Jugoeiovanov je vpo-dijo v njem evejo osvoboditev. ^ in bi se ne cepili In ravno te- LIenih ^ tukajšnji premogovni* Ne verjamem, da bi Lenin mogel' Potrebujemo delavci v Ame- Uki dnlžbi Mountain, flt blufati toliko delavcev in toliko r,ki« enotnega nsataps. enotnega ^^ Paekfic Coal Go. Njeni pre-.časa in raditega ne more biti nje- vtKistva. Dolder bo pa naša fron- m0govniki dbrutujejo v zadnjem gov sistem vlade tako slab, ako tB rft2hhft m delavca armada ¿a«! od dva do tri dni na teden, bi bil za delavca tako alab, kot ««^plietia v boju proti kon- ln u kompanija atoji trdno na ga nekateri hočejo prikazati, bi ««triraui armadi nasfprotnika, slali6ŽUf ^ je onft uoepodar, de-ga kapitalistični razred tako ve- t*N«> čaaa ne bomo dosegli nobe- iavec ^ 1|jen p04in»ni hlapec, O liementno ne napadel. Dosedaj ae nttl vspcihov. Ali so zavezniki v kaici organizaciji noče ničesar sli-namreČ ie ni pripetilo, da bi ka- svetovni vojni kaj dosegli, fiatit in |e na4e druitvo SNPJ in pitallatični razrod hValll to, karJddkter ni"0 itoeli motnega vod-knP2 u ** ^ Se maraikateri je saatavU šafje, kaj naj pa delavstvo da «e oHvoUdi svojih lak vpoštevati in se ozirati na t^Ll" {n .i^».^«., nje, in »poitovaU uetavo Zdr. dr^ IitW' ****** in dSAâguee, jer. Rojaki so mi prikazali, fpo katerih kanalih je tekla "božja kapljicaČudne so postave sv. prohfbicije. Lansko jesen, ko je bilo grozdje zrelo, ja bilo dovoljeno izdelovati vino za SVojO Dotre-be ,ln te ugodnosti so se tposlužili ljudje. In sedaj, v graben t njim. Res, narobe svet. — Brat Kezelc, veseli se in prepevaj "slavo Bogu na višaVah in mir ljudem na zemlji, ki so brez "trde pijače". Sedaj ne bo umrl not>en človek več Od alkohola, kCr je po njegovem mnenju alkohol vzrok vsega zla na tem pufclketem svetu. Dne W.a J97 SNPJ, in ostale pa, kar ao ker je v Rusiji dalavako-kmetake (ln «mo vsi, Avrl hr(X !>z,ri! aktivni »pri teh dveh dn*v»t in vlada, ia ker jo^tapitaljatifrii in- h ktt' n Wo .»""'H «ploh na organbacijskem polju, tereai tako napadajo. In to so ae- 50P* «upanje V aVoje voditelje. M«ui bi bilo zelo prav, ako b dmMàMtàl P* 'delavstvo ne bo i»o- fcfc^jaludi v pokoj, ker aem 4. braženo in »e bo dalo voditi raznim f rasar jem in demagogom, katerih namen ni voditi delav valeev. da pride do svojik pravic doÍr k nrTS iu svobodičiaf Nič drugega, kot isobrsievati in organUirati. Oru- «f1^ gega izhoda ni, kajti poaUve in ^ î^^tu « ' « In če^ zakoni so tukaj, katere je treba n* °m0 dollc*" ** *Hnnr U\i sleherni razredno zavedni de- ____ki Uv« ki je najbolj demokratiAnatíf*t°,>*ÍO V * in kl garantira vaakemu aloju mKnu?"!i'.kCT PTor(" a ,u uvoje prsvice. V ustavi Zdr. dr- proti čemur se rpira sdra- »•v ae namreč glaei, da ao nc «me !* ^^ •»♦Vernega uavedne«« nikogar siliti v «ulnoSt in da ima «Uvet. ljudstvo vso pravico do vladanja Ni na svetu deéeic, ki bi bila in organizacije. Da ae pa te v u- indmtrijalno tako aelo razvita Mavl sajatn^cne pH^km kratijo kot je ravne Amerika, in poaledi-vclikl večini Uudsfva samega, ja «a tega je tudi ta. da je delav^ pa Ijndat*! krivo, ker zanemar-aTm najbolj hrkorlftfenn. Tmii je ja v ustavi zajamčene pravica, mi na avetu d rta ve. katere «stava Da se «m temu opmnore. seje par M dala Ijudstvn toliko pravfe, 'imbrglvrsti. organizirntl kit raVno usta J s Zdr. držav, «a-< In delovati na to. dk Iji^tvo ^po- um ako bl «e ljudstvo tega ra ve-sna, kaj mu JkiuA garava Zdr dH dalo In sawdalo M aa, ako bi M. iav. Citati jé tnfte eaMjáHatUkie jo dovolj ladbraieno in vagojeno liste. Treba ae ji organizirati tako, da bi vaak poaamecaik mi- avgusta 1010 prašno val svojo Det in dvajeetletoico. retii pomanjkanje na - va deslía dela.. Bm jr llolj pcvpohMk, ja dan tudi vklap v to asMMbe ia w m ne moreva obUkati taaniaje aa-poaamecaik ai- jine prijatelje in snaoce. Naloga Lorain, O. — Kakor, po drugih naselbinah tako tudi tukaj z delom ni nič prida. Spomlad se je zopet naselila in gorico solnce klet ki fantov, ao skočil* T kenaki »rem. Čeetitalo se jim jc na vseh koncih in krajih, da bi btti srečal iu zadovoljni1 f. Le tajniku tukajinjega dru-itva "Wed" «NPJ, Frank Rup niku la njegovi neveati Ocorgia-ni Hatetičevi, sedanji njegovi soprogi, ni nihče čestital kot ostalim novaporočeneem Pobožne že nice so kneie aelo veliko povedati druga drugi na cestnih vogalih, d*> ae i>o Frank poročil e to. in Mga je prildaiala ia prip<>>» itila, da ae «bo -poročil kar civilno aH na "cdurt-hou*i", tretja ji j« rvkia, da tak zakon ni *L*»ri-da in sploh ni to nobett «akon. ampak kar en miftmai, drugega podili - fri mmU: Vsi treznomlale« rojaki pa znajo eeniti njegovo zavednost ffi neustraieni naatop, fter pokojnino Toda žal, kapitalist, ^^ BtMk njegeva m Ï5 \T ï"ldâ,in ira sta prri slovenski par v ga tudi nebodo frs uko hitro, ker njwcM)lait kJ ^ M dvlltm kaj je t^m marideUvec in jim a11 ^^ ^Ha. M oets-še na misel ae pride, da bi pod- Hm ¿ wtnnitl v — Pirali stare in iagaraus delavce. Hm' ** * V aM jareta,'bi né ikodovalo kaj «tkra leta, «a t« ia sktbijo - de- .__j .» to i tea a ceraev umeiia wpnernrin« Jf ' »«»Jt- Jcdor je tiüU, da ae WÊÊ Z bratom sva se ' napotila do okraff a nazadnje je pa hlUnjaga premogovnika v ëuga- *ama priaaaft tb. In tako rhu ln vpraiala, «ko ima delo aa h« morala ie msrsikaj " ^u Rupnlku in njegovi aa Z^t riuÍTvJmid Va ^^ ^ ^ W MC im^d^oSnL^rTo^ ^ in (U M neustháem, Mils unasmwiwm in raditega tudi ni. j^jjjj^ f rrtko * ^ ' 11 mf o traktorjev le v jtovoju a svojim trgom do »Maj le Manufacturing CoVporation imele ugodno priliko sa |e polje odprto ta napredek. manuFACI Drobiž od bliso _ h liondon» poročaj«, da j« Thomas a predsednik cehoslova&ke refiublike, podal stavke vsled slabega sdravja. Vest ni potrjena. ;; U Newyorfki governor je podpisal takoa, ki določa kasen xa ,lislI( posestnike, kateri odrečejo stanovanja strankam s otroci. Za-kon je stop* takoj ▼ veljevo. —. Rim je star. 2674 let. Tako javljajo ii Rim»» i* bil° 2* aprila praznovanje omenjene obletnice. 1 "Profesor" Bagoniyerry, ki je bil »vojeČasno v Chicagu, je bil te dni obtožen v New Yorku, da praktik 44čarovništvo". V Corlni na Irskem je nekdo aažgal «tariovarije ondotnega katoliškega Škofa Fogartyja: Ogenj j« bil pogašen, predno je uničil vso hišd. — Župan v St. Josephu, Mo., jo organiziral bojkot proti eestno- —7 — Švedska vlada je ukazala ameriškim mormonskim miajonar jem, da morajo zapustiti dešelo. železniški družbi, ki je povišalu voznino na devet centov. Župan jc posval meščane, da naj hodijo P«š ali se naj poalužijo omnibu sov. Dohodki družbe so takoj prvi dan bojkota padli za 50 od st^tkov. i — Prvi teden v maju se vr& volitve poslancev za dva parla menta na Irskem. Ulsterci v se verni Irski, ki bodo imeli svoj lastni parlament po novi homc-rtllski postavi, so že postavili kandidate. Nominiranih je 42 unioniatov, 14 nacionalistov in 11) binfajnovcev. Ulstcrski parlament bo imel 52 poslancev. — Dva Američana, James E. Tobinson in njegova žena iz Chi- ¿drusitvem odbor. __AM. SIM Se. Crsw#4r« An. QMS** UÉ ¡¿C sa âiuila. in* jss* a» lisi sa, sa, ott* Met UdesM, 1044 Se. RmO» Ave, OMsOU — vmaovm maavma. or. r. a Kgs, ssm m. am Ave, en«—, mm oooovohni uatoNiK Taosvrra-.j.* i rozosi.K«m»Mteai sL " a n. p. ^ ssor-os ga. --—-—----- ----- —------ —— ^ N r A —— iSMSfp*. '} - Z 1.9 ! t'i'Àtyl '-7I; I STVAIU. lè ss «Malè sL titjHÉf^lÉ^^llihim M. P. J. sear-as Os. tawseiti ARD Cfcimil| i BLAOAjnišKuaMrosu W t nid» as »osne Is v al* nvrlsvsbui sdkeeS éê aal sa4tÉ|t M- v. ' pM ^toE mEm j ' ' » ' Ts ¿M ■f; j rar. v»! -^^TAkt-, -JHSHHBHHHl a—UMB^jm-- .>• • VJ*>, W. 'vW*H r ' 'f > M« 'v, \ y, v I lo^tif^jR ''"V M ri ' Recimo, da uVtîSgV^^ ^bf^^^T^ j, Kl 80 JIH PREJEU DELNIČARJI. fy ' -Ž^^ipHžSp 3. ■ $• bili ko je HenTy Ford poskušal I^ord Motor dortDany? Rccimo, da bi bili uloi-. P------- ------- — -------------------f 1( KAN8iQir IMFVIDBND, KI SO JIH PREJELI DELNIČARJI. Reeinto, da bi imeli Vi Uko priliko, ali bi Je ne sprejeli? ENAKA PRILIKA «E VAM NUbt fll^AJ. Industrija sa isdelovanje traktorjev stoji skoro v enaki fazi danea, kot je bila automobtldm industrija sa tem, kd je Henry Pord ponujal voje delnica v prodajo ji ^ m ^ ^ n u Irtitfmmeaa «tališča se da primerjati trg za traktorja navadno po številu farm obeegaJočih po 1«* In¡ ve« akrov. Po prMneri I ^f! ali večjih v Združenih državah, in 1,488.060 farm W eWjo pribUžno do sto skrov. torej i ^ffJKSfc ¡Si ttCa i mien» 3 000,000 traktorjev, katere se bo vporabllo v bodočih desetih Istih. 8^nji isdslek trak, torjev &Wt« tisoč na leto, katerih velik dal m mora odračuniti sa takojšnjo nadomestitev, življenje M da računaU oa tri latnO dobo. . w T." volucij.. v lid.lov.nju trakiorj«. I.d.l.n J. n. popoin.». o., nutanii« «M. te vrejed tako, da m mota Uhk?'upor»blJ«tt r»k ta. v letu. . H^^lZu^l i^it.i.n. d. l.hko obntu). r r.vnln. p. . ..i.v.Uh povrtin^ te tek.. d» d.io atateo trp.lno d.lo bodiri t teta aH ital. V.bH -tTd. pootanota d^oltar korpo^clj. « i^lov^ N^o Ttakto^r Male stavilo "Preferred razprodale in cene zvišale ^'iJ ^nMom) delnic se vam ponuja potom naša podruintoa aevda podporam, ako m ne bodo ža prej Z induatrij( delnice Nelaon industrije, ker J VOLJA - SREDSTVA - PRAKSA. Sa točno tn vaatno Uvršitav poalov, ki so V sveil— a pošiljanjem denarja v stari kraj, s drugI posli tega podrošjs, so nuJeo potrebne tri glsvns stvsrii volja, sredstva, praksa. resno volj» se tošao službo najbolis do-. številna aahvalna pisma ed onih rojakov, _t do zadaj poalutili naše tvrdke. NsAs .n dHtve se naš dot.ro orjsjlslmn urad, naša dobre svese s starim krajem, naša ssstoostvs parobrodnlh drušb hi naše državno bančno dov0' Ijenje In državna kontrola «es naše Nad 1,400 potnikov, ki so s n nJem do *rd«j potovsli v stari kraj govori o noši pfskst Ako košate VI tovsti v stori lun Ja v Vašo korist, 6 Cesaric, New YorkCUy. ne Vi posuti denar v stori kraJ, po- 70 — 94 Am., ¿§¿2, a . <1 f- : H. NELßÖN, President NELSON MANUFACTURING CORPORATION Authorised Capital.......* • • 8200,000. ($100,000 Preferred Stock—8100,000 Common) BOARD OP DIRECTORS f. Wi OOLOAN v . - President Lincoln Savings Bank, Boaton r onner Chief ot emu, Production Division, U. 8. J' \«hit£t*a«»d Engineer. District, Ordnance Section, War Department. AithWeet one cnpN». ¿v Î A. H. NELSON. President LAWSON St GOULD» INC. - ^^^ „r,ff * . uiil — H,nBrMTER MASS Head Offices EfcUUNDS BUILDING, BOSTON 8, MAM. Branch Office! «27 MAIN STREET, WORCESTER, MABO. Nsslovitc vsa pisma v glavni urad. Tovsrne v Taunton, Maae* ae vam odprto se pregled. premikajoče stik« Ndlson Tršetotje so bodo kassla vsake popoldfie ob 8 uri v nsšth uradih v —Ml m In Woreorterje. AMERICAN LI Direktne trU—NEW VI ■ VoUM msšssal pevalkl «a dva MonfoUn» MUu^luAda (»ovl) 18. aprila SI. maja samo tretji reared Oglasite ss v našem uradu: U No. Dearborn j^ÇMjggf A11 pri vnfttni loliAltiR^ÄR S. Jaalja mrk IWI i S M; r 1 v. J j IÇr pF** f f f rV^ 1 lajviija Slovanska BaittvMrvrlki. r .ieena . mmmmš '^tJBr* fsreiitc te kupon in priWttte te pobito ORDER BLANK LAWSON & GOULD, Inc. y • Edmunde Building BOSTON, à, IM.......W...............™ * ** $1.tM.OO dort na 8 to» je nWWSMBlJWO le se .■r-u nsroètla vam da Je ! preferred .L .r . ■ la nemo et t ............................................ ........................................ Cttg ........................................ '^I^PKnir^/'• - *........... inejem. «hlniro 1 Denar pošiljamo po deevnem kursa. Naša beifta ¡Ml pod državnim aadsorMvom to lahko oafl bra. Arbl poverile svO| dtoaT ¿S paae (poael le ose drugo kar |e potrskao sa potovanje to Amsetko v domovino In It domovlae r * VM» na« m pojsmlU v *>veeUM Slavonic InuRi^rsiit ■III J0W VtNMk N. Y. 4S8 WEST STRUCT KapHaWOOmOfr gamUatfULMMO luiirmiiiiiimjiiJiniiüiiíinniiiiinni, 1 nTTTTTTnTTmiTTTTTTTIIJITirrnT] CHy fedeprudenla, ki noai a« svojem nosu oČivfctna znamenja o la! *anju I» robuki Is Tbomae H.j Nelaon, pastor metodistovake cer-l kve t Hn Cityjn, «u zaprisegla I tiralnieo proti Paul La Kosu, zetu I W Hord Gledinina, Županu Voli-j rovi in D*re Audersonu. zaradi fprtopa in napadi Tožbe Je posledica praznovanja I zmage «stik prebivalcev v Zion Chriu, ki pripadajo k prvi apo-l aioiski krščanski katoliški cerkvi, ustanovljeni po snsncm Doviejnl Obtufnšrs očka. da je po volilni isagi marširalo do pet sto privr-l ženeev Vottve pred Neieonov dom. da aa asdlodihtovaketnii. župniku priredili mačjo godbo, ker je vodil t volilnem boju neodvisne vo-Iflce. Neison je ob te» času prišel domov in ker ni ljubitelj mačje afcrenade. p protestiral proti njL Bunii je a nogo v veliki boben, po katerega je neki polsvetnik tako] udrihal, da Je bučal, kako gromi ob nevihti Vmea so pa tulile «favne avtomobilov. Nastala je seveda rabnka. pri kateri so bili neodvisni tepeni. Posledica je toftn. soprog vedel, de «o ns poštni n-radniki na sledi, in da je prav hi tro sapuatU njuno letovišče 'Bučk Skoals' blko Ashlevila. S. C. Po-vedaU jc. da ne ve. kje as nakaJa njen soprog. V Atlanti. kjer zdaj žele dsfcsli Thompsons, je bil glavni sten sše-parjcv. Njih ftrtve ae biü večino ma bankirji a dežele in drugI bogatini v južnih «lrzavab Krožek ja štel svojim članom bkušene sleparje, katerega je organiziral Woodward Ovc leti US-saj po amrti glavnega detAtiva Oeorsre Builarda. Članov je štel «est in trideset. Kr.riek je letoval svoj hotel in "khd>oveM etore. Žrtev so navadno najprve peljali v pisarno, v kjtferi so se de lale stave. Dovolili so ji, da dobi od pet doMeoet tiso« dolarjev, na kar je bil izdelan načrt, da jo po polnoma. posute. Navadno je žrtev dobila od $80,000 do $90,000 Rekli so ji. da mora položiti od 140,000 do $50,000 kot poroštvo. Ko so sleparji imeli denar, ni bilo mogoče najti blagajnika, da se razdeli dobitek. Poštni uradniki izjavljajo, da se bo izvedelo, da ja bila vsota ogromna, sa katera ao bile irtve oaleparjene, ko doženejo detajle o sleparskih manipulacijah v Hunte-villn, Cineinnatiju Iv Indianapolis au. Samo v Atlanti so bile žrtve opeharjene za en miljon dolarjev. če so vsi obsojeni dani L W. W. tukaj, da jih odvedejo v zvezno kaznilnico v Leavenworth u. Kan., je prišel glas. da je William Haywood izginil iz Združenih držav in da as najbrž nahaja v Rusiji. Haywood je bil tajnik L W. W. ia je bU obsojen na dvajset let je/1«*. Brzojavka Federated Prem ae čita: "William D. Haywood, bivši finančni tajnšk t W. W.. je de-apel v Moskvo, Odprtoval Je iz New Yorka dne 3L marea na par-niku "Oscar H." lasttšna Ikandi-navske ameriške parofrrodne družbe. namenjen v glavne mesto Rusije kot eden sedmih delegatov k mednarodni konvenciji "Moskovske strokovne intcrnneljonaie," ki prične L Julijs. "Oscar II", na katerem Je bila ukreena delegacija, Je dospel v Htoekholm dne VI aprila In Welegsdja ae Je Wcr-eala v Rigi dne 16. aprila, od koder Je odpotovala v Moskvo." Njegov zagovornik Cferistensen Je izjavil, da Haywood ni pobegnil, ampak da Ja po arogk oa*>-nih iHialih v Moskvi "če Haywood ostane v tujini." Je rekel Ckriatenscn. "tedaj te pomeni konec Haywooda kot voditelja delavstva. Njegova akcija bo ubila njegovo stvar med delavci v A-laeriki. Pisal sem mu takoj, ko Je najvišje sodišče odklonilo revizijo njegove Obsodbe, vprsšajoč ga. kako hoče aranžirati svojo izročitev oblastem. Pisal sem po nalogo "Lige sa civilno svobodo." "Daily News" prinaša vest, da so radikalni vaditelji prejeli novico. da Ja Haywood dobrodošel v Rusiji. Sporočilo ae deri: "Neumnost je. (Se smeri*! rsdikslei trpe v Ječi. Mlad amerftke Javnosti in ameriškega delavstva Je taka. da ae ne izplača aa radikalne delavske voditelje, da postanejo mnSeniki Pridite v Rusijo, kjer ste dobrodošli." Može vidite, ki delajo trdo. a izgledajo krepki in se vesele življenja. Ti imajo dovolj bogata, čiste in rdeče krvi — in to je vzrok, da so redkokedaj bolni Ljudje s slabo In nečisto krvjo padajo navadno iz bolezni v bolezen. Držite svojo kri zdravo in Čisto. Vzemite v tem času eem sprila. Obljubil mi je. da bo govoril r demn eeetnofelezniikih uslujbeneev dne 30. aprila. BU sen a njim v zvezi koneem meee-ce marea ia araaÜral sem, da bo govoril" Ko so Martina vpraiali. «e Je fe kateri élan L W. W. zapustil deielo. Je odgovorfl. da je nrejel bmojarke. ki govors. da se isroée obiastim v pondeljek v Chieagu. Washington in Leavenwortku, to Je na dan. Id ga Je doloéil justMf-ni department. Hsywood Je bil pod poroltvflm za 110.000. Poroétvo so senj podpissli William Brom Lloyd, nwltimiljonar in rSdltelj komuni-atüne delavske atranke, za $30,-000 v posestvu; Mary E. March za $*000 v posestvu ; Otto Christensen, njegov advokat. sa $3^00 v obveanieak svdbode. BLODAL (preje znani kot Severov Kričistilec). To ja zdravilo. Id prenavlja nezdravo kri. Priporočljivo za zdravljenje raznih kožnih nakazov, Id ae poaledlca nečiste in nezdrave krvi. Na prodaj po lekarnah. Cena $1.26. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPID6, IOWA RAD BI IZVEDB!» za mojega brata Martin Noner. Pred sedmimi leti je bivsl nekje v državi Kanaae. Zadnji krat sva bila skupaj leta 1907 v "Kolonic IMoerss" B. Strssse No. 84, Rhein-preusen, od tistega Časa pa ne vem vel ničesar o nJem. Sedaj se nahaja nekje v Združenih državah. Prosim cenjene rojake če kdo ve za njega naj mi to naznani ako bo per sam čital ta oglas joaimi nemudoma piše za kar bom zelo hvaležen. Naslov ja: Frank Noner, 1». O. Box 82, Sublet, Wyo. | (Adv.) Rojakom Slovencem v Chicagu, kakor tudi tistim, Id se mudijo v Chicagi ali potujejo skozi, nsznak njava, da sva odprla moderno vrejeno restavracijo "GliBRt, FRONT", blizu Železniške postaje. Dobra, domača, pa tudi moderna kuha. Postrežba hitra in cent kolikor mogoče nizke. _ T h Se priporočava za obilen obisk. Svoji k svojimi JOHJT FABIAJT * A. TUMPY, ATT AVA V ÖBDNI DRUŽBI. K 1 Jjfö ' '¿ mtmmmrnmmmm r* /J3 ft , Chicago, DL - Poštni nadzorniki so identificirali Albert H. Thompsons, soproga najmlajše sestre bivšega ftapana^ Carter H. Harrisons, kot člana sleparskega krožka, ki Je Imel svoje mreže respete celo po Kribl in Kanadi. Skozi veš dni so poštni uradniki iskali Thompaons na obtoÉ>o, da ae Je poslnžU pošte v sleparske namene. Z njegovim identificiranjem predvčerajšnjim, da Je član krožka, kateremu je bil mojster Flody Woodward in katerega «lana sta "Waco Kid" Powell in Fred K Boekminster, bivši 41-ksiki policaj. Je posUl delokrog za preiskavo bolj obširen. Milwaukee, Wis. — Tukajšnji] krojalld pomočniki so na stavki od prvega januarja. Prva vrscl v podjetniških vrstah je nastala, ko! Je tvrdka Sandia Hunter izjavila v minelem tednu, da podpiše pogodbo z organizacijo delavcev. Ta tvrdfce ima največ naročil v mestu. •vrana si vGasi tudi . MXP SABO 0TBFO. Waukagaa. Ill—Po širnem svetu je znano, da je. Zion City sveto mesto, kajti v tem mestu so prepovedani vsi grehi, med katere speda tudi kajenje tobaka. Tožba, ki Je bila sdaj vlojtaa. pa govori, da se tudi sveti ljudje v*asi pola-sajo med sabo io ne prepuMejo sodbe onemu, Id vse -vidi in alfli Boljšovtkt pomagajo Ireemf London, 98; spr.—Dennis HetjH ry, državni pravdnlk za Irsko, je dejal daaee v nižji zbornici, da aia vlada dokaze, da ruski boljše viki pomagajo irskim sinfajnov-eem. Henry Je dejal, da bodo dokazi predloženi parlamentu v nekaj dnek. s éé Učen človek kapi najboljše RABITE SLAVNI "K ING" za okua vašim pijačam. "KING" zmes daje vsem pijačaih pravi okus in barvo. Mi prodajamo "King" zmes za okus Ruma, A U laah, Slivovice, ^trester, Hruškovce, ZganlCKimel Mladenič aa želi seznaniti a slo-venskim dekletom v starosti od 19 de 28 let* svrho ženitve. Vsa pla-ina In slike naj se pošilja na naslov: F. Nigpe, General Delivery, Oregon aty, Oregon. (Adv.) je leplaševal Kumme vsako soboto in desetdolajé-éd tsnkVnslJkMere mu je etianU Jerry Colenütt v roko — so tosej prišli iz Berlina! Iii movif, ksjser prevzame vse radikalno gibanje v svoje roke in Jkaade Higgine izgubi svoje agiUtorUmo delo t IZDELOVALCE LUKENJ "ZA GUMBE. PRISELJEVANJE V AME-i RIKO VTgGNE BITI I ^ PREPOVEDANO | Kdor bočs dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem krsju dobi dovoljenje od smerlškega konsulsts prej ket mo-gešs. Za slučaj neuspel osti sli sskssns-losti prošenj pom.m dt.tr. J i MATIJA SKENDER, v lav»! notar sa Amariko ia stari krnj. 5127 Setlsr St. Plttskevgh, Pa. . ttmiiiimmniiMiiiiiitiiitmiiitHintiitMii Ročno alto, stalna služba za izu črne delavce. 4 dH zadostuje sa *tiri galone in stane le $1.25^ 6 delov katere koli vvste stana $6.00. 18 delov za $10.00. Pošljite poštni Monev Order alt pa zotov denar v priporočenem pismu. Navodila priložima v vsak savitsk. * National FUtotIb« Co. 2130 Forbea St, (C) Pittsburgh, Pa. The Hooiie of Kuppenhelmer . North Avenue, > Third Floor. Chicago, 111. Potfebujcmp zastopnike aa pro dajati in nabirati naročila aa dež ne platte. Dober zaslužek, vzorce demo prosto. Plute na pojasnila. >Élt;'J0hieaffOt BL RADOST Iff VESELJE BAKRENE KOTLE> lÜttlKI KOTLE tedslans is naj V Jugoslavijo pošljemo aa: $2.00..............K 240 5X»........ ......K 620 10.00..............K 1,250 25.00 .............K 3,150 50.00 .............K 6,400 75.00 .............K 10,000 374.00 ..............K 50,000 Za slučaj, da hoče kdo poelati denar v dinarjih, naj računa 4 krone aa en dinar. V Italijo pošljemo sa: $ $.00..........................110 lir 10.00 ......................210 lir 28.00 ..........................600 lir 45.00 ..........................1,000 lir 222.00 ..........................5,000 lir Denar naj se nam pošlje po poštnih money-orderih ali po bančnih draftih ali Rzprsas čekih ali v registriranih pismih na: ^ tadi posodo sa čiščenje. victoria sum.v co., DINARJE IN DOLARJE ULOGE PRODAJAMO "SmCARTE". favno aotasstvs. PvesftaMa pes. Za pajasalla pišite net AMERICAN UNION BANK, - JOHN NEMKTH, peads, ILiTJ?*.^ KASPAR STATE BANK,