SLOVENSKI CIST
Izhaja vsak: ponedeljek: zjuiraf
T iff,™?'*?' ^JkV'^^,Ji!'	11 "*»same»na St. 1 Din. mesccno, če se sprejetna lisi v upravi. nami- L Uprava: Kopitar,eva ulica it. bili
nočtZSJ *- Z?	34S7	n',Ba ina aom	"o*" doatavlfen list 5 Din. Celoletna naroč- h Poštni CeK. račun. CJubl/ana 13.1*9
Rokopisi se ne vračalo	| nlnaSOUm. polletna 25 D n. četrtletna 13 Vin. Inserati po dogovoru ]	ieleion štev. »349
O čem bodo razpravljali v Parizu
Na željo Brianda pride Henderson osebno v Pariz - Nemčija ne pošlje dr, Curtiusa - Glavni namen razgovorov bo vprašanje razoroževalne konference
London, 15. marca. s. Zadnjo dni tega meseca se bo v Parizu vršilo posvetovanje Briandovegn odbora za gospodarsko skupnost Evrope. Potrjuje se, da se lv> tega posvetovanja udeležil tudi angleški zunanji minister Ilendersan. To Hendorsonovo potovanje v Pariz bi moglo vzbuditi pozornost in ga bodo gotovo zelo komentirati. Sestanka se bosta udeležila tudi poljski zunanji minister Zaleski in italijanski zunanji minister Grandi. Človek in hote dobi vtis, da se !>odo vršili razgovori, ki bi bili, v kakršnikoli obliki že, nadaljevanje pogajanj, ki so privedla do brodovnega sporazuma med Francijo in Italijo.
Iz merorlajnili krogov se je zvedelo, dn je ta rti« le v inali meri pravilen in je predvsem napačna trditev, da se bo na pariškem sestanku sikuša.lo z angleško pomočjo zopet spraviti v tek zastala francosko-itnlijnnsiku pogajanja o narodnostnem vprašanju v Tunisu in o popravah meje v Libiji. Pač se bodo na pariškem sestanku skoro gotovo še enkrat dotaknili omenjenega b rodov nega sporazuma, posebno ker njegovo juridično obvezno besedilo še ni ugotovljeno, vendar pa se zdi, da je pravi na->ien pariškega sestanka razoroževalna konferenca. —
Glavni tajnik Društva narodov, sir F.ric
Drummond, se trenotno mu<li v Londonu in »tli se. da noče izgubljati časa pri predpripravah za to konferenco, ki bo za svetovno |>oli-tiko tako odločilna. Posebno mu je pri srcu ureditev vprašanja predsedniku, ki je |x»li-tično. Samo po sebi umevno je. da je angleški zunanji urad prav t.-iko mnenja, du l>o treba še zelo veliko diplomatičnoga dela. preden sc bo sploh mogla začeti konferenca, ki bo nudilo \ j mulo upanja na uspeh, kaj si pa Anglija pod kakimi predpripravami predstavlja, je v tem trenotku bolj nejasno kakor kdaj poprej; zakaj nihče ne ve natanko, če ne bo francoska popustljivost, za katero je \ngliji toliko šlo in ki je omogočila b rodovni sporazum z Italijo, imela za posledico Spremenjeno stališče angleške diplomacije v razoroževalnem vprašanju. Vsekakor pa jo značilno, da bo angleški zunanji minister Henderson potoval v Pariz nn izrecno željo francoskega zunanjega ministra Brianda. Voditelj angleškega zunanjega urada pač ne more ničesar odreči svojemu francoskemu tovarišu in bo seduj v kratkem času na franeosiko željo že drugič potoval nu kontinent To drug o Ilendersonovo potovanje bo seveda pri Angležih vzbudilo sum, da je Anglija pripravljena Franciji v razo rože valnem problemu tudi še naprej po-
„Nasa dolžnost je: delati na
zbližanja Jugoslavije in Poljske"
Dr. Kneblevshi o poljsko-jugoslovanskem kongresu
Belgrad, 15. marca. 1. Danes popoldne se Je vršila v poslaništvu poljske republike čajanka, na katero je prišlo mnogo najodličnej-sih zastopnikov jugoslovanskega in poljskega naroda. Med zbranimi gosti smo opazili pomočnika zunanjega ministra dr. Bakotiča, zastopnika šefa centralnega presbiroja Smodeja, bivšega prosvetnega ministra dr. Grola, ar-madnega generala v pokoju Kalafatoviča, di-vizajskega generala BoSkoviča, belgrajskega župana inž. Nešiča in zastopnike jugoslovanskega in poljskega tiska. Poljski poslanik in opolnomočeni minister na našem dvoru dr. Babinski je uvodoma v imenu poljskega naroda izročil diplomo članstva poljske akademije znanosti v Krakovu belgrajskeniu univ. profesorju dr. Petroviču. Nato je povzel besedo predsednik jugoslovansko-pv!>ke lige in predsednik poljskega katoliškega tiska, profesor teologije dr. Kneblewski, ki je naglašal potrebo zbližanja in medsebojnega spoznanja poljskega in jugoslovanskega naroda. Naša sveta dolžnost je, je rekel, da delamo vsak trenutek za ibližanje v kulturnem in gospodarskem življenju obeh držav. Da se bo zveza
med našim in Vašim narodom čim bolj utrdila, se bo vršil letos od 2fi. aprili do 2. maja kongres poljskega in jugoslovanskega naroda na Poljskem. Jugoslovani se bodo ob tej priliki ogledali vsa gospdarska in kulturna središča poljske države.
Ob koncu svojega velezanimivega govora je izrekel sožalje vsega poljskega naroda radi zadnje nesreče, ki jo je povzročil potres v južni Srbiji. Poljaki so bili pripravili vlak najrazličnejših potrebščin za prvo pomoč prizadetim. Ko pa je naša vlada izjavila, da bo sama skrbela za nesrečnike, more sedaj izreči le srčno sožalje poljskega naroda ob priliki velike neseče, ki je zadela južne dele naše države. Po tem govoru je bila prirejena gostom čajanka.
Ponesrečena ladja
Carigrad, 15. marca. AA. Turški parnik »Hillart je v Črnem morju nasedel. Na ladji je bilo 110 potnikov, vendar ni med njimi nobenih žrtev.

puščati. Seveda to Angležem ni posebno všeč, zato so izrazili željo, da bi se pariškega sestanka udeležil tudi nemški zunanji minister dr. Curtius. Na eni strani Angleži ne morejo zavrniti francoskega vabila, nn drugi strani pu hočejo preprečiti mišljenje, dn se >ii hro-do vnih razgovorih dela nn kombina< i .rlija —Francija—Italija. Nihče no bo gospo,Iu llen-dersonu resno verjel, da potuje v Pariz zaradi Brinndovogu načrta o Panevroipi, saj je znano, kaj misli Anglija o tem nnčrtu. Da bo bližnji pariški sestanek v zvezi z razoroževalnim vprašanjem, je tedaj jasno.
Pariz, 15. mnren. s. Pariški listi poročajo, du bo nn organizacijskem odliorii evropske konference, ki se l)o 24 mnren sestal v Parizu, Nemčija zastopana po prejšnjem državnem tajniku Stimsonu in tajnemu svetniku Weiss-beekerju. Ob tej priliki listi namenoma poudarjajo, da bo zastopnik angleške zunanje liolitike osebno sodeloval v odboru, dn ho prišel italijanski zunanji minister Grnndi in tudi poljski zunanji minister Zaleski. Če bodo tudi ostale države (Danskn, ftpnnijn. Finska, Grčija. Portupnlskn, Svncn) zastopane po zunanjih ministrih, ali kakor Nemčija po strokovnjakih, še ni gotovo.
Sneg po vsej Evropi. Ob nenavadnem času je letos zopet pritisnila zima. Sneg je zapadel po vsej Evropi je povzročil mnmra neprilik in seveda tudiškode. Zgornja slika nam kaže prizor med snefnim matAžera v Londonu, na spodnji sliki pa vidimo, kako v Berlinu kidaio sne«.
Radi I I alkohola —
dosmrtna ječa
Newyork, 15. marca. AA. V Kansas-Cityju v državi Kansas je včeraj sodišče obsodilo nekega Buttlerja, starega 55 let, ki je bil že prej trikrat kaznovan zaradi uživanja alkoholnih pijač. Po zakonu o prepovedi alkoholnih pijač, ki je v Kansa-■ su podoben zakonom, ki so v veljavi v državi New-york, je sodišče Buttlerja obsodilo na dosmrtno ječo, ker so pri njem dobili 1 liter alkoholne pijače.
Primorskim rojakom
Poživljam vse primorske rojake, naj S6 ne udeleže plesa društva »Soče«, ki ga priredi 18. t. m. v Kazini. Da je prišlo do tega neumestnega sklopa, je pripisovati nepojmljivemu pritisku manjšino napram treino misleči večini, ki globoko uniova žalostni položaj razmer in si jo prizadevala, preprečiti to netaktno početje, ki ni nikakor v skladu s tako resno svečanostjo na sv. Jožefa dui ▼ vseh ljubljanskih cerkvah
Jotd Ferjančif.
Smrt med amer. rojaki
V Duluthu je umrl Frank Judnič, star 70 let, doma iz Bele Krajine. — V Calunietu je umrla Marija Smuk, stara 13 let. Zapušča moža in 7 otrok. -— V Calumetu sta se v rudniku smrtno ponesrečila Karel Novak in Josip Unc-man. — V Milvvaukee je umrl 371etni Franc Suša, doma iz Cerovra pri Trebelnem. V Ameriki je bival 20 let. Zapušča ženo in dva otroka. — V South Chicago je umrl .361etni Rudolf Gradišar. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Smrt sina je tako potrla njegovo mater, da se je na dan pogreba vlegla v postelj in povedala domačim, da so ne počuti dotro. In ko so vsi mislili, da počiva, je mati umrla. — V Clevelaiulit je umrla v visoki starosti R3 let dobro znana Slovenka Marija Turk, roj. Rataj. Doma jo bila iz vasi Do'.enj# v župniji ftmihel pri Novem mestu.
Kje naj se vrši razoroževalna konferenca?
Paril, 15. marca. kk. Kakor piše »Petit Pari-sien«, se sedem mest prepira o tem, kje naj se vrši razoroževalna konferenca Društva narodov, in sirer so ta mesta: San Sobastian, Biarritz, Cannes, San Rento, Wlchy, Nizza in Lausanne. Seveda pa 2eneva sama še ni izgubila upanja, da bo v zadnjem trenotku zmagala v tej tekmi. Mesto Lausanne pa ne obupa in misli, da bo v tekmi zmagalo. Občinski svet v Lausanneu je ponudil kot zboro-valno dvorano tamkajšnjo gostsko katedralo, obenem pa se je ludi že dogovoril z občinskima odboroma v Montreuxu in Veveyu za preskrbo gostov.
Mariborski peki na umiku
Burno zborovale mariborskih pekov - Kruh se bo prodajal
v smislu ban ske naredbe
Maribor, 15. marca.
Danes dopoldne se je vršilo v Fmarši-čevi restavraciji na Aleksandrovi cestii i/red no dobro obiskano zborovanje, ki so se ga udeležili malone polnošlevilno j>eki iz Maribora in okolice. Zborovanje je poteklo mestoma v znamenju ostre debate in v znamenju stanovske nesolidarnosti in razklanosti. 7.1>orovonje, ki sta se gn udeležila veterinarski nndsvetnik Hinterlechner iti zadružni nadizornik Založnik, je otvoril in vodil zadružni načelnik Horvat. Pričela se je debato z nedavno obsodbo mariborskih pekov. Po izvajanju zadružnega nadzornika Založnika, ki je nngla.šnl, da ni bilo v zakonitem roku štirih tednov nobenega pri-ziva in pri|>oročnl pekom, naj se držijo določil tozadevne naredbe banske uprave, se je sklenilo, da se s ponedeljkom, 16. t. m. uveljavijo cene v smislu omenjene naredile ,to je. dn se cena belemu krulili zniža od 4.50 nn 4 Din, črnemu pa od 4 na 3.50 Din. Prodnjnlci dobo namesto 50 par od kg le 25 par in mesto 12 žemelj zn 5 Din samo ti žemelj. Proti omenjenemu predlogu so radi domneve, dn bodo
iz konkurenčnih ozirov kršili nekateri člani omenjeni sklep, glasovali peki Koron, Scliobe! in Čebokli. Nadalje se je sklenilo, dn se v svrlio pojnsnitvo položajn pekov podn k Ivanu in trgovinskemu ministru tričlanska deputa-cija. Po sprejetju teh in drugih predlogov se je razvila debat« o vprašanju rounirnnjn » izvrševanju pekovske obrti in zndrugine razdružitve. Zadnji pretilo?; glede razhoda so ne-kntori utemeljevali predvsem s tem, češ dn nima zadruga nobenega eksistenčnega smisla, ker se bodo itn k dogajali slučaji konkurenčnega znižanja cen še jkxI merilo, kakor ga predvideva bonska naredbn. Nndalje se je sklenilo, dn naj bi se vršilo po možnosti v Celju zborovanje vseli pekov Slovenije, nn katerem naj bi se zavzelo enotno stališče v vprašanju krušnih cen. Nn zborovanju so pndle zelo ostre besede na rnčun časopisja, ki dn je kompaktno zavzelo stnlišče proti interesom pekov. Proti koncu zborovanja se je razpoloženje tako zelo razvnelo, dn je prišlo celo do tega, da je moral predsednik Horvat po tri in pol urnem zliorovnnju zaključiti razprave z besedami: »No, pn deloj4e, knr hočete!«
Nemški industrijci v Moskvi
Fantastične obljube sovjetskih mogotcev
Dunaj, 15. marca. j. Današnji >Wiener .iouinak priobčuje od svojega berlinskega dopisnika senzacionalno izjavo, ki so jo dali bolj-ševiški voditelji nemškim industrijalcem, ki so se te dni mudili v Moskvi:
»Vi Nemci lahko sami s svojo organizacijo zgradite rusko industrijo po petletnem načrtu ali po kakem drugem načrtu in jo v bodočnosti obvladate. S tem boste postali industrijski gospodarji kontinenta, kakor so Združeno v države v Ameriki. Mi vam stavimo na razpolago v Rusiji trdo disciplinirano delovne moči y neomejenih množinah in pn ra Nemčijo nezaslišani mezdni minimum. Mi se ob-vežoino, da v bodočnosti ne bomo izvajali nad nemško industrijo dumpinga. Vi pa lahko, združeni z nami in našim dunipingom, potol-eeie industrijo Francozov, Angležev in Amo-rikaneev, torej treh tiaro (lev, kj so vas skozi 12 let sistematično zlorabljali.<
Akoravno je jasno, da se boljševiki lahko izognejo svoji nbljubi, no koulnirirati nemški industriji, na slo načinov, kadarkoli se lo Moskvi zazdi polrebno, in čeprav vsak padec svetovnih gospodarskih cen, povzročen po ruskem dumpingu, težko Škoduje direktno in in-ddrekttio nemški industriji, posebno pa še nemškemu industrijskemu izvozu ler more po-
vzročiti še nadaljnje naraščanje brezposelnosti v Nemčiji, se vendar zdi, da argument bolj-ševikov ni ostal brez vpliva na nemške industrijske voditelje. Dopisnik je prepričan, da se Nemčija bliža gospodarski zvezi s sovjeti in da se bo na ta način razvila tudi nemško-sovjetska politična in obrambna zveza.
Macdonald za poostreno strankino disciplino
London, 15. marca. s. Na velikem shodu delavske stranke v Northamptonu je imel ministrski predsednik Macdonald govor, v katerem je člane svoje stranke radi pomanjkanja strankine discipline resno grajal. Macdonald je izjavil, da je prišel čas, ko se mora vsakdo zavedati nujne potrebe duha discipline. Apeliral je na volivce delavske stranke, naj strogo eujejo, da bodo njihovi izvoljeni poslanci igrali odkrito igro in da ne bodo ministre, ki so že itak dovolj preobloženi z delom, neprestano vznemirjali in oteževali njihovega dela neodgovorni člani parlamentarne frakcije.
Atene. 15. marca. A A. Na otoku Lenko« se je odtrgala zemlja na prostoru 600 m'.
Ob 50 letnici umora
carja Aleksandra IL
Včeraj so priredile združene ljubljanske ru- J
ske organizacije svečano sejo v spomin SOletnice | umora ruskega carja Aleksandra II. Ob tej priliki podajamo našim bralcem nekaj podrobnosti o tem strašnem dogodku.
Od leta 1879 do 1881 je Rusija živela v velikem razburjenju radi stalnih atentatov na cirja Aleksandra II., katere so pripravljali revolucijo-narjl-terorlsti. Ta teroristična kampanja se je začela potem, ko je prišlo v revolucionarni stranki, ki se je osnovala v sedemdesetih letih, do ostrega razcepa. Radikalna struja omenjene stranke, katere glasilo je bilo »Zemlja in svoboda«, je bila mnenja, da brez strmoglavljenja absolutizma ni mogoče napraviti niti koraka naprej v socijalni preureditvi dežele.
Že leta 1878 so se začeU teroristični akti. Neki Kravčinski je pri belem dnevu zabodel na ulici orožniškega komandanta Mezenceva. 2. aprila naslednjega leta pa se je zntela serija atentatov na Aleksandra. Neki Solovjev jo streljal nanj na ulici, vendar je zgrešil.
Lela 1879 jo revolurijonarna stranka na kongresu v Voronežu razpadla. Prejšnjemu programu, razdeliti zemljo med kmete, je ostala zvesta le peščica ljudi s Plohanovim na čelu. Večina teh ljudi si je postavila za svojo nalogo, strmoglaviti absolutizem s tem. da se nnjpreje ubije carjn. Naj-odlične;'ši zastopnik tega pravca je bil Želiabov, ki je bil zelo dober demogog. Na njegovo inicija-tivo se je izvolil poseben izvršilni odbor, kateremu je bila poverjena organizacija atentata na carja. Atentati so se začeli jeseni leta 1879. Sledili so drug drugemu brez prestanka in dosegli svoj uspeh s tem, da sta bili vlada in široka javnost kmalu uverjenl, da predstavljajo revolucionarji močno organizacijo z bogatimi materialnimi sredstvi.
Že spomladi 1879 je izvrSilni odbor začel z
energičnimi deli. Ko so je car vračal s Krima v Pe-trograd, so teroristi podminirali tračnice pri Odesi in Moskvi. Le golemu slučaju se je bilo zahvaliti, da se je car živ vrnil v Petrograd. Kmalu nato so v Petrogradu aretirali nekega revolucionarja, ki je imel pri sebi načrt Zimskega dvorca, na katerem je bila carjeva obednlca označena s križcem. Policija pa tej važni najdbi ni posvetila zadostne pažnje. Med tem pa se jo revolucijonarju Halturi-nu posrečilo, da se je vtihotapil v dvorec kot služabnik. Zeljnbov ga je preskrboval z dinamitom in Halturin jo skozi štiri mesece vsak dan prinesel v dvorec malo količino dinamita in jo skril na tajno mesto.
5. februarja 1880 je morala carska družina prisostvovali obedu na čast bolgarskega kneza. Ravno, ko bi se imel začeti obod, je nastala v dvorcu strašna eksplozija. Toda dinamit je eksplodiral prerano. Voz z gostom se je namreč nekoliko zakasnil in je bil radi toga obed preložen. Lahko si mislimo, kako strahotno je vplival ta dokaz velikopotezne organizacije teroristov nn carja. Tedaj se je car odločil, da se v vlado vzame osebnost z diktatorsko močjo. Car so je odločil za generala Loris-Melikova.
Policija je kmalu nato aretirala terorista Gol-denberga, ki je pri zaslišanju izdal svoje tovariše. Zgledalo je, da je revolucijonarni odbor uničen. Atentati so za nekaj časa prenehali. Loris-Melikov je že mislil, da je njegova misija uspela. Toda teroristi, ki so ostali na svobodi, so še z večjo energijo obnovili svojo akcijo. Vodstvo je prevzel Že-ljabov. V Mali Sadovi ulici, kjer se je car često vozil, so skopali rov, v katerega so položili mino. Policija ni ničesar opazila. Teroristi so vzeli v najem malo trgovino in nemoteno delali. Kmalu nato
je policija začela sumiti in je napravila v trgovini
hišno preiskavo, v kateri pa niso našli nič sumljivega. 12. marca pa jo revolucionarje zadeta težka izguba. Aretiran je bil Željabov. Tedaj se je njegova prijateljica Zofija Perovskaja, ki je bila strastno udana ideji revolucije, odločila, da ona organizira atentat na carjn.
Revolucionarji so zvedeli, da se bo car 1-1. marca peljal po Sadovi ulici k reviji čet. V noči na 14. marec so položili v izkopani rov mino in pripravili že poleg tega štiri bombe, ki jih je Po-rovskaja razdelila Risnkovu, Grinjevickemu, Je-meljanovu in Mihajlovu. Vsi so zavzeli svoja mesta v Sadovi ulici.
Loris-Melikov jo bil nemiren. Nagovarjal je carja, naj svojo pot odloži. Toda car se ni dal oplašiti. Vendar se k reviji čet ni peljal po Sadovi ulici. Po reviji se je odločil, dn obišče veliko knoginjo Katarino Mihajlovno, ki je stanovala ob Jekaterinskem kanalu. Perovskaja pa JS za to pravočasno zvedela in jo brž peljala atentatorje k Je-katerinskem kanalu.
O četrt na tri je carjev voz zavil v kanal. V tistem trenotku je rrgel Risnkov bombo. Zalula se je strašna detonacija. Nekaj oseb je bilo takoj mrtvih. Car je ukazal ustavili voz in je izstopil. Stopil je k Uisakovu, ki so ga pasantje prijeli, in mu stavil nekaj vprašanj. Nekaj korakov prot je stal Orinjeviekl. Car je iz neznanega vzroka nameril svoj korak proti njemu in v tem trenutku mu je Grinjevicki vrgel pod noge bombo. Aleksander je padel na tla oblit s krvjo. Bomba mu je popolnoma raztrgal noge. Poloiili so ga v voz. Svojim spremljevalcem je tašepetal: »Dri v dvorec, kjer želim umreti!* — Umrl je v Zimskem dvoren nh pol 4 popoldne.
Volitve na Španskem
Revolucionarji prid sod ščem

Madrid, 15. marca. kk. Na obravnavah vojnega sodišča v Jaci se je dognalo, da je bil svoječasno ustreljeni stotnik Galan duša vsega upora. Desničarski listi trdijo, da je bil sovjetski agent. Na razpravi so se prečitali zapiski Galanao novi organizaciji republikansko države. Po končani razpravi je državno pravd-ništvo predlagalo smrtno kazen za 4 častnike in 1 podčastnika, dosmrtno ječo pa za 16 častnikov in 31 podčastnikov, sodno postopanje proti navadnim vojakom pa sc je ustavilo. Zagovorniki so posebno navajali, da so vsi obtoženci morali misliti, da je izklieana republika v vsej Španiji. Splošna delavska unija in socijalno demokratska stranka sta izdali manifest, s katerim zahtevala splošno amnestijo, posebno za vse decemberske revolueijonaree. Med drugim navaja manifest, da vlada tnora-ično ni sposobna, izrekati smrtnih kazni.
Volilni termini so sedaj končno določeni takole: Občinske volitve bodo 12. aprila, po-
krajinske volitve 3. maja, parlamentarne 7. junija, senatne pa 14. junija. Parlament se bo sestal že 25. junija in se bo po kratkem zasedanju od godil do jeseni. Ni še gotovo, ali se bo ta program mogel izvesti.
Amnestija na Španskem je bila odklonjena
Madrid. 15. marca. AA. Španske delavske organizacije so zahtevale splošno politično amnestijo. Ministrski svet je po petumi seji to odklonil. Uradno poročilo pravi, da so bili ministri mnenja, naj se to vprašanje reši šele po st stanku parla* men ta.
Španski kralj nn potovanju
Parii, 15. marca. AA. Španski kralj Alfonz je včeraj ob 19 29 prispel v Pariz in nadaljuje svojo pot v London.
London, 15. marca. AA. Sem je prispel španski kralj Alfonz in se takoj odpeljal k tašči.
Ženevska konvencija
Danes sc sestane evropski gospodarski odbor
Ženeva, 15. marca. s. Evropska konferenca za gospodarsko so.delovanje se sestane v ponedeljek dopoldne pod predsedstvom bivšega nizozemskega finančnega ministra Colijna. Ta konferenca bo že treija. Na novembers em zasedanju je konferenca razpravljala o naslednjih štirih vprašanjih: 1. Uveljavljenje trgovske konvencije z dne 30. marca 11130. 2. An-gleško-holandski predlog, da se takoj začno pogajanja o znižanju carine. 3. Kako naj se razdeli odvisno žito vzhodne Evrope. 4. Propaganda konvencije iz lela 1927. za ukinitev uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev.
Kakor znano, uspeh novemberskega zasedanja ni bil posebno zadovoljiv. Angleško-holandski predlog je z raznimi pridržki sprejelo samo sedem držav in pogajanja za odpravo carinskih mej se še vedno niso začela. V žitnem vprašanju je konferenca sprejela splošno kompromisno formulo, ki pa ni nikogar zadovoljila. Kar se končno tiče konven-
cijo za odpravo izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev, so jo zaenkrat morali položiti ad aeta.
Tretje zasedanje konference, ki se b« začelo julri, se bo predvsem bavilo s trgovsko konvencijo od 30. marca 1! 39, ki tvori pripraven okvir za gospodarsko sodelovanje, kar se je že v posebnem protokolu novemberskega zasedanja ugotovilo. Med 26 državami, ki so podpisale trgovsko konvencijo, jih je do novembra izvršilo ratifikacijo samo 10. Zalo je moralo novembersko zasedanje uveljavljenje konvencije odg' diti in določiti nov termin za ratifikacijo. Medtem se je položaj nekoliko razjasnil, ker je sedaj že 13 držav konvencijo ratificiralo, dve državi t. j. Nemčija in Francija sia pa tik pred ratifikaicjo. Četudi bi se moralo uveljavljenje konvencije zopot odgo-diti, ibo konferenca veljavnost konvencije po-daljašala, da vsa zadeva ne pnde v vodo.
Povoden\ na
Zagreb, 15. marca. i. Voda je dosegla danes višino 740 cm nad normalnim stanjem vode. Sava nosi s seboj vse, kar najde na svoji poti. Nekaterim, ki so imeli svoje domove ob reki, je odnesla pohištvo. Ljudje, ki prihajajo iz okolice, prinašajo vesti o groznem pustošenju Save.
Bosanski Brod je Sava poplavila, dočim je Slavonski Brod. ki leži na nekoliko višjem terenu, na varnem, poplavljena je le tovarna »Slavoks«, obstoja pa bojazen, da bo Sava porušila nasipe, ki še niso dogotovljeni. Nek kompleks hiš je v posebno težavnem položaju. Na nekaterih mestih je Sava preko 10 km široka. Danes je bil solnčni dan in so se velike količine snega hitro stopile, tako da se s strahom pričakujejo Se večje poplave.
Belgrad, 15. marca. i. Danes popoldne je hidrotehnični oddelek gradbenega ministrstva izdal o današnjem stanju vode sledečo službeno obvestilo: Donava od Posavja do Novega Sada vpada. Slanje vode od Bezdana na Donavi do Novega Sada je povprečno za 2 m, pri Zemunu za 1.85 m pod mejo mnksimalega vodostaja. Sava od Zagreba do .Tasenovca vpada in dalje do Belgrada raste. Pri .Tasenovcu je za 26 cm pod maksimalnim vodostajem. Pri Brodu je za 110 cm, pri Mitrovici za 59, pri šabcu sa 2 em, pri Belgradu za 164 em pod maksimalnim vodostajem.
Tisa od Sente do Tisala Mite ln Je povprečno z« 2 m pod največjim vodostajem.
Drava od Mltrovice do Oaiieka vpada.
Belgrnd, 15. marca. ž. Pogled s Kali-megdana nudi strahotno sliko lmrasUc Save iu Donave. Sprednji del sremske ravnine je popoinoma pod vodo. Vlada vlis, kakor bi pred Beogradom ol>stojalo veliko jezero.
ir nazn^encev
New York, 15. marca. kk. V kaznilnici države Jollict v bližini Chicaga so se v soboto zvečer uprla kaznjenci. Med večerjo so kaznjenci naenkrat začeli metati na paznike najrazličnejše predmete. Pazniki pa so seveda hitro zagrabili za orožje, pri čemer je bil ustreljen en kaznjenec, trije pa so bili ranjeni. Spopad je bil hud in je v boju zgubil neki paznik tudi roko. Kaznjenci 60 se uprli radi slabih razmer ▼ kaznilnici in radi slabega ravnanja z njimi. Prostora je samo za 800 kaznjcoev, v resnioi pa jih je bilo natrpanih 1800.
Političen umor
ITamhurg, 15. marca. kk. Preteklo noč }e biJ izvršen v okolici Hamburga političen umor. Voditelj komunistične frakcije meščanske etranke v Hamburgu Emst Hennig »e je z avtobusom vračal iz okoMce v mesto. Naenkrat so vstopili trije moški, ki to poevali prisotne, da dvignejo roke. Nato pa ao vprašali Heuniga, kako se piše. Ko je povedal
1 svoje ime, so zakričali: »Tebe iičemol«, nakar so takoj oddnU nivn.i tri strehe, Hennig je takoj nadel zadet do amrti. Napadalci pa so v temi učil
Revolvershi napad
na predstojnika
Hamburg, 15. marca. s. Ko je policijskega višjega stražmojstra Friderika Pohla zasliševal vladni svetnik Ijissally v disciplinarnem postopanju radi narodno socijalističnega udej-stvovanja, je Pohl nenadoma potegnil službeni samokres in ustrelil na vladnega svetnika, ki je bil težko ranjen. Pohla so zaprli. Zadnji čas so Pohlovi predstojniki opazili, da se narodno socijalistično udejstvuje, na kar so uvedli proti njemu disciplinarno postopanje. Preiskavo je vodil vladni svetnik Lassally. Pohl je sedel poleg vladnega svetnika in je med razgovorom nenadoma ustrelil proti Lassallvju in ga zadel tik pod srcem. Lassallyja so takoj operirali in je izven nevarnosti.
Dnnaisk.i vremenska napoved. Mirno vremo bo trajalo dalje, postalo pa bo zelo oblačno.
Ker je širil slovenske molitvenike
Trst, 15. marca. ž. Duhovnik FruHč, ki ga je navadno sodišče v Pozinu obsodilo n« plačevanje globe 100 lir, ker je širil slovensk« molitvenike in koledarje, je vložil protest na višje sodišče v Trstu. To sodišče je razveljavilo prvotno izrečeno kazen, vendar pn je obsodilo duhovnika, ker je na javnem mestu brez posebnega dovoljenja razpečeval knjige, na plačevanje globe 500 lir in na povrnite* sodnijskih stroškov.
Italijanske klevete
Belgrad, 15. maren. i. Nadškofijski ordl-
narijat v Belgradu je izdal sledeče službeno obvestilo: »Italijanski list »CorrispondenM« prinaša vest, da je bil duhovnik Jaketič kaznovan in razrešen dolžnosti izvrševanja duhovniškega poklica, proti čemer naj bi bil dr. Bauer protestiral. Službeno demantiram to vest kot popolnoma i^miSljeno in Izjavljam, da v belgrajski nadšikofiji sploh ne obstoj« kiuk duhovnik Jaketič, za katerega pravi list »Corrispondcnzu«, da je svetnik belgrajstkega nadškofa, niti ni bil nikdar kak duhovnik te nadškofije ali kaizjiovan ali razrešen izvrševanja duhovniških dolžnosti. O. Rafael Rodič. nadškof belgrajski.«
Premestitev
Belgrad, 15. marca. 1. Premeščen je dr. Teobald Vodušek, vicekonzul v 7. I. kraljevskega konzulata v Diisseldorfu, v zunanje ministrstvo kot tajnik istegu ministrstvo.
Potres
Belgrad, 15. marca. ž. V zadnjih 24 urati od včeraj popoldne do danes so občutili v Va-landovem in okolici 15 slabših in 5 krepkej^ih potresnih udarcev. Materielne škode ni.
Belgrad, 15. marca. ž. Okrajni načelnik t Strumici Marinkovič je obvestil bansko upravo v Skopi ju, da so čutili dane* v Strumici dva krepkejša potresna sunka. Drugi sunek je izzval uied prebivalstvom paniko ter je deloms zopet zapustilo svoje domove.
Reforma koledarja
Ženeva. 15. marca. kk. Vprašanje reforme koledarja pride na vrsto na IV. prometni konferenci Društva narodov, katero je glavno tajništvo Društva narodov odredilo na dan 26. oktobra 1981.
Če pade bomba iz žepa
Buenos Aircs, 15. marca. AA. Nekemu italijanskemu podaniku je v trenutku, ko je stopil iz tramvaja padla iz žepa bomba, ki je eksplodirala in ga ubila, razen tega je nevarno ranila tri drugo ljudi, še več pa jih lahno ranila.
Avtomobilska nesreča
Parii,, 15. marca. kk. V Carcassonneu se je včeraj zvečer pripetila velika avtomobilska ne*ierM č.a. Težek, z vinom naložen tovorni avto je trCil skupaj s potniškim avtobusom. Hudo ranjenih je bilo 14 oseb, 3 osebe so v smrtni nevarnosti.
Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani
Sfaba propaganda za nogomet - Več igralcev izhVučenih
Ljubljana, 15. marca.
Današnja nedelja je bila namenjena v prvi vrsli nogometu. Vršil se je zanimiv nogometni turnir v korist blagajne LNP. Običaj je, da so prve tekme v sezoni vedno propaganda za nogomet, kajti občinstvo, ki dolgo časa ne vidi tekem, želi končno lo videti nogomet. Po prvi tekmi se ravna več ali manj tudi med sezono obisk prireditev. Žal so današnje tekme bile vse drugo kot pa propaganda za nogomet, čeprav je nogomet najbolj polreben propagandnih iger. Toliko ostrosti in tudi nediscipline že dolgo nismo videli. Lahko rečemo, da je bila današnja tekma med Ilirijo in Primor-jem nekako nadaljevanje prvenstvene tekme v jeseni. K sreči je bil sodnik g. Pevalek na mestu in je izključil igralce, ki niso igrali nogometa, temveč stremeli zn tem, da poškodujejo soigralce. Upajmo, da bo končno podzveza le uvidela, da bo treba občutno kaznovati igralce, ki se ne znajo dostojno obnašati napram nasprotniku.
ILIRIJA : PRIMORJE 3:2 (1:0).
Tekme med obema moštvoma so vedno privabile precej glodalcev na igrišče. Prijatelji nogometa so skoro vedno prišli na svoj račun. Žal, dn toga ne moremo reči o današnji tekmi. Nogometa je bilo zelo malo. Nekoliko je oviral razmah teren, ki je bil zasnežen in se je spremenil počasi v brozgo. Nekoliko so pa igralci sami pozabili, da igrajo nogomet in so samo nabijali po nogah nasprotnikov. Posualo se je obema moštvoma, da so marljivo trenirali. Zmaga Ilirije ja zaslužena. Tekmo je vodil g Pevalek dobro.
JUGOSLAVIJA : GRŠKA.
Belgrad, 15. marca. ž. Danes se je odigrala tekma med .lugoslnvijo in Grčijo. Tekmi je prifo-slvovalo okoli 9000 gledalcev. Teren na igrišču BSK je bil zelo slab. Vreme jo bilo prijazno. Ko sta moštvi nastopili, ju je publika burno pozdravila s klici: »Živela Grčija!« >Živela Jugoslavija!« Igra je pričela točno ob 3.10. V 3o. minuti je uspelo Hitrecu, da zabije prvi gol tn malo pozneje je Tomaševič zabil drugega. V drugem polčasu so Grki zabili en gol in je njihov uspeh pozdravila publika s ploskanjem. Tomaševič je nato v 83. minuti zabil tretji gol in v 40. minuti četrti. Tako Je

Družba JURIJA" Pfeni<*
Duna.ska cesta It 46 Drva
Telefon: 2S20	Kok«
Igra končala s 4:1 (2:0). Sodil je Romun Radules-cu. Po tekmi se je vršila v grškem poslaništvu čajanka. Ob 9 zvečer je pa Jugoslovanski nogometni savez priredil v restavraciji »Srpski kralj« na čast grškim gostom svečan banket.
Tekma med Nemčijo in Franeijo
Berlin, 15. marca. AA. Iz Pariza poročajo: lo.OOO nemških gledalcev, ki so se nalašč za današnje prvo oficijelno povojno srečanje med fran-cosko in nemško nogometno reprezentanco pripeljali iz Nemčije, je z vidnim razočaranjem spremljalo igro nemške enajstorice. Tekma se je vršila danes popoldne v sladijonu Colombes in se je končala z rezultatom 1:0 za Francijo, katere moštvo so Francoei burno aklamirali in ga naposled ob koncu tekme odnesli na ramah z igrišča. Tekmo je glodalo 45.000 Francozov, ki so biti od navdušenih ovacij vsi hripavi. Izvzemši zadnjih deset minut igre so bili Francozi vso igro v premoči. V prvem polčasu je imela francoska enajstorica trdo delo, ker so se Nemci odlično branili. Nemški napad je bil slab v kombinaciji in taktiki, narobe pa so se Francozi baš v tem odlikovali. Gol, ki je padel za Francijo in odločil zmago, je bil lastni gol. V francoskem moštvu sta bila najboljša Dof-four v napadu in half Finot, vendar je bilo celokupno moštvo takisto prav dobro. Med nemškimi igrači pa je bil brez dvoma najboljši vratar Kress.
INOZEMSKI ŠPORT.
Dunaj, 15. marca. kk. Sportklub-Slovan 9: h (5:1). Uapid-Admira 3:3 (2:1). 22.000 gledalcev. WAC-Nlcholson 3:2 (2:1). Hakoah-Donau 4:2 (2:0). Hertha-Moravia 2:1 (0:0). Vse druge igre so bile radi slabega vremena odpovedane.
Budimpešta, 15. marca. kk. Feronzvaros-Ba-stva 7:0 (1:0). Ujpest-Hungaria 2:0 (0:0). Nem-zeti-Buda II. 2:1 (1:1). Kispest-Pecs Baranya 3:0 (1:0)._
„ Ilustracija" št, 3
je izšla s sledečo vsebino: Pomladanski viharji. — Ampak v življenju je vse drugačo. (Ivo Grahor.) — Konec pusta. — Ali ne spimo preveč. — Okrog športne sandarte. (Boris Orel.) — Mednarodne smu-ške tekme v Bohinju. — Od hloda do polen. (Fra-njo Strah.) — GraTologlja. (St. Sproc.) — Iz gledališč. — Film: Chaplin govori. — Chaplin anemije nov film. (F. E. Kisch.) — Moda za pomlad. — Londonska šola za mankene. — Se je čas zn prehlaje-nje. — Nove knjige. — Za naše gospodinje. — O ptičji selitvi. (Dr. Stanko Bevk.) — lz vsegu sveta.
—	Žonitev Yussufa Ktiana. — Roman. (F. tleller.)
—	Slovenska stanovanjska kultura — Naslovna slika na ovinku: M. Bambič: Pomlad (akvarel). — Ilustracija stane letno Din 100.—, plačuje se lahko tudi v obrokih. Dobi se po vseh trafikah in knjigarnah no Din 10.—, Zahtevajte šieviike na ogled.
Uprava »Ilustracije«. Ljubljana.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 15. marca.
Danes bi bila najbrže prva pomladanska nedelja, če ne bi bilo kaj vmes. Zrak je bil topel, solnce je sijalo, samo rožice niso cvetele. Tisto, kar je bilo vmes, je bil namreč 8e razmemo debel sneg na tleh. Tega je prineslo breznovo vreme med tednom ln je ostal Se do danes. Tistih dveh dni. ko je Ljubljanica grozila, da bo zalila vsaj trnovsko promenado, ni bilo treba, pa bi imeli danes žt; pravo pomlad. Ta sneg ua tleh pa je pokvaril ves aranžma ob slavnostnem sprejemu pomladi. Zaenkrat je bilo dane« pomladno razpoloženje povsod: v ljudeh, ki so v številnih gručah obiskovali ljubljanska sprehajališča, med zimo precej osamela in monotona, danes pa živahna, knkor ob lepih poletnih dnevih; pomladno razpoloženje je bilo v puščobi zimskih zavetišč, tako v azilih za duševno uboge, namreč v kinematogra-fili; v azilih za dolgočasneže, to je v kavarnah in v vseh drugih azilih, ki so namenjeni ljudem za ubijanje časa. Povsod je bila pomlad. Samo na ljubljanskih cestah in ulicah ne in ne na travnikih v predmestjih. Te in ti so tonili v brozgi naglo tajajočega se snega. Toplo solnce pa do večera in mraku ni zmoglo vsega dela in je tajanje snega odložilo še na druge dni. Ljubljana je bila danes v znamenju pomladi, — tudi v duševnem oziru, i;lej poročilo o misijonih, samo na noge in na Čevlje je imela svoj mrzel vpliv blatna, rjava brozga. Ampak tudi ta bo izginila.
Dogodkov v dnevnem pomenu besede danes r Ljubljani ni bilo, če izvzamemo nekaj zborovanj. Tako je skoraj vsako nedeljo v Ljubljani. Vzrok pa je najbrže v tem, ker so vsi obrati in vsi
»radi ob nedeljah zaprti.
*
Popoldne ob 5 je odhltel reševalni avto na Gallusovo nabrežje. Tam je na javnem prostoru izpila 18 letna Justina E. večjo količino lizola. Ko se je zgrudila, so ji ljudje priskočili na pomoč in prenesli v bližnjo vežo. Reševalni avto jo je prepeljal v bolniSnico. Justina je tip one mladine, ki je kljub svoji mladosti že povsem izgubila vero v življenje in tava obupana ter nevravnoveSena skozi brozgo in mlakuže sodobne družbe.
Občni zbor
Rdečega križa
Ljubljana, 16. marca.
Danes ob 10 dopoldne se je vršil v magistrat-rsi dvorani oljčni zbor oblastnega odbora Rdečega križa. Udeležba na občnem zboru je bila prav lepa. Zborovanje je otvoril predsednik oblastnega odbora dr. Krejci, ki je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Ta brzojavka jo bila z navdušenjem sprejeta.
Nato je predsednik podal obširno predsedniška poročilo. V uvodu je očrtal hlstorijat razvoja organizacije od prvih let po prevratu. Od leta do leta se je Rdeči križ pri nas krepko razvijal in je na deželi ustanavljal številne krajevne odbore. Predsednik Je poudarjal, da je Rdeči križ pri nas sedaj tako močen, da more v vsaki nesreči, povzročeni po elementarnih katastrofah ali drugače, mnogo pomagati. Predsednik je obžaloval samo. da je marslkteri član Rdečega križa v boju za lastni obstanek nerad zapustil vrste organizacije. Proti temu skoraj ni pomoči v sedanjem času splošne gospodarske krize. Človeka tare skrb za vsakdanji kruh in razumljivo je, da je težko pomagati drugim, ko je vsak zase potreben pomoči. Delo Rdečega križa se je zato lani vršilo mirno in liho, ker ni bilo vznemirljivih pojavov. Poseona skrb je veljala okrepitvi krajevnih odborov, tako da bo čez čas, ko bo gospodarska kriza pojenjala, nastala možnost ugodnega razvoja Rdečega križa. Nase ljudstvo uvideva, koliko koristi ima od te važne humanitarne organizacije.
Nadaljnje delo Rdečega križa predstavlja dosledno propagando za svetovni mir. Lani je Rdeči križ izdal propagandno brošuro o dosedanjem delu Rdečega križa. Ta brošura je izšla v 4000 izvodih in je do sedaj že do malega razdeljena. Predsednik se je tudi zahvalil vsem članom oblastnega odbora in krajevnim odborom za njihovo dosedanje vneto delo.
Sledilo je tajniško poročilo. Tajnik je v svojem poročilu poudarjal, da je ljubljanski Rdeči križ po svojem delu na prvem mestu v vsaj državi. Zanimivo poročilo je podal g. Jagodic, upravnik skladišča na ljubljanskem polju.
Sledili so samostojni predlogi posameznih krajevnih odborov, med njimi tudi predlog o kinematografskih predstavah v korist Rdečega križa. Občni zbor je bil zaključen ob 12.
Policisti, ki se svetijo
Pariški listi poročajo, da tamkajšnja potloija s p Ono paro stremi za tem, kako bi izboljšala opremo varnostnih policistov tn kako bi jih napravila že od daleč vidne zlasti ponoči. Zaenkrat so »kletvi M. da bodo policijske čelade namazali z neko snovjo, ki se bo v trmi močno svetila in tako po-v.',ro'\ila, da bodo možje postave tud.i ponoči že od 'lako vid nt. Kriminalna služba bo s tem zelo obij-šina, pa tudi že itak zelo pestri stika nočnega P-irir.o bo s trm pr.«faln še pestrejša.
400.0C9 dinarjev zn ponesrečeno operacijo
Pinrlško vzklicno sodišče se je te dni bavilo z nek'm slučajem poetične kirurgije. Zastopnica ns-kega pariškega modnega aniona se je dala nelce-■tu kirurgu operirati, da bi postala njena meča fitkejpa. Operacija pu ee je ponesrečila in napo-a'i>d si Je morala pnoljentinja dati odrezati celo d< sno nogo. Seveda je nespretnega kirurga tožila an odškodnino. Sodeče jo razsodilo v njen prilog ln nespretni kirurg bo moral svoji pacijenMnji plačati 400.000 Din odškodnine radi tega, ker je ni Opozoril na težke posledice tak« operacije.
Misijonski zvon poje • •.
Ljubljana, 15. marca.
Živimo v dnevih najglobljih stisk. Zbegani čutimo vsi, kako nujno potrebujemo nečesa, kar bi nas dvignilo, oplemenitilo naše duše in nam vlilo v srca poguma, da to življenje, naj bo še tako izkrivenčeno, vendar še ni zapravljeno, da ne živimo saino od danes do jutri, temveč da so cilji našega hotenja poslavljoni v večnost. Naš čas je v marsičem podoben času onih Atencev, ki so sredi svojega mesta postavili ollar, posvečen neznanemu Rogu. Tedaj je prišel sv. Pavel in jim povedal, kdo je Oni, kateremu so v svojem hrepenenju po večnem, vse objemajočem Tolaž-niku, postavili oltar. Razodetje sv. Pavla Atencem je edrn prvih vzorov današnjih misijo-nov, pa naj se vrše ti med verniki in never-niki, mod krivoverci ali razkolniki, med pogani ali med modernimi ateisti.
Kakor ti Atenci, tako tavajo tudi sodobniki dostikrat v lastnih zmedah, prav tako so dostikrat v mrežah, ki sta jih spletla njihova lastna nevednost iu človeški napuh. Pa zopet »o drugi, ki niso pozabili niti v dnevih najglobljih razočaranj na Stvarnika svela, ki jim je vdihnil nesmrtno dušo in prosto voljo. Ti niso še po^nbili, da morajo oboje nesti skozi svoje tostransko življenje kakor ogenj, ki ga no smejo nikoli zanemarili in ga varno prenesti od prvega do zadnjega trenutka, ko bodo spojeni z Njim v eno samo edinstveno harmo-
nijo. Pa tudi ti potrebujejo v žalostnih dneh, ko bohotno poganja okoli njih obup, tolažbe in novega duhovnega okrepčala za nadaljnje vztrajanje v svoji stanovitnosti.
Umevno je zato, da je bil sv. misijon, ki se je v soboto zvečer pričel v vseh ljubljanskih župnijah, za Ljubljano nujno potreben. Človeške duše so ga potrelmvalp in človeške duše se sedaj z blaženo radostjo odzivajo misijonskemu klicu in klicu misijonarjev, ki v vršenju svoje vzvišene naloge ponavljajo 11 ir našega Zvellčarja k razodetju večnih božjih resnic, Snoči in danes so bile vse ljubljanske župne cerkve nabito polno. Včeraj, v soboto popoldne, bo se že vrsiile pred spovednicami dolge vrste ljudi, ki so želeli s kosanjem in s spovedjo očistiti svojo dušo. Zvečer so bile cerkve pri litanijah in pri uvodnih misijonskih govorih polne vernikov, Ui so z zbranostjo prosili sv. Duha, naj pride in osvetli in razsvetli njihove duše, da bodo pripravljene. Z gorečnostjo so molila ogromne množice ljudi zn dober začetek in lep uspeh sv. misijona. Snoči je po misijonskem govoru prvič zapel misijonski zvon, ki je vabil verni' e k molitvi. Tako bo do pramika Marijinega oznanenja vsak večer zvonil misijonski zvon in opozarjal vernike, da store svojo dolžnost.
Danes s»o pričeli prvi verniki pristopati k mizi božji. Pri vseh službah brijih, lako dopoldanskih kakor tudi pri popoldanskem kri-
ževeni potu in pri večernih litanijah, so verniki v vePkem številu prisostvovali ter z odkrito gorečnostjo poslušali misijonske govore.
V stolnici in v trnovski župni cerkvi vrše sv. tuisijon cčetje lazaristi, v nlpotorski žup-ni cerkvi oo. jezuitje. v šentjakobski župni cerkvi oo. kapucini in v obeh frančiškanskih župnijah, to je v župniji Marijinega oznntienja iu v Spodnji Šiški co. frančiškani Rimi Misijonarji so sami goreči duhovniki, ki znajo t besedo potrkali na človeška čtivstva ter s teiv zbuditi v dušah hotenje k dobremu.
Misijonarji so dosedaj vernikom govorili o kot isti sv. misij; ua, o sv. veri v boga Stvarnika, o dragocenosti človeške duše, ki jo je treba varovati, o desetih božjih zapovedih, ki so pollaga človeš'e družbo in v večnost usmerjenega človeškega življenji.
Pri lilanijah in tudi pri nekaterih dopoldanskih službah božjih pojejo po cerkvah izvršiti! cerkvcni zbori, kar še poveličuje veličastnost sv. misijona. Koliko dobrega je sv. misijon že do sedaj, ko se je komaj pričel, napravil za duše in versko življenje ljubljanskega prebivalstva, to ve samo Oni, h kateremu se sedaj s posebno gorečnostjo dvigajo čuv-slva in misli udeležencev misij- na. Nam ljudem pa je mržm reči samo to, da sc je sv. mi-sijon v Ljubljani pričel tako, da so vse nado na najlepši uspeli sv. misijona in na versko poglobitev ter moralno povzdigo ljubljanskega prebivalstva povsem opravičene.
Po Jugoslaviji
Bojazen pred potresom ponehava
Gjevgjetija, 15. marca.
Osem dni je, odkar so se začeli katastrofalni potrosi, ki se še niso končali, še vedno sc tu pa tam pojavi kak slabejši potresni sunek, toda mnenje geologov je, da se ni treba več bati hudega. Predsinočnjim se je še enkrat precej močno potreslo in v vasi Plaumu je ta sunek do temelja porušil 16 hiš, ki pa so bile ie od prejšnjiih sunkov pcHkodovane. Človeških žrtev ni hilo nobenih, in tudi ranjena ni bila nobena oseba, ker živi prebivalstvo [xxl milim nebom že od prvega potresnega sunka. Sinoči so se zopet ponovili sunki, ki pa so bili vsi lažjega značaja. Značilno jc, da večina potresnih sunkov nastopi ponoči med ono in štirimi. Danes ob tri Četrt ua enajst so zopet začutiti slab in kratek potres, ki ga je spremljalo lahno grmenje. Pomožna aikeija v poškodovanih krajih je v polnem teku. Med pomožnim personalom je tndi precej belgraj-skih učiteljiščnikov, ki so prispeli z Rdečim križem. Ljudje se že bavijo s poljedelskimi posli in tudi železniški promet se vrši normalno, ker so vsi mostovi in tudi tiri že popravljeni.
Iz Demir Kapije poročajo, da so se ljudje že toliko oh rab rili, da lazijo okrog svojih poškodovanih hiš in pregledujejo škodo.
Iz Valandova javljajo, da so preteklo noč čutili tam tri močnejše in devet slabših jx>-tresmoh sunkov. Podiaemsko grmenje, ki je spremljalo vse potresne sunke, je bilo pri teh potresih že precej šibkejše. V splošnem pa so si ljudje že precej opomogli od prvega strahu in jih novi potresni mrnki, ki večinoma ne povzroče nobene škode, ne prestrašijo več.
Vode vpadajo
Ljubljana, 15. marca.
Iz vseh krajev v državi, ki jih je zadela poplava, prihajajo pomirljiva poročila, da vse vode, ki so tekom zadnjega deževja katastrofalno narastle, že polagoma upadajo in da nevarnost ponehava. V teku včerajšnjega dne je Donava v gorenjem teku do Baoke Palanke precej padla, dočim je v dolenjem teku nekoliko narastla. Naraščanje v spodnjem delu
je bržkone posledica počasnega odtoka vodnih mas. Tekom včerajšnjega dne je j>recej narastla tudi Dnina, ki nosi nn svojih valovili velika drevesna debla. Pri Mitrovici jili ribiči spravljajo iz vode.
Najbolj pa je ob tej povodnji razsajala Sava, ki je zlasti v dolenjem teku preplavila bregove in narastla na nekaterih mestih nad sedem metrov nad normalo. Škode, ki jo je s tem povzročila, zaenkrat še ni mogoče oceniti, vendar bo gotovo precejšnja. Tekom današnjega dne pa je Sava v gorenjem toku začela počasi upadati, taiko da se ui lwiti hujšega. Tudi ravnateljstvo rečne plovbe v Belgradu je tekom včerajšnjega in današnjega dne prejelo iz skoro vseh krajev, ki so trpeli radi poplave, pomirljiva poročila, ki govore, da reke upadajo.
Pri nas v Sloveniji pa so že skoro vne reke dosegle normalno viSinb in ne obstoja
prav nobena nevarnost več.
•
Štiri Štorklje — devet otrok. Iz Sarajeva poročajo, da je neka kmetica iz Sarajevskega Polja porodila v sarajevski bolnišnici trojčke, ki so vsi zdravi. Zanimivo je, da jc srečna mati že trikrat rodila dvojčke in sedaj trojčke, tako, da ima po Starih porodih devet otrok. Vseh devetero otrok je popolnoma zdiravih.
Roparski umor v banatskem Mastortu. I« Velikega Bečkereka poročajo o strašnem roparskem umoni, katerega žrtev jc postal 75 let stari kmet Peter šnajder, najbogatejši gospodar v banatskem Mastontu. Pred nekaj tedni mu je umrla žena in od takrat je živel satn v svoji hiši Jest je hodil k svojim sorodnikom. Preteklega potika pa ga zjutraj ni bilo k zajtrku. Sorodnikom se je zdelo to sumljivo in so &li pogledat v njegovo hišo. Našli so ga slo-nečega na postelji v mlaki krvi. Polovico njegovega telesa je bilo na tleh, glava pe je bila popolnoma razbita, taiko da ga skoraj ni bilo spoznali. Vse omare pn so bile oliprte. Na lice mesta so poklicali orožnike, ki so takoj začeli s preiskavo. Ugotovili so, da so neznani roparski morilci Šnajderja tnko dolgo toliki s palicami po glavi, da je nastopila smrt. Roparji so odnesli iz omar ves denar in med drugim tudi več menic.
Folke Villner:
Fisa felj
Nekoč je živel mlad mož. Vse bi še bilo, če bi ta mladi mož ne imel napake, ki pa je bila prav za prav neozdravljiva bolezen. Mož si je namreč domišljal, da je pisatelj. Pa to še ni bilo najhujše, mož je v resnici pisal in je napisal toliko, da je vsak dan bombardiral časopise in revije s pridelki svoje muze. Pa so bili ti pridelki taki, da so mu jih vedno poklali nazaj.
Tedaj pa se je nepričakovano zgodilo nekaj čudovitega. Ena izmed njegovih novel je bila objavljena. Devetkrat jo je prebral tisti dan. In ko jo je prebral devetič, si je dejal sam pri sebi:
»Za novele drugih pisateljev mi zadostuje, da jih preberem enkrat, kvečjemu dvakrat, svojo pa sem prebral devetkrat, in če bi ne bil že čas iti spat, bi jo prebral še devetkrat. Torej mora biti mnogo boljša od drugih. Velik pisatelj sem!«
Kmalu je začol čutiti, da se ne kreče v okolici, v katero prav za prav spada. Sklenil je, da se bo skušal na kak način vriniti v literarne kroge. Ta sklep je bilo kaj lahko napraviti, toda kako ga uresničiti. Tuhtal je z vso svežo silo svoje mlade muze, pa ni ničesar iztuhtal.
Naposled pa se mu je vendar ponudila ugodna prilika. Zvedel je, da prirede mladi pisatelji svečano pojedino v neki restavraciji. I Podal se je tja.
Restavracija je bila znano staro zbirališče literarnega sveta. Natakar, 70 letni starček, Je poznal vse literarne veličine, ki so stalno zahajale tja.
Zato se ni Čuditi, da jc ustavi! mladega ' moža, ko je ravno hotel vstopiti v slavnostno
dvorano. Ni ga pač poznal in ga radi tega ni pustil naprej.
»Jaz sem vendar pisatelj!« je protestiral mladi mož in povedal svoje ime.
>Tega imena nisem še nikdar slišal,« je dejal natakar neizprosno. » V ostalem pa tudi ne izgledate tako, kakor izgledajo pisatelji. Videl sem Strindberga in mnoge drugo in zato vem, kako izgledajo pisatelji.«
»Strindberg!« je dejal mladi mož. V njegovem glasu je bilo čutiti precejšnjo mero preziranja. »Ta je bil mazač napram menil«
Stari natakar se je globoko priklonil.
»Oprostite!« je jecljal. »Sedaj vidim, da sle res pisatelj.«
In mu je odprl vrata v slavnostno dvorano. Stari natakar je imel namreč vse svoje življenje opraviti z literarnimi osebnostmi...
Neki škot je prišel k cirkuški blagajni in vprašal: »Koliko slano najcenejša vstopnica V <
5-Slojižče stane eno marko!«
»Ce kupim stojišče, uli potem lahko ves večer stojim na obeh nogah?«
^/Seveda!«
»Dobro. Tu imate 50 pfenigov, stal bom samo na eni nogi.«
»
Gospod v trgovini za otroške igračke: »Pred kratkim sera kupil tu za mojega sina kamelo. Ker pa ima sinko doma že eno, bi rad tole zamenjal zn železnico.«
feef trgovine prodajalcu: »Drobnič, dajte železnico za tole kanielo!«
•
Profesor slikanja je nepričakovano stopil v razred in zasačil mladega moža, ki je kljub prepovedi kadil cigareto. Profesor mu vzame cigareto, jo ogleduje in pravi: »Vi imate pa čuden čopič, prijatelj. Knj pn mislile s tem ' naslikati ?<
»Oblake, gospod profesor,< se je glasil i odgovor.
Mariborska nedelja
Maribor, 15. marca.
In je zopet zaživela okolica. Mariborski meščani so j hi dolgem premoru otvorili sezono »pomladanskih sprehodov: Pekre, iiazvanje, Radva-nje, Meljski hrib, št. 1'etrr, KoSakl, Počehova, bini-buš in kar je še drugih prijetnih izletnih točk v mariborski okolici. Prccej jih Je tudi bilo. ki so krenili na Urbana ln k Sv. Križu. Oživelo je zopet zanimanje za lista znana središča mariborske paž-nje, za katerih označilo je v slovarju mariborskih mesljanov obče veljavna beseda — vinotoči.
Središče mesta: živahna ter razgibana pri* menada, kakor je letos menda še ni bilo — zna menja bližajoče se spomladi.
Smo pa tudi v mariborskem gledališču obhajali t50 letnico Finžgarjevo. Ob tej priliki se ji vprizorila »Veriga:, ki Je zelo uspela. Natančnejši poročilo prinese »Slovenec« v torkovi številki.
Sicer nič omembe vrednega v mariborskem javnem življenju če že no kaže omeniti, da je ma riborska policija koncentrirala v noči na nedeljo svojo čuječnost na nekatere v obmejnem Mariboru prav obilno razpasle nočne prhutavke. Petorica jih jo bilo, ki so jim bile odpovednle peruti, da so jili ujeli in spravili v kletko v Ključavničarski 2. Po posebnem naključju pa se je tudi zgodilo, da se ju znašel v omenjeni hiši neki Vckoslav Stuliec, ki se je bil speciuliziral kot ljubitelj gramofonski-muziko na zbiranje gramofonskih plošč z najine-lodlozncjšimi modernimi šlagerji. V istem smislu je bil zaslovel tudi v Cmureku in Je mimogrede >e našel časa za vs|»oredno specializiranje v smislu prevare. S te strani gn bojda poznajo ludi v Zagrebu in Murski Soboti.
Spodaj pri Dupleškem mostu pa se jo bila včeraj, ko je že bil legel na zemljo mrak, pognala v dravsko valovje moška postava. Tišino je pretresel obupen krik. Potem pa se je neznanec bržčas premislil in se pojavil na obrežju, kjer je mimoidočim skušal dopoveelati, da gre samo za prijetno ln osvežujočo kopel. 24 letni Nacek F. je precej muhast dečko.
V splošno bolnišnico so pa prepeljali 31 letnega Franra Križaniča. Na državnem mostu gn je zgrabil epileptičen napad. Okrog nJega so je takoj zbralo veliko ljudi, ki so ga s sočutjem opazovali. Reševalni oddelek je oskrbel njegov prevoz v splošno bolnišnico.
Veliko šievilo svatov, pa vsi so domači
V Trentonu v Kanadi se je poročil Samuel Yarro\v. Na ženitovanju je bito 98 svatov, ki pa so vsi spadali v njegovo družino. Zanni je namreč star 0-1 let in je to njegova tretja poroka. Svatje so bili: 8 sinov in hčera, 47 vnukov, 38 pravnukov in 5 prapravnukov. Njegova izvoljenim je 03 let stara in o njej se je ženin izrazil, da je namenoma vzel tako mlado, in sicer samo zato, da bo lahko skrbela zanj, ko se bo postaral. Zdaj se smntra še za mladega.
Imenilno razdeljene naprade
Uredništvo nekega lista v južni Nemčiji je razpisalo v svrho reklame nagrado, toeta ne v den '.ju. ampak v blagu, da podpre na ta način po svojih močeh domačo industrijo. Žreb je določil sledeče nagrade: Gospa Minka W., 1 n-bira v N' — motorno kolo. Gospidična Mar-Jetirn i . 1 lletna učenki v N — »K n j i o o v<-koniK :'.rasno vezane). Gospod Elija M. i>? ueral v p.,koju — šivali! t-troj.
Dobrodelna pojedina
Voč sto prebivalcev mesta Kalkute je priredilo večerjo, katere jedilni list ni izkazov<u drugega kakor grahovo juho, kruh, sir in vodo, z;i kar je moral vsakdo plačali KK) dinarjev. Za prebitek te večerje so pogostili v Londonu ravno toliko revežev, toda z mnogo boljši večerjo. Udeležniki večerje so so mo;a'i obvezati, da tisti večer nc zavžijejo ničcar drugega. Večerje sta so udeležila z mnogimi drugimi uglednimi Uoati sam uiiverner ter kai-kutski škof
Med
tigri in panterji
Doživljaji v džungli
Kari M e i e t e r pripoveduje:
V Holandski Indiji se mnogokrat pripeli, da vdere tiger v človeška bivališča. Ta'ko je nekoč neki gospod bral pred svojo hišo časopis, pod stolom pa je čepel njegov pes. Gospod je bdi tako zatopljen v svoj časopis, da ni videl tigra, ki se je priplazil iz bližnje džiungle. Naenkrat je -zaslišal strašen krik svojega psa in v naslednjem trenutku je videl tigra, ki je drvel s psom v gobcu proti džungli. — Neki Holandec jo povabil na večerjo več gostov. Sedeli so zunaj na verandi in čakali na jed. Holaiuldeva žena je stopila pogledat, Če je mila že pripravljena. Nič hudega sluteč je stopila v jedilnico in se je že v naslednjem trenutku tako preplašila, da je padla v nezavest. Vzrok njenega strahu je bil tiger, ki ga je opazila pri vstopu v sobo.
Taki dogodki so seveda bolj redki in radi tega se jaz nisem bogvekaj bal, ko sem se nekega popoldneva peljal s kolesom k svojemu prijatelju Schleohterju, ki je imel svoje posestvo dobro uro ven iz mesta. — Sedeli smo, govorili, jedli in pili. Ko j© sluga prinesel na mizo ne vem katero Hte-kleniioo vina že, »eni si Bal, kako je tiho dejal svojemu gospodarju: »(Jcspod, danes je bil tu tiger!« Prijatelj je nato slugi pomežiknil, naj napram meni lega na noben nnčin ne omeni, toda jaz sem slišal dovolj in v hipu me je navdal čuden strah. Na zunaj tega seveda nisem hotel pokazati in sem hlki.il veselost, toda po glavi so mii rojila strašna vprašanja: Kako boš prišel domov? Ali naj tu prenočim? Ali naj povem družbi o svoji bojazni? Smejali se mi bodo. — Zaenkrat sem samo dejal s precejšnjo svečanostjo: »Poslušajte me, Schlechterl Vi ste eden najboljših mojih prijateljev. Vi veste, da smo vsi liudje: danes živi, jutri mrtvi. V teh strašnih krajih pa ne preti človeku samo smrt radi bolezni, tu groze človeku še druge, mnogo strašneiše nevarnosti, kakor...« — »Tiger,« mi je segel v besedo prijatelj. »Ah. ljubi Bog, koliko ljudi so že raztrgale te zverine!« — »Lepo,« sem dejal. »Torej notel sem vain reči, da imam danes hude slutnje, da ne bom nikoli več videl svoje stare matere!« — »Pa vendar ne mislite začeti z jokom. Dečko, še eno steklenico vina!« je prešerno zaklical prijatelj. »Tigri so sicer nevarni, o kačah pa sploh ne govorim, proti njim smo pa ponoči popolnoma brez moči!«
Zakaj ni ta strašni človek rajši dejal, naj prenočim pri njem V Vedno bi mu bil zato hvaležen. Ne. on je molčal. Nato sem povzel zopet jaz: »Za vsak slučaj imate tu naslov moje matere. Če bi se — nocoj je res čudno temno zunaj —, če bi se mi kaj pripetilo...« Prijatelj me je smeje prekinil: »Kaj pa se vam more pripetiti? I\>t do mesta v tem času sicer ni bogvokako obljudena, vendar...«
Naposled je naročil slugi, naj nalije v svetilko na mojem kolesu olja. Ze sem se sprijaznil z mislijo, da je moja usoda zapečatena ...
Kakih 100 metrov doiga poljska pot. po ka-/eri se ni bilo mogoče peljati s kolesom, je vodila do džungelskega drevoreda. Pelial sem torej kolo polog sebe. Kakor iz velike daljave sem slišal: »Srečno potic Nato pa me je ebjela tema in strah mi je zlezel v kosti ...
Počasi sem stopal naprej. Vsakih deset korakov sem se ustavil in prisluškoval. Morila bi bilo bolje, če bi svetilko ugasnil — ne. potem je pa ne bom mogel več prižgati, ker nimam vžigalic.
Naposled sem dosegel drevored. Mrzel pot mi je oblival čelo. Torej na kolo! Razen svetiike na mojem kolesu, ki je metala pošastne sence okrog sebe, ni bilo nobene druge svetlobe. Vedno, kadar
! sem bil ponoči zunaj, je svetila luna ln nebo je bilo polno zvezd, danes pa se je vse zarotilo proti meni. Neštetokrat sem padel s kolesa, ker me je vsak najmanjši šum silno prestrašiL Naposled so mi odpovedali živci... Vsa džungla je v hipu oživela. Zveri, divjaki in pošasti so me začele preganjati. Čisto razločno sem videl, kako so se podile za menoj. In tipi! Za vsakim grmom sem jih opazil vse polno, njihovo rjovenje mi je pretresalo mozeg. Toda moj strah je bil hitrejši od vseh tigrov in pošasti, srečno sem jim ušel...
Prišel sem domov, sam ne vem kako, s pobitimi koleni in rokami. Tako silno sem bil prepoten, da se mi je obleka popolnoma prilepila na kožo. Padel sem na posteljo in spal nepretrgoma 24 ur.
Naslednje dni so me obiskali moji prijatelji, se mi smejali in kmalu je vedela vsa kolonija, da je zopet enega novinca popadel džungelski strah. V tistih krajih namreč sploh ni več divjih zveri. Da sem jih jaz najbrže kot zadnji še videl, so preskrbeli moji prijatelji...
Nekaj drugega pa je bilo s panterjem. Tega mi pa niso zaigrali hudomušni prijatelji. Pripetil pa se mi je ta dogodek na Javi. Java je že precej kuiti-virana dežela. Vse polno je plantaž in posledica tega je, da so se divje zveri, kakor panterji, leopardi, sloni, kače, opice raznih vrst, umaknile v notranjost dežele, če pa včasih katera izmed njih zaide med ljudi, pomeni to že razburljiv dogodek.
Tiste dni, ko sem se mudil na Javi, so nekega večera blizu kralja Senahlaan v neki aleji opazili panterja. »Nemogoče.« so govorili nekateri. »Neverjetno,« ali pa »Že mogoče,« so dejali drugi. Kmalu pa je bil panter pozabljen.
Kljub silni vročini v onih krajih sem jaz navdušeno kolesaril okoli po otoku. Moje kolo je bilo nekaj posebnega. Narejeno je bilo nalašč za mojo težo (nad sto kilogramov) in je tehtalo 40 funtov. »Proti-zavore« ni imelo, zato so pa ročne zavore delovale brezhibno. Vendar sem kljub temu na kakem ovinku, posebno na klancih, zletel s kolesa, da je bilo veselje.
Nekega večera, — panterja sem že pozabil —, sem vozil po zgoraj omenjeni aleji domov. Znano je, da nastane v tropičnih krajih tema v 10 do 15 minutah. Pa ne samo to. Pri nas takrat življenie narave skoro zastane. Ravno nasprotno pa tu. Tu se narava šele prebudi, ko nastane noč. Stoletna drevesa ožive, ko jih poboža lahen veter, živali zlezejo iz svojih skrivališč, kamor so se zatekle pred vročino. Nad vsem tem pa razgrne noč svoj temni plašč
Vozil sem torej po omenjeni aleji in ob lastnih čutih doživljal vso to spremembo. Naenkrat pa mi je šinila v glavo misel: Tu so zadnjič videli panterja. Čudno, da sem se moral ravno takrat na to spomniti. Mišice na mojih nogah so se kakor pod-vestno napele in hitreje sem pognal kolo.
Ko bi le ne bilo trebn misliti na tega vražjega panterja! Oči so mi stopile ven iz očesnih jamic. Obračal sem jih na levo in desno, naprej in nazaj, kar je imelo za posledico, da sem napsled s prednjim kolesom zadel v korenino nekega drevesa in v velikem loku zletel s kolesa. Bliskovito sem se zopet pobral in v drobcu sekunde kradoma pogledal malo naprej. Kar sem zagledal kakih 20 metrov pred seboj, mi je zledenelo kri v žilah. Zagledal sem panterja, ki je sedel narobu poti. Kakor prikovan sem obstal na mestu. Nato trenutek preudar-janja in kakor blisk sem se pognal na kolo, to se pravi, hotel sem se pognati na kolo, vendar tega
nisem mogel storiti, ker ml je paničen strah zvezal ude. Nepremično je sedel panter in me gledal. Njegove oči so se lačno svetile iz teme. Če se ganem, me bo naskočili Skočil bo seveda tudi, če bom predolgo stal na mestu! Počasi sem položil obe roki na krmilo, levo nogo pa na gonilo. Toda gibalna sila v kolenu je odpovedala.
Kako dolgo sva se takole g panterjem gledala iz oči v oči, ne vem. Tudi ne vem, kako sem naposled vendarlezlezel na kolo. Pognal sem tak tempo, da bi se lahko kosal s svetovnim mojstrom v kolesarjenju.
Ko sem prišel domov, sem najprej stresel iz hlač svoje srce; nato sem se okopil in preoblekel. To me je zopet spravilo v ravnotežje. Potem pa sem pohitel v klub, da bi brž raznesel svojo pustolovščino. Večina poslušalcev v klubu je smatralo mojo pustolovščino za nemogočo. Naposled pa se mi je vendarle posrečilo, da sem pregovoril dva gospoda, ki sta bila znana kot dobra strelca, da sta šla' z menoj.
Peljali smo se po isti poti in ko smo se približali nevarnemu mestu, smo stopili s koles. Naj-preje sem zagledal panterja jaz, potem šele moja spremljevalca. Pripravila sta puške. Štel sem do tri, nakar sta dva zaporedna strela odjeknila po džungli. Toda panter se ni ganil. Znova sta napolnila moja spremljevalca puški. Nato smo se počasi in previdno bližali zverini: Na poti je ležalo staro posekano drevesno deblo, na že prepereletn lesu pa je fosforiscirala luč ...
Orjaški tanki
Tanki so se v svetovni vojni izkazali kot izvrstno orožje. Z mirno vestjo se lahko trdi, da so v največji meri pripomogli k zmagi zaveznikov na zapadnem bojišču. Sedaj pa se to strašno bojno orožje bolj in bolj spopolnjuje. V načrtu so graditve novih orjaških tankov. Neki tak načrt predvideva tank, ki bo dolg 50 metrov, širok 17 in visok 15 metrov. Ta tank se bo lahko gibal po ravnem in tudi navkreber. Na svoji poti bo rušil vse zapreke z lahkoto in ga tudi reke ne bodo ovirale, ki ne bodo globlje kakor 18 metrov. Tank bo opremljen z 19 topovi težkega kalitbra, ki bodo nameščeni v oklopnih stolpih, deloma pa v oklopnih kupolah. Proti sovražnikovim topovom bo zaščiten tank z nenavadno močnim jeklenim oklepom. Notranjost takega tanka bo tako obširna, da se bo v njej lahko namestil drug tank navadne velikosti. Tak tank bodo spremljali manjši tanki, ki jih bo ta
Novost!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana <adrugi> i neomejeno zaoezo v LJubljani
obrestuje hranilne vloge pu najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi / neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednosl vseh viog
Hranilne vloge znažao nad 180 mili onov dinarjev
Modroce
zgornje, iz močnega blaga
240 Din Mreže, otomane, divane, fetrhe, kupite najceneje pri Ignacij Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cesta it 16. pri »Levu«.
Tribun« dvo-kolo«..Snchs"-motorjem no-. , , .	»obilo močno,
okrir nizek,x močneJAo pnnnmatiko, motor v sredini montiran t dvojno proslavo in spojko. 1 •/« K. S. Vozi M do 40 km na uro in porabi 2 litra itort*« n* 1«! km. Dobi tndi nam motorček, kateri ee lahko na navadno močno kolo montira. Cen« pr«» nizka ceniki
'"Sti lTVJVNt; FKMR- U	dvokol« |» otiS
ikih vozičkov. IJablJ»n«, K»rlo»Jk« ee»t« Stev. «.
Specerilsko m kolonltalno blago, umetno gnojila, cement Ud. Ud.
dobavlja
Gospodarska zieza v linbltani
potem v slučaju kake večje zapreke, recimo reke, sprejel v svoje okrilje in jih prep-';al čez. Mali tanki mu bodo služili kot izvidniki. Pri napadu bodo ti tanki povzročili umetno meglo, tako da bo veliki tank popolnoma neviden očem sovražnika. Na ta način mu bodo omogočili, da se bo lahko brez nevarnosti približal sovražnikovi arliljeriji. Poleg tega ho imel tak tank tudi velikansko brzino, tako da ga bo sovražna artiljerija težko vzela na muho.
Nastane vprašanje, kako bi se dalo na kak način zavarovati proti temu strašilu. — Splošno mnenje vojaških izvedencev v tem oziru je, da je edino uspešno sredstvo proti teinu teren, ki je na gosto podminiran. Vendar pa tako podminiran teren onemogoča lastne napade. Proti napadu z zraka bo zaščiten tak tank s celo eskadro lastnih letal, ki ga IkkIo v slučaju napada spremljali v zraku in ga obenem tudi brezžičnim potom obveščali o položaju sovražnika. Tank bo opremljen s šestimi skupinami Diesel-motor-jev, ki bodo imeli moč 48.000 konjskih sil. Ta sila mu bo omogočala, da se bo gibal po ravnem s hitrostjo nad 20 kilometrov, navkreber pa nad 10 kilometrov na uro. Posadke tak tank ne bo potreboval mnogo. Zadostovalo bo le nekaj topničarjev, ki bodo streljali s topovi. To popolnoma odgovarja tendenci, ki gre za tem, da se bo v bodoči vojni uporabljalo čini manj človeških moči.
»Ali nisi z Jerico nič več zaročen?«
»Ne, ona je razdrla zaroko.«
»Kako to, ali ji nisi nič pripovedoval o svojem lako bogatem stricu?«
»2alibog sem ji in sedaj je moja — teta!« *
^ »Ali ste prepričani,« je vprašala gospodinja moža od mestne plinarne, »da pokaže števec vedno natančno toliko, kolikor sem porabila?«
»Tega ne vem. Toda lahko ste prepričali, da po kaže vedno natančno, koliko morate plačati.«
v Celju
reg. zadr. t neom. rar. v Celju, v novi lastn palači na oglu kralja Petra e. in Vodnikove ul.
Stan;e hranil, vlog nad Din 100,i 00.000. Obrestna mera najugodnejša. Za brundne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 500j članov posestnikov z vsem svojim premoženjem	i -
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka

ta.
o-l. nvA/iotčfc. V M,
Edini slovenski zavod brez fniega kapitala le
Vzajemna zaoarooalnica
o Ljubljani,
v lastni pa!ači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v iivljenskem oddelko zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseb mestih in farah.
Ji
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal JULES VERNE.
39
Kapitan Nemo ni odgovoril, ampak mi je po-mignil, naj mu sledim v veliki salon. »Nautilus« se je potopil par metrov globoko v morje; nato so se odprle zaklopnice. Hitel sem k oknu, kjer sem pod debelo apneno prevlako, pokrito od najraznovrst-nejših prelepih koral, spoznal razne dele ladje. Med tem ko sem te ostanke motril, je kapitan Nemo govoril:
»Kapitan Lapčrouse se je odpeljal iz Francije 7. decembra 1785 z ladjama »Bussole« in »Astrolabe«. Najprej je vrgel sidra v luki Botany, potem je obiskal Prijateljsko otočje in Novo Kaledonijo, se
Bodal na Santa Cruz in pristal na Nanuki, ki je otok avajske skupine. Potem pa sla njegovi ladji zašli na nepoznane čeri otoka Wanikoro. »Bussole«, ki je jadrala naprej, je nasedla na južno obal. »Astrolabe«, ki ji je hitela na pomoč, je prav tako obtičala v čereh. »Bussole« se je takoj potopila, »Astrolabe« ua, ki je bila pred vetrom zavarovana, se je še par dni držala nad vodo. Domačini so brodolomce prijazno sprejeli. Mornarji so se na otoku za silo nastanili in so iz ruševin obeh velikih ladij stesali tretjo. Nekateri so ostali na otoku, drugi, slabejši in bolehni, so pod Lapčrousovim vodstvom odjadrali proti Salomonovim otokom, kjer pa se je ladja na zapadni obali glavnega otoka, med rtoma Deception in Satisfaction, razbila.«
»Odkod to veste?«
»To sem našel na mestu zadnjega brodoloma.«
In kapitan Nemo mi je pokazal pločevinasto, od morske soli čisto razjedeno škatljo, na kateri je bil francoski lilijin grb. Odprl jo je in notri sem zazrl preperelo, čeprav še vedno čitljivo listino. Bila so navodila, ki jih je bil dal mornariški minister kapitanu Lapčrousu; na robu so bile lastnoročne opombe kralja Ludovika XVI.!
»Lepa smrt za pravega pomorščaka!« je vzkliknil kapitan Nemo. »Ka ko je miren tak grob iz koral! Daj Bog, da bi jaz in moji tovariši imeli kdaj enakega!«
DVAJSETO POGLAVJE.
Ožina Torres.
V noči od 27. na 28. december je »Nautilus« z izredno pospešeno brzino odplul z Wanikora. Krmar je vzel smer na jugozapad in podmornica je premerila 750 milj, ki ločijo Laperousovo skupino od jugovzhodnega rta Papua-otokov, v treh dneh. Dne 1. januarja 1868 me je na vse rano jutro poklical Konzulent na ploščad.
»Gospod naj mi dovoli,« je začel moj dobri dečko, »da mu voščim veselo novo leto!«
»I seveda, Konzulent,« sem dejal, »čisto tako, kakor če bi sedel v Parizu v mojem malem stanovanju v Botaničnem vrtu. Sprejmem tvojo čestitko m te prisrčno zahvalim. Samo to bi te spričo razmer, v katerih zdaj živimo, rad vprašal, kaj ti razumeš pod »veselim« novim letom? Ali misliš leto, v katerem bo konec našega ujetništva, ali leto, v katerem se bo to naše svojevrstno potovanje nadaljevalo?«
»Presneto da ne vem, gospod, kaj bi Vam na to odgovoril. Gotovo je, da doživljamo kaj čudovite
stvari in da nam že osem tednov ni bilo niti eno minuto dolgčas. Zadnje čudo je vedno najčudovitejše in če se bodo izredne dogodivščine, ki jih srečujemo, tako stopnjevale, potem bomo doživeli bogve kakšne stvari še. Jaz mislim, da take prilike ne bomo imeli nikoli več v našem življenju.«
»Sem popolnoma tvojih nazorov.«
»Potem pa je gospod Nemo (Nihče), ki je v resnici tak, kakor da ga sploh ni, popolnoma vreden svojega imena.«
»Res je, Konzulent, prav nobenih neprilik nam ne dela.«
»Zalo mislim, ako gospod nima nič zoper to, da naj srečno novo lelo pomeni, da bomo videli vse, ker se še videti da ...«
»Vse, Konzulent? To bo pa zelo dolgo trajalo. Kaj pa pravi Ned Land k temu?«
»Ned Land misli ravno nasprotno ko jaz,« je odgovoril Konzulent. »Ned Land je pač materijalist in se da voditi od svojega želodca, ki je strog gospodar. Naveličal se je venomer jesti ribe in samo ribe. To ni za anglosaksonski želodec, ki je vajen kruha, bifteka in vina in ki mu je grog ljubši odvode.«
»Res jc; mi smo na vsak način na boljšem od njega.«
»Zato pa menim,« je nadaljeval Konzulent, »da ostanimo tu, mesto da bi se mučili z mislimi na pobeg kakor mojster Land. Če to leto ne bo srečno zame, bo srečno zanj, in narobe. Enemu bo gotovo ustreženo. Torej gospod, želim vam vsega, kar si sami najrajši želite!«
■ S"
1
» S*.
05 2
» S 3
rt "v —. U) N
ts • r- s
yr 1—'^J; w o t* Ob a r^ a
S"
feU^Sj? »i Str
IO
0 5'
1
05 Cl

? N U
S a" ... _ S B'» < S H<
rt N rt '
T < ' •■ 8
C3* _B
5 Kfj-L-c c g- • p £ • «
lili. 5	o"
• eg
51 "s ~*>
N L- N ■■ 'a -a <
*1 - S1®
V- T:
rt " ••
-v r-i k- .
a*!??;
S B U C i.. gCS iT! X- C
? n. g- S' S CL 5- ~ i V" STS^ooS-Š
O™ N^.l
s
SMii
s >a
o o S ^ ™
B >- w r>i