- -i -V' Za inozemstvo celo leto $7.00 l&a TELEFON: OORTLAKDT 2876 list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. 1 Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. JEntered u Second Olaas Matter, September 21, 1903, at the PoetOfffce at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CORTLAND T 287« NO. 113. — ŠTEV. 113. HEW YORK, MONDAY, MAY 14, 1938 — PONDELJEK, 14. MAJA 1928. VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI. OFENZIVA PROTI PEKINGU PREBIVALSTVO MESTA TIENSINA STRAHOMA PRIČAKUJE PADCA Tiensin pričakuje v paničnem strahu padca, ko se je pričelo novo prodiranje proti Pekingu. — Pogodbeno pristanišče se boji, da bo Čang Tsolin zapustil glavno mesto. — Boji so bili ustavljeni pri Tsinanfu. SANGHAJ, Kitajska, 1 3. maja. — Najnovejša poročila iz Tsinanfu kažejo, da so skoro popolnoma prenehali boji med Japonci in južnimi kitajskimi silami. južne naci jonalistiene sile pa so obnovile svoj pogon proti Pekingu ter so baje zasedle Tečov ob Sauntg-Cili meji. General Cang Kaj-Šek, ki je odredil umaknitev nankinških sil od Tsinanfu, je izjavil, "da je edini cilj naci jonalistiene armade dovršen je severne ekspedicije in združenje naroda. Mi se želimo izogniti najmanjšemu konfliktu z inozemci, ker bi to lahke dovedlo do svetovne vojne. 'Od pričetka ekspedicije naprej sem ponovno odredil strogo zavarovanje vseh inozmecev ter se potrudil na vse mogoče načine, da se Izognem kontroverzi. V Tsinanfu ni nobenega sledu več o sovražniku in vzdržanje miru in reda se povsem lahko prepusti političnemu komiteju v vojnem o-zemlju. 'Čete se nujno potrebuje za severno ekspedicijo in razventega smo pokazali z umaknenjem vseh čet iz Tsinanfu pokrajine, da ne nastopa naša armada bojevito proti inozemcem. S tem je odrejeno, da morajo vsa posadka zapustiti Tsinanfu brez vsakega odloga.'* Povelja pa ni mogoče izvesti v polni meri, ie odelek nacionalističnih sil obkoljen v notranjosti zidu starega mesta Tsianfu in ker ne bodo dovolil i Japonci odhoda čet, dokler ne bodo Kitajci popolnoma razoroženi. Poroča se, da je bilo 20,000 nacijonalističnih vojakov razoroženih od Japoncev v Tsinanfu, s čemur se je zelo oslabilo armado generala Cang Kaj Seka. Japonci so sedaj v polni kontroli Tsinanfu in cele Tsinanfu-Tsingtao železnice. Kitajska poročila iavljajo, da so Japonci izbrisali vse dokaze zadnjih bojev pri Tsinanfu in da so 200 kitajskih trupel drugod pokopali. Poročila kažejo, da so severni izpraznili Tečov, prvo važno mesto severno od Rmene reke in stra-tegično oviro proti napredovanju nacijonalistov v smeri proti Tiensinu, kjer prevladuje sedaj popolna panika, ker narašča neprestano naziranje, da namerava general Cang Tsolin, severni poveljnik, zapustiti Peking ter se umakniti izven Velikega zidu. Važen sestanek centralnega sveta nacionalistične stranke se bo vršil v torek v Nankingu in prisostvovali mu bodo skoro vsi voditelji nacionalističnega gibanja. i SANGHAJ. Kitajska, 12. maja. — Japonski mornariški oddelek z zastavno ladjo Tone je dospjel v Sanghaj danes iz Nankinga. Osem rušilcev je dospelo iz japonske mornariške baze. Tiensin, Kitajska, I 2 maja. — Kavalerijske sile generala Fenga, ki je sedaj v zvezi z nacijonalisti nadaljujejo s pogonom proti Pekingu. AMERIŠKA PREMOGOVNA INDUSTRIJA NAZADUJE Pregled kaže, da nazaduje premogovna industrija v Združenih državah. — Proizvod mehkega premoga je dosegel drugo nižino od leta 1923 naprej, za dobo prvih štirih mesecev. WASHINGTON, D. C., I 3. maja. — Medtem ko so bila spuščena v tek gibanja, da se dvigne premogovno industrijo iz propadanja, so se tozadevna prizadenja dosedaj izjalovila, kot je razvidno iz pre gleda splošnega položaja, ki je bil objavljen včeraj. Ta pregled kaže tako nizko produkcijo mehkega in antracitnega premoga kot tekom najslabših let izza svetovne vojne. BRIAND BO NAJBRŽ ODSTOPIL Bolezen bo najbrž prisilila ministra Brianda k odstopu iz* kabineta. — Notranja vprašanja Francije bodo resno involvirana, če bo resigniral vo-vodilni zagovornik miru. PARIZ, Francija, 1 3. maja. — Ali je Aristide Briand, mož, ki je bil glavni francoski branik evropskega miru in francosko-nemškega zbližanja tekom cele povojne dobe, pred začasnimi ali celo trajnim umaknenjem iz mirovnega vodstva tako v Parizu kot v Ženevi? Odkar je zbolel pred skoro enim mesecem na influenci, je to vznemirjajoče vprašanje odmevalo v tukajšnjih diplomatič-nih krogih. DVA FORDOVA PILOTA UBITA Dva Fordova pilota sta bila ubita, ko je treščil ob tla trimotorni tovor« ni aeroplan. DETROIT, Mich., 12. maja. — Dva pilota Ford Motor Company sta bila ubita v soboto, ko je treščil ob tla transportni aeroplan s tremi motorji ter se unel kmaln potem ko se je dvignil v Trak malo pred deveto uro zjutraj. Ubita urta biLa William Muim in K. K. Parker, oba iz Detroita. Nameravala sta oditi na prvi redni ker |polet v Buffalo. X. Y. Edvard Hamilton, načelnik operacij na Fordovem letalnem jh>-iju. je rekel, da se je nesreča pripetila, ko je Munn, ki je sedel pri kolesu, prisili aeroplan s tal, ne da I bi dobil zadostno let-alno naglico. Kmalu po dvignenju se je velika zračna ladja ustavila, se nagnila na stran ter treščila ob tla v bližini Michigan Central železniških traeuic tik ob letalnem polju. Aeroplan je bil razdejan in domneva se, da sta bila oba moža v trenutku mrtva. Munn je 'bil tprejc preizkusni pilot Hess Aircraft Company v Wyandotte. Parker je prej stanoval v Denver. Colo. Oba sta bila oženj en a ter sta postala šele pred kratkim ipilota Fordove zračne službe. Aeroplan. vsekovinska zračna ladja, je nosil tovor blaga. Ko je treščil ob tla, je prodrlo krilo ga-zolinski tank in kurivo se je užga-lo. Šele eno uro po nesreči je bilo mogočo potegniti žrtvi izpod razvalin. Številke, ki so bile objavljene za prve šliri mesece tekočega leta, kažejo, da je znašal bituminozni proizvod 161,714,000 ton, kar predstavlja najnižjo mero od leta 1923 naprej, z izjemo leta 1925, ko je padel iproizvod za nekako 400 tisoč ton pod nižino tekočega leta. V antracitnih poljih, niso bile razmere dosti boljše. Uvodna cenitev za prve štiri mesece kaže 28,709,000 čistih ton in to je nova nizka številka za dobo sedmih let, z izjemo leta 1926, enega najbolj noza{>oslen'di let v zgodovini industrije. Poročila glede delavskih razmer v največ j Lli poljih poudarjajo še nadalje neprestane nerednosti. Proizvod v lilinoisu za april cenijo na manj kot en milijon čistili ton. kar pripisujejo, velikim rezervnim skladom premoga. Poleg tega pa je tudi povpraševanje izdatno nižje kot je bilo v preteklem lotu tekom dobe najnižjih cen. Zdravje Brianda je resno oslabljeno. in sedaj so ugotovili na Quai d'Orsay, da se ne bo vrnil zunaaiji minister v svoj urad, ko se bo zbornica zopet sestala dne 1. junija, ali eelo še par tednov pozneje. Njegovi zdravniki so odredili najmanj celi mesec popolnega miru. To potrjuje bojazen, katere go-je njegovi naojžji prijatelji glede njegovega stanja. Bolezen bi bila komplicirana vsled neke oblike za-strupljeiija krvi, na katerem je trpel pred nedavnim časom. Zaenkrat je najbrž vrjetno, da bo poveril Poincare zunanje zadeve kakemu drugemu tekom prvih tednov junija. To pa tudi laliko pomeni, razven če bo Briand hitro okreval, da mu bo nemogoče vrniti se v javni urad in da bo ko-nečno prisilen resijmirati. V takem slučaju bi se ne občutilo posledic tega le v notranjih zadevah Francije temveč tucli po celi Evropi. Ženska se je do smrti obžgala. PLAIXF1ELD, X. J.. 13. maja. Mr. in Mrs. Albert Baker z Madison Ave. v Planfield, sta bila j težko obžjrana včera j vsled eksplo-Dejstvo, da je zavrnila organi-j zije gazolina ali nafte. Xikakega zacija premogarskih baronov v upanja nimajo za okrevanje. Mrs. IHnoisu nimi al PODONAVSKA FEDERACIJA PRIZNANJE MORILCA Jetnik v Los Angeles je priznal, da je umoril dva, enega radi o s ve te, dugega pa radi zavarovalnine. LOS ANGELES, Ca!., 13. maja. James Hooven. star sedem in dvajset let. ki j«> bil obsojen na šest meseeov radi majhne tatvine, je včeraj ječarju Frank Dewarju priznal umor Kuth Little. stav sedMmnajst let, iz Summit vile, 1 Ft L in James L»*o Carr la. s are^a osemnajst let. iz Lus Angele »a. Predlagajo novo podonavsko federacijo. Načr- "ova zaro;Vnka te je izdelal češki zunanji minister Benes. PARIZ. Francija. 13 Xačrte za podonavsko federacijo, — ekonomski blok vseh eentral-117-evropskih držav. — jr izdelal eehoslovaški zunanji minister Bones. Predagal je radikalno skrčenje tarif o v. ki so predstavljali vznemirljiv faktor v prometu med cent ra ino-evropski m i 11 rža vami. Ilooven je pretoki: 111 .■■»•.•«■• izvršiti samomor v svoj: e 1* -vedal je uradnikom, da j" bil zaročen-z Blanche Little. star.'jši> sestro umorjene deklice iz Indian«-Rekel je. da mu jf ukradla ves di-nar. katerega je imel, nekako t. j- pobegnila nato z nekim drugim m že m. Ker se ni mogel rwvetifi nad j njo. je baje započel načrt, da uni-lnaja. — <"■< njeno sestro. — Nekega večera som skuhal jerebičjo juho ter povabil deklieo. V njeno skledo sem natresel d' vrsti sirupa ter jo nato op:t/."va!. kako je umirala. V priznanju glede um ra < u -rolla je rekel Hooven, da je posebno Pa z ženo simpatično podporo načrtu in Be- Kmalu pa ni bilo vse v..- .; k„ (J ues skuša sedaj izvedeti nazira- bro in izvedft, tj;i „ lnt nje Ijondona. Nemčija in Avstrija imata medsebojne postave za pro>io trgovino in te i>ostave delujejo na korist o-' beh narodov. Cehoslovaška ima bro in izvedel Carroll visoko VC1 sem. da j< ml zavarovan. Xesm'- de- nar. katereca se itak ni'imagei dotakniti in vsled tega sem sklcnd .ubiti pa kot sem preje Kuth. To vsled tega dva razloga, da zahte- ■ , . T . . ^ se je zarodilo leta li»Jj. m on va nekaj, kar bi bilo malo mani , .1 0 1 , . - . J umrl dno decembra dotirne^a kot carinska unija. V prvi vrsti j je to unija, ki že obratuje med 0 i . vsako postopanje z držav-;Baker je bila odvedena v Muhlcn- i okrajnimi organizacijami berg bolnico. Vse telo, obraz in ro- Hoover odšel na ribolov. WASUIXUTOX, I>. C., 13. maja- — l>očim so republikanci Peuu-Kvlvauije organizirali svojo dele-gaeijo xn konvencijo v Kansas t'ity. je /opustil trgovski tajnik Herbert Hoover včeraj Washing-ton ler He napotil v Pennsvlvanijo. A le v nanieuu. <1«. lovi ril**-. Poltem ko se je posvetoval s pretl->m Tool id goni ter oe netil {»it»tt!no miflj department-je odhel tajnik na Trii li»msj>ort. Pa. skupino prijateljev, V kolikor je znano t.ukaj, nima tajnik Hoover uebenega jk>-slovnejra sestanka za ta izlet. Razstrelba v Kokomi. KOKOMO. Ind.. maja. - Štiri žt;nske so bile ubite, šest moških je bilo težko ranjenih in pet-imj.st juidaljmih je. t.rj»elo -v>Jed šoka in opeklin vsle-d eksplozije parnega kotla v Frifli^i pralnici včeraj zjutraj. , $Strnjiuk }M*alniee ni mogel na- Wil-I ves*ti nobenega rzroka eksplozije. Mati in trije otroci zgoreli. CkEEXLY. Colo.. 13. maja. — Stu-i osebe, so izgorele in nadaLjna je bila močno poškodovana., ko je uničil včeraj * zvečer požar renčo Adolfa ^laize. v bliž ižini La Salle3 premogarjev. se smatra od poročevalca dporo velikih inte- V rekordih coronerj»"ve^a urada je naslednji vpis: — James Leo Carroll je um:- princa iz Walesa. resov na Angleškem, rektifikacijo ^ ~ decembra 1025 v zelo skr:^ IK^godbenih moja. nostnih oikolišeinah. Pri a\ top. ;i Mala Antanta si nujno želi iz- ^ dognalo, da je umrl 111 ogniti se pogodbenim izpremem- strupljenju s kislino. Pravorek in bam in vsled tega jo je i>ozval Be- kveeta se je glasil: — Smr* pt-tom neš naj odstrani večino vzrokov j samomora ali slučaja, tega nezadovoljstva v centralni AXDERSOX, Lnd.. 13. maja. — Evropi potom uveljavljanja pro- 0blasri tukaj so v-raj .'-ekirale mod podonavskimi priznanje Jamcs IIwena v ^ v Los Angeles, da je bil 011 odgo-Xova tarifna unija bi ključeva- voren ^ ^^ Ruth Little L 19l>5 la dajanski celo centralno E^Topo jLis<3 Uttle je biU in večino Balkana, ker leže Nem čija. Avstrija. Mddžarska, Oeho siiovaška. Jugoslavija in Romun LOXDOX. Prinee*inja Ingrid iz Švedske je ___i bila včeraj v goste h pri vojvodi . iz Connaught. starega strica mla- ROJAKI, NaBOCUTIS SE NA;de?a moža. o katerem se je že več-"GLAS NARODA", NAJVEČJI i krat glasilo, da je zaročena ž SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE Jnjim. princa iz Walesa. DRŽAVAH. j Osemnajst let stara princes in j a ska vse ob Donavi. njegova svakinja ter je živela na domu svojih starišev v Summit vili e. Hooven in njegova žena =5ta tudi ži-vcla na domu družine Little. 4 .. , Ko je dr. John Stephens obiskal je pnsla v Anglijo s svojim oce- Rn{h Liuje toni. prestoltMiaslednikom Gustavom Adolfom. na večtedenski obisk. Že pred enim letom so krožile govorice, da se bo princesinja Ingrid zaročila s princem iz VTalesa. Colo. Mrtvi so: Mrs. Maize, stara 34 let in trije otroci Osemletni sin Albert je zbežal iz hiše. e zn a m To je seznam, ki pokaže, koliko mmeriikega ali kanadskega denarja nam je ^reba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ako boste Tpofttevali nalo as* nesljivo ter točno postrežbo. Žena mahardže osamljena v Parizu. ' ■ i ■ j l*AlilZ, Francija, 1:1. maja. — M ara liani Devi Šarmišta Holkar. prejšnja Xaney Miller, ko je izmučeni in resni izraz je bilo opaziti včeraj, ko se je izkrcala v Marše ile-s. ni mogla uživati lepot vrta svojega, novega "dom* v Saint German en Laie, ko je dospela danes v Pawiz. Prisiljena je bila ostati v svojih razkošnih sobah v gradu d'Homeuiont. Zanikali* pa so v grad*; da : Dinarji Ure Din. 1000 ..... -----| 18.40 Lir 100 Din. 2,500 .... $ 45.70 Lir 900 Din. 9,(100..... .....$ 91.00 Lir 900 Din. 10k000 ..... .....$181.00 Lir 500 Din. 11,110 .. . .....8300,00 Lir 1000 Nakazila pa brzojai M MM ke*L— 82 Cortlandt Street izvrioJcM T 99T.TS ter POSEBNI PODATKI Pristojbina za izpla tU* ameriških dolar Jer v Jugostaviji in Italiji znaša kakor sledi: za $£>. ali ■Banji znesek 75 cen. tor: od $33. naprej do $306. po 3 cente od Tsakesa dolarja. Za Ttjfje svote po v njeni usodepolni bolezni, je označil njeno bolezen k^t akutno indigestijo in to je tudi navedel kot vzrok njene smrti. Glasi se, da je par dni po smrti deklice Ilooven izginil z avtomobilom, ki je bil la^t nekega drugega moža ter se odj»t'ljal v Lafayette. Indiana, kjer je bil aretiran. iBil je obdolžen tatvine avtoinobi-ila ter oljsojen v poboljševatiico v j Indians. Njegova žena, prejšnja Rlanchc Little, se je loč-ila od njega Šerif Daniels, ki je pomaga! pri preiskavi, je sporočil v Los Angeles. naj zaslišijo lloovena glede smrti njegovega pet mesecev starega sinčka. Morow v zdravilišču. STATE BANK CX>itTLANDT New York. N. Y. MEXICO CITY, Mehika, 13. maja. — V blaženem podnebju Cuer-navaee je danes okreval Dwight Mottow, ameriški poslanik v Mehiki, po napadu influence. Zapustil je poslaništvo prvikrat v enem tednu ter tie odpeljal v slavno mehiško zdravilišče, kot gost angleškega poslanika. V glavno most o se bo viaul t torek. __,____ __ .r j '- ..i ~ —«fcA>S NARODA, 44. MtfA 1928 •S OoftXandt St., Borough of Manhattan, f above offices. New York City, N. Y. "QfeAft JiAIOHA" (Voiee of the People) tmrnmI fvry Day Except Sunday* arnd Uahrtoys Za c*io lata velja Mel m Jmeriio m Komad« -_—______trf.Ofl fa p&t Mm________$3.00 0a čefr* Uta ____1l.«0 2a Vari fa esia Irto—V.QO Za pol leta ■ -............-$3.50 Zc nwcMwtw M oela ^O Za poZ lata--------$3Jf Subscription Yearly %6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda*' izhaja vsaki dan ieveemii nedelj in pravnika*. Jtoptai bres podpise in oaebnwti te ne priobčajejo. Denar naj ee blagovoli pobijati po Money (Mer. Pri tpreanembi kraja naročnikov, pndma, da ee nam tudi prejfe&jo birediiie mwimi, da lukreja najdemo naslovnik«,__ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New Yoek, N. Y. Telephone: C ar tla* dt 287 JUSTIČNI UMORI V ITALIJI » V Milan je bilo poslanih 40 sodnikov posel »nega sodišča. Njihova naloga ho izsknliti, za slišat i in kaznovati atentatorje. Vsepovsod se vrši* veliki pogoni. Detektivi so noč in dan na delu, da izslede povzročitelje atentata. Na stotine in stotine ljudi je bilo aretiranih. Toda kljub vsem prizadevanjem fašistične policije, kljub vsem naporom sodnikov, dosedaj še ni bilo mogo- te izslediti krivcev. _ Tako v Italiji, posebno pa v inozemstvu se izjavlja naziranjt', d k<*ier .se je v 14. .stoletju razširilo po eel i Nemčiji kot najstrašnejša organizacija takratnih bur nib časov. Kdor je bil bodisi fcot zlx'inec ali pa kot nedolžen OMtm^jeivc povabljen k sodišču-. pa «e /ni javil v. določnemu času. je bil femiran. Obesil ga je lahko vsak. kdor gn je. zfdotil, JSeveda je ta kazen i»ov-zročila v državi anarhijo in ne-broj zločinov, k a ji i vsa k etenco rednih sodišč. Fviua je ož:vela v Nemčiji zopet po svetoyni vojni. .Mirovne pogodbe dovoljujejo Nunciji samo 150.000 mož tako zvane državne obrambe. Toda Nemci se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi ne imeli taaočne arrmad<*w Državno obramlxi so uvedli, toda število vojakov so skrivaj prekoračili in oblasti so trpele razne tajne vojaške ediniee. mod katerimi je najbolj znan Kossbachov Frei-eorps. In te dni je pričel v Stet-tinu prcees, ki se peča s to vojaško organizacijo. Proces j" y,ra-va evropska senzaeija, kajti med razpravo .so prišle na dan podrobnosti, ki pričajo, da so zavladale v Notaciji srednjeveške razmere. Iz zaplenjenih spisov je razvidno, ■la je Rossbaeh organiziral puč. llossbaehovei so nameravali aretirati vse vodilne nemške politike in jih ua skrivaj odstraniti. MeJ Rossbachovo orgatiizacijo Jt državno obrani i »o je vladalo intimno prijateljstvo. Rj&sbach je sodeloval tudi pri zuanem Kappo-vein puču v bojih v ruhrskem o-zemlju pod poveljstvom generala Waek'vja. Tu je poslovala zloglasna fema, ki je zahtevala mnogo žrtev. Po krvavih izgredih v ruhrskem ozemljit so bile vse vojaške orga-iiizaeije prostovoljcev razpustile in Rossbaehovce so poslali na Po-i.uoraii,sko. Tu je prišli do prvih poizkusov, da bi se v sporazumu z državno obrambo vtihotapile o-rožje. Zii izdajalce, ki bi skušali preprečit i to akcijo, je bjla dolo-eena smrtna kazen. Državna o- braniba j. baje sama oddajala to- Dva »"tt0™«« v Novc™ Sadu. zadevua povelja. Ta ,K>velje. je 27 4*t'rila stopi1 urat,IIlk izjavil Ros-baeh pred sodiščem, so novo*adske >»o™ 1>« opravkih v bila povrni jasna. Tikala se V Pi^m se mu .K uudil strašen i«-izor. Xa tleh orožja, kar ni bilo ni«- izrednega. Na eno tak j povelje so moji vojaki nekega moža ustrelili. Jaz sam aretiram jo ležal«* v mlaki krvi dekle. Ko je .Jtcpil bliže, je »poznal 18-letno ti|»karic<* -JoLko Duša nov ičevo. ki sem dobd povelie. uaj ..n.,UUi . . .. . , .... uameste-ua pri glavnem taj- vee izdaje osnm:j*iuh eivilistov in , , , _ , . . ... . , , luku novosadske borze. Delale je ravnam z njiwi tako. kakor zaJite- , . , . - - ... * N krvavelo iia glavi in je biK> ze vajo razmere. Vedel s>em sicer, da mrfve - . je treba iz lajalei takoj ustreliti.! ^ - - J J j Dusajio v iee va s*r je u-iinrtUa s^- vendar sem j,h pa izror-U p^ekemu ^ p^,, ^ j, v sodu. ki je olisodi! nrf .smrt .samo Vzrok tPa^:.nej?a ko,,ca simpatie- t*i. Državno obrambo seiu obve-'^ lMiadeilke j,- bila najbrž ne- >il o justifikaeiji obnojeneev. S,-- s.re-na stavil sem tudi protokol hi ga po-' Isii dan ^ izvrši, sa|n0mw. y slfl državni obrambi. Novem .Sadu tudi 50-letni delavee Zelo zanimivo, je bijo z«sl;ševa- J0ief Tor. so ga na obrežju nje Heiftza Maitensteina. ki je bil Male Limane mrtvega s prereza- dadeljen kot po-V-a^tnik S uimer- uim vratouv Ne«-ečuež si je pivre- feldovi brigadi. Uaivrtistein jt- iz- vrat z ostrini žepnim no že lil. povedal, da je bil dodeljen takrat- Tot se je vrnil po vojni z ujetni- nemu vladnemu svetniku r. Spit-e- «tva ueaadr-avljivo bidan in se je ker ju kot telesni stražnik. Nasto- naveličal življenja. pal je p»>d raznimi imeni in imel _ .... . ........ /k i Grozna rodbinska tragedija. jc nalogo, ubijati izp »tninja, da pa j»* moralo plačati odpor pro- du se je mlinar Ordeg spri s svojo ženo in je v razburjenosti zasadil ženi velik kuhinjski nož v pr tami in bombami. da nebi zločina. Ker se je stanje žene i«*-siabšalo. jo je mlinar odpeljal v IkolnLeo. v Iiečkerok- Zdravniki so TVamatlantiski letalci v Chicagu. re je pristal -luukersov a^roplan na IMaywood letalnem jtolju za zračno jtošto,. ije do>Q>el areoplpn s svojimi tremi letaloi na občinsko . sa. Potciu je položil težko ran je ti tajnim ma?iinaeija|:i vojaških .- . , • , ' J uo zeiH> v jK>stelj«». po /^.1 ravniku orgaiiizaeij najmanj 200 ljudi z • , , . • ^ >. J ' ( pa se m u^uil. da ne bi odkrili življenjem. Nekatere s<» zastrupili. di-ti«re ustrelili, mnogo *o jih pa pobili tudi z ročnimi grauu- i ..... javili policiji, da gre bržčas za 'strašen zločin. Pokicija je zaslišala ženo. ki ui hotela izdati moža iu je izpovedala, da se je sama ponesrečila. Kmalu je pa žena ]K>kli-'eala zdravnika in mu povedala, da Beograjska j^Iierja je imela fe> ie l">tt-l umoriti Takoj ua- dni veliko srečo. Pnlcn ila je vtv to ^ žeua Je su m k ji v th tujcev, ineil temi tudi mMV' umHa- TrUf),{> so ^Mucirali nekega nevarne^ mednarodne-* 111 so hoteli aretirati. - . v . i*« Družiti k i so ga iskal i na domu. pa z-eparja. Neki elegantno obleeeiti ^ . ./ gospod je meti vožnjo v ees'tni že- JUNAK MNOGOŽENSTVA Mnog\iženstvo je bilo v pradavnih časih kaznjivo. Že v_ča>ih. kose o pravnih normah ljudem "i- — Torej imate yvojo hi^af-li -sanjalo ni iu ko ^e bilo družabno si vprašali korajžuo in moei»,ko uagibai k enoženstvu. -Muogožei;-•>tvo je veljalo za greh in zlo. ki «;a je skušitlo človeštvo na |>ou k napredku Oilstrauiti. Mnogoženstvo se je lahko uveljavljajo samo tam. kjer je veljala ženska za sužnjo, /a bitje, ki ni imelo nolw-nih pravie. Dt^a, rojena v-haremih, ui p »znala domačega ognjišča in j»o pretežni 'mlade ko: živega več-iui je zašla kriva pota. | To(Ia v 4em -lučaju bi bil «•«'•«■ Zdaj muožeastva v kidutruih Ir- nekako zadovoljen, h* mati :»i h — l>a. — Kdo pa še stanuje v nji razen vas — N ihče. Sani o inoj mož. * Postuveji kinečl.i sin se je hotel oženiti. Pa saj v^te. kako jo na kmetih. Sfara ilva se branita žavah vsaj formalno ne poznamo. Človeštvo jt- spoznal ■ pomen rodbine. ki je temelj človeške družbe. Na uinogoženM vo naletimo ztlaj samo še kot na posledieo povojne to-lovšč:nam. Tak tip pu^tolovea je ničesar slišal' o mladi nev sti. Včasi >.« jt* jezila, vras um lepo prigoviirjala : Tak počakaj še malo. jrt»-'-akaj še ]»ar le*. Saj si še napol <>;r«'k. P^-akaj ]»ar i"t. da boš panieTen. Tedaj se je pa o«'-e >»j:liisi! - No. nedavno aretiran zara li mnogo- ko bo enkrat jiameteu. pa s|jltva v .Monakovu. Ferdinand Koeh se je ž nil za zabavo. Imel je 11 žen. Podjetni poligamist je romal z vijolino |hk1 paz hibo otl kraja do kraja iu kjer >e je nekaj dni mudil, se je ►ženil in živel m-kaj časa z ženo, ki jo je takoj za pustil čim se je naveličal zakonskega življenja. Nastopal je pod raznimi i-meni in tako s" mu j«- p;»sn čilo preslepiti naivna dekleta. Koeh je drugače zelo simpatičen mož in bo vr<"- mislil na ženitev Bajka. je sestalo t roj«* . ni la i konj iu dekleta so kar norela za njim. Na ko ko>! po(L miZ(f tak sodnikovo vpraš;inje, zakaj ^ je starat ir, .Inrni slednjič Na travniku s.. Živali: mlad pe* star osel. Pes je govoril: — Zdaj je že š<-nokako. zdaj. toda kako \■••zne-je. 1'čili me bodo A"sjikovr-tnib umelnoisti. P<» zaana. tieorge Getz ter jih spremil v hotel Stevens. grad. Vel mu je listnico in kov- je .zaeel klicati, na pomoč. Priliite čeg. V lieogradu je dobil dovolj©- H s0 sosedje iu mu o-stavili ob zid in oropali sedemdeset gostov neke tukajšnje igralnice ter }M>begnili z večjo svoto denarja v gotovini. Italija dežela en« stranke. RIM, Italija, 13. maja. — Senat je po govoru ministrskega predsednika MusaoHnija rveraj sprejel novo * Voljno" postavo, katera je narprarila iz Italija deželo ene strafnke. G-la sova nje se je vršilo s 161 gtoovi pmti -45. J PonMiia oboruie« je ie «lobri- _ 'la odredbo. - ~ X.\AI\ ZA XEMSKE AVTO- | 1're^lno odplujem iu*oti domovi-MOBILE j ni s'parnikom "Paris", se zahva- Državna zveza avtomobilske indu- ljHjem vsem sorodnikom, zlasti strije v Nemčiji je razpisala nate- Rudolfa. Mariji in Juliji Spwlar. čaj za načrte o znaku, ki ga uo«ijo ter v»ettu prijateljoni. pos*-bno v.si nemški avtomobili. Nagrade so .johuu Koičiček, Andrew Spalar-znašale ±">.(XKI mark. Uspeh raz- ju z družino. Charlie Jegliču. pLsa je bil naravnost ogromen: Lt*uisf Jalovcu z \lr»žiuo. Tony Ka-dožlo je 9^00 pošiljate v z -0,UW) danoviču z ilruiino. za vse ]>rijaz-načrti. juosti. skaeanc iui pred odho\lo«u .iz I!arvev\ IIL j Vsafkemu prij»oročam obrniti se. tkadar namerava v domovino, tui .Sak-ser State Bank. ki jim bo vse h»otrdbno presknb«4a ter jim šla v jvsem na roko. kot je bil to pri meni «ihieaj ter se ji lejw zahvaljujem. Pozdravlja7ii vse znance ter pri j m eni zaposlene in kličem vsem na veselo svidenje. Frank Spola r. na potit v Novo Mesto. Vsi UTRUJENI? Nimate teka? Sto nervoT.ni. potrti? Nf obupajte! Te "izdelanimi!"" Re lahko iznt-bite p" Severa'« ICsorkil «prej ielodčlU prenčica). iaborno prebavno in odvajaJno tuniko. John Janifh. Lark. S. L)., piše: "Nisem pre- bavIjaJ in me je težilo pod j«-Ji. Prijatelj nt i je nas veto val Severa"« Hitro sem bil na poti k adravju." Tisoftrl »e čutijo IxjljSe biiljšf jedo. ^ in t»pe. Preprif-ajte se. Ket-ite lekarnarju dune.« za steMpituo. * W. F. SEVERA CO. _"Cedar Ra#ida. Iowa StVER4's C.. . > O u % Preduo oUphijeva v domovino na P»rnil|u "P»ri»". po&ljAva pozdrave vsetni auaaeejft^in t|iij«te-Ijwii v ZdiiiMttib 4raavab t^r ji m llkrat oženil, je odgovoril. ia ui bil nikoli sr«*een. ker ui nušt-l želi e. ki bi odgovarjala njegovemu okusu. PRAVOSUVEN MENIH IN ROPARSKI POGLAVAR Mieliai Stefan Kpure je bil izredno nadarjen in lep mlad mož. Ko je dovršil sretlnjo šob» - l)il«> je to pred dobrimi 1."» leti—j- šel kot enoletni prostovoljec k vojakom. Taiu pa se*je pregrešil proti trdim paragrafom ter j" i/, strahu pred posledicami pobegnil — v pravoslavni ruinunski samostan v Xeanitu ob Seretu. Postal je eden najbolj gorečih menihov iu užival wlik ugled. Ta mož je tekom 15 let živel eudno dvojno življenj«*: Podnevi pobožen menih, pnnoei eden najdi^najših in naj])retka-nejših rojiarjev, ki jih j" zemlja med Serptom iti Donavo kdaj nosila. Najprej je zvezal z orjaškim gozdnim euva jem 1'ngarea-nom v Dalhe.stiju; ko pa ]e-to-ga zasačili in zaprli, si jo n^išel druge pomagaee. > I stanovil je roparske skupine ]>«»d .-kupnini naslovom "'llabnc1'. s katerimi je izvrševal najdrznejša ' roparska podjetja. Najnevarnejša |)odjet.j.t je vedno sam vo-lil. Mnogi njegovi tovariši so tekom l«*t prišli oblastem v roke. toda -sam je bil v svojem sanrjstauu popolnoma varen. V saimo&tan je »pravil kot slugi tudi dva svoja najzve^tejša pomočnika. Pri napadih je jezdil na konju, obraz z.ikrit s krinko. Največje svoje "]»odjetje" j<* izvršil pre 1 dvemi leti ua gori Tempe-sti. kjer je s štiri pomočniki ustavil in oplenil 40 voz. ki so f»e vračali z letnega semnja v bližnjem mestecu. Meti oplenjeni-mi so bili detektivi" "Siguranze". davčni pre. in težke vozove bi m maral vlačiti, t'e Ixmi i^a za vprego predober, me bodo osedlali. »olkli z bičem iu zbidali r. ostrogami. Nazadnje me bodo pa zaklali ui napravili .salame i/, mene. Ali se izplača živeti* Ne in stokrat ne! Stari je govoril: — Ne vem. zakaj pritožujeta. -laz pa že trideset le.: v državni *lužbi iu ne inorem reči. tla mi <-Labt> }{'►-di. Dvajset let ^eui služil cesarju, deset let že služim kralju in sem. hvala Bogu. povsem zadovoljen. * Na svetu se vrše vsakovrstni pogovori. TikIi tale so je završil med dvema dobvovolje-koma. ki sta se srečala v parku. • — No. ali me poznaš.' — Ne veiu. če te poznam, to'la ta^vO ^ me pogledal k«>t uh bi ne-ptiznal. I*a hsii »i Tak'.j mislil: lega človeka pa gotovo moVa.š poznali: Zdaj tu" pa menda ne poznaš — J.a. jaz sem misld. Ja uie ti I »ozn a.š. — Kako, za božjo voljo, si imj-ge! misliti kaj takega.* — Tako >i me pogWial in lako prijazno si se mi nasmehnil, da sem si mislil: — Le j jra. ta je ]»a pr< -pričan. da jra poznaš. Z>laj pa praviš. da me res ne poznaš? — Ne. res ne. Toda moja navada je. vsakogar prijazno pogledati. češ. mogoče me pa po/na. — Ali ni čudno, dragi moj: zdaj >e pa res po/.uava. — Seveda, saj se mi je ko j zdelo. da se morava poznati. * Komaj sem objavil zgodbo o električnem stolu, so mi že sporočili o samomorilnem poskusu na-lialjnega newyorskeg^a rojaka. Možak si je hotel s par kravatami vzeti življenje. N«». tudi v tem slučaju ni bilo ni hudega — izvzem-ši . . _ i»a kaj bi pravil — v smrtnem stvahu s-? lahk»« kaj takega slehernemu prijt^ti. Omenjena dva slučaja pa nikakor ne dokazujeta, da se je začela razvijati med ikewyorskinii rojaki neHaka samomuribia mainja. Dokazujeta samo. da je v Nnv Yoa*ku salaniensko tuoona pijana. Skor*t premočna, bi rokvl. * Zakoivska ženica je prišla k zdravnik in mu rokla : —-Ne vem. kaj je to. ne vem. kaj je to. gospod dolitar. mej tuož vedno v-*pajyu govori. Kaj bi svetujete. da napravim? Zdra\niik je bil najbrž slabe volje in je poprav »e i povedal: — I>ovolile u^ d« podnevi kako besedo i spregovoril, pa bo ponoči molčal. T "C — —' — Prepričan m, da sc ni i uda. I)a. trdno >em [►r«'i>ri«"rHU. iz-pijem čaio Ijuhavne opojnosti do razlomin še nedotaknjeno dna. lio*t1 ni | k ti* b> nasičeno. kar kopr-j eu. Samo rok«* — samo rok«* ]k>- lrU>it sleiVj«- iti faM>!r<«Hj«' tako. da vaš.* a'aha-slrov.« roke sanji* razpro&tro in iz-t >rn -jo proti meni. tn po! »tu D- 11 tO, kar *t»* bili dusb-j vi. toda u-Mitiljfi) boni — da. usmiljen. \t- Ixx^t«' >«• muig!i premagati. Xeiiske niso i/. UK'.>a in kr\i. Maslo in mleko >o. Krhko testo. a sladko — tako sladko, tla obliž-'š prste. Kakor oruiucnelo listje jeseni se hočete proti vit i, trpeče-te in drhtite ii< kaj časa, j.»oteni pa padefe na »ka. ee lahko poreče: W to je moje! i »h. — ve ženske! Stokrat recite, da ste — a jaz vasn pravim, da nUte! I Pozabil je, da govori miiii s seboj. Značilno j<* Izakašljal in se nasmehnil. S* takim smehljajem je v družbi ka/al. da mnogo ve, da pa je preveč delikaten. Skrbno s»> je oblekel in oilšcl z doma. — 4J »govi st> danes dobre vo-lje, - .je dejal in zažvižgal pri-ljubljeno melodijo. I 'x igo v! .so irk) vzvišeni. a človek je bil ustvarjen po njihovi podobi. Dohru je biti človek.— je zaključil svoja modrovanja, ko m- je približa) njenemu stauova-nj u. Prtisnil je na gumb električnega zvone« in se obVuil samozavestno od vrat. Ah. moj.ster.... Pričakujejo vas. — mu je zašepetala sobarica. — Hrepeneče — f 1 i*i'pei.«*č«\ Zadovoljno w je nasmehnil in ju vs.-ipuil v lice. PESNIK IN URA Stopil je na prag in naglo od-grnil portijero. Ležala j«' na divanu — kakor reka, <"-Uto m.dra, drhtela v soln- močiti v njo. Njene nežne roke .so m- iztegnile nalik kvarna iz|H>d črnih las proti njemu.... Čakala sem vas.... mojster. Njegove pe.sn»i so ležale na toaletni mizici kraj divana. Stisnje-ne ustnice ni.so mogle kljubovati smehl j« ju. — Dolgočasim .se, strašno se dolgo-" as i m — povejte mi kaj lepega — pesnice.... — Ljubim vas — je vzkliknil in pokleknil pred njo. — Fi. kako obrabljena je ta fraza! — je dejala zaničljivo. — l.sto pravi moj vrtnar kuharici v.s;ik dan petkrat, ko prežvekuje v kuhinji mastne ostanke. Ali ne znate nič drugega povedati .' Saj ste pesnik. — Ah. ali hočete slišati glas augela .ki odpušča grehe in kliče nazaj v raj — No, kar na dan z besedo! — Torej, dov »lite mojim ustnicam dotakniti se vašega krila, da postanem tako vitez, ki va* pri-vede pred rajska vrata in vam pokaže w<» lepoto. vse tajne in tusku. l.nm raja. Svojo kraljico privede :ta nI "če poljane maka, njeno kri izpremeui v rujn<* vino in ln>go-vam dopirnese žrtve. Udari na nevidne strune in divna muzika bo spremljala obrede. Xajkras-nejse \ izije v bodo vrstile pred žrtvenikom. bakhantke bodo plesale uajrazuzdanejše plese in fa**-ni se vam ln>do klanjali. V krLs-talni vodi se boste kopali in z dišavami namažete svoje telo. kajti biti kra. l.jiea srca pomeni biti kraljica vseli kraljic. Oblečete prekrasna oblačila — oblačila ženske. Vaš sligina zažari kot svečan ogenj in kronaui boste z nesmrtnostjo Mater dolores. Povesil je glavo, kakor da bi se hotel pokloniti besedam, ki jih je izgovoril. Njegovi lasje, redki kakor jesenska trava, ki jo jolomi veter, so odkrivali rjavkasto lobanjo. Miuntprede s,* je ozrla na njegovo oskuIk'HO glavo in jamice na licih so .se ji znatno poglobile. — Ko vas divna muzika omami, vas dam p »ložiti na svilen«* blazine in nimfe jKikličen*. da ovijejo s tan. čieami vaš«' telo. Pahljače iz naj-kra&nejšega pavjega perja bodo hladile vašo glavo..Eolovo harfo pustim zapeti in najkrasnejše sanje privabim — — — Oprostite. mojster, da sem tako radovedna. — Ali so bile že na Cezarjevem dvoru bakhante, iiiu^fc iii lavni— je vprašala bi s«' ozrla na njegovo tetopirju podobno kravato. Začudeno jo je pogledal. — (Jlej. moj čevelj — —- je dejala in .se škodoželjno nasmehnila. — Prijatelj, prosim. Obul ji je atlasni čevljček in poljubil njžico v .svileni nogavici. — Nadaljujte. — j*- dejala. — Naj kra sne jše sanje privabim in siini bom stal na straži, dokler .<5t» vaše angelske oči ne odpro, da Življenje v svetlu kemije. Ijajo enake sestavine, iz katerih Iz stališča kemika je življenje v .svojem bistvu vrsta kemičnih reakcij. Lioljše poznavanje teh reakcij napravlja človeško življenja in človeško delavnost bolj zavedno, povišuje izdatnost človeškega dela in istočasno napravlja i/, poljedelstvo zanimivo vedo iuesto .sitnega truda. Prst. rastline in živali tvoiyjo veliko trojico narave — kakor poudarja Joseph S. ChamJterlin. u-rednik publikacije o poljedeUki kemiji,, izdane od Chemical Foundation v New Yorku. Naša telesa, kakor tudi telesa vseh živali z vrču"-o krvjo >«• čudoviti kemični laboratoriji, v katerih se neprenehoma vršijo najbolj čuda pol ne kemične reakcije. Te reakcije nadlajujejo Je tako dolgo. dokler telo dobiva 0110. kar zovemo hrano, in dokler telo vdi-huje zrak. ki \>ebuje kisik (oksi-genj. in kaj je pravzaprav ta hrana.' Hrana je le produkt druge.-vrste kemičnih reakcij, se vršijo v kaki rastlini ali v telesu kake živali. ki tudi dobiva svojo vsakda- vam prinesem azur neba. na ka- njo hrano. Tudi rastlina more le tereni bodo počivale. Itako dolgo živeti, dokler dobiva — Sinja 7. neba.' — je ponovi-(svojo hrano, in hrana za rastlino la. — Ah. da. to obetajo ljubčki !prihaja iz prsti, pri čemur ne mi- svojiin ljubicam. — Obetajo? Ne. Ljubezen n-p'izna o*ir. Zapovedujte, gospa moja! Še nekaj slabih udarcev in nastala je mučna tišina. Starinska, divno okrašena ura na toaletni mizici, s" je ustavila. slimo le na snovi, iz katerih je prst napravljena, marveč tudi na vodo in zrak. s katerimi rastlina prihaja v dotiko. Povrh tega, ko telesa živih bitij umrejo, se snovi -jlafffc« v Breznivkem Humu, »o ga j oddelek, toila t»la|iariji *wk» prtSli .sjjozuali in aretirali ter poslali v.uas led. Dva dni pred veliko liOe-.Zagreb. Na policiji je slepar izja-jjo s« pi odkrili poneverbo. t*|>ra-jvil, da j«» naaneš. en {,ri sekcij^ <&a jva vojne škode je namreč zahteva-vzdrževanje proge v Srcmski M;-;la od državne blagajne, naj Petroviči. ki mu je dala nalog, da! gleda kujtone. ker se izplačila ni-;iiabere delavcev za gradnjojso ujemala s številkami. Srnei' je jnove jtrege. Denar, ki ga je |tobraljbil ,|*ozvan na odgovornost in je joil delavcev, da je poslal sekciji v trdil, ila je vodil izplačila veshm gradijo svoje raznovrstne oblike. j-Mitrovie©. Pri sijem so res našli Od dvajsetoriie ali več mineral-!P»tn>eo za -iUO delavcev, ki jo je nih eleiuento**. k- .se nahajajo v!P°<*preal šef akcije inženir Jova-prsti, le. malo jih je bistveno po- novle. t robu ih za rastlinsko rast. Ti bi- Ko je ^^bško redarst vo stveno potrebni elementi so: du-f^rnii0 1U| ^teijo in zahtevalo šik (nitrogen), fosfer. peplik < po-|pojasnila. je dobilo odgovor, da tassium). apnenec (calcium), mag-jp ^ p^. d^iavp,. ,m [ir0gl Juu nezija. železo in žvepb. Ljuska i>i|a izda„a brezplačna vozna prislovica. da dušik napravlja bo- fcajrt* za 300 delavcev o«l Kori4>e gato listje, precej dobro izraža (]0 Sremske Mitrovict funkcijo dušika pri rasti rastlin. Pomanjkanje dušika provzroča vidne spremembe v vrsti vseh pridelkov. Listje je okrnjeno v svoji rasti in rumenkasto, mesto da Iti bilo tem 110-zeleno. Izobilje dušika' na drugi strani provzroča bujno ra.st listja žive globoko-zelene barve. Opazi travo ali žito. ki raste VELIKA PONEVERBA Vest o veliki (poneverbi državnega denarja j«' povzročila v Zagrebu pravcato senzacijo. Uradnik na točki jtolja, kjer je stal kup Srnec je veliko svoto denarja po- gnoju, in videl boš takoj j-azliko. "Fosfer dela seme". "potaš dela škrob in slalli vojne škode, ki so kakor de-rabljivi za rastline, morajo uaj-juar v gotovini in ti so ga za]»elja-prej postati raztopi ji vi v vodi. U-j11- K<>r Je moral dnevno jmšiljati činek zaporednega zmiv.njenja in sta.jania in vlage in zraka, kakor tudi delovanja- kislin. pr »vzroče- kupone v Beograd, je zelo spretno ponarejal številk«- na reeepisih in je. kupone obdržal za m' ter jih ki so prišle iz prsti, k nji zopet vračajo iu zaokroži se kolobar ke- j napravlja jo miurale v prsti lažje mičnih pretvorb, pri katerih igra- j raztopi ji vimi. Obilna zaljga vod« Prebledela je in sklenila roke. j jo vlogj prst. rast Ime in živali. .... j toliko v prsti kolikor v rastlini je rekoč: Za bogy, navijte uro. ta tišina je neznosna! nih od t rohneče vegetacije, iu de- vnovčil pri raznih bankah. Tako je k>vanja mikroorganizmov (bakte- Hinec delal the leti in je ponever-1 rij) neprestano vpliva na mine-L, wilw vil človek stvorjen I !,,'aiia' ki ^ v. prst i. prodi- Pratik in Koledarjev imamo še nekaj t zalogi. Pr&tika ftane 25 centov. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino: razprave, povesti, slike, šala. zanimivosti itd. BlazDikova Pratika je našim rojakom jako priljubljena. Še v starem kraju so je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo pogrešati. Naročite takoj. 81ovenic Publishing Company, 62 Cortl&ndt St., New York City. P0TRATNEŽ * a°v*k.kije preiivel svoje boljše dm. VLAGATELJ je pa w pri- * * • via] w I 1« . • cakuje lepše bodočnosti. pustite pripiso-Vašemu računu ob- KSER BANK New York, N. Y. Ogledoval je mehanizem in o-i- „ , r .. A, , J . 17. prahu zemlje . sestavljeno otli-rok in začela sama iskati skrivnostjo jn liarnva llstvarja izključno mehanizma. Pritisnila je na gumbliz |)rf.ti zraka S0iucuega svetla in in ura je začela meriti čas. Še eu vmjfJ pritisk in mehanizem je začel ši Pierotova glava je š«' hitreje prikimala. Tišina je ustavila kri v žilah, vrtela je prizme v očeh 111 fonetično je šumela v ušesih. — Zblaznim.... Skotila je, mu iztrgala uro iz I riti zvoke menuetne pesmi.. Dala mu je roko v poljub. — Adieu, moj dragi. Imenitno ste me danes zabavali. LETIXE IX ZEMLJA Xi čuda, da se je človek že od zore svojega umstvenega razvoja In odslovila ga je s smehljajem za^el zanimati ^.a vprašanje, kako k, ga je dobro razumel. to' rastlint> ^P^injajo ne- TLsti hip se je začni med zAoki|žlv<> mineralno snov prsti v žive m i 11 uet ne jtesmi zaničljiv pierro- tov smeh. Da. tudi stvari se včasi smejo. Pozor &tatdgi. STRAH SVETOV MII BAXK V prvih mesecih tekočega leta se je po bankah na za padu oglašal neki slepar, ki je s ponarejenimi nakazili dvignil ogrolmne vsote. Tako je 25. februarja tekom enega samega dopoldneva obiskal razne banke v Amsterdamu. Haagu i-n Utreditu in jih ogoljufal za skupaj 46.500 dolarjev. Potili list je imel izdan v Trstu na ime G. W. Fowler. Lopova do danes niso iz sledili in se boje, da bo nadaljeval svoje rokodelstvo in se. v kratkem zopet pojavil v kakem mesttt. ni m »zorite irgovpe m obrtniki, pri katerih kupujete *U in ste.z njih zadovoljni* jejo v listu roda". S tem ustrejjli v^nj. j * . ■" s. rati v korenine. V večini poljedelskih pokrajin zadostuj«' normalna padavina dežja za vodile potrebe navadnih poljedelskih rtfstliu. Tam kjr ni mnogo tležja. j«' potrebna kon.>ervae:ja vlage, kolikor j«% i.ste z zemlji, ali pa se zatekamo k 11-metnemu namakanju ali irigacij. Skratka, ves proces, po kat«*r«'iii ra.stline absorbirajo mineralna lira. nila iz prsti, je vrsta kemičnih sprememb. Najprej, mrtva mineralna snov prsti postane raztoplji-vo in tako v pora bij i vo za rastlino. Potem sledi jtrocefj, po katerem rastlinske stanice izgotav-1 j a jo kemične zmesi, ki *0 te primerjali s poštnimi reeepisi. >0 ugotovili. da je Srnec ponaredil številke. Tako je bila odkrita i*rva sled njegove sleparije iu mož je bil ta-k'»j aretiran. f*t» »apovedi njegovih kolegov, je bil Srnec zadnje čase zelo rezervirati^Jn nervozen Veihio je tarnal, kako slabo se inn godi. Srn«»ca -o takoj začeli zasliševali. »itolicija pa o preiskavi ne da nobenih informacij. Komisija: ki | regleduje knjige, ki jih je vodil Srnec. je ugotovila, da je a-radnvk ponevei-rl v «iveb letili nad 1» »I milijonia dinarjev. • ; O veliki |K»noverbi delegacija ministrstva frnanc obvestila mi-nistrstvo v liec-gradiu ki je ovlre-dilo najstrožjo preiskavo. Preiskavo vo«li.jo komisija m i ni-strstva financ, mestna kontrola in policija. - . ... PRAV VSAKDO kuor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajt; čudovit uspeh —v MALI OGLASI v "G i a« N ar o3a" M NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA ~ 1 .... 1 ■ - 1 .....- .. . - 1 r 1 1 1 . ■- -- NOVE PLOŠČE 10 inebes po 73c. .* 25077F Itolenjska polka Šiajcrski Leudler Voi»jaška tJ^H>a "Krug"' BREZVESTEN SLEPAR 35078F Dunaj ostaue Dunaj, Koračuica Neverna Ančka, \"aiček — Vojaška Cuilba ':twrui;" Danici. Narodna pesem Domače pesmi, Narcnine J. Lan«ehe !n M. I'UovleJi, Duet 23076F Kn let in pol Narodne pesmi. Ljultca moja — J. Lauscfae In M. Udovlch, dnet tkanine, ki otl svoje strani postanejo vir snovi in energije za živalsko življenje. Eno izmed čudes biologije je dejstvo, da razne rastline, ki ra-sejo iz te prsti in z enako zalogo vlage, zraka iu soJnene svetlobo, morejo spreminjati enostavne elemente hrane, ki jo dobivajo, v take različne oblike rastlinskega materijala kot so semena, sadje, cvetje, drvena stebla ali nežno listje. V vsakem vrtu vidim občudo vanja vredni prizor takih raznovrstnih pridelkov, kot >o čebule, koniza, zelje, fižol, krompir, solata itd.; vse dozorevajo iz istega vira hranilne zaloge. R. W. Tatcher.. ravnatelj poljedelske )t re i zk ui»evaiu iee države N'w York, naglasa, da je kemija pripomogla do delnega razumevanj« tega tajinstvenega pojava. Ni nam znan- način, kako različne ratline ustvarjajo tako velikansko različne oblike kot krompirjev gomeJj. žitni klas ali prekrasne cvetlice. Pač pa je ke-raK-aa analiza {tokazala bistveno eiyikqMt v kemični sestavi vseh raznovrstnih oblik rastlin, rastočih na isti vrsti. {trsti. Vse vrste fftpljtikrh pridelkov .m-z^oiajo iz |*Ati ialo vrata fuvftranjujoce i^i-uera^r izgotav- Xedavno je prišel v Goričane pri Zagrebu neki gospod, ki se je predstavil za graditelja želzniških prog. Rekel je tudi, da hodi po deželi, da bi nabral 500 delavcev za gradnjo proge v Sreiuski Al itro-vici. Mož je nabral taiko 115 delavce, v. ki jim. je dejal, naj 4*a počakajo na iMKtaji Kraljevac. Na (postaji je sleparja res čakalo 115 delavcev, ki so se z njim odpeljali. V Cakovcu je pa "gos-pod" nenadoma zahteval oil vsakega delavca 47 dinarjev za vožnji listek. Delavci rijave je* jtolteija izdala tiralico aa Jakobom Pršeem. ki so ga 0^1-»vili, 4* ie prevaralo t<4ikc delavcev. Ko je hotel oeclejNiriti tudi de- 35075F V kIovo Slovenske pesmi J. Lausohe ia M. Udorlch, duet 23074F SukolsLa koračnica Godba Kde je moja ljubira. Valček — lioyer Trto 12#7CF V finskih dolictaki, Aotil Na krovu ladije, Vaiček Jabrluv Kovitetni Kriutet 12M9F lastovk valček L'suiili se me. Valček Ruski Novitctni Urkcstci 13«7SF Sfkomladni Valček Sladke vijolčice. Valček ltuskl Novitctni Orkester J5u7lF ŠebeLska koračaira Kegimeot po resti gre (s pctjcui) lioyer Trlo Z5013F 1'alka Slaparjev Ti si moja. Valček Hojer Trlo 25Q65F Samo ie enkrat, Valček Ven pa not, I^olka . lioyer Trlo 25059F Jaka ua St. Claim. Polka Clevclandski valček H oyer Trio 25072F štajerska Moj prijatelj. Polila SM73F Zakaj svi^lob« m rodi 250I7F En »tarrek je šivel Sijaj solnčiee 25t46F Ljubezen tn pomlad StovcuHka Ml* SSM9F ZMaToUni Kranjec Priila bo pomlad Moški Kvartet "Jadran" Moški Kvartet "Jadran" Moški Kvartet "Jadrali" Mu«ki Kvartet "Jadran" Moški Kvartet "Jadraa" Mo-ški Kvartet "Jadran" VSAKI POŠILJA T VI PRILOŽDIO SM ICEL BREZPLAČNO 2M5CF Dolenjska O mraku . . f. . 1 1 Manj kot šest plošč ae ne pošlje. SLOVENIC PUBLISHING CO. «2 Cortlandt Street New York, N. Y, . -:. .... • m. i ^ - GLAS NARODA, 14. MAJA 1928 (Nadaljevanje.) Oba potflexia sta se srečala. — porogljivo začudenje v očeh ilaj-: ava in žareče, neprikrito sovraštvo v očeh duhovnika. — 1er sipa- ia iskre. — Prosim. jiroMiu. za vuaui, d dvorni pridigar! — je protestiral .Majnau iu pomignil z roko. ne kot ponižen človek, ki se uuuikne pred ovetlnjo»- grrajskT" go!»i>odar, ki ni mogel zatreti sarkastičnega u- »tneva. -- Ne skrbite zame, — jaz bom ob pravem trenutku spodaj. — je zagotovil. Pridigar je rnlšel z lahnim njegovem varstvu in ob času lovov je nastopal v galauniformi kotjma pred očmi v prvi vrati nepo- loveč barona Maj n ava. Če se je hotelo vprizoriti kako majhno idilo, se jo je postavilo pod. skupino javorjev pred lovsko hišico, — kajti to jc bila ena najbolj ljubkih toek Šenverta. Olovek je lahko dihal nepokvarjeni gozdni zrak, a vendar videl kra-sno indijsko svetišče iz daljave, sredi eksotičnega rastlinstva, do-čim so se daleč zadaj dvigale streJje gradu. t (Dalje prihodnjič.) Vseučilišče za vse. Bil je to star spor med ameriškimi vzojevatelji. ali naj visoke šole in vseučilišča bodo zavodi za vzgojevanje male .skupne izvoljeu-jeev, ki naj postanejo duševna a-poklonom ven. Majnau jc sledil s| ristokraeija. dežele, ali pa naj o d-l-ogt'sdom koncu njegove erne suknje. Nato pa se je naenkrat obr-! prejo na .-.težaj .sv>jo vrata vsem. ošinil ženo z vročini, demonskim pogledom ter ji iztegnil naspro-'ki lirepenejo po znanju in bolj-;i obe r'iki. jšemu razumevanju življenja. C'as — Zakaj to.'— vprašala ona. k: je nepremična kot soba vstra-1 sam, kakor se zdi. je rešil to jnla :iu svojem mestu. — Jaz ne aj>eliram na vas. kajti jaz nisem niče-j vprašanje. sar zakrivila. daa vem dobro. da nisuni ni!i svojih dolžnosti kot ma-j Setlanja generacija je doživela ti Leona ali kot gospodinja in dama časti kršila s svojimi majhni- pravcJtt naval visokega šolanja, j praktično korist, mi študijam: Rastline sem nabrala na svojih majhnih izprehodih z Tekom zadnjih tridesetih let jej Kar se tiče živahnega vrvenja ni-1 eonoon ter sj>ojila s tem za njega že majhni ABC botanike. Slika-lštevilo učencev srednjih šol (high kaka skupina vseučiliščih dijakov škik univerz za širše občinstvo (extension courses) in neodvisne večerne šole visokejra učenja so se prd 25 leti smatralo kot j a ko dvomljiv eksperiment, ali dandanes imajo večje število vpisanih učencev kot jih je bilo v rednih dnevnih tečajih univerz v letu pred Svetovno vojno. Velikanska vojska večernih učencev pohaja šo. lo večinoma za to. ker ima veselje do znanosti ne glede na mogoee srene koristi učenja, marveč hrepeni po njem: ker je v splošnem ukaželjna. Potom tečajev o znanosti, umetnosti, slovstvu, zgodovini in filozofiji ti ljudje isčenje poznavanje iiarave, zgodovina iu razvoj človeštva, človeških naprav in sveta, v katerem živijo. Ia m pisala pa sem le v najbolj ze bo to zgodilo in se mora. Jaz sem sprejela materinske dolžnosti ter bom svojo nalogo verno izvedla, — kajti č« bi ne bil tepra, bi ne šla sedaj vojvodinji nasproti, temveč kot zahtevata ravno zavrženi nastop in moje hrepenenje, — nazaj proti domu ... Vzela je svojo vlečko ter prijela za šopek, da odide mimo njega ven. 12. Dva vozova sta se spodaj pripeljala tired š'roke stopnjiee. V prvem vozu je sodtda družina priuccsinje in v drugem vzgojitelj prince v in dvoma t lam a. Vojvodinja so tii še dvignila, da izstopi. I.judomilo je podala roko dvornemu maršalu ter bila sredi nekega s'avka, d« izrazi svoje ]X>milcvanje nad hudim narpadom protma, ko se je ]>ojavil Majnau V I *» svojo mlado ženo zgoraj na stopnjieah. Žarek pogled iz črnih oči je poletel navzgor — in v istem trenutku so zaaurle besede na ustnih. knežje ženske. Hitro se je obrnila, kot presenečena in vprašaje, *>rot: dvorni dnini, ki je že izstopila ter stopila bližje k vozu voj-v linje. zroča polna presenečen ja na bližajočo se damo. Nato pa je vojvodinja dovršila prekinjeni stavek ter zapustila vff, opirajoča jc na dvornega pridigarja. J. j, seveda, kd»» bi si mogel misliti, da bo znala, siva boječe v k< voza Mtisnjena "nuna" nastopiti na tako dostojanstven način ],.<>: g ^jMtxlinja kuverta, ko je prihajala navzdol ob strani svojega moži< .' Kdo bi si mogel misliti, da z.ia noiiti ta ženska prokletstvo1 • i'. viuie bairve na tako pri prost, a vendar dostojanstven način? Obe žeiLski sta si stali nasproti. O \ojvodinji se je govorilo, da! sedaj. j>o zaključenem žalovanju, v najbolj svetlih oblekah J i ni ti dekliško mladost iu s vež ost in to je bila potrjeno danes na pov.^eui očividcu način. l»ihi je oblečena v rožnato svilo — in na' glavi je nosila majhen klobuček. Za trumi tek je l«'o srečale njene v ta-• » !*<• --.ni nepr ciljen ost i, — a stranski pogled na barona Majnava j. |>r'čaral zoj>et solnčni smehljaj na njena usta. Ljudje so imeli I m v. če so trdili, tla je ta mož izbral brez vsakega najmanjšega »..mnenja. Sla! je mrzlo kut kak kip iz mraanorja poleg svoje žene, l.i se je pri njegovih predstavljajoč ill bee^xiah spoštljivo, pa ne pre-globoko priklonila ter izročila vojvodinji šoq>ek cvetk. l»ii je zelo Ijudomilo upre jet iu vojvodinja bi pričela brez dvo-n a govoriti, če bi ur padol v tem trenutku njen pogled na. dvornega iu š.i!a. — ki je stal sklonjen skupaj, s -»tisnjcnLmi zobmi, bled kot prikazen. Jaz sem precenjeval svoje moči. — je jet*al. — ter moram pios.ii vašo visokost. arku. kateremu je veljal danes obisk knežjih go-j I.o]Vii vojvodinja j«- pri Šumela ob strani Majnava mimo, — še' »-. Jc da r jxrjjrej ?;e ni prizakala tako neprisiljeno veselo kot sedaj in tam je sedel mož, ki je nekoč domneval, da je »dini sposoben s tvojo r govorne duhovitostjo iztisniti iskro iz tega jxmosnega, nedostopnega ženskega duha. — molče na svojem stolu, pozabljen. Princa sta prihitela radostno mimo z Iiconom. Preje se ni vr-šda nobena igra brez njega, a sedaj je postal naenkrat statist na svojih lastnih tleh, — ponižujoča izkušnja za slovljenega dvorjana, katerega se je še živega vrglo med mrtve! ... In poleg vsega je korakala tam at? "rdečelaska"' tako "ošabno in samozavestno kot gospodinja Š«averta in stari dvorjan ves ogorčen, da si domišlja ta grofica Nemanič da je višja in plemenitejša kot vojvodina, je kuhal v bobi jezo, 3d bi ga skoro zadušila. — Dovolite, milostna. — jo vzkliknil z ostrim glasom proti mladi ženi. ko se je mimogrede sklonila, da odtrga neko redko cvetko. — Danes sc no nabira nikakih orhidej ali drugega plevela za Ku- kijo. J .Majnau se j« obrnil s temno-rdečhn obrazom — in mogoče je imel na ustnicah oster odgovor za dvornega maršala. Po enem pogledu na mlado ždno, ki je tako "ošabno -molče" spravila cvetko v svoj pas, pa je skomignil z ramama ter pričel zopet s prekinjenim pogovorom z vojvodinjo. Pare ni del gradu, v katerem se je gojilo dragoceno sadje, je ležal j*>leg indijskega vrta. v varstvu gora, kojih srečni položaj je i mogočni življenje kosu indijskega čarobnega sveta. Koncentrirani selnčnHirki, ki so dovoljevali rast banan, so dozoreli tudi par kras-i h eksemplarjev breskev in najbolj občutljivega grozdja: Naprave, bolj mikake in vabile grlo kot pa oko. wi segale do gozda, skozi I Htereg* so volile najprvo ceste in steze, ki pa se je izgubljal pozne je v skoro neprodirni pragozd. <*b ]>eščeui cesti j.> bilo videti atran takozvane lormke hiše. Bi-e to Utpo, majhno poslopje, zgrajeno iz opeke ter je služilo oei-o kot fH«staja meti gradom in pravo gozdarsko hišo, ki je ležala pol nre proč, globoko in »samotno v gozdu.-V tej hiiici je bal dečko z lovskimi p^i Bogata zaloga orožja je bila v seliool t naraslo od 357,000 na 4,132.000. Te srednje šole so seveda oddale od sebe veliko število dijakov, ki so v stanu položiti .sprejemni izpit za vseučilišča in enakovredne visoke šole (colleges). Vsled tega imamo sedaj v visokošolskih zavodih sedemkrat toliko dijakov kot jih je bilo pred tremi desetletij. Skupno število poslušalcev je v tem razdobju naraslo od 120,000 na 850,000. Se od večje važnosti je razvoj "nočnih univerz'*. Tečaji aineri- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE t LJUBLJANI za, leto 1927 to sledeče: VODNIKOVA PRATIKA ca leto 1028; KfiA V STRUGI. poTNt; VLADKA IN MITKA. episl; VODNIKI IN PREROKI, (zfodorinika razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO &£ NEKAJ IZVODOV CKNA VSEM SmOM »1.50 Kdor hoče postati član te družbe ta leto 1928 naj posle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $ t.00 na leto Naročila pošljite na: — "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street. New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header • . * Sestavil Dr. P. J. KEEN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje ia ocene« angleščine; berila in Sanke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko a gleški besednjak (4000 besed). Naročila poUjite mat "GLAS NARODA" 82 Cortlandt 8t Hew York ! ne more biti ko« ukaželjni gneči, ki pohaja večerne tečaje slovite ljudske univerze People's Institute na Cooper I'nion v New Yorku. Dijaki, ki na primer prihajajo vsak petek zvečer, da čujejo taka predavanja kot ona profesorja Eve. ret t Dean Martin, ki razpravlja o ameriški psihologiji, so vseh .starosti, vseh narodnosti, vseh soeijal-nih razredov. Drug poleg dragega sedi kak ljudskošoLski učitelj, kali ukaželjni miljonar, kak poljski krojač iu kak navadni delavec od bogvekod. Petina poslušalcev je dovršila vseučilišče, več kot polovica ni imela nikakih šol preko ele-.mentarnih. Prihajajo iz vseli de žel sveta; dobro polovico poslušalcev tvorijo tujeroclei. Skoraj polovica vseh prihaja na predavanja že za dobo od enega do petih let. Profesor Martin pripoveduje o nekem možu siromašne zunajosti, ki je prišel v njegovo pisarno in ga naprosil, da bi pregledal njegov manuskript. Našel sem, da je rokopis vseboval popis emocij in bil spisan tako bistro in zabavno, da upa dobiti nakladatelja, ki «ra bo natlskaL Rekel mi je na vprašanje, kje je to spisal: *4Ob železniškem tiru v Chicagu podžgan od Vašega poziva neki večer na Cooper Cnion." —Mož je bil potepuh samouk.'' Tudi druge visoke šole se odzivajo splošnemu hrepenenju po znanju. City College v Xew York ima 13,000 večernih dijakov, Hunt-'er College 10.000. Število večernih poslušaleev na Xew York University in Columbia University je e-nako ogromno. Tisoč dijakov pohaja New School for Social Ke-searcli, ki nudi resne tečaje slovitih predavateljev. Povrh teh v gromna vojska dijakov nižjih tečajev — kakih 100,000 — pohaja večerne tečaje ne^vvorških ljudskih šol in obrtnih šol ali kulturne tečaje, prirejene * od Workers* Education Bureau, kjer delavci razpravljajo o drami, dušeslovju, slovstvu ali umetnosti. Skoraj 30,000 poslušalcev je 1. 11914 pohajalo ljudske tečaje California univerze in skoraj toliko ljudsko univerzo v Massachusetts Čikaška univerza je imela vpisanih 9271 "extension students", Indiana univerza eez 8000 in Wisconsin univerza 10,000, Minnesota univerza 8000 Ti večerni dijaki se učijo trgovskih predmetov, inzenirstva, tujih jezikov, zgodovine in matematike, pa je tudi mnogo tečajev o filozofiji, dušedovju. sociologiji in starih klasičnih jezikih. PRIde že! Učitelji '4 kulturnih" predmetov" dostikrat izpodbujajo diskusija med dijaki približno tako, kot je Sokrat razpravljal s svojimi u-čenci. Iz takih zamen misli med dijaki in med njimi in učitelji se rodijo prizadevanja one vrste, o kakršni pripoveluje profesor Martin od Cooper Union. Hrepenenje po boljši strokovni izurjenosti, ki naj dovede do gospodarskega napredka ali zboljšanja socijalnega položaja, .in manjši delovni ess brezdvomno razlagata to rastočo žejo širokih mas po izobrazbi. Jasno pa je tudi, da velika skupina uijakov ui Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potuib Ustih, prtljagi ln drugih ■tvareb. Vsled naše dolgoletno la. knJhije Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedriavljanl samorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti el morajo dovoljenje ali permit Is Washingtona, bodisi xa eno leto IU 8 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generalnega naaelnl fikega komisarja. Glasom odredbe, kt Je stopila v veljavo 31. julija 1MC se nikomur več ne pošlje permit po poBti, ampak ga mora iti Iskat vsak pr> rilec osebno, bodisi v nsjbližjl as-selniikl orad all pa go dobi v New Torku pred od potovanjem, ka-kor kdo v profinjl sa prosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje ne svojo lastno odgovornost. Kako dobiti avojce iz starega kraja« Kdor fell dobiti sorodnike «11 svojce ls starega kraja, naj nam prej plie sa pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSCenib v tem letu 670 prlstljencev, toda polovica te kvote Je določena sa amerlflke dr-isvljsne, ki iele dobiti sea sta rise ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. Amerlfiki drfavljsnl pa samorejo dobiti sent Bene ln otroke do 18. leta bres da bl bili Stetl v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo v Washington. Pred no pod vzamete kaki korak, pifiite W2 pamaltov .. Shipnlng IS. maja: Pre«. Wilson, Trlest« Bertniaria, Cherbourg IS. maja: Prt«. Kfiouvelt, men Cherbourg, lir«- STATE BANK Št Cortlandt Street NEW *<»RK 17. maja: Uuenchin, Cherbourg. Brtm«o IS. maja: Tusi-ania, Ilavr« Oljtnplc, Cherbourg tS maja: II« d« France (1 A. M.) Hamburg Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Mionewattka. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Veendam, Boulogne aur iler, Rotterdam Roma. Napoll, Genova 23. maja: Mauretanla, Cherbourg 25. maja: Carman i a, Havre 29. maja: Franre. Havre (1 A.M.) Berlin, Cherbourg, Bremen Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg Homeric, Cherbourg Lapland. Cherbourg Minnesota, Boulogne sur Mer L.eviathan, Cheroourg "" Mew Amsterdam Boulogne sur Mer Conte Grande, Nspoli. Genova 29. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg 30. maja: Aquitania, Cherbourg 31. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen 2. junija: New York. Cherbourg, Hamburg Paris. Havre (1 A. M.) Nat izlat Majestic, Cherbourg Minnetonlca, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Duilio, Napoll. Genova S. junija: Berengaria, Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen 7. junija: . Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Pozor, rojaki! Ig naslova na listu, katerega prejemate, jo rasvidino, kdaj Vam jo naročnina pošla. Na čakajte to raj, da so Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših sastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hocbevar. San Fraadsco, Jacob l4inaln. COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Cullg, John Gena, Fr. Janesb, A. SaftlC. Salida, Louis Costello. Wslsenburg, M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora. J. Verbich. Chicago: Joseph BUsh, J. BevOC, Mrs. F. Laurich.* Cieere. J. Fabian. De Pue, Andrew Splllar. MH A. Anzelc, Mary Bamblcn. J. Zaletel. John Kren, Joseph Hrovat La Smile, J. Spelich. Masesntsh. Frank Angustln. North Chicago. Anton KobaL Springfield. Matija Barborlch. J. Horvath. Frank Petkoviek. KANSAS Gbiii Agnes Kočnik City, Frank Žsgsr. John Report. MARYLAND Stejrer, J. Cerne. Kitxmiiier, Fr* Vodoplvea MICHIGAN M. F. Kote. J. Barieh. Ant MINNESOTA Chi*»lM. Frank Gouie, A Frank PucelJ. Qy. Jos. j. Peshet Fr. Sokola. Kreleth,1 Louis OooSe. . . Gilbert. Louis Vessel. Hibbiag, John Por is. Flijinis. Frank Hrvatlch MISSOURI 81 Levis. A. NabrgoJ. MONTANA John a L. P. B rode rick. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlkih: lie de France 18. maja; 8. jun. France — 25. maja — 15. jun. Paris — 1. Junija; 25. junija (Ob polnoči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder* nimi udobnosti. — Pijača in slarns francoska kuhinja. Izretluo nizke cene. VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH UNE 1» Stale Street, Hew York, H. 7. OHIO Barberton. John Balant. Joe HltL Cleveland. Anton Bobefc. Charles Karllnger, Louis Rudman.' Anton fcJlm cich, feath. Slapnlk. Boelid, F. Bajt. Girad, Anton Nsgode. Lorain. Louis balant ln J. Kumie. NUes. Frank ffogor&ek. Warren, Mrs. F. Rachar. Voangstown. Anton Kik«>H OREGON Oregon City. I. KobU«. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddoek. J. A, Germ. Brooghton, Anton Ipavec. ClarMge, Fr. Tushar. A. Jerlna. Conemangh, J.. Brezovec, J. Pike, V. BovanSek. Crafton. Fr. Macbek. Export. G. Previa. Louis SnpanOA A SkerlJ. Forest City. Math. Kamin. Fan ell, Jerry Okorn. lns>riil, Tal. Peterad. Greensborg, Frank Norsk. Hssmt *Cily in okolico, Frank Fs renchack. Irwin. Mike Paoshek. John Polanc, Martin Ko. Krajn, Ant Tanielj. Anton Osolnik. Fr. DemShar. Meadow Lands, J. KoprivSek Midway. John 2ust. Moon Bon. Fr. PodmllSek. Pittsburgh. Z. Jakshe. Ig. Magister. Vine. Arh la U. Jakoblch, J. Gens I. PogaCar. Presta, J. Demshar. J. Pesdlrc. A. Hren. Unity Sta. la ekeBee, J. SkerlJ, Fr. Scbifrer. West Newton. Joseph Jovaa. J. PeterneL Krobs. DUH Heipar. Fr. WISCONSIN MDwaokeet Joseph Tratnik la Jos. -Cores. ia skeliee, Frsnk Jelsoe. John ZormsiL West Allis, Frank Skok. WYOMING Louis Tanchar. A. Z. Arka Vsak sastopnlk lads potrdilo sa sva to, katero je prejeL Zastopnike roja-ko« toplo priporočamo. NaroCnlna sa "Glas Naroda" Je: Za eno leto 98.00; sa pol leta $&00; sa Mirt mesce $2.00; sa fietrt leta ^SLPBb- Je 97. ss emo S. junija: Caronla. ilavre Republic. Cherbourg. Bremen t. junija: lie de France. Havre ti A. M. Saturnla. Trieale Columbu*. Cherbourg. Bremen Deutachland. Cherbourg. Hamburg Olympic, Cherbourg Mlnnekahda. Rourg I*res. Ilooaevelt. Cherbourg, Bremen. 14. junija: Muenchen, Cherbourg. Bremen 15. junija: Tuscanla, Havre 16 Junija: Kranc*. Havre <1 A. U.) Resolute, Chebourg. Hamburg Homeric. Chrrbourt Pennland. Clierbnurg. Antwerpen MiRnewaska. Cherbourg • Leviathan, Cherbourg Veendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam Conte Blancamano. Napoll, Genova 18. junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 19. junija: George ^"aaliington, Cherbourg, Bremen 20. Junija: Aquitania, Cherbourg 22. Junija: Carmania, Havre 23. junija: I'aris. Havre (1 A. M.) Berlin. Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg Majestic. Cherborug Lapland, Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne aur Mer New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma. Napoll, Genova 26. Junija: President« Wilson. Trieste 27. junija: Berengaria. Cherbourg 29. Junija: Olympic. Cherbourg 30. junija: lie de France. Havre (I A M.) Mauritania. Cherbourg Albert BHllin, Cherbourg. Hamburg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Minnetonka. Cherbourg America. Cherbourg, Bremen Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Conte Grande. Napoll. Genova II. SKUPNI IZLCT s parni kom ~ "Paris" dne 12. maja. 1SCS. III. SKUPNI IZLET s parnlkoas — "Paris'* dne t. junija. IMS. Večinoma, pomikov otfplujejo potniki se vkrcajo 'an oral. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvode. roman ................. M Čebelica ................... .25 Od Ohrida in Bitolja..... Ji. Hanks, Luži.ško srbska por m:, A tal a, čndei v Bolcan, t.v. 1^— Iz deiel potresov. Banka rt. .11 Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenju, govorjenju ln zasebnem tiv- Ijenjn, Bon too .......... ht% Knjiga spominov, jete moja P«»t .................... M Liberalizem............... .75 Materija in Energija, Čermelj .75 Otroci Solnem, Pregelj, t. v. 1^— Predhodniki in Idejni ntemelji-teljl roškega realizma — (Prijatelj) .............1.25 Pravo ln revolucija. — Leo Pitamic JU Sosedje, Cehov .......... J3 Tigrov i zobje, Manrlce Le- blanc .................. M Vojska na Turškem ...... .ti Pesmi v prozi, 49, t. v. .. .50 Sodnikovi, Stritar, ........ M Tri legende o razpelo, h Zever, t. v.............. .M TlSdar........1............35 Večerne pisma. Kmetova .. Ji Uvod t Filozofijo, Veber .. L— Znanost in Term, vedoalovna Stadija. Veber .........— Zbrani spisi Ft. HaseU Pod. Umbarskl ..............1M Žrtve, Fr. ZbeJhtik, povest .S8 IGU t Gospa > morja. Igra v 5. dejanjih.......75 Lokalna ieleznlca, v 3. dejanjih............ JS Lotkin rojstni daa........ .6t Soi na Hmdjntkn..... .49 Navaden (lovek, Sala v treh dejanjih ............... .45 Pepeluh, narodna pravljica, Ri dejanj ................ Jt Skopuh, komedija v 5. dejanjih ....................75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .75 Veleja, drama v 3 dejanjih .S5 "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Haw York ■ - > • m. (