Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGl,
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
NAJSTAREJŠI IN NAJBdLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 71._CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. APRILA — THURSDAY. APRIL 11, 1929.	__LETNIK XXXVIII.
Gen. Escobar soje razglasil za začasnega predsednika?
VRHOVNI POVELJNIK UPORNIŠKIH ČET V MEHIKI, SE JE RAZGLASIL ZA PROVIZORIČNEGA PREDSEDNIKA NOVE REPUBLIKE V DRŽAVI SONORA. — IMENOVAL JE ŽE FINANČNEGA MINISTRA, A-LEJA BEY IN SI IZBIRA OSTALI KABINET.
Juarez, Mehika. — Kot že
poročano, so uporniki v Mehiki proglasili državo Sonoro za svojo neodvisno republiko. Da pa nova republika ne bi ostala brez vladarja, so v ta namen imenovali tudi začasnega predsednika, za kar so postavili svojega vrhovnega poveljnika uporniških čet, gen. Es-cobarja, ki se je že razglasil kot začasni predsednik.
Na čelu 6000 mož dobro o-borožene čete, se je Escobar. podal proti gorovju v zahodnem delu Chihuahua, kjer si bo utrdil svoj tabor in uredil začasno vlado.
Predno se je Escobar odpeljal z vlakom, je pred svojimi četami razglasil neodvisnost u-porniške republike in se je izrazil, da se bo glavni stan ustanovil v Sonori ali pa v Chihua-huai, kakor bodo že razmere nanesle.
Za novo vlado je Escobar že imenoval svojega finančnega tajnika, Aleja Bey, ostali kabinet pa si bo izbral v kratkem. Bey je bil svoječasno glavni nadzornik V Chapulte-pecu, pod predsednikom Ob-regonom, še poprej pa je bil guverner v državi Sonora.
Uporniške čete pri umikanju konfiscirajo razno blago, kar potrebujejo za svojo uporabo. V neki dvorani so zaplenili ves denar iz blagajne, j Več lastnikov salonov, se jej pritožilo, da so uporniki od, njih zahtevali posojilo v de-1 narju, kar se jim pa navadno ni ugodilo.
V nekem salonu so uporni-( ki zaplenili več sto galonoV| žganja, nakar je bila poslana1 pritožba na ameriškega kon-J zula in ta je obvestil civilne | oblasti, naj pazijo na to, da se varuje imetje civilnega ljudstva.	t
Federalne čete pod gen. Callesom prodirajo proti državi Sonori, kjer uporniki zbirajo svoje glavne moči in tam se pričakuje že hudih bojev.
-o-
KANADA DOVOLJUJE OPA-
ZOVATI SVOJA PRISTANIŠČA.	i
Toronto, Ont., Kan. — Kanadska vlada je te dni obvestila Združene države, da bodo v prihodnje ameriški suha-ški agentje smeli opazovati tudi kanadske stran ob reki Detroit, da tako preprečijo uvoz pijače v Združene države. Kot kanadska vlada poroča v Washington. ne more direktno prepovedati izvoz pijače iz svojih pristanišč, da pa bo storila kolikor mogoče za pomoč suhaškim agentom.
-o--
OBISKI V CHICAGl.
Chicago. 111. — Pretekli pondeljek zjutraj "so nas v našem uredništvu iznenadili č. g. Oman, č. g. Jager (iz fare sv. Vida) in Mr. F. Zakrajšek, slov. pogrebnik iz Clevelanda, O. V Chicago so prišli na sejo glede vseslovenskega kat. shoda, ki se je vršila v pondeljek k večer.
BORBA PROTI PROHIBI-CIJI.
V državni poslanski zbornici v Illinoisu se je vnela huda borba med suhači in opozi-cionalci prohibicije.
Springfield, Ill? — Vkljub odsotnosti predsednika Davida E. Shanahana, ki je že celi te-.den zadrževal program v državni zbornici države Illinois, je med ostalimi člani nastala huda borba radi prohibicije.
Predsednik Shanahan se nahaja v bolnišnici v Chicagi v zelo slabem stanju in zato tu- j di ni mogel biti navzoč pri za-j sedanju državne postavodaje,' ki se je otvorila v torek, dne 9. aprila zjutraj.
Homer J. Tiče ki je zastopal mesto predsednika pretekli' teden. se je odpovedal za na-dalino predsedovanje, ker je slutil, da bo položaj postajal vedno bolj resen.
Imenovanje začasnega predsednika je prepuščeno voditeljem republikanske stranke, kakor je bilo to tudi zadnji teden poročano.
Poslanec Elmer J. Schnac-kenberg iz Chicage .bo stavil predlog za omejitev prohibici-■ je. Na njegovi strani je še več | članov državne postavodaje, j ki bodo glasovali proti prohi-jbiciii: ker ie pa na drugi stra-| ni tudi veliko zagrizenih suha-čev. bo irotovo še nnstala kriza, predno bo vprašanje re-I šeno.
-o-
ZOPET UMOR OD SUHAČEV
I
! Lexington, Mo. — V Dover, I Mo. se je te dni zopet pripetil I nasilni umor od strani suha-ških agentov. Clarenle Petts, star 35 let, je v družbi svoje-; ga pomočnika, Eugena Seitz, star 19 let, udri v stanovanje 40 letnega Freda Hearringto-na, ki je bil dozdevali bootlegger. Ker se je Iiearrington zo-perstavljal, je Seitz na njega ustrelil in mu zadal rano, ka-I teri je pozneje podlegel. -o-
MILIJONAR OBSOJEN ZA 3 MESCE V JEČO.
Washington, D. C. — Lastnik petrolejskega podjetja, milijonar Harry F. Sinclair, je bil te dni na višji federalni : sodniji obsojen ha 3 mesece ječe in $500. denarne globe, ker je pred petimi leti odrekel ; pričanje proti petrolejskemu i škandalu, ko je komisija pre-. iskovala to zadevo. Sinclair bo moral nasjtopiti svojo kazen tekom 25 dni in sicer v zaporih v D. C.
.	-o-
SMRTNA KOSA.
Chicago, 111. — V pondeljek i zvečer je umrl L. Retel, stanu-, joč na 1822 West 22nd place. , Bil je član društva sv. Štefa-)' na, št. 1, K.S.K. Jednote. Po--'greb so vrši danes (četrtek) c dne 11. aprila, ob 9:30 dopol-1 dne iz cerkve sv. Štefana.
STAVKO SKUŠAJO ZATRETI.
\meriyka legija skuša zatreti
stavko tekstilnih delavcev v
North in South Carolini.
— Dolžijo komuniste kot
voditelje stavke.
—o—
Charlotte, N. C. — Ameriška legija v North in South Cdrolini, dolži komuniste, da 30 oni povzročili stavko tekstilnih delavcev in zato tudi stavko skuša zatreti.
Ker se je bati, da ne bi na jugu zapustili svoje delo tudi drugi delavci za bombaževino, katerih se smatra nad 300,000, se organizacija ameriške legije na vso moč prizadeva, da bi s? vzdržalo red.
Kjer se sluti izbruh stavke, j v ona mesta pošiljajo polne' truke proti-komunističnih delavcev in navdušujejo d>-uge delavce, naj ostanejo pri delu.
V South Carolini je zapustilo delo že nad 5000 delavcev, v North Carolini pa se računa, da stavka okrog 2000 tekstilnih delavcev.
Fred Erwin Beal, glavni vodja stavkarjev v Gastoniji, poroča, da bodo ta teden v North Carolini zapustili delo delavci še v desetih ali petnajstih drugih tovarnah.
Komunistični agitatorji so razposlani po vseh krajih, kjer se nahajajo tekstilne tovarne, da delavce pripravljajo za stavko.
Skoro gotovo je, da se bo delavstvo vzdržalo na stališču svojih zahtev in temu lahko sledi splošna stavka tekstilnih
delavcev.
i
-o-
izvanredno povabilo.
New York, N. Y. — Kon-gresnik F. H. La Guardia je pri zvezi restavrantarjev sporočil, da vsaki pondeljek napolni njihove prostore z suha-škimi kongresniki, ki bodo radi pili. ako se preskrbi dobre pijače.
nemški gen. lauter umrl.
Berlin, Nemčija. — General Ludwig von Lauter, poveljnik nemškega teškega topništva, ki je za časa svetovne vojne streljalo na Pariz, je t'"1 dni umrl v starosti 71 let.
Širite "Amer. slovenca"
NAPAD NA POSLANSKO ZBORNICO ¥ INDIJI.
V Indiji so komunisti vrgli 2 bombi v dvorani poslanske zbornice, kot protest proti Simonovi reformi.
—o—
Lelhi, Indija. —:„■ Komunisti v Indiji so te dni terorizirali poslansko zbornico, ko so vrgli 2 bombi v dvorani, kjer jo sledila grozna eksplozija za časa zasedanja.
Med časom, ko je Sir John fjjmon. predsednik »angleške komisije za Indijo, na balkonu pregledoval reforme indijske ustave, so bile.vržene bombe ravno v ospredju pred sedeže, kjer so sedeli zbrani poslanci.
I Ko se je zaslišala eksplozi-
I .	s.
.ia, je vse zatrepetalo. Crn
dim je za trenotek zakiil
sprednji del dvorane, ko se je
na dim razkadil, so našli v kr-i
vi. raniene. štiri indijanske po-'
slance in enega angleškega, i
! Velika panika je nastala poj i .
vsei dvorani. Ko je prvi strah j ! polegel, so pobrali ranjence in ijih odpeljali v bolnišnico. Nato so pa izmed množice poiskali krivce in aretirali . dva | moška.
Za napad so bili komunisti organizirani in dobro pripravljeni že poprej. Bombe so imeli na balkonu in le čakali u-|godne prilike, kedaj bi bilo najbolj primerno za napad. , Ko je V. G. Patel, predsednik zborovanja, ravno vstal in pričel govor kot pojasnilo, da Hada ima moč deportirati vse komuniste, ki niso indijanski | državljani, je na balkonu vstal ,neki mlad Indijanec, zakričal l"Bande Mataram!" (živijo, mati) in je vrgel prvo bombo,j kateri je sledila potem še dni-1 ga.
■! Oba komunista, ki sta vrgla
•	bombe, sta bila aretirana, ■i —o—
VELIKA NESREČA Z BUSOM
Chicago, 111. — V Michigan! j City se je te dni pripetila veli-j ka nesreča, ko je neki bus od
■	'"All Ways motor" zadel v ste-- ber ob cesti in se prevrnil. U-
■	bitih je bilo 5 oseb, 13 pa po-> škodovanih.
i	-o--
1 Poslužite se nagrad, ki so določene za one, ki agitirajo
•	za "Am. Slovenca"!
♦>•• *wmmmmwi	.............. ...........................................-
Pogled na Freeport, 111., za časa, ko je bila tam grozna povodenj. Ulice so izgledale kakor v Benetkah, ko so se ljudje vozili s čolni okrog hiš.
KRIŽEM SVETA.
—	Lima, Peru. — Ko je ; parnik Huaslo plul iz pristanišča Salaverry proti Paiti, je iz parnika nenadoma izginil Robert Romero, ki je nosil pri sebi okrog $60,000. gotovine. Njegova kabina je bila zaklenjena, ko so pa z silo vdrli notri. so našli le prazno torbo.
—	San Francislo, Kal. — j Minuli teden je v srednji in se- j verni Kaliforniji nastopilo ze- j lo mrzlo vreme, ki je povzro- č čilo veliko škode pri zgodnjih i poljskih pridelkih. Iz nekate- j t-ih krajev se poroča, da je ( mraz uničil vso zelenjavo i> j drevje.	<
—	Chilago, 111. — Miss Flo- ] renle Sheen, stara 24 let, je bila te dni v Waukeganu ob- ] sojena na eno leto ječe, radi < kršenja prohibicije.
—	El Paso, Tex. -r- Guate- < malanski letalec, poroč. Col. ] Escar Morales Lopez, se je te i dni ponesrečil v Mehiki, neda- i leč od rnesta Zumoango. Pilot j in potniki niso bili dosti po- < škodovani, aeroplan pa je bil ] popolnoma razbit.
—	Chicago, 111. — Lastniki < električnih železnic so te dni prejeli račun od mestne upra- : ve, da morajo do dne 10. apri- i la plačati mestu $1,685,724 za ; uporabo mestnih ulic.	:
—	Chicago, 111. — Poštni načelnik. Arthur C. Lueder in : Mrs. Lueder sta preteklo nedeljo praznovala svojo srebrno poroko. Zbranih je bilo okrog 150 sorodnikov in prijateljev.
—	Savannah. Ga. — Mrs. Gifford Pinchot, soprogra bivšega guvernerja v Pennsylvania, je te dni spila "tonic" za : 'ase, ko je v zmoti mislila, da ie vzela /ur^cine. Vsled tega se je počutila zelo slabo in je morala v bolnišnico.
—	London, Angl. — Polk. Wycliffe Booth, sin generala Bramwell Booth, je močno bolan in stem prizadeva veliko skrbi v družini. • Zdravniki se trudijo bolniku stanje izboljšati.
—	Berlin, Nemčija. 1—Predsedniku Hindenburgu, ki je nedavno obolel za influenco, se je stanje obrnilo na bolje. Zdravniki trdijo, da je bolezen povzročila tudi starost, ker predsednik je star že 82 let.
—	Philadelphia, Pa. — V Philadelphiji je te dni umrla Mrs. Eleanore Mavo Elverson, vdova založnika J. Elverson Jr. Stara je. bila 57 let. Vzrok smrti je bil pljučnica.
-o-
L1NDBERGHA POGREŠAJO.
New Yo£k, N. Y. — V torek popoldne ob 1 :20 uri je Col. Linbergh poletel iz Mexico City. Mehika, proti New Yor-ku, kjer so ga pričakovali, da dospe točno ob določenem času, a ni bilo o njem še nikake sledi včeraj (v sredo) ob 3:30 zjutraj. Gasolina je imel seboj za 1000 milj.
-o-
Ne pozabite voliti, ko plačujete ali pošiljate naročnino za naš list. S tem storite uslugo listu in kontestniku*
Zima opustošila vinograde.
Letošnja zima je zahtevala v okolici Sv. Miklavža človeške žrtve. Vsled silnega mraza je zmrzovalo v kleteh vino in poljski pridelki, debele plasti snega so rušile poslopja, toda vse to ne dosega škode, ki so jo trpeli vinogradniki. Posledice neznosne zime so za vinograde hude in vinogradniki se obupno vprašujejo, kaj jim je. letos začeti.
Dasi je bila ta zima izredno mrzla, je vendar bilo upanje, da trta vzdrži silni mraz, ker je bila globoko v snegu. Poskusi, ki so jih delali vinogradniki, ko je* začela zima popuščati, so pokazali, da je bil ta up prazen. Ponekod je bilo izmed desetih trt samo ena zdrava, ostalih devet pa je uničil mraz. Splošno se smatra, da ic uničenega povprečno 70 do 75 odstotkov vsega trsja. Najbolj >bč ut ljiv je bil na sproti mrazu poščip. Ta je skoraj ves uničen. Ozeble so tudi druge vrste, celo burgundec, ki velja za eno najbolj odpornih vrst. Najmanj je mraz škodil "mar lemu rizlingu".
Kako zelo so vinogradi trpeli, priča tudi stava nekega znanega vinogradnika iz Gornje Radgone. Ta je ponudil večjo stavo, da bo letos dal en oral vinograda kvečjemu 150 i o 200 1 vina. Ako so uničeni tudi sadovnjaki, kar se ,sedaj še ne da ugotoviti, stoji vsa <;-kolica pred veliko bedo. Saj je glavni vir dohodkov ravno trta.
--o-
Slovenska Bistrica dob? arlilje-rijsko garnizijo.
Slovenska Bistrica je dolga leta bila garnizija konjiče in topništva. Ima lepo vojašnico in veliko manežo. Zadnja leta pa se v Slovenski Bistrici nahaja samo skromna remontna postaja in zato se je mestna občina ves čas prizadevala, da doseže zopetno vrnitev konjiške odnosno artiljerijske gar-nizije.	'
Sedaj je akcija končno u-spela in Slovenska Bistrica bo dobila zopet garnizijo. Kakor javljajo iz Belgrada, bo iz Su-botice premeščena v Slovensko Bistrico I. divizija konjiške ar-tiljerije z 18. častniki in 3 baterijami. Artiijerijska posadka pride v Slovensko Bistrico še tekom pomladi.
-O---v
Župnija starih ljudi.
: Št. Vid pri Stični. — Vsi smo še pod vtisom težke nesreč . i ki se je nedavno zgodila pri . prehodu v Radohovi vasi. Tan. , bi bila resnično potrebna za-. t vomica. V razmeroma krat-. kem času je bilo tam že pet l nesreč. Facinijevo hčerko Ga-j brijelo, ki se je ponesrečila, so morali prepeljati -v ljubljansko bolnišnico.
Sicer pa je naša fara domo-> vina starih ljudi. Imamo pol-. no starčkov čez 90 let. Letos nam je smrt pobrala že štiri
starčke, ki so bili stari čez 90 let. Zadnji je umrl Jan. Pajk, ceVkovnik pri Sv. Roku. Bil je že v 96. letu. Pa je mož še pred 2 leti bil čisto krepak in živahen. Rad je pasel živino okrog hiše in krepko stekel ■/■> njo, če je hotela kam v škodo. Pa je sedaj prišel tudi njegov čas.
Grozen roparski umor.
J Pri Podlehniku v ptujskem okraju so našli v mlaki krvi sredi ceste približno 651etnega moža srednje postave, vsega razmesarjenega. Njegove identitete še niso ugotovili. O grozni najdbi je bila obveščena tamkajšnja orožniška postaja. Očividno gre za roparski u-mor, ker so bili vsi žepi umor-jenca izpraznjeni. V svrho u-gotovitve dejanskega stanja je bila na licu mesta sodna komisija iz Ptuja.
Lovska'sreča.
: Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, je ustrelil na Krki na Draškovcu g. Elbert Jordan | vodnega ptiča.ki je prava rod-I kost za tamošnjo kraje. G.osp. Jordan je po knjigah ugotov il, da živi ta ptič samo v Indiji. Kako je zašel v te kraje, je uganka. .Je nekoliko večji kot j gos, kljun zakrivljen, noge i črne (lopatar) in ima šest ve-, likih trdih narazen štrleeih ; peres. Ptiča je dal nagačiti.
Strašen konec nesrečnega zakona.
1 Kmet Mijo Muškovič v Mi-• • . f
trovici je živel v večnem pre-I piru s svojo ženo Kato. Prepi-1 rala sta se in pretepala skoro ivsak dan. Zato je Kata že več-| krat skušala znebiti se moža. ! Dvakrat ga je skušala zastrupiti in enkrat vreči v Savo. V zadnjih dneh pa je nabrusila sekiro, s katero je ponoči napadla spečega moža. S seTriro mu je popolnoma zdrobila lobanjo, potem pa pobegnila neznano kam. Za njo je izdana tiralica.
-o--
Nesreča na žagi.
I V pondeljek, 18. marca, je Franc Globavs iz Šmarja na Dolenjskem pri g. A. Radkovi-ču na Dol. Brezovici žagal rc-melne. Po neprevidnosti je prišel z roko preblizu cirkularja,
,	v "V r
ki.mu je odrezal mazinec in [ranil tudi druge prste na roki. j Moral je v bolnišnico usmiljt-i nih bratov v Kandijo.
-o-
I Poboj med cigani na Dravskem polju.
Pri Sv. Miklavžu na Drav-
•	skem polju je prišlo med ciga-. ni, ki tam tabori jo, do prepira,
-	tekom katerega je eden izmed i ciganov nameril revolver proti > 321etnemu Jožefu Bajsu ter
ga ustrelil v vrat. Težko ra-
-	njenega Bajsa so prepeljali v
-	mariborsko bolnišnico, krivca
*	pa so orožniki prijeli ter ga i izročili ptujskemu sodišču.
Iz Jugoslavije.-
ZIMA PRIZADELA VELIKO ŠKODO V VINOGRADIH. — UMOR V PTUJSKEM OKRAJU. — V SLOVENSKO BISTRICO. SE POVRNE TOPNIŠKA GARNIZIJA. — LO VEC USTRELIL INDIJANSKEGA PTIČA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
VELIKA POVODENJ V FREEPORTU.
Stran 2.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 11. aprila 1929.
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. .Ustanovljen leta 1891, .
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-Keljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska'
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. .Telefon: CANAL 00S8
Za čelo leto Za pol leta
Naročnina:
-$S.OO - 2.50
Za Chicago, Kar.ado (n Evropo:
Za celo leto ___$6.00
Za pol leta	-, 0.0®
The First an the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year _______
For half a year
____$5.00
__2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______$6.00
For half a year____________3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-uiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Z a zadnjo številko v tednu j* čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
LutiBivu uo vrata.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
razil maršalu častitko nad zmago, Foch je razumel, a ni zinil besedice, izraz v obrazu pa je povedal vse, kaj čuti srce, in roka se je nemo dvignila proti nebu. Vsi so ga umeli. Katolik Foch je priznal slovesno resničnost besed, ki so zapisane: "Človek lahko osedla konja za boj, zmago pa podeli Gospod." Kot katoliki smo opravičeno na katolika maršala Focha ponosni.
Maršal Foch je prišel v stike tudi z razmerami v naši slovenski in jugoslovanski domovini. Šef genei-alnega štaba, general Peršič, je pred kratkim objavil razgovor, katerega je imel s Fochom. Na drugem mestu sem tudi jaz zapisal nekaj opazk glede Koroške. Morda nas ni razumel, ali ni mogel umeti radi zaveznikov, ne smemo mu zameriti, saj splošno je bil naš iskreni prijatelj, in je s svojo zmago pripomogel tudi nam do osvobojenja.
Nad vse drag nam je spomin na velikega maršala »Focha kot katolikom, in v povestnici slovanstva bo maršal Foch zavzemal za vso bodočnost zelo častno mesto.
x^&ifJS^ii,
J. M. Trunk:

Maršal Foch.
Maršal Francije, Ferdinand Foch, je zatisnil svoje oči in bil položen ob največjih slovesnostih, ki so pri takih prilikah mogoče, k' zadnjemu počitku. Francozi so ocenili pomembnost tega moža, ko so mu odkazali kraj počivanja poleg največjega francoskega junaka, Napoleona, v Domu des Inva-lides.
Pustimo vojno in kri in trpljenje in srd in militarizem ob strani. O teh vprašanjih se lahko razpravlja in razmotriva na drugem mestu in pri kaki drugi priliki. Vzemimo razmere, kakršne so, ali kakršne so bile.
Vojna je izbruhnila in divjala z vso krutostjo in silo. Francija in njene zaveznice za enkrat nemškemu navalu niso bile kos, Nemci so porinili svoje postojanke globoko v francosko ozemlja, in za nekaj časa so smatrali celo glavno mesto, Pariz, za izgubljeno ter preložili vlado v Bordeaux. Ta nevarnost je bila odvrnjena, a skozi štiri leta je bila Francija porinjena ob zid in se je branila v skrajni sili. Večkrat je izgledalo, da podleže in se nemške vojne trume razlijejo ko po-vodenj še po ostalih delih ter jih izpremene v pravcato puščavo.
Ampak Francija je bila rešena, vzdržala je in končno se je sovražnika popolnoma otresla. Vse to je še živo v spominu vseh, ki so preživeli to dobo. Mož pa, ki je vodil Francijo in zaveznike, ki je postal rešitelj domovine, je maršal Foch. Le kak vojaški strokovnjak more oceniti sposobnosti strategične-ga talenta, kakršnega je pri tem razvil maršal Foch, in morda ne bo pretirano, ako se zatrjuje, da je bil Foch največji strateg, ki ga dozdaj pozna sVetovna povestnica, saj je dejstvo, da dozdaj še ni noben vojskovodja poveljeval do deset milijonov vojakov.
Vse to je zanimivo za zgodovinarja in vojaka.
Nas zanima na Fochu druga stran. Maršal Foch je brez-dvomno velik vojskovodja, poveljnik ogromnih vojnih trum, sijajen zmagovalec in rešitelj svoje domovine, a maršal Foch je velik in občudovanja vreden kot — katolik. Kot zvest sin svoje katoliške matere je bil skromen, ponižen, pravo dete od mladeniške dobe, skozi svojo kariero, kot prvi poveljnik, kot zmagovalec, kot diplomat, in najzvestejši in najponižnejši pred odhodom iz tega sveta in ob prestopu v večnost pred svojega Stvarnika in Sodnika. Ne smemo izpred oči izgubiti razmer na Francoskem, ko je mladi Foch nastopil svojo živ-ljensko pot. V Franciji je v politiki, diplomaciji in vojaških krogih tedaj vladal cerkvi zelo sovražen duh. Kdor je hotel napredovati, se je moral temu protikatoliškemu duhu ukloniti. Foch se mu ni nikoli. Katoliško prepričanje mu je bilo nad vsako kariero, zato ni posebno napredoval, in le slučajno so ga sposobile njegove izredne zmožnosti, da je bil skozi dvajset let na važnem mestu vojaškega učitelja in vzgojitelja. Francija je prišla v stiske in sila je omilila osornost protikato-liškega mišljenja in čustvovanja, in za Focha, odločnega in neustrašenega katolika, je prišla ura, da se je povzpel na najvišje mesto, na katerem je zmagal in rešil domovino ter postal maršal Francije. In maršal Foch je ostal ponižni in skromni katolik, ko ga je proslavljal svet.
Ko je bivala slovenska deputacija v političnih in diplo-matičnih zadevah v Parizu, se je mala skupina s škofom Jegli-čem na čelu podala tudi k maršalu Fochu. Škof Jeglič je iz-
NOVA SLOVENSKA FARA.
Johnstown, Pa.
Torej 10 mesecev smo potrebovali, da smo ustanovili novo faro za Slovence v Johnstow-nu. 15. marca t. 1. je škof v Altooni, John McCort, ustanovil faro sv. Male Terezije. Na Veliko noč smo slovesno in javno razglasili novo faro, ko je bilo navzočih 500 ljudi našega naroda.
Dosedaj smo imeli službo božjo pri Hrvatih, a sedaj, ko imamo svojo faro, bomo v najem vzeli najlepšo dvorano na Broad St. in jo bomo priredili za cerkev in notri postavili lep altar sv. Tereziji. V tej začasni cerkvi bo 19. maja prvo sv. obhajilo za slovefiske otroke, meseca septembra bo pa birma in prvi misijon. Ustanovili bo-n.o kot drugod razna c rkve-na društva: za žene materno društvo žalostne Matere Božje, za fante in može društvo Najsv. Imena, za dekleta društvo sv. Terezije in za otroke društvo Angela varha.
Ko bomo imeli v najemu ono dvorano, bomo imeli vsak dan mašo ob 8, ob nedeljah in praznikih pa ob 8 in pol 11. Večernice bomo imeli meseca majnika in junija vsak večer ob pol 8. Maja bomo čhstili Marijo, junija Jezusovo srce. Temu Srcu bom začel junija posvečevati naše družine.
V najemu bomo imeli ono dvorano toliko časa, da naberemo pri domačih faranih, pri svojih prijateljih Slovencih in drugod toliko denarja, da bomo lahko sezidali cerkev in šolo.
Na Vaša srca, dragi bravci, ki ljubite in častite sv. Malo Reziko, tudi rahlo trkamo in Vas prosimo pomoči. Kdor bo pisal meni, naj naslovi:
P. Alfonz M. Miklavčič, 801 Broad St, Johnstown, Pa.
-o- '
TO IN ONO IZ SLOV. METROPOLE NA ZAPADU.
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo: — Zopet se enkrat oglasim. Zdaj pa hočem poročati, na kako lep in
slovesen način smo obhajali Veliko noč in kako radostno so zapeli "Alelujo" naš že 65 let stari g. župnik Ciril Zupan.
Zelo so bili veseli tudi zato, ko so videli do zadnjega kotička polno cerkev pri vseh štirih sv. mašah; posebno pa je bilo polno pri Vstajenju.
John Germ je naše pevce tako lepo izuril, da je bilo v resnici krasno petje; zato se pa vsi farani najlepše zahvaljujemo vsem pevcem in pevovod ju. Tudi čč. našim sestram se lepo zahvaljujemo, da so cerkev tako lepo ozaljšale za ta veliki praznik Kristusovega vstajenja. Da bi le tudi mi vsi enkrat tako zapeli v nebesih "Ale-luja".
Na veliko nedeljo zjutraj je padal sneg, a popoldan je pa sij>alo ljubko solnce in je vse lepo ogrelo. Tako smo pri nas v Pueblu praznovali Veliko noč.
Z delom še zmerom gre bolj slabo: ne vem, kedaj bo kaj boljše. Da bi se že skoraj kaj preobrnilo, da bi nastopili boljiš časi za delavce!
Ameriški državljani so postali štirje Slovenci, med katerimi sem tudi jaz. Človek ni nikdar prestar za učenje, le malo dobre volje je potrebno, pa gre.
Še enkrat prav prisrčna hvala vsem mojim prijateljem, ki glasujejo zame po naselbinah v kampanji za Amer. Slovenca, da sem že precej visoko, če me ne bo kdo doli porinil ; ako bo tako, pa naj bo. Potem pa v Pueblu ne bo kraljice. Zadovoljni bomo pa tudi s tem, če bo mogoče ostati na drugem mestu.
Bog živi vse, kateri ste se naročili nanovo in tudi stari, ki ste storili svojo dolžnost, da ste volili.
Pozdravljeni vsi sirom Amerike in stare domovine!
J. Meglen.
Prijatelj prijatelja, sosed soseda, naj nagovori, da se naroči na list "A. S." v tej kampanji!
GLASBENA IZOBRAZBA.
Chicago, 111.
Pevci, pianisti, violinisti in glasbeni sploh -se delijo v dve vrsti: v take, ki se pečajo z glasbo le za svojo Zc bavo in so imeli le površno pripravo (amateurs), in v take, ki so si izvolili glasbo za svoj življen-ski poklic in se morajo zato dolga leta temeljito pripravljati (professionals).
Navadni učitelji vzgojijo le prve; posebno glasbeno nadarjeni učenci pa morajo potem še izpopolniti svoje študije na glasbenih višjih šolah na priznano dobrih glasbenih kon-servatorijih, kjer dobijo obširen in temeljit glasbeni pouk, ki ga morajo pa tudi temeljito plačat:. Predno pride eden do diplome "'Bachelor of Art", bo moral plačati za svoje šolanje najmanj toliko, kakor če bi bil n. pr. študiral za zdravnika; predno dobi diplomo "Master of Art", pa še toliko več. Da more eden doseči te visoke diplome, mu ni zato potrebna samo pridnost, temveč tudi izredna glasbena nadarjenost.
Koga toraj veseli glasba, naj si izbere zanesljivega glasbenega učitelja v svoji okolici. Ako pokaže pravo nadarjenost, mu bo vestni učitelj v pravem času nasvetoval, naj nadaljuje študije na priznano dobrem konsei-vatoriju, kjer bo polagoma prijel razne od države potrjene umetniške diplome, kot: Collegiate Teacher, Associate Teacher, Graduate of Conservatory, Bachelor of Art in Master of Art.
Razen glasbene izobrazbe mora imčti profesijonalni glasbenik tudi splošno akademsko izobrazbo. Po končani višji šoli (High School) mora študirati še mnogo univerzitetnih predmetov; naj omenim samo College English (več let), Psychology' (več let) in Pedagogy (več let). Znati mora tudi par tujih jezikov.
Kakor n. pr. na časnikarsko ali zdravniško, tako se je tudi na glasbeno polje vrinilo vse polno demagogov, brezvestnih ljudi, ki varajo občinstvo in vlečejo iz njega denar za prazen nič. V Ameriki kar mrgoli take golazni. Bolj ko so ljudje nevedni in neizobraženi, toliko hitreje gredo na limance. Pameten človek bo previden. Nadalje moramo pomisliti, da nam osebe, ki same nimajo ne samo nobene izobrazbe, temveč še morda glasbenega posluha ne, tudi ne bod > mogle svetovati, kdo je dober in zanesljiv učitelj in kdo ni.
Par konkretnih slučajev! Ce pride v vašo hišo človek in vam pove, da bo vašemu sinčku preskrbel "umetniško" violino in plačal učitelja, ki ga bo naučil igrati — in to vse skupaj za 15,dolarjev, — ne pustite se potegniti za nos! Violina bo vredna največ en dolar; učitelj ga ne bo naučil ničesar.
Potrkal bo na vrata drugi "mojster" ter vam najprej pokazal slike raznih svojih učencev, ki so sedaj svetovno zna-
General V. Žoltenko:
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIG.
Spisano ob 40. dnevu njegove smrti, ko se Rusi spominjajo svojih mrtvih.
6. (19.) novembra 1. 1856 se je velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, mlajšemu bratu carja Aleksandra II., rodil sin, ki je dobil po očetu ime Nikolaj.
Od zgorinj h otroških let je deček kazal velike sposobnosti. E3il je izboren učenec; tudi če je zadel zdaj pa zdaj kako oviro ali težavo, jo je vsekdar skušal premagati z vztrajnostjo. Ta trdovratnost se je razvijala v silno voljo, ki je sploh odlikovala vse življenje pokojnega velikega kneza.
Njegov oče, ki je bil pozneje poveljnik ruskih vojsk v
vojni s Turčijo leta 1877-78, je določil tudi sina za vojaški poklic; že zgodaj je videl v njem bodočega vojnega poveljnika ter ga je dal temu primerno vzgajati. Razen široke splošne naobrazbe so ga najboljši profesorji - strokovnjaki temeljito upeljali v vojaške vede. Da se še bolj izpopolni v vojnih vednostih, je vstopil v Akademijo generalnega štaba in jo dovršil z izvrstnim uspehom.
V osvobodilni vojni 1. 1877-78 je bil veliki knez Nikolaj Nikoiajevič mlajši v operativni vojski. Zbog njegove mladosti in prirojene hrabrosti pa ga niso zadrževali samo. v glavnem stanu, ampak je tudi aktivno sedeloval v bitkah; ob tej priliki ga je car odlikoval z redom sv. J ur j a 4. stopnje.
Vojna na Balkanu mu je vzbudila zanimanje za slovanske zadeve; poslej je gojil
močno ljubezen do Slovanov in ga je zelo bolelo, da je morala Rusija pod pritiskom drugih velikih držav ustaviti svojo o-svobodilno akcijo, ki naj bi prinesla svobodo balkanskim Slovanom. Bil je vse življenje goreč pristaš misli, da je Rusija poklicana osvoboditi sploh vse slovanske narode in se jim postaviti na čelo. Nemara je tudi slovansko prepričanje vplivalo, da se je oženil s hčerjo črnogorskega kralja Nikite, Anastazijo Nikolajevno. Pozneje, 1. 1914, je bil pokojni veliki knez najodločneje za to, da Rusija napove vojno Av-stro-Ogrski, ki je hotela uničiti rusko zaveznico Srbijo. Tako je imela slovanska misel pristaša tudi v takrat najvplivnejših ruskih visokih krogih.
Mnogo je deloval za vojaško ojačenje svoje domovine, ki ji je pripisoval tako velike naloge.
Od 1. 1895 do 1905 je zavzemal mesto generalnega inšpektorja konjeništva; takoj od začetka je začel uvajati razne reforme. Konjenica mu ni bila samo za izvidno službo, marveč ji je dodelil v vojnih operacijah znatno večjo in odgovornejšo nalogo, zahtevajoče od vsakega konjenika' pre-udarenosti in neustrašenosti.
Bilo je na Kavkazu, ko je ob neki priliki inspiciral on-dotno konjeništvo. Na učnem polju je zatekel dva polka: enega redne kavalerije in drugega kozaške. Nikolaj Nikoiajevič je s signalom ukazal rednemu polku, da v karjeru (po->o--ičnem diru) preide široke globi« I s potokom, ki jo je bil opazil na koncu polja. Polk je dobro poznal to globel, ki je bila z obeh strani precej strma. Vsi so bili preverjeni, da generalni inšpektor ne bo hotel, da bi polk v resnici izvršil
to težavno dirko, ki je pretila vojakom in konjem z nezgodami in nesrečami. Nadejali so se, da bo Nikolaj Nikoiajevič vsak hip dal signalno povelje, dt. se polk pred prepadom u-s avi. Toda povelja ni bilo. Poveljnik polka je tedaj na lastno pest ustavil polk pred glo-beljo. Oglasil se je nov signal: prijezdil je generalni inšpektor, toda ni se niti ozrl na redni polk in njegove častnike. Krenil je naravnost h kozaškemu polku in vzkliknil:
"Polk, za menoj!"
In povedel ga je v smeri k prepadu. Obupen, smrtnone-varen skok ... in veliki knez je bil že na oni strani globeli. Za njim je strumno zdirjal ves kozaški polk.
Toplo se je zahvalil koza-kom za to pogumno vojaško dejanje, rednem'.: polku, ki je padel pri njem v nemilost, pa je dal po telefonu kratek li-
ni. Tudi vašo hčerko bi mogel pripraviti, da bi v najkrajšem času igrala za radio ali pa bi 1)0 njegovem posredovanju, če bi tako hotela, v enem letu ali še prej imela priliko nastopiti v Metropolitan Opera, ali pa v Ziegfield Follies. To je ne-zmisel in tako nemogoče, kakor postati zdravnik in duhovnik brez potrebnih šol.
V resnici izobraženi in vplivni glasbeniki ne bodo hodili po hišah.
Zopet drugi vam obljubijo, da vas bodo po korespondenč-ni poti naučili igrati piano ali pravilno peti, če plačate 50 ali 100 dolarjev. Bluff! Kar bi v iesnici storili za vas, bi ne bilo vredno niti 5 dolarjev
Kdor hoče biti kolikor toliko dober glasbeni "amateur", se mora učiti glasbe pri vestnem učitelju, osebno, ne korespon-denčno, vsaj okrog pet let in to marljivo in stanovitno. Stalo ga bo v sedanjih razmerah par stotakov. Vse tako imenovane hitre metode (short cut methods) nifto nič drugega kakor potrata časa in denarja.
Kdor hoče biti glasbenik po poklicu, mera študirati glasbo pravzaprav celo življenje. Že sam študij na višji glasbeni šoli bo stal pai tisočakov.
Tisti, ki dosežejo prav viso-' ko glasbeno izobrazbo, so veliko plačali zanjo.
Zdi se, da izmed vseh narodov Judje še največ žrtvujejo za temeljito glasbeno izobrazbo, zato pa tudi po navadi poberejo najboljša plačana glasbena mesta. Ivan Račič.
----O--
SEJA GL. ODBORA ZA VSESLOVENSKI KAT. SHOD.
Chicago, 111.
- Kakor je bilo razglašeno v A. S., vršila se je seja gl. odbora za vseslovenski katoliški shod zadnji pondeljek, dne 8. aprila. Seja se je vršila deloma v Chicagi, deloma v Le-montu. Na sejo so prihiteli iz Clevelanda: preč. g. J. J. O-man, vrhovni predsednik shoda, g. Anton Grdina, aktivni predsednik, preč. g. Matija Jager, kot vodja clevelandske-ga Orla in mladine, in g. John Zulich, član gospodarskega odbora KSKJ. Iz Lemonta so bili navzoči: preč. g. p. Beni-gen Snoj, prov. komisar, kot načelnik prosvetnega odseka, in preč. g. p. Salezij Glavnik, kot glavni tajnik shoda. Iz Jo-lieta so prišli g. Jakob Šega, g. F. Gospodarich, član gospodarskega odbora KSKJ., in ga. Antonia Struna, kot zastopnica SŽZ. Iz Waukegana je bil navzoč g. Frank Opeka, tajnik gospodarskega odbora KSKJ. Iz Indianapolisa je bil navzoč preč. g. Kazimir Cver-čko, duhovni vodja KSKJ. Iz So. Chicage je bil navzoč preč. g. Leon Novitski, tamoš-nji župnik. Iz Chicage so bili preč. g. Anzelm Murn, župnik sv. Štefana, preč. g. Keruljin Begelj, pomožni župnik sv. Štefana, potem g. John Gottlieb, član finančnega odseka shoda, John Jerič, član izvrše-

V novi kikelci. (Prispevek.) — Evo ti, dragi Mimogrede, zdaj smo dobili lawndalskega "Pokorotarca" v novi kikelci. Za sedanjo novo kikelco so fehtali celih sedem let. V listu je vse polno tiskovnih in slov-niških napak; to se sicer lahko dogodi vsakemu listu, ali takim, ki radi brusijo jezik nad kako napako drugje, bi se ne smelo. Pač revščina, ker še njihove tedenske flike ne morejo in ne znajo urediti. Bo treba zopet poklicati šomaštra Et-binčka, da jih bo obrihtal, ker so že vse pozabili, kar jim je do časov milijonskega fonda
vtepel v trde buče . . .—Lojze.
* * *
Praznoverje. — Postopač: "Prosim vas, ali ste vi prazno-verni?"
Trgovec: "Popolnoma nič."
Postopač: "Potem mi pa posodite 13 stotakov!" * *
Vojaška. — "Kakšen mora biti vojak, ki hoqe biti pokopan z vsemi vojaškimi častmi?" vpraša poročnik rekruta.
"Mrtev, gospod poročnik."
valnega odbora, g. Anton Gre-gorich, g. Josip Perko in še nekaj drugih. Iz Detroita pa je prihitel na sejo preč. gosp. Bernard Ambrožič, tamošnji iiovenski župnik. Zvečer se je udeležil seje tudi g. Leo Mladič, blagajnih shoda, in nekaj drugih.
Seja se je pričela v pondeljek dopoldne ob pol 10. uri V cerkveni dvorani smo zborovali do pol ene popoldne. Po kosilu se je vsa skupina podala v Lemont, da je tam ogledala na licu' mesta prostore,, kjer se bo vr.šil shod in tako določilo prostore, ki bodo služili aajiZbiranje, obhod, za govore, za telovadni nastop Orlov in drugih točk, ki so na iOgiramu za mladino. Nato se je zborovalo nekaj.časa v samostanu in določilo nekatere točke programa. Od tu se je skupina vrnila v Chicago, kjer je nadaljevala s sejo zvečer v cerkveni dvorani. Na teh sejah se je določil in odobril popolni program shoda, kateri bo objavljen uradno deloma že v tej številki po gl. tajniku shoda in deloma pa v prihodnji številki.
Vesela vest .je to, da so se vsi tako lepo sporazumeli glede programa in na istega pristali. Zdaj je shod zasiguran, da bo uspel najlepše. Slovenska društva in vsi; ki se za shod zanimajo, naj. pa začno z najživahnejšo agitacijo za zanimanje za vseslovenski katoliški shod. Naj ne bo naselbine, ki bi ne pokazala živega zanimanja za to največjo prireditev celokupnega slovenskega naroda v Ameriki. ■
kaz:
"Odrinite z vežiabšča!"
In vojaki so dobro vedeli, kaj to pomeni.
Tak je bil Nikolaj Nikoiajevič kot vojak.
Pod njegovim vodstvom je ruska kavalverija zelo napredovala in je dosezala na manevrih bravurne uspehe proti pehoti in topničarstvu.
Nato je bil Nikolaj Nikoiajevič imenovan za vrhovnega poveljnika carske garde in pe-trograjskega vojnega okrožja. Tu je izvršil temeljite remedu-re v častniškem zboru: izmed armijskih polkovnikov je izbral najboljše in najhrabrejše in jih proti vsem tradicijam povišal v generale. Tudi tu ni storil napake: novi gardni po-veljnik general Lečickij in drugi so v-polni meri upravičili izkazano jim zaupan ii: in so bili izborni vojskovodje v svetovni vojni.
Veliki kne.z Nikolaj Nikoiajevič je bil nato postavljen na čelo najvišje vojaške korpora-cije v carski Rusiji:' komiteta obrambe, kjer se je zastavil z vso odločnostjo za. razne reforme. Naletel pa fe naAprikritega, a zagrizenega nasprotnika v vojnem ministru, generalu Suhomliuovu, ki. je skušal velikega kneza izigrati, kjer je le mogel.
Kdo je bil večji patriot: Nikolaj Nikoiajevič ali Suhomlj-nov, je pokazalo 1. 1915, ki je dovolj razgalilo vlogo Suho-mlinova.
Ruski odločilni krogi so dobro slutili, da mora priti do vojne z Nemčijo, zato so se začeli pripravljati nanjo: Nikolaj Nikoiajevič je bil imenovan v vrhovno poveljstvo. Na ocločilnem mestu je delal z vsemi sredstvi na to, da bližajoči se dogodki ne zatečejo (Konec na 5. .str.)
Četrtek, 11. aprila 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3.
Pred zaključkom letošnje kampanje.
i
Čas letošnje kampanje za list "Amer. Slovenec" je hitro potekel. Še ta teden, kolikor ga je, in pa prihodnji pondeljek, dne 15. aprila, je na razpolago v ta namen.
Kampanja se zaključi v pondeljek večer, dne 15. aprila 1929. Cas za agitacijo je še celi dan prihodnji pondeljek. Kakor druga leta, tako bomo tudi letos vpoštevali vse pošiljke, ki bodo oddane na pošto v pondeljek, dne 15. aprila 1929 in nosili datum poštnega pečata z dne 15. aprila 1929.
Agitatorji (ice) lahko torej po vseh naselbinah v pondeljek še agitirajo za nove naročnike. Samo pazijo naj, da bodo oddali vse pošiljatve, ki se tičejo te kampanje, pravočasno v pondeljek na pošto, da bo pismo nosilo še datum poštnega pečata od 15. aprila 1929. Pošiljatve poznejšega datuma se ne bo vpoštevalo. To naj vzamejo na znanje vsi agitatorji-
(ice), da ne bo potem kakega nesporazuma.
* *
Torej zaključek kampanje je pred nami. Kaj bo njen uspeh? Kaj smo storili v tej kampanji za razširjenje edinega slovenskega katoliškega dnevnika v Ameriki? Postojmo za trenutek in pomislimo!
Prijatelj (ica), ako v tej kampanji nisi bil (a) med onimi, ki so delovali za razmah lista "Amer. Slovenec", še imaš nekaj časa, še lahko nekaj storiš za tvoj list te-le zadnje dni. Še si lahko njegov agitator (ica), še mu lahko pridobiš kakega novega naročnika, samo če hočeš!
Zlasti prihodnjo nedeljo apeliramo na vse prijatelje "Amer. Slovenca", da se dvignejo po vseh naselbinah na agitacijo za nove naročnike. Pojdite med svoje prijatelje (ice) in agitirajte, da se armada naročnikov pomnoži. Zdaj v zadnjih dneh vsi na noge in pokažimo se, kaj zmoremo, če nas je volja in če hočemo!
Te zadnje dni se bo odloČilo, kdo bo kralj (ica) naročnikov (ic) A. S. Borba, ki traja že nad dva dolga meseca, se bo odločila te dni in bo pokazala svoj rezultat. Agitatorji (ice) so na delu z vso paro in glavna tekma bo te dni. Kdo bo na vrhu? Kdo? Tisti, ki bo te dni še najbolj agitiral in pridobil največ glasov. Največ glasov pa bo imel tisti, ki bo pridobil največ novih naročnikov, ker ti štejejo največ.
Prihodnja nedelja naj bo dan posvečen izključno agitaciji za list "Amer. Slovenec". Dvigni se vse, kar je slovenskega po naših naselbinah in na delo, da bo uspeh te kampanje čim sijajnejši. Uspeh te kampanje bo merilo naše zavednosti v verskem in narodnem oziru. Nihče naj ne pozabi tega in vsak in vsaka naj stori, kar more, še te dni za svoj list A. S.!
Polje za agitacijo je veliko. Že zadnjič smo omenili, da letos, ko se bo vršil vseslovenski katoliški shod v Ameriki, bo zelo zanimalo tudi staro domovino ravno glede katoliškega shoda. Kako bodo veseli doma, če jim kdo izmed domačih ali prijateljev naroči list vsaj za pol Jeta. In zraven vsega, koliko je še naših ljudi, ki še nimajo našega lista. Idite med nje in pridobite jih v naše vrste!
O potrebi in pomenu katoliškega časopisja se je pisalo in pojasnjevalo dovolj. Zdaj je čas dela, zdaj je čas, da pokažemo, kako razumemo potrebo katoliškega časopisja. Ako razumemo potrebo katoliškega Časopisja, potem pokažimo to z dejanji, z močno agitacijo še te dni, in to po vseh naselbinah. Zato na delo vsi za razširjenje katoliškega dnevnika "Anterikanski Slovenec"!

KANDIDATJE(INJE).
Glasov
Mr. Anton Grdina, Cleveland ,0................................................... 505,570
Mrs. Lucia Gregorčič, Milwaukee, Wis.......................................374,300
Mrs. J, Meglen, Pueblo, Colo........................................................353,400
Mr. Anton Bakše, So. Chicago, 111............................................:......136,450
Mr. John Kramarich, Joliet, 111...................................................118,250
Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis.........................................105,450
Mr. Leo Mladic, Chicago, 111. ............................................................ 83,425
Mr. Jos. J. Peshell, Ely, Minn......................................................... 69,775
Mrs. J. Kastelic, Ely, Minn............................................................... 61,675
Mr. Jos. Drašler, No. Chicago. Ill................................................ 49,000
Mr. Mathias Kavas, Cleveland, Ohio .................................. 44,500
Mr. Louis Komlac, Indianapolis, Ind.....,....................................... 35,900
Mr. Anton Štrukel, La Salle, 111....................................................... 28,500
Mr. M. F. Tomsich, Houston, Pa, ................................................... 25,250
Mr. Jos. Matkovich, Joliet, 111. .......................................................... 24,750
Mrs. U. Ivšek, Rock Springs, Wyo............................................... 21,000
Mrs. Angela Berus, Conneaut, 0.................................................... 20,500
Gr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo............................................. 17,750
r. Marko Gornik, Butte, Mont....................................................... 16,500
Mrs. Mary Zidar, Forest City, Pa. ............................15,000
Mr. Jos. Shega, Baxberton, Ohio .................................................... 14,000
Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont................................ 12,500
Mrs. Mary Oblak, Elkhart, Ind....................................................... 12,100
Mrs. Josephine Richter, Enumclaw, Wash................................. 11,000
Mr. Jacob Zabukovec, Peoria, 111. .................................................. 8,500
Mr. Frank Permcu Sr., Cleveland, O............................................. 7,500
Mrs. Anna Lopert, S.teelton, Pa. .................................................... 6,750
Mr. John Golobich, Pittsburgh, Pa............................................. 6,500
Mrs. Frank Ulčar, Gilbert, Minn. ................................................ 5,725
Mr. Peter Majerle, Kansas City, Kans.......................................... 5,500
Mr. Vinko Ovca. New York, N. Y................................................ 3,500
Mr. Anton Habich, W. Aliquippa, Pa.......................................--- 3.000
Mr. Lvdvik Perusek, Tioga, Wis................................................ 3,000
Mr. Frank Pancer, Vandling, Pa..................................................... 2,500
Mrs. Mary Plankar, West Linn, Ore............................................. 2,500
Mr. John Gričar, St. Charles, Mich...............................................- 2,500
Mrs. M. Hegler, McKinley. Minn........................................... 2,250
Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colo.................................................. 1.325
Miss Mamie Peružek, Lorain, 0................................................. 1,000
Mrs. Marion Kuhar, Cleveland, O..................................................... 500
IZ RAZNIH KRAJEV SO PREJELI GLASOVE:
Mrs. Meglen. TU. 600, — Mich. 2500, — Minn. 500. — Kans. 500
Mrs. Prisland, — Pa. 500, — Ind. 3,000. / ,
Mr. Grdina, — 111. 1/.00 — Mich. 500
Kampanja se zaključi 15. aprila. Vse pošiljatve s poštnim pečatom tega dne bomo še šteli v korist kontesta. Na pozneje doposlane pošiljatve se ne bomo mogli več ozirati.
Vse one, ki imajo dobiti plošče za nagrade, pa nam niso še sporočili, kakfoe želijo, naj to čim prej store, da bomo lahko vse nagrade odposlali.
Širite "Amer. Slovenca"!
Bseffia
NAČRT ZA VELIKI NOVI SAMOSTAN V TOLEDO, O.
w
m A
't

f
Pouk o tem in onem.
V Toledo, O., nameravajo postaviti veliki novi samostan, ki bo zgrajen po načrtu najnovejše arhitekture. Načrt, katerega predsta vlja ta slika, je izdelala tvrdka T. P. Barnett.
To in ono iz širokega sveta,
VELIKOPOTEZEN NAČRT ZA RAZISKA VANJE JAME MACOCHE.
Te dni se bo izvršil v Mo-ravskem Krasu eksperiment, kakršnega ne pozna svetovna zgodovina. Razstrelili bodo zadnjo skalnato steno ,ki loči znamenito jamo Macocho od 500 m. dolgega predora. Skozi ta predor se bodo izlile velikanske vodne mase, ki polnijo podzemlje Macoche in ovirajo človeškim nogam dostop v njene najbolj skrite jamske predele. Strokovnjaki računajo, da bodo na ta način odkrili še obširen podzemelsjki svet.
Avtor tega grandijoznega načrta, ki je bolj znanstvene nego praktične vrednosti, je znani raziskovalec dr. Karel Absolon. Ker mu je vodovje podtalne reke Macoche oviralo dohod v še neznane jame, si je izmislil, da bi to vodovje z omenjenim predorom speljal stran. Predor vodi mimo maj-
NEUSPELA CIGANOVA ZVIJAČA.
Cigan Ferko je služil v češkoslovaški armadi v Zilinu. Nič mu ni ugajalo življenje v vojašnici in nerad je hodil na vežbališče. Nekega dne je pobegnil k svoji rodbini na koncu Malega Čepčina. Kaj storiti, da bi se ne bilo treba vrniti k vojakom ? Najboljše bo, če umrem, si je mislil zviti Ferko. Položili so ga cigani v rakev in šli so po župana, da pregleda truplo in ugotovi, da je mladi Ferko zapustil ta svet. To se je zgodilo po skrajno površnem pregledu. Ko je bil Ferko zopet sam med cigani, je skočil iz rakve in se skril. V rakev so naložili kamnov in nato so nesli vojaka Ferkt k večnemu počitku ob velikem joku in neizmerni žalosti. Zvečer so imeli cigani pojedino, katere se je udeležil tudi mrtvi Ferko.
Orožniki so poizvedovali po ubeglem vojaku Ferku in pri županu so izvedeli, da je umrl. Morda bi bil Ferko ostal "mrtev", da ni bil neroden v ljubezni. Ljubico je odbil in se oprijel druge. Prva se je maščevala. Povedala je orožnikom, da je Ferko živ. Hitro so ga prijeli in sedaj tiči v vojašnici v zaporu, premišljajoč, kako je bilo lepo, ko je bil "mrtev".
MEHIŠKI VOJNI OBIČAJI.
Čim bližje se pomika defi-nitivni konec mehiške revolucije, tem večje grozovitosti počenjajo nasprotniki drugi proti drugim. O vstaših ni treba govoriti. Jasno, da jim ne uide noben nasprotnik živ, če jim pride v roke in da je to še najmanj, če ga postavilo pred zid in pred puške. Toda tokrat se na poseben način izkazujejo tudi vladne čete.
V	eni izmed zadnjih bitk je padel Camillo Becerra, ki so ga šteli vstaši med svoje najsposobnejše voditelje. Njegovo truplo, ki je bilo že zagrebeno, so na povelje nekega poročnika spet odkopali, odrezali glavo in jo ponesli v Queretaro.
Tam so jo javno razstavili v nekem parku, v grozo vseh meščanov in šolskih otrok, ki so morali mimo. Šele na protestno intervencijo nekaterih meščanov, je guverner odredil naj jo odstranijo.
Vstaške generale in častnike postavijo brez izjeme pred puške. Od navadnega moštva ustrelijo vsakega desetega moža. Masne usmrtitve se izvršijo na grozovit način, z vsemi mogočimi mukami.
V	Vera Cruzu so ustrelili 2100 vstašev, računajo, da jih je dal Calles usmrtiti že kakšnih 8000.
Sicer je resnica, da ši nad temi stvarmi ne kaže beliti glave bolj nego Mehikanci sami, ki so jim meščanske vojne, u-smrtitve in grozovitosti skoraj vsakdanja potreba. V tej vojni je padlo samo več "generalov" in drugih "častnikov" nego kdaj prej. Ostalo pa jih bo še vedno dovolj, da bodo tej lepi deželi v nesrečo.
hnega jezera, ki ga je treba isto tako šele raziskati. Ama-ter-potapljač inž. Divišek iz Brna se bo spustil v potapljaški obleki na njegovo dno.
To nad vse zanimivo dramo v osrčju Moravskega Krasa bodo v vseh njenih fazah posneli na filmski trak.
-o-
NEVARNA VLOMILSKA DRUŽBA PRIJETA V ZAGREBU.
\ Po večmesečnem poizvedovanju se je te dni policiji in o-rožništvu posrečilo v Zagrebu 'aretirati nevarno vlomilsko družbo, ki je skozi več mesecev obiskovala rudniške kraje, kakor Trbovlje, Zagorj'e in Hrastnik,4 ter izvedla več predrznih tatvin in vlomov. Ta dobro organizirana tatvinska družba je tako n. pr. vlomila v trgovino Germ v Trbovljah, v kantino na Doberni, pri čevljarju Šoštariču v Trbovljah in še na mnogih drugih krajih. V Zagorju je pokradla za kakih
MILIGRAM STRUPA, KI USMRTI 10,000 MIŠI.
Angleški raziskovalec Kendall iz Rochestra je preiskal hormon (izločnino) ščitne žleze in pridelal iz njega nov preparat, ki je tako močan, da u-činkuje že v najmanjših količinah. Ta strup se imenuje ti-rotoksin. Kendall je moral porabiti 3000 kg ščitnih žlez, da je pridobil 33 g. kristalizira-nega tirotoksina, a njegov sodelavec Harrington je moral delati več let in porabiti 30,000 delati več let in porabiti 30,-000 dolarjev, da si je pripravil 100 g. preparata. Če ga razredči z desetimi in celo sto milijoni deli vode, je vendar še tako silen, da učinkuje pospeševalno na rast žabjih paglavcev. Poleti se v ščitni žlezi nabere več te izločine nego pozimi, kar je v zvezi z večjo
O NOVIH PRISELJENIŠKIH IN NATURALIZACIJSKIH POSTAVAH.
Dve prevladujoči tendenci sta bili očividni v minulem 70. Kongresu, ki je končal dne 4. marca, in bržkone isti tendenci prideta do močnega izraza tudi v prihodnjem 71. Kongresu. Prva tendenca je težnja po še večji omejitvi priseljevanja ; druga pa je želja uvesti take spremembe glede izven-kvotnih in krednostno-kvotnih določb priseljeniškega zakona, kakršne utegnejo olajšati združenje družin tuj-erodcev, nahajajočih se v Združenih Državah. Z drugimi besedami Kongres je bil pripravljen — in utegne to biti tudi v bodočnosti uvaževati s simpajito vsako pameno zahevo v korist tu-jerodcem, ki se že tukaj nahajajo, ali na drugi strani je pričakovati, da b<5 poudarjal potrebe še večje omejitve priseljevanja iz novih virov.
Zakonski predlogi v minulem Kongresu, ki so stremeli po večji omejitvi priseljevanja, so segali od uvedbe kvote za me-hikanske priseljence do popolne ustavitve priseljevanja za prihodnjih deset let. Resno se je uvaževalo vprašanje, da se kvotni sistem razširi tudi na vse 'one dežele, za katere do sedaj ni bilo kvote, ali pokazalo se je, da nekateri stari mednarodni dogovori ovirajo to namero, tako da Kanada in dežele pod Rio Grande ostanejo še vedno izvenkvotne in bodo bržkone še nadalje preskrbovale Združene Države z večjim delom priseljencev.
Minoli Kongres je sprejel sedem imigracijskih in natura-Hzacijskih zakonov. — Izmed vseh mnogoštevilnih zakonskih
količino vitaminov v poletni zeleni rastlinski krmi. Medicina pozna še nekoliko preparatov, ki učinkujejjo že v nevidnih dozah. 1 mg tetanustoksi-na usmrti n .pr. lahko 10,000 miši, tudi inzulin in vitamini u-činkujejo v takšnih količini-cah, baker in srebro uničujejo klice tudi .če jih pomešaš v o-gromne količine; vode, golše se pa ubraniš že, če porabiš letno samo 25 mg jodovega kalija .
-o-
PIŠČE, KI SE JE IZLEGLO V KOKLJI.
Praški listi poročajo o vrlo i zanimivem pojavu v perutninskem svetu. V Podolšanih je zaklal neki kmet staro koko3. Ko jo je žena odprla, se je silno začudila. Droba ni mogla spraviti iz koša, ker je bil preobilen. Morala ga je razsekati z nožem. Ko je izvlekla čreva. je našla v njih živo pišče, zavito v tenko kožico. Kokoš in pišče so poslali v Prago, kjer so ju oddali v zoološki muzej, da se ohranita kot posebna redkost potomcem. Baje se je pred nedavnim časom pripetil sličen slučaj s kokošjo in živim piščancem v Češki Javornici.
-o-
3000 Din tobačnih izdelkov i vi monopolskih vrednostnic. Vlomilci so bili dobro organizirani in spretno so se preoblačili in skrival.
Končno pa se je našla sled, ki je vodila iz rudniških revirjev do Gajevca v Zagrebu, kjer so imeli vlomilci svoj sedež. Orožniška patrulja je vlomilce aretirala. Kol.odvodje sta bila neki Henrik Saje in Franc Zemljan iz Trbovelj. V družbi se je nahajala baje tudi neka ženska. V Gajevcu so imeli vlomilci votlino, kjer so se skrivali poleti in pozimi. Popivali so tudi po raznih gostilnah. V poslednjem času so nameravali vdreti v trgovino Bauerheim v Hrastniku. Po naključju se je izvedelo za ta namen in orožniki so trgovino skrbno nadzorovali. Trboveljsko orožništvo je stopilo v stike z zagrebško policijo in tako no tolpo. Sedaj so vlomilci iz se je posrečilo, zasačiti nevar-Zagreba odvedli v zapore v Laško.
AH je vaš sosed že naročen na "Am. Slovenca"? Alio ni, nagovorite ga t i Jfc JLJBIfi
PISAVA ZDRAVNIKOV.
Znano je, da so zdravniki v pisanju receptov tako skrivnostni, da njihove pisave često ;niti lekarnarji ne morejo črtati. Norveška vlada je vsled tega nedavno izdala zakon, ki predpisuje, da morajo vsi zdravniški recepti biti tako čitljivo pisani, da jih more či-tati ne samo lekarnar, marveč tudi laik. Zdravnik, ki bi se pregrešil proti tej odredbi, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev.
načrtov in resolucij, predlaganih v minolem Kongresu v stvari imigracije in naturalizacije, je Kongres sprejel sedem njih in nekateri izmed teh vsebujejo važne spremembe v zakonodaji glede imigracije in naturalizacije.
Določanje kvote po narodnem izviru. Priseljeniški zakon od L 1924 je vseboval določbe, da bi se v bodočnosti kvota za poedine dežele 'ustanovila po narodnem izviru (national origin) celokupnega ameriškega prebivalstva, mesto — kakor dosedaj — na podlagi tujerodnega prebivalstva glasom ljudskega štetja od 1. 1890. Dne
31. marca 1928 je bila sprejeta skupna resolucija, ki je odložila uvedbo takozvanega "National Origin Plan" za eno leto ,t. j. do 1. julija 1929. Tudi ra,vno pred koncem minole-ga 70. Kongresa je bil storjen poskus za nadaljno odložitev, ali predlog je propadel v Senatu. Na tak način je bila vlada obvezena določiti novo kvoto in Predsednik Hoover je dne 22. marca izdal proglas, s katerim naj nove kvote stopijo v veljavo. Nova kvota se osnuje na število prebivalcev Združenih Držav, ki izvira iz te ali one dežele. Kvota za vsako posamezno deželo znaša toliko, kolikor naj znaša razmerje a-meriškega prebivalstva, izvira-jočega iz dotične dežele, napram 150,000. To je skupno število dovoljene imigracije iz vseh kvotnih dežel. Določeno pa je, da miniftialna kvota za vsako dežfelo naj znaša 100.
Posebna komisija, obstoječa od državnega tajnika, trgovinskega tajnika in delovnega tajnika, je na pollagi razpo-Jožljivih statistik izračunala narodnostni izvir ameriškega prebivalstva in na podlagi dobljenih podatkov določila število posameznih kvot. Nova kvota za Angleško (vštveši severno Irsko) se bo povečala za 31,000 in bo znašala 65,721. Nemška kvota se bo znižala za 25,000 in bo znašala le 25,-957. Irsko dobi kvoto od 17,-853, Poljsko 6524, Italija 5802, Švedsko 3314, Nizozemsko 3153, Francosko 3086, Rusija 2764, Čehoslovakija 2874, Norveško 2377, Švica 1707, Avstrija 1413, Dansko' 1181, Madjarskp 869, Jugoslavijo 845, Finsko 569 itd.
V svojem proglasu, s katerim ustanovlja nove kvote, je Predsednik Hoover izrazil, da on ne odobrava novega kvotne-ga sistema. Proglasil je nove kvote pač zato. ker ga zakon k temu prisili. Pričakuje se, da bo izrednemu zasedanju Kongresa, ki se snide dne 15. aprila, priporočal, da se določba o narodnostnem izviru odpravi ali pa njeno uveljavljenje zopet odloži. Ako pa Kongres nič ne stori v tem zmislu, stopijo nove kvote v veljavo dne 1. julija tega leta.
Pravica Indijancev do prehoda čez kanadsko mejo. Zakon, ki je bil odobren dne 2.
(Dalje na 5. str.)
KOSTI ČLOVEKA IN BIVOLA.
V severnem Transwalu so našli fosilne kosti- človeka in zraven fosilne ostanke ogromnega bivola. Učenjaki vidijo v tej najdbi dokaz, da so bivali v Transvalu veliki, močni ljudje, ki niso bili v stikih s črnci, ki so sedaj tam. Sodi se, da je zadela skupna smrt lovca in zver. Najdba se nahaja sedaj v transvalskem muzeju.
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje:
Za dinarje:
$ 5.00 ..„.	...$ 6.15	200 Din ...	...$ 4.45
10.00 .....	11.25	500 Din ...	9.80
15.00 .....	16.35	1000 Din ...	18.90
20.00 .....	21.45	1500 Din ...	28.00
25.00 .....	... 26.55	2000 Din ...	... 37.00
35.00 .....	36.70	3000 Din ...	55.40
50.00 .....	51.90	4000 Din ...	... 73.50
75.00 .....	... 77.50	5000 Din ...	... 91.60
100.00 .....	... 103.00	10000 Din ...	... 182.00
200.00 .....	... 204.00	15000 Din ...	... 273.60
300.00 .....	... 306.00	20000 Din ...	... 363.00
400.00 .....	... 407.50	30000 Din ...	... 543.00
500.00 .....	... 509.00	40000 Din ...	... 724.00
600.00 .....	.. 610.50	50000 Din ...	.. 902.00
700.00 .....	.. 712.00	60000- Din ...	.. 1082.00
800.1)0 .....	.. 813.00	70000 Din ...	.. 1260.00
900.00 ....	.. 914.00	80000 Din ...	.. 1441.00
1000.00 ......	.. 1015.00	90000 Din ...	.. 1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
t
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne, torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00
Ob
Slovencev in Hrvatov. V resnici se mi zdi, da so v Ameriki ljudje, ki po eksistenci tako blizu skupaj živijo, duševno drug drugemu bolj odtujeni kot mi.	Rev. A. Mlinar.
VSESLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD
V AMERIKI
Pokrovitelj:
NJ. EMINENCA GEORGE KARDINAL MUNDELEIN, D. D. naškof chicaški.
Vrhovni predsednik: REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80th St., Cleveland, O.
Častni predsedniki: RT. REV. A. OGULIN, Msgr., RT. REV. M. B1LBAN, Msgr., VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., kom., VERY REV. M. ŠAVS, dekan, VERY REV. J. E. SCHIFFRER, dekan, VERY REV. A. MIKŠ, dekan. Med častne predsednike so všteti tudi vsi bivši duhovni vodje KSKJ. in DSD. Aktivni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Podpredsedniki: REV. KAZIMIR CVERČKO, O.C.M., REV. AN-ZELM MURN, O.F.M., REV. JOSIP ŠKUR, MRS. MARY GLAVAN in MRS.. ANTONI A STRUNA, namestnica.
Tajnik: REV. SALEZIJ GLAVNIK, O.F.M., Box 443, Lemont, 111.
Blagajnik: LEO MLADIČ, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111.
V širši centralni odbor spadajo vsi slovenski duhovniki v Ameriki, katoliški uredniki, Josip Zalar, tajnik KSKJ. in Geo. Stonich, predsednik DSD.
Izvrševalni odbor: VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., REV. ANZELM MURN, O.F.M., REV. SALEZIJ GLAVNIK, O.F.M., JOHN JERIČ, LEO MLADIČ in LEO JURJOVEC.
Prosvetni odsek: VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., REV. V. ŠOLAR, O.S.B., REV. CIRIL ZUPAN, O.S.B., REV. J. M. TRUNK, REV. P. PODBREGAR, in trije uredniki katoliških listov.
Oslovsko gnezdo. — Digo:
"Slišiš, Cigo, ali si že videl oslovsko gnezdo?"
Cigo: "Za boga, oslovsko gnezdo? Poznam kokošje, ptičje, mišje gnezdo, toda oslovsko . . ."
Digo: "Poslušaj. Ko zjutraj vstaneš s postelje, poglej nazaj vanjo: to je oslovsko gnezdo!"
KNJIGE 0 ZDRAVILSTVU
nam dajejo nasvete in ponk, kako si varovati zdravje, ako ga imamo, in kako si ga nazaj pridobiti, ako smo ga izgubili. Priporočamo Vam sledeče:
1)	Kako si ohranimo ljubo zdravje. Mnogo koristnih navodil za pravilno življenje ............$0.25
2)	Prva pomoč. Pouk, kaj storiti takoj ob priliki nezgode in kako ponesrečencu pomagati ..................................$1.00
4)	Zdravilna zelišča. Popis zbirke rastlin, ki imajo v sebi zdravilno moč ...............................35
5)	Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slov. narod. Poljudni opis bolezni in domačih zdravil na nje...............85
6)	Knajpov Domači zdravnik K n a j p o v o ime pozna skoraj vsak Slovenec in splošno so priljubljeni tudi njegovi načini zdravljenja z domačimi sredstvi ......$1.50
•
Naročila, katerim glagovoli-te priložiti potrebni znesek, pošlite naravnost na
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vseslovenski katoliški shod se vrši v dnevih: 6., 7. in 8. julija le- = v I tos 1929. i	| 6
Organizacije, društva, rojaki in rojakinje pripravite se za ta shod. g g 1 Takega še ni bilo med nami ameriškimi Slovenci. Vabite svoje prija- 5 6 | telje in agitirajte vsepovsod za čim večjo udeležbo 1	g
Za vsa pojasnila in podrobnosti se obrnite na tajnika shoda: Rev. | | Salezii Glavnik, O.F.M., Box 443, Lemont, 111.
§ ji^IllECiitrtlC3llM}llliliCrCHll!llEEIlllC31llllllltllLC3ttltllllllltC.3	llllllllilliCSIlIlllllilliC3il]illilJlJiC3il}tillllMIC^im]lllllfllC
Iz tajništva za vseslovenski kat. shod. si
J _ i
r
Kakor je bilo naznanjeno, se je vršila na beli pondeljek, ^ dne 8. aprila, važna seja za katoliški shod. Udeležilo se je ^ je zelo veliko zastopnikov, tako iz Chicage, kakor tudi iz Cle- ^ velanda in Jolieta. Imena udeležencev so javljena na dru- n #gem mestu. Tukaj bom poročal prav na kratko, kaj se je k sklenilo na seji.	k
Da ne. bo celotni program v nedeljo preveč deljen, se je k misel na avditorij v Chicagi za ta dan opustila. Namesto te- d bodo elevelandski Orli nastopili že v soboto zvečer. Kljub h temu pa se bo vršila tudi otvoritvena pobožnost v Lemontu, n
kakor je bilo že sporočeno.	n
\
V nedeljo bodo sv. maše na treh krajih: v Chicagi, v Jo- ^ lietu in seveda v Lemontu, kjer je glavni kraj zborovanja. V ^ Lemontu bo več sv. maš od zgodnjega jutra, ob desetih pa bo ^ sieve, na sv. maša z govorom. Sv. mašo bo daroval starosta ' slovenskih duhovnikov v Ameriki, Msgr. Ogulin. Po tej sv. ® maši bo še ena tiha, za tiste, ki še morebiti pridejo med tem „ časom.	j
Popoldne ob pol enih se bo začelo zbiranje za manifesta- k koljsko procesijo na hrib. Ob zadnjem razglasu se je mislilo i na chicaški čas in se je zato razglasilo za zbiranje ob pol dveh. Ker pa se bomo v Lemontu pri vseh prireditvah držali d cclnčnega časa, zato se začne zbiranje ob pol enih po solnč- h nem času. Kdor bo prišel prej, bo čakal do ure zbiranja tam- n kaj, kjer bo določen prostor za naselbino, iz katere bo prišel, r Vsaka naselbina bo namreč imela poseben prostor za zbira- t nje, Reditelji bodo vodili došle rojake na njihove prostore, potem jih pa bodo razvrstili za manifestacijo. Manifestacij- c ?ka procesija se začne pomikati na hrib točno ob eni uri. Ko r pridejo vsi na hrib, se začne glaVni program katoliškega sho- z da z govori in petjem. Najprej bo pozdrav raznih zastopni- 1 kov, nato sledijo trije govori. Tedaj bo majhen presledek in . nastopili bodo elevelandski Orli. Med njihovim nastopom bo povedal par besed njihov voditelj, Father Jager. Po nastopu Orlov gre mladina na svoj prostor, kjer imajo žogometarji tekmovalno igro. Za ostale udeležence shoda se nadaljuje program. Bodo še štirje govori s petjem, na koncu pa se preberejo resolucije v slovenskem'in angleškem jeziku. K tem resolucijam se vrne tudi mladina, nato pa bo Te Deum z blagoslovom. Ko bo to končano, bo večerja in prosta zabava. Okoli o.-me ali devete ure bo ves program za nedeljo izvršen. Podrobno določitev glavnega programa bo pravočasno objavil S i osvetni, oziroma Manifestacijski odsek. Pod Prosvetni odsek spadajo govorniki, pod Manifegtacijski pa razvrstitev manifestacijske procesije. Samo toliko še lahko javim, da bo v Lemontu vse preskrbljeno tudi za slučaj dežja. Na hribu poleg jezera, kjer je navadno kraj shodov, bo velik šotor in v njem bo dovolj prostora za ljudi, tudi če,jih pride čez deset tisoč. Važno je tudi to, da bomo najbrž dobili posebno železniško postajo na-ameriških Brezjah, od katere bo par minut do cerkve. Pravočasen razglas bo odvisen od Prometnega odseka. Za stanovanje bo pa skrbel Stanovanjski odsek, tako da bo vsakemu lahko ustreženo, ki bo pravočasno javil svoj prihod na centralno tajništvo. Sanitetni odsek z dvema zdravnikoma bo pripravljen pomagati takim, ki bi jim prišlo slabo.
Nadalje se je na seji tudi povdarilo, da bo v pondeljek dopoldne še ljudski shod, ob določeni uri pa bo slovesna maša zadušnica za pokojne "ameriške Slovence. Popoldne bodo nato imeli svoje zborovanje gospodje duhovniki in bodo naredili program za katoliško akcijo v prihodnjetsti.
Preden to zasilno poročilo končam, naj dostavim, da se je na seji sklenilo izdati posebne legitimacije za udeležence in tudi posebne znake (gumbe). Za vse to in tudi za plakate :*krbi Publikacijski odsek, v katerega sta pritegnjena zraven centralnega tajnika še Mr. J. Jerich in Mr. Leo Jurjovec. Za pevske točke bosta skrbela Mr. I. Zorman in Mr. I. Račič in 4u naprošena, da sporazumno izbereta pesmi, ki bi jih naj proizvajali pevski zbori. Ker so se udeleženci seje zavedali, da bo stroškov za izvedbo programa ogromno, zato so sklenili, da se naj izda Spominska knjiga skupaj s koledarjem Ave Marije za 1. 1930. Obljube in drugi načrti za Spominsko knjigo s tem niso izpremenjeni, arripak ostanejo v polni moči. Da 1)0 manj stroškov in da ne bomo preveč obremenjevali ljudstva, zato predvsem taka rešitev.
Tajnik katoliškega shoda.
KANADSKI VESTNIK
Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912,
^ niLiiiiimiciiHtiiiiinicann i iiMLicanuHnHiicaHUiiiiiniciiiiniiiniitsittiiiniiiicainniiiiiiicaniiMiiiLiJc^iiLiiiiiiiiicartMiiniiticaiiiiiiniinc:^
SUPERIOR FUNERAL SERVICE
EDWARD SCHMIDT, Funeral Director	|
1 The Ballhorn Funeral Temple j
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. | Phone 439.	8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. |
5^:3;iii)imi i ica;tiii j Miiiicaiitt tMN mi c3iiiiiiHinic3iiiiun jiMcainninnitc jrtt ntiFi 111^3111 tirriniic jii»MiMMir3UMi»iiTiiic3iMiMtnincji^
ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV
za gotovino ali na lahke obroke
Govorimo tujezemske jezike. 2107-11 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL
A Brezdvoma uvidevate, da kar kupite v tem času, ko so	W
fm .razprodaje na dnevnem redu, da s tem prihranite denar.	A
H Karkoli izberete sedaj, radi držimo za poznejše dostav-	B
- ^ ljenje.	V
Jacob Gerend Furniture Co.
704-708 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi 111 ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
VELIKA IZBIRA "ZOF IN STOLOV" ZA VAŠE PARLORJE.
Vseh vrst, najlepše narejene. Take sestave za parlqrje kot na sliki prodajamo v tej razprodaji od
$79.50
NAPRtJ
Imamo splošno zAane "Fada" in "Stewart" in "Warner" Radije v veliki izbiri in vseh modelov. — Pridite, da jih slišite »a potem izberete.
|p> £
Jewelbr
On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis.
Merchants & Miners Bank
CALUMET,	MICHIGAN
POSTELJ,
ki jo videte na sliki jc tako-imenovana "Simons" postelja. Narejena za posebno ceno v tej razprodaji. V tej razprodaji fctane postelj s "špringom", blazino in vsem samo	^
$17 M
Glavnica $200,000	Preostanek $200,000
Nedeljeni dobiček........$190,000.
GORDON K. CAMPBELL, predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
Stran 4.
AMERIKANSKI SLOVENEC	_" Četrtek', 11. aprila 1929.
IX. IZKAZ PRISPEVKOV ZA VSESLOV. KATOL. SHOD.
Društvo sv. Kristine št. 219, Cleveland, O. Darovale sledeče društvene članice:
Amalia M. Kraker ..........................................................$ l.Oft
Mary Cerček .....................................................................40
Iva Terškan ...................................................................... .25
Mary Straim .................................................................... 1.00
Gertrude Koples .............................................................. .50
Neimenovana .................................................................. .10
Ivana Gole ...................................................................... 1.00 (
Mary Urh .........................................................................25
Mary Tratar .....................................................................25
Antonija Janežič ............................................................ .25
Terezija Zdešar, nabiralka ............................................ -50
Mary Toleni, Willard, Wis............................................. 1.00
Dr. sv. Barbare št. 3 JSKJ........................................... 5.00
Cerkv. pevsko dr. sv. Jurija, So. Chicago, 111................. 5.00
Mr. John Lahajnar, Thomas, W. Va............................. 2.00
Skupaj tega tedna ....................................................$ 18.50
Zadnji izkaz ............,................................................ 506.00
■ Skupaj dosedaj ........................................................$524.50
Bog plačaj vsem darovalcem in Bog daj mnogo posne-malcev!	Leo Mladič, blagajnik.
oooocoooooooooooooooooooooo
SODBA IN SLIKA O KANADI.
•	Eston, Sask.
Dopis o Kanadi, ki tukaj sledi, je bil priobčen 18. julija 1928 v "Grazer Tagespost", Gradec, Austria. Spisal ga je nemško Mr. And. Pugl iz Moose Jaw, Sask., mesto 180 milj od Eston. Ker je bila Kanada pred par tedni obsojena kot dežela, v katero prihajati bi Slovencem ne svetovali, in ker je ta obsodba prišla od ljudi, ki Kanade še niso videli, j hočem ta dopis objaviti resnici na ljubo. Mr. Pugl piše: "Pred mano leži kup pisem od doma. Vsebujejo tisočera vprašanja vseh vrst in vnebovpijoče fantazije.-Domovina! Kako revna si vendar morala postati na veselju življenja in obstoja, da jih je toliko, ki hočejo svoje čevlje tvoje zemlje osnažiti, da dosežejo v tujini oni mir, katerega jim ti ne moreš dati! Draga, uboga domovina!
Nekaj pa je gotovo, draga domovina: Ko si bodo ti, ki hrepenijo po nedoglednih kanadskih gozdovih, enkrat ustanovili svoj nov dom, drugi pa, katere so privftbila sinja sas-katchewanska jezera, že pri-deljujejo tam svojo lastno pšenico . . ., potem jim postaneš ti zopet najdražji, tvoji gozdovi lepši in tvoja zemlja dražja
kot najbolja zemlja v tujini!
Meni je v resnici nemogoče odgovoriti na vsa ta vprašanja, — piše Mr. Pugl, — in mislim, da je najbolje, če Vam kot odgovor opišem, kar jaz vem in sem tukaj skusil.
Naseljevanje v Kanado, raste od dne do dne. Če človek opazuje prihajajoče vlake v Winnipeg, se mu zdi, da celi narodi prihajajo. Od januarja 1. 1928 pa do 1. aprila prišlo jih "je 13,000, večinoma iz j Nemškega. Vse te požere ne-obljudeni svet Manitobe, Sas-katchewana in Alberte. Kanada lahko vzame nekaj milijonov novih ljudi, pa zategadelj ne bo nastala preobljudenost in ne bodo drug drugemu na potu. Na Peace River, najbolji deželi na kontinentu, čaka 1 šestdeset milijonov akrov na obdelovanje. Predno sji more , uravnati svoj lasten dom;' je potreba, da človek dela najmanj eno leto pri dobrem far-. mar ju, da si pridobi potrebno i izurjenost. Obdelovanje je tu-
-	kaj veliko bolj enostavno in
-	priprosto kot doma. Par sto , akrov lahko vsak sam obdela.
-	(Z najnovejšo mašinerijo en • človek obdela sedaj lahko 320
-	akrov. — Op. prestavljalca.) i Kanadski farmarski dom obse-i ga najmanj 160 akrov. (Od i vlade se ne dobijo tako lahko
več domovi kot pred nekaj leti. Sedaj gre največji naval gor v Peace River, katerega hoče vlada le bolj za angleške naseljence rezervirati. Pa bo itak vsem odprt, ker od tam ni kaj pričakovati. Ker pa Kanada zelo želi farmarje iz Amerike, se jih je na tisoče naselilo tja in jih je precej prišlo iz i Amerike. * Farmarjev pride iz Amerike na leto okoli 12,000. Železnice imajo ogromno sveta v posesti in te ga prodajajo po $2.00 na aker, drugo pa v 32 letih. Toraj pogoji so izvan-redno dobri. Največje težave so daljava in pa voda. — Op. prestavljalca.)
Naseljenec, ki ima par sto dolarjev, si lahko uravna farmo takoj, to se pravi "najame' (rent). Po okoliščinah plača gospodarju eno tretjino ali pa polovico od letine. Če ni letine, ni plače. Navadno se najemnikom bolje godi kot pa gospodarjem. Za najem je tukaj na 1 tisoče farm vsako leto, ker jih ; toliko gre v pokoj na leto. Če ; je farmar delal do 50 let, mu ' ni treba dalje delati.
Drugo poglavje za novona-seljenca je domotožje. To pa
■	samo sprva. Sam je na samot-, ni farmi, proč od živahnega , življenja, katero je vžival do-
-	ma. Včasih po zimi ne vidi so-i seda po cele tedne — živina in
divjačina je vse življepje, kar
-	tedaj vidi. Zakon je za kanad-; skega farmarja pogoj živi j e-
■	nja. Farma, okoli katere se ne i slišijo otročji glasovi, je mrt-i va kot pokopališče. Zategadelj ) je pa tudi ljubezen med starši 5 in otroci v Kanadi izvanredna.
-	Vseskozi se otroci izborno ob-
-	našajo. Svoje otroke ima far-
-	mar za svoje prijatelje, same-
-	mu sebi enake. Še nisem slišal, j da bi se farmar čez svoj stan t pritoževal, pač pa čez slabo i letino, ali kako drugo nesrečo, i Kanada je le za tiste "Zlati i Zahod", ki so na težko delo i pripravljeni, se ne bojijo no-e učnega dela in imajo trdno vo-3 ljo, ki so se že doma morali s
-	težkočami bojevati. Kakor hi-
tro se je novonaseljenec priva- S dil še angleškemu jeziku, mu c je Kanada odprta. Človek je 1 prvo leto tukaj vajenec in mo- t ra vse vzeti kakor ravno pride, c On mora biti na to pripravljen, t da mu prvo leto prinese dosti razočaranja in bridkosti. Kanada pozna le eno in to je lov na dolar. In to je potreba, c ker kdor se ne smatra vztrajnega dosti, da bi mogel dolar c doseči, ne bo imel dosti koraj- j ve se neprilikam ustaviti. Am- c pak ni dežele na svetu, ki bi nudila človeku tako prilož- v nost do dobrega obstanka kot 7 je ta. Razrednega boja ali pa c tihotapnega podpiranja (pro- -težiranja) tukaj ne poznajo, delavec ravno tako lahko v najboljem hotelu južina kot x milijonar, bo ravno tako do- j bro postrežen. Kanada si želi , ljudi. Mesta in naselbine ra- j stejo kot gobe. Zrak diši po ] delu in napredku. Tukaj se povzdiguje orjaška država, ki ima ne samo moč in zmožnost v sebi, ampak tudi vse pogoje kedaj sosedinjo — Ameriko— nadkriljevati."	;
To je opis Kanade po Mr. A. Puglu, ki imenuje Kanado zlati zahod. Pristavim naj še, da sem dobil nekaj pisem, v katerih, so me obžalovali zavoljo , neizmerno slabe zime, ki je morala divjati tukaj. V resnici je ravnala z nami bolj nemilo za dva tedna. Pa mi je nismo , tako hudo občutili kot drugod, to bržkone zategadelj,ker smo zime bolj navajeni. Obenem je mraz suh in ne zadene kakor v Minne&oti.
Naseljenci se dosedaj niso pritožili proti Kanadi: same udomačiti se ne morejo takoj in to zavoljo jezika. Fant, 16 let star, ki ni znal drugo kot slovensko, mi je rekel, da v stari kraj nikdar ne več. Neki drugi, ki je ostal par dni tukaj pri meni in kateremu prav nič ni manjkalo doma, je rekel, da je Kanada najbolja dežela na svetu. On mi je tudi pravil, da misli v Edmonton, kjer je dalj časa bil, mora biti en tisoč
^-l^LIZJZZJ-*	^ALI^LILLI * 'IZ.*	*	^^^^^ " ITITlIII'lITIIIHIlIITH'ITTIIirTlllllTTTTTTTTfTTIHITI ITUTf IflUITIlMTri llflfTTIT TII11 flT' II IlfllMirTTIl TTTf TTTTTI lf TjJLlI
PRVIKRAT V CHICASK1H DOMOVIH.
da je trenutek preresen za prerekanje o besedah. Kako želite vi, da naj se izražamo ? Nam je popolnoma vseeno!"
Foch je kratko odvrnil:
"Na gospodih je, da povedo, česa žele."
"Znano vam je, gospod maršal, da smo tukaj na podlagi note predsednika Združenih držav. Z vašim dovoljenjem jo ' bom prečital."
Po teh besedah je grof položil na mizo pismo ameriškega drža\jnega sekretarja Lansinga in prečital oddelek, v katerem je bil označen maršal Foch kot polnomočni zastopnik zaveznikov za vodenje razgovorov o premirju.
Ko je grof končal s čita-njem, je pripomnil:
"Ako pravilno razumemo smisel tega pisma, potem lahko pričakujemo, da nam boste stavili vi pogoje ia premirje."
Maršal Foch je bil očividno pomirjen, ko je izrekel kot odgovor na to kratek medklic:
"J-e dobro!"
Nato je povzel besedo francoski general Weygand, ki je formuliral 18 pogojev za dovolitev premirja. Rok za pre-, mislek je bil določen na 72 ur. Odgovor Nemcev je mogel biti samo pritrditev ali zavrnitev. V zvezi s tem je bil tudi odbit nemški predlog, da se takoj ustavijo sovražnosti na obeh straneh fronte.
Nemški odposlanci so odšli in se vrnili četrti dan tik pred potekom 72-urnega roka. Sprejel jih je general Weygand, ki je bil od zaveznikov pooblaščen, da se sporazume z Nemci o vojaških podrobnostih izvedbe premirja. Nemški delegati so skušali še v zadnjem hipu omiliti pogoje, Weygand je vztrajal na njih in razgovori so se začeli zavlačevati. Tu pa je zopet nastopil maršal Foch in presekal pogajanja:
"Ali še niste gotovi: Ako ne boste dokončali v četrt ure, potem pridem zopet jaz in v tem slučaju vam garantirani, da bomo gotovi v petih minutah."
In premirje je bilo podpisano v par minutah. (Po Erzber-gerjevih rrtemoarih.)
-o-
PETNAJST MINUT V SMRTNEM STRAHU.
Nenavadno in nič kaj prijetno avanturo so doživeli te dni potniki nekega vagona III. razreda, ki je vozil z brvovla-kom na progi Pariz-Bordeaux. Pred Perrigeyem je vagon nenadoma počil v vsej svoji dolžini. Smrtno prestrašeni potniki se niso upali potegniti za zasilno zavoro, ker so- se bali, da ne bi vagona zmečkalo, če bi se vlak prehitro ustavil. O-prijeli so se klopi in pričakovali vsak hip, da se voz popolnoma sesuje in- jih kolesa naslednjih vagonov raztržejo. Po neskončno dolgih 15 minutah se je vlak vendarle ustavil in potniki so poskakali iz nevarnega voza.
I
r	(mali prenosni stroški za plačevanje
(••	na obroke.)
ž^^^^k^pVM To peč lahko kupite na zeio W	uJ lahke obroke. Odpošljite še
danes kupon.
Prvikrat je čikaškim lastnikom domov na ponudbo automatična postrežba s toplo vodo po ceni, ki je prilagodena celo najbolj- zmernim dohodkom. Zdaj lahko to udobnost uživate v svojem domu — resnična topla voda, samb da obrnete pipo. Peč deluje AUTOMATIČNO, se'sama odpre in zapre — ima neprestano v zalogi toplo vodo na vrhu. Na vsak način pridite k nam, ali pa pošljite kupon. NE BOSTE SPREJELI NIKAKIH OBVEZNOSTI.
Vse naše peči za gretje vode imajo laboratorijski znak oddobrenja ameriške plinske zveze in so od-dobreni po naših lastnih delavnicah za trajnost in zadovoljivost. Še danes pošljite kupon.
The PeopSes Gas Light and Coke Company
122 South Michigan Avenue
in 15 razstavnih prostorov v raznih soseščinah. Telefon Wabash 6000 — Water Heat Department
(Poglejte v tele), knjigo ali na račun za plin za razstavljalni prostor v soseščini.)
IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^	.......
| The Peoples Gas Light and Coke Co. (Chicago Gas | H 122 So. Michigan Ave., Chicago Users Only) I | Gentlemen: Without obligating' me iu any way I gj please have representative call in regard to giving 115 1 1 information as to automatic hoi .water service. / 1
1 Name .......................................................................... 1
!§ Address ......................................'..................................,..... M
Naročniki, vsi na volišče! kandidatov (in j) za katoliški Pokažite, da cenite delo naših tisk.
NA PRODAJ
pohištvo in peči po nizi i ceni Oglasite se na 1951 W. 22d Place, 2. nadstr., Chicago.
POZOR!
Chikažani lahko plačajo plin, elektriko in takso za vodo v
URADU AM. SLOVENEC
Četrtek, 11. aprila 1929.	AMERIKANSKI SLOVENEC	Stran
s	e
H Iz življenja in sveta,	M
(fjip mwmmwmwwmwwmmmwmmmmmmwmwmmwmmmmwmm	fcl^
®
MARŠAL FOCH IN SKLEP PREMIERJA.
V 100 urah je umrla v prvih novemberskih dneh 1. 1918. med poslednjimi topovskimi streli svetovna vojna. Nemški polnomočni delegati so se odpravljali dne 7. novembra iz nemškega velikega stana v Spaa proti francoski meji, da bi zaprosili sovražnika za premirje. General - feldmaršal Hindenburg jih je še tik pred odhodom sprejel in jim naročil : "Potujte z Bogom in poskusite izbiti najboljše za našo domovino."
Avtomobili z odposlanci so bili odhiteli. Zvečer so se že nahajali na bojnem polju. Komisijo sta vodila državni tajnik Matija Erzberger in grof Oberndorff. Njima ' sta bila prideljena kot vojaški strokovnjak general v. Winterfeldt, za mornarico pa kapetan von Vanselov. S komisijo se je peljal prav do bojne črte tudi neki nemški častnik. Pri La Ca-pellu je prisedel še neki trobentač, ki je od časa do časa zatrobil preko mirujočega bojišča in mahal z belo zastavo. Polagoma so drčali preko bojnega polja avtomobili. Na cesti je že čakal kraj odstranjenega "španskega jezdeca" francoski častnik v spremstvu trobentača. Stopila sta na prvi avtomobil in vožja se je nadaljevala med francoskimi četami .Od časa do časa je bilo čuti vzklik kakega francoskega vojaka:
"To je mir!"
Nekateri pa so tudi vstali iz . jarkov in se vpraševali polni 1 dvoma:	1
"Kaj vendar to pomenja?"
Dolga je bila pot in vožnja je trajala že pozno v noč, ko so vstopili nemški delegati na nekem razstreljenem kolodvoru v poseben vlak. Okna vagona so bila zagrnjena tekom cele vožnje,ki vse je končala ob zori, ko se je nenadoma ustavil vlak na nekem slepem tiru.
"Bilo je sredi gozda v neposredni bližini Compiegna. Na nasprotnem tiru je stal posebni vlak s salonskim vozom maršala Focha. V ta voz je bila pozvana nemška delegacija.
Sredi konferenčnega oddelka salonskega voza je stala velika revna miza. Okrog nje vrsta stolov. Na njej pa pole belega papirja in šop svinčnikov. 1 Nemški delegati so čakali sa- 1 mo par trenutkov in že je vsto- 1 pil maršal Foch v spremstvu ' angleškega admirala Sira Ros- ^ selyna Wemyssa in šefa fran- 1 coškega generalnega štaba ge- ; nerala Weyganda. Predstav- ' ljanje je bilo kratko in hladno : z rezerviranimi pokloni. Na- 1 sprotniki so si sedli takoj drug ' drugemu nasproti. Razgovore 1 je otvoril generalisimus Foch, ki je dejal ledeno mirno in na videz povsem mimogrede tol- ' maču :
"Vprašajte gospode, kaj že- 1 le!"
"Prišli smo, da izvemo predloge zaveznikov za premirje na suhem, na morju in v zraku."
Med zavezniško delegacijo je nastalo živahno gibanje, ko je izrekel Erzberger .besedo "predlog". Zopet je odvrnil maršal Foch, ki je naročil tolmaču :
"Povejte gospodom, da jim jaz ne bom stavljal predlogov !"
Med govorjenjem teh besed je polagoma vstajal izza mize, kakor da namerava prekiniti razgovore in zapustiti isesta-nek. Situacijo je rešil nemški odposlanec grof Oberndorff, ki se je obrnil naravnost proti maršalu in ga nagovoril francoski :
"Gospod maršal, zdi se mi,
POUK 0 TEM IN ONEM,
(Nadaljevanje z 3. str.) aprila 1928, je izvzel Indijance, rojene v Kanadi, iz učinkov priseljeniškega zakona od 1. 1924. S tem je bila priznana starodavna pravica Rdečekož-cev, da smejo svobodno prestopiti meje severo-ameriške-ga kontinenta, ki je bil nekdaj njihov.
Za družine tujerodcev. Dne
29. maja 1928 je bil vzakonjen prevažen načrt — Copeland-Jenkins bili — v korist združitvi družin. Po tem zakonu je bila možu Amerikanke podeljena pravica do izvenkvotne-,ga prihoda, ako se je poroka izvršila pred 1. junija 1928. Isto pravico je dobila Ameri-kanka, ki je zgubila državljansko pravico vsled poroke pred 22. septembra 1922, ako ni več poročena. Nadalje tudi otroci ameriških državljanov v! starosti med 18. in 21. letom ■so dobili izvenkvotno pravico. Povrh tega je ta zakon spremenil določbe glede prednostne kvote. Prvi del kvote ostane reserviran za starše ameriških državljanov, soproge Ameri-kank, poročenih po 1. juniju 1928 in za izurjene poljedelce (ako kvota- znaša čez 300). Druga polovica kvote (in še zraven kar bi preostalo od prve polovice) pa je pridržana za žene in neporočene otroke pod 21. letom tukaj nastanjenih inozemcev, ki so bili zakonito za stalno pripuščeni v Zd. Države.
Za dežele, ki imajo majhno kvoto, ta sprememba določb o prednostni kvoti dejanski pomenja, da je vsa kvota na razpolago le za žene, otroke in starše tujerodcev, ki so že tukaj. Le oni, ki se morejo kvalificirati kot izurjeni poljedelci, imajo poleg njih še nado, da morejo priti na vrsto, toda le tedaj, ako kvota znaša čez 300 na leto. Bratje, sestre, bratranci itd. ali drugi inozemci brez sorodnikov nimajo v mnogih slučajih nade do prihoda in tako je bilo "seme novega prišel j eništva "odloženo, v mnogih slučajih skoraj za vso preračunljivo bodočnost. Ta nova postava je marsikje prinesla veliko odpomoč. Ali čakalna lista vpravičenih sorodnikov—žen, otrok in staršev— je še vedno izredno velika v nekaterih deželah, zlasti na I
Grškem, v Italiji, Poljskem, Siriji in Turčiji. Kvote drugih dežel pa so take, da ti sorodniki utegnejo priti v clogledni dobi.
Istega dne (29. maja 1928) je Kongres sprejel zakon za večje plače priseljeniških nadzornikov.
Spremembe v naturalizacij-skem zakonu. — Nov deporta-cijski zakon. Prihodnje tri postave so bile vzakonjene koncem minolega zasedanja Kon-j gresa.
Takozvani "Act of March 2J 1929" dovoljuje registracijo in i dosledno izdajo spričevala o I prihodu vsem inozemcem, ki so prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, ali
0	prihodu katerih ni zapisa. Z drugimi besedami ta novi zakon omogočuje vsem onim, i ki so na katerikoli način prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, da morejo legalizirati svoje bivanje in postati ameriški državljani. Istočasno novi zakon prepoveduje izdajo "prvega papirja" onim, ki so prišli začasno, in zviša pristojbino za naturalizacijo od skupnega zneska $5 na $20.
Dva druga načrta sta bila vzakonjena ravno zadnjega dne Kongresa, 4. marca 1929.
Eden izmed teh (Sabath Act) vpravičuje veljavnost nekaterih "prvih papirjev", ki so se do sedaj smatrali neveljavnimi, ako je prosilec napačno navedel ime vlade ali vladarja, kateremu se hoče odreči. Po tem zakonu kandidat za državljanstvo ne bo ničesar izjavil glede starega podaništva, dokler ne zaprosi za drugi papir. V prvem papirju bo' le splošna izjava, da se namerava odreči zvestobi napram svoji inozemski vladi (brez posebne navedbe).
Amendment k temu zakonu, dodan v Senatu in potem sprejet v House, zopet obnavlja pravico inozemcev ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne, do posebnega kratkega in olajšanega postopanja za naturalizacijo. Našlo se je namreč, da je še mnogo veteranov, ki bi se radi poslu-žili te pravice.
Drugi zakon, ki je bil odobren dne 4. marca 1929, je nova določba o deportaciji, ki stopi v veljavo dne 4. maja 1929. Od tedaj vsak inozemec,
1	ki je bil kedaj deportiran od
Združenih Držav, bo za vedno izključen iz Združenih Držav. Ako pa poskuša priti nazaj, bo kriv prestopka in podvržen kazni od ne več kot dve leti zapora ali globe od ne več kot $1000. Ako taka oseba, ki je bila nekdaj deportirana, se povrne kot mornar na kakem brodu, se mu ne bo dala pravica, da bi se izkrcal kot drugi mornarji.
Večje kazni so določene tudi za inozemce, ki bodo v bodočnosti prišli v Združene Države nezakonito, bodisi brez priseljeniškega pregleda ali s pomočjo krivih navedb. Prej je kazen bila le deportacija. Od sedaj pa bodo podvrženi tudi kazni od ne več kot leto dni ali globe od ne več kot $1000.
-o-
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Rusijo nepripravljeno. Še za časa rusko - japonske vojne, ko je general Kuropatkin priporočal Rusiji "potrpežljivost', so se vse oči obračale na Nikolaja Nikolajeviča, ki je bil popularen po vsem obsežnem carstvu. Ni slovela samo njegova mogočna, visoka postava z orlovskim obrazom, znane so bile vsem prebivalcem tudi njegove visoke umne sposobnosti in njegova vztrajna, odločna volja. Zato smo si vsi oddahnili ob vesti, da je bil za vrhovnega poveljnika vseh vojnih sil v svetovni vojni imenovan Nikolaj Nikolajevič.
In res se je v vojnem času izkazal s svojo visoko nadarjenostjo za vojskovodjo s svojim odličnim znanjem; ni doumel zgolj tega, "kar je treba storiti," marveč, "kar morejo storiti potomci suvorovskih ju-nakov-velikanov".
Vsa Rusija mu je zaupala; tudi krogi, ki so bili nasprotni vladajočemu režimu, so polagali vanj večje nade nego \ druge. Smelo lahko trdimo, da v Rusiji ni bilo popularnejšeg? človeka.od njega; ta sloves n t bledel niti v časih komune.
Ko je v državljanski vojn: prodirala vojska generala De njikina v notranjost Rusije, si ljudje vpraševali vojake:
"Ali je z vami veliki knes Nikolaj Nikolajevič?"
Hoteli so videti, pozdravit njega, ki so mu najbolj za
upali.
V emigraciji so ga Rusi soglasno izvolili za "Narodnega vodjo", ki naj bi vodil boj zo-< per sedanje strahovalce ruskega ljudstva. Zopet so bile vse oči nesrečnih brezdomovincev tavajočih po svetu, hrepenečih po materi Rusiji, uprte same vanj.
A preden so se mogle izpolniti nadeje, ga je pobrala smrt.
2eleč ruskim pribežnikom' vse dobro k lanskemu prazniku Kristusovega rojstva (božiča), je težko bolni veliki knez zapisal pomenljive besede:
"Prosim Gospoda, da bi u-gledal našo očetnjavo svobodno in da bi v nji zmagala vera in zavladalo carstvo miru, ljubezni in reda."
To so bile besede nekdanjega vrhovnega poveljnika ruskih vojsk, s to vero je zapustil življenje veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
ELEKTROLA, NOVO GODALO NA ETERSKE VALOVE.
Ruski inženjer Bronstein je izumil novo godalo na eterske valove, ki se razlikuje po u-vedbi generatorja nizkih frekvenčnih valov od Teremino-vega "Termenovoxa". Dal mu je ime "Elektrola". Z eno samo žarnico opremljeno proizvaja isto tako močne zvoke kakor kakšen "Termenovox" s štirimi žarnicami. Poleg tega je novo godalo bolj preproste konstrukcije, ga je lažje igrati, ima lepšo zvočno barvo in obsega štiri oktave. Stalo bo kvečjemu 10 rubljev in bo že v tem pogledu prednjačilo pred Tereminovim godalom. -o-
Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-
1roče!
i
j	-o--
Prijatelj, ali si že posegel v kontest lista "Am. Slovenec"?
♦rrfOfttiC
-■< - i / ČJI.,^5^ /S/ ° Se	0Za"o v ,2a ce«0 i
/	J
/ V,; ,	t ■ i XT'" * S ,	iO	B
/	iS I
v. -	s m
I
---W J-** Street *
Stran i.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 11. aprila 1929.
fpna božjih cvetk
PREVEL J. V.
A takoj nato bi bila to odločitev rada zopet preklicala.
Kaplan, ki je bil poslal pisemce, je kmalu vstopil. Silno razburjena mu je stopila Nora naproti. On ji je ponudil roko ter jo resno in prijazno, sočutno pogledal v oči.
Gorko so ji zaživeli spomini na prvo otroško dobo, ki so se nanašali nanj. Oblile so jo • vroče solze: ".V takem položaju ste me zopet našli," je zaklicala bolestno, "jahačico. . . cirkuško jahačico!" Vrgla se je na mali naslanjač ter si ihte zakrila obraz.
"Zahvaljen bodi Bog za te solze," je rekel kaplan in rahlo položil roko na njeno glavo; "ah, včeraj sem se bal, da si se že sprijaznila s tem poklicem."
"O, ko bi se le bila!" je trpko zaklicala Nora. Bi vsaj ne bila to več žrtev zame! Ko bi le mogla pozabiti vse, prav vse, do zadnje misli, kar je bilo. . . saj imam morda vendar-lft dovolj, da lahko postanem srečna: bogastvo, občudovanje, lepoto, kakor pravijo ljudje. . . vse, kar sladi življenje. Zakaj se oklepam starih misli, ki bi jih tako rada pozabila ? In zdaj ste prišli ,še vi, da mi znova obudide boj! Hotela sem vas prositi, da nikar ne pridite, da me nikar ne vznemirjate. . zakaj nisem storila tega! Pustite me, naj grem po poti, ki je ni mogoče več izpremeni-ti; potem bom morda bolj srečna. . . O, zakaj ste prišli!"
Govorila je v silnem razburjenju, hitro, trpko in trdo.
"Zakaj sem prišel ? Da zadostim obljubi ki sem jo bil dal vaši umirajoči materi, da o-stanem otroku, če mogoče, prijatelj in svetovalec. Da bi bil dal Bog, da bi. vam bil smel . svetovati v tistem trenutku, ki vas je prive- I del do tega koraka, ki tako zelo onesreča vas in druge."
"Druge ne," ga je rezko prekinila Nora. "Radi in hitro so se navadili, da zdaj zaničujejo in pozabljajo, kar se jim zdi zaničljive-ga."
"Nihče ne more vedeti, kaj trpi drugi," je mirno rekel duhovnik. "Morda so se motili o vas, kakor se vi motite o njih ; morda je moralo vse to tako priti, da vas bo po drugi poti pripeljalo do cilja."
"Zdaj nikdar več do cilja!" je vzkliknila žalostno.
"Ne do tega, ki ga želi človek, pač pa do kakega drugega, k kateremu nas lahko vodijo vsa pota. . . in pota, ki jih začenjamo z žrtvijo, kakor ste jo vidno darovali vi, so vendar pota, po katerih nas vodi Bog."
"Ali menite, da ta pot, po kateri sem morala kreniti zdaj jaz, tako~'približuje temu cilju ?" je vprašala skoraj zasmehljivo. / "Nobenega stanu ni, ki bi ga ne moglivpo-,svetiti," je mirno rekel kaplan. "Čim več je izkušnjav.-terri častnejša je zmaga."
"Ali mislite, da je tako lahko premagovati izkušnjave?" ga je jezno zavrnila. "Poglejte tu!" in brezobzirno je pomedla skupaj vence in šopke, ki so še od sinoči ležali na mizi. "Poglejte tu." in razmetala je mala pisemca, ki so ležala pred njo, dišeči kosi papirja, ki so že s svojo zunanjostjo izdajali lahkomiselnost. "Ali mislite, da navsezadnje to nič ne gane? Da se ne prikrade človeku v misli, da se ne prilaska srcu, če polagoma o-paja in omamlja? Ali menite, da nam pohvalni vzkliki zastonj udarjajo na ušesa in da mu moremo vedno kazati hladno čelo,
zlasti, če človek ne more računati na nobeno drugo srečo več ?. . . Od kar je zlomljeno zadnje sidro, od kar vem, da me zaničuje, od tedaj mi vpije srce po nadomestilu, od tedaj hoče okusiti vsaj to, kar nudi še ?vet. O, jaz 'čutim, da bom pri tem propadla! Prav nič nisem drugačna kot druge: ljubila in uživala bom življenje, kot tisoč boljših pred menoj in jih bo tisoč za menoj!"
Kaplan se ni več menil za njene trpke besede. Z bistrim človeškim razumom je povzel iz njih le eno da ne sme povsem odbiti težko ranjene duše.
"Človeška ljubezen je vedno slabo sidro," je rekel. "Toda odkod veste, da vas on zaničuje?"
Nora je še bolj zardela. Hotela je nekaj povedati, pa ji ni hotelo z jezika. Šla je k oknu in naslonila vroče čelo na ■ hladno steklo.
"Ali ste culi kaj o njem ?" je zopet vprašal kaplan.
"Pred nekaj tedni sem potovala z brzovla-kom iz Pariza ob Renu navzgor. Z menoj je sedel v predelku neki gospod. . . ki me ni več poznal," je rekla hripavo.
Kaplan je ostrmel. "Z njim ste se peljali?" Nora je tiho prikimala, vsi udje s6 ji zadi-getali ob tem spominu.
Zdaj si je kaplan znal pojasniti povratek Kurtove bolezni. Bi bilo li pametno, povedati ji, kako zelo ga je bilo razburilo to svidenje? Oživiti ji zopet iskro upanja v srcu ? Toda nad vsako modrostjo je resnica in dobrota., ki noče zamolčati, kar more goditi srcu, ki ne odreče tolažbe in prinese utehe težko ranjeni duši. Duhovnikov čisti razum je ubral to pot.
"Grof Degenthal," je dejal, "je po svojem potovanju hudo obolel. Jaz grem k njemu; ni mu bilo namreč mogoče zapustiti posestva svoje sestrične."
Nora je urno okrenila glavo. "Hudo obolel ?" je rekla brez sape.
"Povrnila se mu je njegova dolga bolezen. Zdravnik ji išče vzroka v živčnem razburjenju, ki ga zastonj skušajo razjasniti."
"Povrnila!" je ponovila Nora. "O kakšni bolezni govorite.?"
"Kaj ne veste ničesar o tem ?" Nora je odkimala. "Ničesar nisem vedel razen, da je pri poslaništvu v Carigradu." •
"Zatorej poslušajte, da boste videli, če je res tako lahko prenašal. Pred dvemi leti ga je ona vest, ki ga je zadela popolnoma nepripravljenega, vrgla na bolniško posteljo," je poročal kaplan in pripovedoval potem mirno in jasno vse, kar je vedel o Kurtu.
Mitvaškobleda ga je poslušala Nora. "Moj Bog!" je rekla počasi. "Bolan in hirav vsa leta!"
Bolan in hirav vsled nje, radi nje! V svojem neizmernem trpljenju je mislila vedno le na lastno bolest, niti en trenutek si ni kda.i predstavljala, da tudi on trpi! In zdaj ? Njegova nežnejša narava je še tež h prenesla ta udarec nego njena — on, ki ga je bila v srcu skoro zasovražila radi njegove hladne brezbrižnosti, glej, je tako trpel, da mu je strlo dušo in telo! Skoraj krivično se ji je zdelo, da je ona v polni sili svoje mladosti in zdravja.
"Moj Bog," je začela znova, "to je vendar strašno. . . tega si nisem nikoli predstavljala."
(Dalje prih.)
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
deJo, postrežbo in nizko ceno dobite prš nas!
Pišite nam do cene predno oddate naro« ilo drugam I
J?
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spaaajoča dela. Zlasti st pnporočamo slavnim društvam 7.1 tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo us slovenščine na angleško in obratno Nobeno naroč/lo preveliko nobena premalo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILi»
3R
\/A
CESTNI TLAK IZ GUMIJA |
V svrho, da bi se ropot po ! velikomestnih ulicah kar mogoče odpravil, se vršijo že dalj časa poskusi z uporabo kavčuka za tlakovanje ulic. Po načrtu polkovnika Chapmana so bile v Londonu razne ulice tlakovane s kavčukom. Priznan
je uspeh. Ali kavčuk se razmeroma hitro obrabi in zato iščejo sredstva, da bi se vzdržal dolgo časa. Tako tlakovane u-lice so gladke, pa niso spolzke, trde, pa pri tem elastične, ne delajo prahu, se dajo očistiti lepo in ropota na njih ni nobenega.
JE ZADOVOLJEN KER
JE PISAL PO VZOREC
'"Pronašel sem, da mi je Trinerjevo grenko vino uredilo želodcc, in se sploh počutim mnogo boljše. Sem zelo zadovoljen, da sem pisal po vzorec ter se tako seznanil z tem zdravilom." Z odkritosrčnimi voščili.

ostajam. Vaš udani,, R. T. Quinellen, 515 K. Cabot St., Philadelphia,
Pa.
Glavobol izgine hitro
<JOO<KKK)0-0-0-0<KKKK>0 O OOOOOOOO OO OOOOOOOOO O-OOO t>
PISANO POLJE
>000000000000 ^ j fy] Trunk 000000000000
^V^w^Wi^W«-j
Nobeno mazanje boleče glave, ali vdihovanja skozi nos, ne odpravi glavobola ako je drobovje zabasa-no in v neredu.
Trinerjevo grenko vino, to znamenito odvajalno sredstvo, odpravi glavobol in onemogoča, da se isti povrne* ker odpravi vzrok za to. Oslabeli želodec se ojača in uredi z proizvanjanjgm želodčnega soka.
TKINERS

Strupene snovi, ki se nabirajo v želode;:, so odpravljene, plini želodca izginejo in tako postane glava hitro očiščena vseh bolečin. Nobeno drugo sredstvo proti prebavi ali glavobolu ni tako prijetno za jemati, kakor je ta znamenita sestavina kalifornijskega vina, casca-re in drugih zdravilnih zelišč. Kupite še danes eno steklenico. $1.25 pri vseh lekarnarjih.
Steklenica na poskušnjo
BREZPLAČNO
Pišite na Jos. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. za brezplač. vzorec]
Ime ..........................................
.Vaslov ....................................
Mesto ...................... Drž.........
PAUCZEV PGGREBNISKI DOM
Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta in okrajev v našo mrtvašnico. — Naše pogrebne cene za pokope, so najnižje, ki mogoče. — Naši automobili so na razpolago za vse slučaje. — Telefonska služba dan in noč. — Obrnite se v vseh zadevah na nas!
FRANK E. PALACZ,	LOUIS J. ŽEFRAN,
Registrovani embalmer.	Registrovani embalmer.
1916 West 22nd Street	Chicago, Illinois.
Telefones: Canal 1267. — Residence: Rockwell 48S2 in 8740.
Ckupna potovanja v ^tari kraj
Za one, ki so na pomlad namenjeni v stari kraj, bodisi na obisk ali za stalno, je prišel čas, da prično s pripravami za odhod. Pred vsem se je treba odločiti za parnik in čas odhoda in potem za druge zadeve. Ker so kabine v tem času zlasti na dobrih parni-kih razprodane, je treba prostor rezervirati zelo zgodaj. )Da se bodo vedeli naši potniki tozadevno ravnati, navajamo tukaj svoja skupna potovanja za april, maj, junij in julij:
20. APRILA
NA NAJNOVEJŠEM, NAJHITREJŠEM in največjem parniku Francoske linije. — ILE DE FRANCE. Potniki gredo na parnik že na 19. zvečer. V domovino bodo dospeli ravno za 1. maj in bodo tako uživali vso krasoto tega najlepšega meseca. Pišite po vsa nadaljna pojasnila glede prostorov, potnih listov, povratnih dovoljenj (Permitov) itd.
4. MAJA —/NA TRST — NA NOVEM IN VELIKEM brzoparniku VULCANIA, ki rabi samo 12 dni od New Yorka do Trsta. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v snažnih in zračnih kabinah. Ta linija je najcenejša in primerna zlasti za velike družine. Priporočljiva je tudi za one, ki so radi dalje časa na morju, kajti nudi se jim najzanimivejša vožnja.
1. JUNIJA — ZOPET NA SLAVNEM ILE DE FRANCE. •y^1' V'	„ ki je zaradi svojih izrednih
\	f. ' e	" ugodnosti zaslovel pri prek.
■M-.-.W-WuJlbid'x-^**,^ oceanskih potnikih. To potovanje bo glavno skupno potovanje in zanj je ie se-.. „ '	■	daj Priglašenih precej pot-
nikov. Ker bo na tem potovanju prostora primanjkovalo, je v interesu vsakogar, da ne odlaša s prijavo. Na to potovanje so se posebej vabljeni dobri pevci in godci, — toda več o tem ob prvi priliki. Spremljevalec bo šel s potniki prav do Ljubljane. Pišite po podrobnosti.
22. JU NI J A - NA MAJESTIC-U, ki je največji parnik na svetu, m k. pripada White Star liniji. To potovanje je namenjeno zlasti za stariše s šolskimi otroci. Otroci bodo imeli po-
, M '"!5'3?;.50 Vabljeni' da se	Potnike bo
spremljal Mr. Jos. Mihehch iz Clevelanda prav do Ljubljane in Zagreba. Pišite p0 tozadeven tiskan letak.
ZADNJE POLETNO skupno potovanje -~V*	in to zopet na neprekoslji-
jLr~ vem ILE DE FRANCE, htftifltox To potovanje je namenjeno J za vse one potnike, ki se "'	zgodnejših skupnih poto-
1 • x • ~~ '	vanj niso mogli udeležiti,
oziroma, k. nočejo potovati ob višku potovalne sezone.
PRIBOMBA: Ne pozabite, da mi zastopamo vse glavne preko-oceanske lmije in da Vam lahko postrežemo z drugimi lini. jami in drugimi pacniki in ob drugem času.
Potovat potom naše banke se pravi potovati v udobnosti in zadovoljnosti.
} Za vsa nadaljna pojasnila pišite na
Prudential Bank
(ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 W. 42nd Street,	New York, N. Y.
6. JULIJA
Ali res postransko?
G. Molek pravi napram G Gardenu: "Smatram, da br. Garden zagovarja najmoder :iejši socializem, vsled česar ie bo med nama načelne razlite." Mogoče. Kdor je čital iolekova izvajanja in nazira-\ja g. Gardena, se ne more znebiti vtisa, da sta si v prak-ič':em pojmovanju socializma diametralno nasprotna, in se razločujeta ko noč in dan. Ali je to postransko, naj se sama med seboj pomenita.
G. Garden je omenil, »da je ■baje dr. Ryan v konfliktu s 'papežem. Kaj je na tem, za enkrat ne spada sem. G. Molek pravi, "da je to postransko". Piše pa dalje: "Br. Garden naj bo prepričan, da spolne bo dolgo trajal, . če je v Ryanu več socialista kot katoliškega moralista, ker bo v tem slučaju vržen iz cerkve — in tedaj jaz prekličem vse, kar sem pisal o njem . . ."
Zopet isti pojav. Stvar, razlogi, pojmovanje, naziranje . .. vse to ni nič. dokler je v tem slučaju dr. Rvan katoličan, če napravi nasproti cerkvi afront, je vse O. K., vse v redu, se vse prekliče, kvek se izpremeni \ svetnika, to je glavno, nikakor ne postransko, postransko je, kar bi imelo biti glavno, in to so razlogi, pravilnost nazira-nja in pojmovanja socialnih vprašanj.
Dobro je, da z g. Gardenom še drugi — socialisti malo drugače mislijo, in je g. Molek precej osamljen in le v vrsti tistih "socialistov", katerim je hrustanje farjev — Pfaffen-fress-erei — glavno in vse.
Bela vrana.
Samomorov med amorikan-skimi Slovenci je toliko, da je joj. Nekaj izrednega je bilo, ko se ie o takem slučaju poročalo le o golem dejstvu. Gotovo igrajo pri takih žalostnih dogodkih pogostoma gospodarske razmere zelo- važne vlogo, a misliti, da bi bil posameznik le kaka lutka v rokah lakih razmer, je nesmiselno, saj veli pregovor: "Vsak jt svoje sreče kovač." Pravilna sodba je seve nekje drugje. * -t *
Ilustracija.
Na svojem mestu pridem na zadevo, kjer sem zapisal o nekem anonimnem pisaču malo bolj "po poti", kakor pravimo. G. Molek je visoko poskočil in me vrgel v najbolj zakotno beznico. Človek bi sodil, I da je on sam pravcati svetnik brez hibe in pege. He, he.
V Prosveti št. 60 pa se "svetijo" sledeče Molekove besede: "Hoover je zasedel Cool-idgevo mesto. Formalen dogodek. Milijoni se še zmenili tršo. Ljudje sprejemajo take do-
bavil s tem, se je lahko preveril o neuspehu. Izvor življenja je še vedno, da se izrazim z besedami profesorja Celakov-skega, "največji misterij pri-rode'."
Pred časom je pri razpravi o evoluciji z g. Molekom zadeva nanesla tudi na to točko. G. Molek sicer ni trdil, da se je morda 011 bavil z "ustvarjenjem" žive materije, a "največji misterij prirode" vsaj njemu ne dela nobene preglavice, kakor se je nekako izrazil. To-raj bi bil uspeh skoroda zagotovljen. Pa bo treba čakati na ta — uspeh še najmanj tako dolgo, kakor na dobo najmodernejšega socializma, kjer bo — sijajno. Oderwas.
- :<; :Jt *
Nekdo piše nekaj o deželi Nepal v Severni Indiji. Pravi, da je Evropejcem zabranjen vstop na nepalsko ozemlje, in da tako politiko vzdržujeta dva važna razloga: strah pred evropejsko gospodarsko .ekspanzijo, ki bi pomenila politično in gmotno zasužnjenje svobodoljubnega gorskega naroda, in v nemali meri strah pred krščanstvom, ki bi zasužnjilo njegovega duha . . ." Obenem pa piše isti pisatelj o Nepalcih ali Gurkhih, da so "na raznih evropejskih bojiščih pokazali, kako divji in krvoločni znajo biti". Malo krščanske omike bi jim toraj prav nič ne škodovalo, ako pa imajo pred krščanstvom strah, "da ne zasužnji njih duha", naj pa ostanejo pri svoji divjo-sti.
Sicer je pa le pisatelj ves poln strahu pred krščanskim zasužnjenjem duha, ker pač o krščanstvu ali nima pojma, ali pa mu zelo mrzi. Eh, eh . . . zasužnjenje.
-o-
ŠIROM JUGOSLAVIJE.
Na smrt obsojen razbojnik.
Te dni je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Šibeniku na smrt na vešalih dalmatinski razbojnik Šime Rnjak, ki je bil obtožen zahrbtnega roparskega umora, poskusa roparskega umora, šestih zločinov razbojništva, šestih javnih na-silstev, enega zločina tatvine 11 desetih prestopkov radi nošenja orožniške uniforme. Preden je orožnik odvedel obsojenca iz porotne dvorane, je I a grdo ozmerjal vse porotnike.
-o—
Skrivnostna smrt neznanke.
Prebivalci vasi Jezero, občine Pod peč na Ižanskem, so v nedeljo dopoldne, 17. marca, našli v seniku posestnika Franceta Lipovca iz Jezera že napel razpadlo truplo neznane ženske. Senik stoji dva kilometra daleč od vasi blizu
godke, kakor na primer <lr;sko ali spomladansko vreme: pride, malo sitno, pa bo že šlo..."
Dobro, da se n. pr. ameri kanaka legija dosti ne zmeni kaj se piše v kakem slovenskem listu. Nastopa g. Molek kot "arbiter elegantium", in piše, da se roka nehote pomakne k — nosu, in piše tako o predsednikovi inavguraciji.
Isti "fini" pisatelj piše o moli opravičeno sarkastični 0-pombi: "G. Trunk bi bil vsekakor boljši bartender v co\v-boyskem "speakeasy", kakor pa . . ." Kje utegne biti "šajn" takega — svetnika?
>11 * Ht
Neuspeh.
Prof. dr. Nemec-Ignotus je j napisal članek: "Ali bo mogoče izdelovati umetna bitja?" Članek priobčuje Prosveta. Na koncu se čita: "Značilno je, da se dosihmal ni še nihče res-|no lotil "ustvarjenja" umetne žive materije. I11 če se je kdo
Ljubljanice.
Velik požar v Golubovcu.
V črnogorskem selu Geni bovcu je izbruhnil požar, ki je povzročil mnogo škode zlasti posestniku Vuletiču. Vnela se je plast sena, plamen pa je zaje! tudi hišo in gospodarska poslopja. Zgorelo je 18 volov in krav ter nad 80 ovac.
Širite amer. slovenecj
PREVOZ - DRVA - koln
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr si in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
20)8 W 21*1 Place, Chi. «Ko, 111