Ljubisav Markovič Strojna proizvodnja (Nadaljevunje) 1. lndustiijska revolucija Politična ekonomija razume pod industrijsko revolucijo pre-vrat v tehnični osnovi proizvod-nega načina. Pod tem razume «amenjavo roinega s strojnim načinom dela. IndustrUska re-volucija potemtakem nima izho-dišča, kakor je to pri manufak-turi, v delovni sili, temveč v delovnih sredstvih. Bistvo vseh sprememb, ki jih vnaža v pro-izvodni proces, je spreminjanje delovnih sredstev iz orodja v stroj. Proizvod in temeljna prvina fndustrijske revolucije je stroj. Nujrno je, da ugotovlmo eko-nomski smisel tega prevrata. Zato moramo ugotoviti razjiko med strojem in orodjem z eJco-nomskega stališča. Tehnično pojasnilo te razlike, da je stroj samo sestavljeno orodje, nima za naš smoter no-benega pomena. Prav tako je brez koristi tolmačenje, ki zre-ducira prevrat na zamenjavo po-gonske sile: pogonska sila orodja je človek, pogonska sila stroja pa je kakšna naravna si-la, žival. voda. veter itd. Tem razlagam manjka zgodovinske sestavine. »Ko je John Wyatt le-ta 1735 objavil svoj predikii etroj- z njim pa tudi industrij-sko revolucijo 18. stoletja, ni raiti z besedico omenil, da strola ne bo vrtel človek, temveč osel,.. . njegov prugram je bit: stroj, »da bi predli brez prstov«. (Kapital I, str. 298). Z &konomskega stališča je Stroj mehanizem, ki zamenja de-lavca pri delu z orodjem: je mehanizem, na katerega telo so prešla orodja, ki so bi.Ia preJ v rokah delavca. Pri prvih strojih so bila njihova orodja popolno-ma podobna orodjem manufak-turnih delavcev. Vendar so to bila sedaj orodja mehanizma; ta sedaj kot mehanizem s svojimi orodji obdelujejo delovni pred-met. V tem tiči najvažnejša pr-vina za ekonomsko razumevanje narave stroja. »Da bi predli brez prstov«. S tetn ie stroj že pri svojem nastajaaju sporočil svo-jo pravo ekonomsko resnico o sebi — s praktičnim, vendar resničnim jezikom. Industrijska revolucija, ki se je začela ob koncu 18. stoletja v Angliji, ni bila kot pojav ni-kakor ne naključna. Kot izraz nastalih potreb v manufaktur-nern razdobju kapitalizma *je sledlla kot nujnost. Bila je re-šitev nasprotU med ,povečanimi potrebami po večji koli&ini bla-^a in med možnostmi kapitali-etične manufakture. To na^protje nastane podza-vestno. Razvija in pripravlja jo razvoj kapibalistične manufak-turn« pioizvodnje. Hkrati pa tudi razvija tehnične prvine za rešitev tega nasprotja — za skok od orodja na stroj v na-činu proizvodnje. Kapitaltstična manufaktura po-trebuje za razvoj niz obrti. V njih izdeluJejo n-ajraznovrstnej-ša, za njo specializirana orodja. Te obrti sliužijo tudi za izvedbo nekaterih faz pri izdelavl izdel-ka — heterogena manufakfcura. 2e ta okoliščina je vzrok, da se veta. v družbenem merilu d&li-tev dela med individualnimi praizvajalci. Ob tem sledi še vrsta bistvenih prvin. Kot obli-ka velike proizvodnje zahteva manufaktura veliko množino su-rovin in velika prodajna trži-šča. Zato na širako sfli k druž-benemu povezovanju. Področja posamezjiih driav postanejo za-njo kmalu nezadostna. Potre-buje širša ekonomska ozemlja, zvezo z drugimi državarni po »mirni« poti ali s silo. Ekonoim-sko razširja prostor Zahodne Evrope, posebno Anglije, proti Severni Ameriki in Indiji. Pre-naša težišče ekononaskega živ-Ijenja iz bazena Sredozemske-ga morja v bazen Atlantskega oceana. SteviLne vojne v 16., 17. in 18. stoletju, osvajanje kolo-nij, pomorska tekma in rival-stvo naprej «ned Aaglijo in Spanijo, nato med Anglijo iin Francijo, pohodi v Južno Am«-riko in Avstralijo, lov za zla-tom in srebrom kot de.narmm materialom — vse to je izraz in deio kapitalistične manufakture. Na neki stopnJi pa začenja ta razvoj odkrivati, da manufaktu-ra ni sposobna zadostiti pove-čanim potrebam domačega In mednarodnega tržišča. Naj je bUa zaradi popolnosti njenih delnih udov še tako veliik vir-tuoz, njene možnosti za pove-čanje delovne proizvodnosti in prolzvodnje so ostale omejene. Te meje so v delovni sili, ki je temelj njenega proizvodnega mehanizma. Ob vsem izpopoi-njevanju ima delavec 5e vednot samo dve rcki in dve nogi ui lahko v najboljšem primeru de-la bJtrati le z dvema orodJema. Ce je manufaktura izčrpala možaosti fizične sposobnosti de-lovne sile.... tedaj mora na-slednji korak v revolucionjranju proizvodnje izhajati iz delovnthi sredstev. Ošvoboditi jih. je tre-ba organskih meja človeka, de-lavca. Edina pot je potegniti orodja iz rok delavcev, jita pre-nesti na mehantzem, ki v hitro-sti, natančnosU in količini oro-dij, s katerim se hkrati raima-huje, ni več »dvisen od fizič-nih sposobnosta človeka. To de-la industrijska revolucija. Tako spreminja delovaa sredstva iz orodja v stroj. »Citn pravo orodje preide od človeka na mehatvizem, prevza-me mesto orodja stroj. Razlika je takoj očitna, celo t&daj, ka-dar ostane 6!ovek njegova prva pogonska sila. Stevilo delovnih orodij, s katerimi lahko hkrati dela, je omejeno po številu nje-govih naravnih orgaivov, njego-vih lastnih telesnih organov. V Nemčiji so v začetku poskušali, da bi vsak preJec vrtel dva ko-tovrata, hoteli so torej, da bi hkfati delal z dvema nogama in rokam^. To pa je bilo prenapor-no. Kasneje so izumili kolovrat z dvema vretenoma, toda prejci virtuozi, ki so bili sposobni hkrati presti dve niti, so bili skoraj tako redki, kakor so red-ki ljudje z dvema glavama. Na-sprotno je »Jennyt (prvi predil-ni stroj — Lj. M.) že takoj pre-šla od 12 na 18 vreten, plettlni stroj plete z več tisoči- iglami hkrati itd. Stevilo orodij. s ka-terimi delovni stroj hkpati de-la, je že vnaprei osvoboje.no or-gaaske meje, ki omejuje delav-čevo ročmo orodje.a (Kapital I, str. 299). Kakor pa manufakbura na eni strami pospeSuje potrebo po na-dailjnjem revolucloairanju pro-izvodnje, ustvarja po drugi stra.ni tudi tchniino materialne pogoje za izdelavo strojev. Vi-deli smo že. da diferencira in sproščuje orodje, ga vse bolj poenastavlja, da bi bilo čim bolJ primarno za določeno, zo-ženo delovno operacijo. Zato je potreBen samo še korak in ka-ktjvostna sprememba sredstva je končana: potrebno i« 1* aa določan načia združiti otoe pre-prosti oradji, izdelati iz njih pripravno ftombinacijo in — stroj je že tukaj. Spreminjali sta se v stroj. Manufakturno razdabje je razvilo tudi temeljae znanstve-ne prvine za nastanek strojev. Proizvodne potrebe, potreibe mednarodnega blagovnega pro-meta in daljnih prekomorskih potovanj dajejo pobudo za raz-voj naravoslovnih znanosti. Astronomija. matematika, fizika itd. zaznainujejo veliice uspehe v 16., 17. in 18. stoletju. Poskus, da bi isto mlinsko kolo vrtelo dva para mlinskih kamnov, je neposredno dal pobudo za na-tančnejšo prou&itev zakona tre-nja. Teorija in uporaba zamaš-nega kolesa, ki ima pomemibao vlogo v veliki industriji, sta nasVah zaradi potr&be obvladati neenakomernost ročnega pogona pri mlinih. Manufaktura, ki za-vestno postavlja načelo »krajša-nja delovnega časa, začne razea tega uvajati nekatere stroje, po-sebao v tiste delovne procese, ki jih je bilo treba opravljati množično in z veliko potrošnjo delovne sile. »Tako so na pri-mer v matiufakturi papirja kmalu začeli mleti krpe s po-sebnimi mJini, a v topiinicah kovin so začeli drobiti rudo s takoimenovami rudarskimi mU-ni. Rimsko cesarstvo nam je za-pustLlo mlin na vodni pogon kot primarno obliko vsake strojne naprave. Obrtniško razdobje nam je zapustilo velike iznajd-be kompasa, gmodnika, Uska io avtomotične ure. (»Kapital I. str. 278). Zato je bila posebno pomembna pridobitev manulak-ture deJavnica za Lzdelavo me-haničnih orodij in nekaterih strojev in aparatov, ki so se od časa do časa že uporabljali. Te mehanične delavnice z oseb-jem izvežbanih delavcev so omogočale, da so mnoge iznajd-be, ki so nastajale v 18. stolet-ju, izikoristlli v delu. Tako so Po njihovi zaslugi lahko nastala prva strojna orodja kakor tudi Wattav parni stroj, torej je lah-ko nastalo niz industrijskih teh-ničnih prevratov ob koncu 18. in v začetfcu 19. stoletja, ki jih je ekonomska zgodovina obele-žila kot indastrijsko revo^lucijo. Spreminjanje orodij v stroj se je potenrtakem lahko doga- jalo sarao v določenih zgodo-vinskih pogojih. Je rezultat za-vestnega iskaraja, ki sta ga vsi-lili proizvodnja is svetovni pro-met. V razmerah, ki so nastale ob konou 18. stoletja, je razum-Ijivo bil duhovni napor posa-meznikov predvsem usraerjen k premagovanjii meje ročnega de-la pri predelavi materiala. Zato izhaja vsa revolucija iz strojne-ga orodja. Vendar se mora kma-lu razširiti Ha ves proizvodni mehaniz&m. »Nič ni bolj beda-$tega lcakor pravljica o izumu parne sile po naklju^ju opaxo-vanja lonca s čajem, ki je vrel. Sila vodne pare je bila verjelno znana že pre-d 2000 leti Grkom, ki pa niso vedeli z njo kaj po-četi, kasneje pa so jo uporab-ijaii za razne mehanične igrače. I?.um parnega stroja pa ]e bil rezu.Hat dejanskega duhovnegia napora, ki se je zavedal svoje-ga smotra in ki so mu pomaga-li prejšnji poskusi, bil pa je dejansko šele tedaj mogoč, ko je tnaniakaftura ustvarila teh-nične predpostavke, prav tako pa tudi dolačeno število sposob-nih mehanitnih delavcev za njeno proizvodnjo. In še veS, postala je šele tedaj mogoča, ko sta se prebudila pctreba kakor tudi interes La nove pogonske sile. To pa je bil primer šele, ko so iznašlt strolj za opravlja-nje dela. (Kautziky — »Ekonom-sko u6enje Karla Marksa«, str. 138—139, izd. »Rada«). Zavestai amater in iinteres, kj sta vodila kapitalista, sta bila —< večja proizvodnja in nižja lastna cena, to je vežja množi-na profita. To sta bili nespo-redni gibali duhovnih naporov in materialnega prevrata v proizvodnem načinu. V tem pa so tudi omejene zgodovinske možnosti kapitalizma za nadalj-nje nenehno revolucioniranje proizvodnje, ki postane neizo-gibno s prehodom od ročnega na strojrtf načln dela. To j« tista zgodovlnska prvi-na, brez katere ni ekonomskega razumevanja narave stroja. 2. Trije deli strojnih naprov Strojni mebanizem ima tri bistveno različne dele. Bden je sam stroj za opravljanje dela. Drugi je pogonski stroj. Tretji pa je transmisijski mehainizem. a) Stroj za »pravljanje dela — ali strojno orodje — je te-melj vsega razvitega sistema stroJnih naprav. Iz njega je tU-d.i izhajala industrijska revolu-eija v 18. stoletju. Tudj danes je izhodiia to6ka, ko se v do-lačeni vrsti proizvodnje dogaja prehod od obrtniškega na stroj-ni način dela. »Strojno orodje je ... mehani-zem, ki opravlja, ko dcbi po-treb.no gi.banje, s svojimi orod-ji iste operacije, ki jih Je prej opravljal delavec s podobnimi orodji.« (Kapital I, str. 299). Prva strojna orodja so iz.d«-lana po »obrtniškera vzoru«. Bi. la 30 zelo podotma orodju in so se od njih pogosto arazlikovala le po »velikanskem obsegiu« in da niso več v rokah delavcev, temveč na telesu inehaničnega stroja. Vrtalni stroj ima obliko velikega svedra; parraa kladivo je orjaška izdaja navadnega Jola-diva; mehanitne statve &o bile poptflnoma podobne obrtniškim. V svoji prvi obliki so celo izde-laneizlesa. Po ^tej stnanije mor-da najbolj ofiit primer ene iz-med prvih lokornotiv -— ki je iinela dve nogi in jih izmenoma premikala kakor konj. »Sele ko se mehanika krepkeje razvije in se prakti-čne izkiušnje nako-pičijo, se določi oblika po me-haničnem principu, osvobajajoČ se popolnoma tradicionalnih te-lesnih oblik orodij, ki se spre-m«nijo v stroje.« (Marx). b) Pogonski stroj je tisti del strojnih naprav, ki povzroča, da se ves mehanizem giblje. Ta stroj deluJe v njem lcot pagoo-ska sf.la, motor, gilbalo. Svojo pogonako silo proizvaja sam kot panni stroj, motor z notranjim izgorevanjem, atomski reaktor, sisteim fcurbin in generatorjev v elektri&nih centralah itd. Ta si-la je dejansko sila neke narav-ne sLle, ki se na doloieni nafin in s pomočjo dolo6enega pogon-skega stroja spremeni v »njeno silo«, ki jo je mogo-re kontro-lirati ln usmerjati v zaželeno smer. Pogonski stroj je delov-no sredstvo, ki sl'uži zato, da se določena vrsta naravnega gi'ba-nJa zajame, preobrazi v neko drugo vrsto in -uskoristi za po-gon strojev za opravljanje detla in druge potrebe v življenju ljudi. V nekaterih primerih iz-koriščajo naravno gibanje brez kaikršnekcrij preobraz.be, s pre-prostim »zajemanjem« In usmer-janjem v koristni učinek. Tako na primer prenaža mlinsko ko-lo samo tisto pobudo, ki jo je docbilo od slapa, kar prav tako dela krilo mlina, ki »zajema« silo vetra. Pogonsiki stroj so praktitno uporabljali pred vsako dnugo stroJjio nSpravo, tn to vei tisoč let. Ni pa izzval nobene indu-s-trijske revoluoije, nitl tega ni mogel storiti. Za to je biilo po-tre.bnih vrsta ekonomskih zgo-dovinskih ppogojev, ki so se ste-kli ob kcjicu 18. stoletja. Po-tretmo j« bilo, da so toili zaradi nastalih potreb izdelani stroji za opravljanje dela, pa da žele tedaj postane nujna širša upora-ba naravnih sil kot pogonake moči in odfcod rajzvijanje pogon,-skih strojev. Samo orodje, ki »dela«, se je moralo najprej osvoboditi meja človeSke de-lovne siJe — da se orodje pre-obrazi v stroj za opravljanje dela — pa da šeie nato sle-di vsestransiko TevolucicniraTijo orodja, ki »poganjai, to je raz-voj pagonskega stroja. Sam par-ni stroj. kakršen je bil izum-ljen ob koncu 17. stoletja v do-bi manufa-kturnega razdotoJa ia kakršen je ostal vse do osemds-setih let 18. stoletja, ni izzval nabsae industrijske revolucije. Prav naspratno pa so strojns orodja izzvala potrefeo, da se> parjii stroj revolucionira.« (Ka-pital I, str. 300). (Nadaljevanje sledi)