Zoophycos (Annelida, Polychaeta) v podsabotinskìh
plasteh zahodne Slovenije
Rajko Pavlovec in Jernej Pavšič
Z 2 slikama v prilogi
V nekaterih delih današnje južnozahodne Slovenije so se v zgonnji
kredi in v paleocenu usedali rdeči, vijolično rdeči in sivi peščeni laporji.
Geologi so jih navadno imenovali scaglia. Drobne tova in Pavlo-
vec (1969, 28) sta zaradi razlik s tipičnoi scaglio predlagala zanje ime pod-
sabotinske p'lastí. po vasi Podsabotin v Goriških brdih. Ti sedimenti vse-
bujejo številne planktonske in nekoliko redkejše bentonske foraminifere.
Ostankov makrofavne je v pod&abotinskih plasteh malo.
Med najpogostejšimi ostanki makrofavne v teh sedimentih je Zoophycos,
ki spada med ihnofosile, to je takšne organizme, od katerih so se ohra-
nili samo njihovi sledovi. Ta, dolgo časa problematični fosil, je prvi omenil
leta 1828 Brongniart (cf. Plička, 1988, 836) in ga imenoval Fucoi-
des circinnatus. Ker je Zoophycos v sedimentu podoben velikemu listu
(glej sliki lab), je razumljivo, da ga je Brongniart imel za rastlinski
ostanek. Enako je mislil leta 1851 tudi Massalongo, ki mu je prvi dal
ime Zoophycos in ga prištel morskim algam. Poznejši raziskovalci so dali
temu ihnofosilu več imen, med katerimi Taonurus ali, Spirophyton ne-
kateri še danes uporabljajo. Vendar je prioritetno ime Zoophycos (cf.
Haas in drugi, 1962).
Leta 1955 je L e ss e r t i s s e u r začel misliti na razred mnogoščetincev
Polychaeta. To so pozneje paleontologi še bolj potrdili. Zanimivo je, da sta
Plička (1968) in Bischoff (1968) ločeno prišla doi zelo podobnih
sklepov. Zoophycos sta podrobno preučevala in rekonstruirala žival, ki naj
bi piustila te sledove:. Po teh izvajanjih danes torej lahko zanesljivo pri-
števamo Zoophycos anelidom (classis Polychaeta) in sicer družini S a b e 1 -
1 i d a e (cevkarji).
Zoophycos v podsabotinskih plasteh ni vezan na določen stratigrafski
horizont. Pojavlja se tako v laporjih iz spodnjega maastrichtija (pri Kož-
bani v Goriških brdih) ter iz maastrichtija in paleoœna (pri Podsabotinu
v Goriških brdih). V plasteh z zoofikusom pri Kožbani je bila ugotovljena
naslednja mikrofavna:
Dorothia pupa Reuss
Dorothia oxycona Reuss
63
Glohotruncana arca Cushman
Globotruncana contusa contusa Cushman
Globotruncana stuarti Lapparent
Globotruncana elevata elevata Brotzen
Gyroidina sp.
Heterohelix globulosa Ehrenberg
Heterohelix striata Ehrenberg
Pseudotextularia elegans Rzehak
Spiroplectammina dentata Alth
Planoglobulina sp.
V	istih plasteh je bila najdena tudi školjka Inoceramus sp.
V	podsabotinskih plasteh dosežejo ostanki zoofikosa premer 60 cm ali
celo nekoHko več. To ne preseneča, zakaj E11 e n o r (1970, 71) omenja do
85 cm velike primerke. V sredini je Zoophycos nekoliko dvignjen. Tam
je bila osrednja cev. Okrog nje so sledovi tipalk, ki so raztegnjene v smeri
plasti in so ena najpomembnejših značilnosti pri ugotavljanju posameznih
vrst. Zoophycos iz Goriških brd je okrogel in po tem spominja na vrsto
Zoophycos massalongi Plička. Ima tudi za to vrsto značilno cepitev tipalk
(cf. Plička, 1968, 846). Precej podobna vrsta Zoophycos circinnatus
(Brcingniart) ima zunanji roto valovit, sicer pa je pri nekoliko slabše
ohramjenih primerkih razlike pri cepitvi tipalk težko ugotoviti. Zato se
sprašujemo, ah, so kriteriji za ločitev vrst pri ihnofosilih sploh dovolj za-
nesljivi? O tem je razpravljal tudi Bischoff (1968, 1441). Glede na to,
da najdemo samo sledove nekdanjih organizmov, v mnogih primerih dolo-
čanje vrst aU podvrst nima nobene taksonomske ali praktične vrednosti.
V	nekaterih delih podsabotinskih plasti je Zoophycos zelo pogost, med-
tem ko ga drugod sploh ni. V horizontih, kjer smo ga našli, je navadno
več primerkov drug poleg drugega. To je razumljivo, če vemo, da so živeli
v plitvem morju in v kolonijah (Plička, 1968, 847). Zoophycos potem-
takem dokazuje, da so podsabotinske plasti siediment plitvejšega morja.
Pri nas poleg zoofikosa nismo našli drugih biogUfov (npr. Bullium), ki
jih zelo pogosto omenjajo skupaj z njim. Nadalje ima vrsta avtorjev
Zoophycos za značilen fosil flišnih sedimentov (cf. Gomez de Llare-
na, 1954, 16—18; S ei la eh er, 1955, 217; Müller, 1963, 654; Dimi-
trijevič in drugi, 1967). Spet drugi so našli Zoophycos v apnencih in
peščenjakih (Seilacher, 1955, 223), v menihtnih plasteh (Durko-
vič, 1959) ali v zelo različnih sedimentih (Plička, 1966). Podsabotin-
ske plasti vsekakor ne kažejo značilnosti flišnih kamenin. Pri Podsabotinu
znaša npr. njihova debelina nekaj sto metrov, vendar v večjem delu ka-
žejo na mirno sedim en taci jo laporjev, v katerih ni sledov blatnih tokov ali
plastovitosti s p'ostopno zrnavostjo. Potemtakem ihnofoeila Zoophycos ne
moremo šteti med značilno fHšno favno.
Zoophycos prav tako ni omejen na krajše geološko obdobje. E11 e n o r
(1970) ga opiisuje iz devonskih sedimentov, medtem ko so najpogostejše
najdbe iz krednih in paleogenskih obdobij (cf. Götzinger, 1951, 227,
232—233; Bischoff, 1968, 1439). Pri nas smo ga našH tako v zgornje-
krednih kakor tudi v paleocenskih plasteh.
64
SI. 1. Zoophycos v podsabotinskih plasteh pri Kožbani v Goriških Brdih, spodnji
maastrichtij
Fig. 1. Zoophycos in the Podsabotin strata near Kožbana in Goriška Brda,
Lower Maastrichtian
a povečano — enlarged 1,7 X
b povečano — enlarged 7,5 X
GEOLOGIJA 14
Pavlovec in Pavšič: Zoophycos
Zoophycos (Annelida, Polychaeta) in the Strata of
Podsabotin in Western Slovenia
Rajko Pavlovec and Jernej Pavšič
In the Upper Cretaceous and Paleocene red, violet-red and grey marls
of Western Slovenia (Western Yugoslavia) which are called the Podsabotin
strata the remains of Zoophycos have been found (Fig. lab). Generally
there are more of theisie ihnofo&sils together and this points to life in
colonies. It mostly resembles the species Zoophycos massalongi РИска, and
considering some signs also the species Zoophycos circinnatus (Brongniart).
But we are of the opinion that establishing of species with ihnofos&ils
has no taxonomical and practical value.
In Lower Maastrichtian strata near Kožbana in the Hills of Gorica
(Goriška Brda) rich microfauna (see page 63—64) appears together with
the Zoophycos. The remains of the shell Inoceramus sp. can also be found
there. In the Paleocene marls of the Hills of Gorica numerous globoro-
tahas, globigerinas and some other microforaminifers appear together
with the Zoophycos.
The Podsabotin strata do not show characteristics of Flysch sediments,
therefore Zoophycos is not a typical Flysch fossil although it is often
found just in Flysch sediments.
Literatura
Bischoff, B. 1968, Zoophycos, a Polychaeta Annelid, Eocene of Greece.
Journal PaleontoL, 42, 1439—1443, pi. 179—180. Menasha, Wisconsin.
Dimitrijević, M. N., Dimitrijević, D. Min Radošević, D.
1967, Sedimentne teksture u turbiditima. Zavod geol. geofiz. istraž., pes. izdanja
16,1—70. Beograd.
Drobne, K. in Pavlovec, R. 1969, Les faciès Paléocènes en Slovénie.
III. simpozij Dinar, asoc., 27—33. Zagreb.
Durkovič, T. 1959, Vyskut problematika »Zoophycus-« v menilitovych
vrstvách. Geol. práce, zprávy 15, 151—154, tab. 3. Bratislava.
E lien or, D. W., 1970, The Occurrence of the Trace Fossil Zoophycos in
the Middle Devonian of Northeastern New South Wales, Australia. Palaeogeogr.,
Palaeocliniat., PalaeoecoL, 7, 69—78. Amsterdam.
Gomez de Llarena, J. 1954, Observaciones geológicas en el flysch
cretacico-numulitico de Guipuzcoa. I. Mon. Inst. '•»■Lucas Mallada« Invest. Geol.,
13, 1—98, lám. 1—61. Madrid.
Götzinger, G. 1951, Neue Funde von Fossilien und Lebensspuren und
die zonare Gliederung des Wienerwaldflysches. — Jb. geol. B. A., 94 (Festband),
223—272, Taf. 23—31. Wien.
Hass, W. H., Häntzschel, W., Fischer, D. W., Howel, B. F.,
R h o d e s , F. H. T., Müller, K. J. in M o o r e , R. C. 1962, Conodonts,
conoidal shells of uncertain affinities, worms, trace fossils and problematica.
Treatise on invertebrate paleontology. Part W, Miscellanea. — I—XXV + W
144—259. Lawrence, Kansas.
5 — Geologija 14	65
Lessertisseur, J. 1955, Traces d'activité animale et leur signification
paléobiologique. Mem. Soc. géol. France, 74, N. s. 34, 1—150, pl. 1—11. Paris.
Müller, A. H. 1963, Lehrbuch der Paläozoologie, II. — Invertebraten, 3:
Arthrop>oda 2 — Stomochorda. — 1—698. Jena.
Plička, M. 1966, Sedimentologicky pfispëvek k poznáni pûvodu otisku
»■Zoophycos^<. — Cas. min. geol., 11, 423—430. Praha.
Plička, М. 1968, Zoophycos, and a proposed Classification of Sabellid
Worms. Journal Paleontol., 42, 836—849, pi. 107—108. Menasha, Wisconsin.
Seilacher, A. 1955, Die geologische Bedeutung fossiler Lebensspuren.
Zeitschr. deutsch, geol. Ges., 105, 214—227, Taf. 7—8. Hannover.
66