List 25.
Gospodarske stvari.
Nekoliko besedi o travi in senu.
Naj nekoliko besed spregovorimo posebno zdaj, ko je ravno čas košnje.
Beseda „seno" pomeni perje, cvetje in steblo vseh rastlin, ktere se pokosijo v nezrelem stanu in se potem posuše, tako, da ne ostane več vode v njih, kakor 15 odstotkov. Nasprotno od posušenih nezrelih rastlin so suha stebla in peresa zrelih rastlin, to je, slama, ki je veliko manjše redivne vrednosti zato, ker ima komaj 22 odstotkov snov v sebi. Da je pa tako malo redivne moči v takem senu, pa tudi v slami, prihaja odtod, ker najvažnejše redivne snove v rastlini so se dale za izdelovanje zrnja, in ker se mehki vlaknec zelene rastline pri dozorenji v težko porabljivo lesno lakno spremeni.
Le tedaj toraj smemo upati, da dobimo dobro re-divno seno, ako pokosimo in posušimo rastlino še preddozorenjem. Žalibog, da se čeravno ne povsod, vendar prav mnogokrat nasprotno ravnd; še le takrat, ko je trava že rumena, zrela, kedar je detelja že jela rujaveti, to je, zoreti, ljudje menijo, da je pravi čas košnje. Zakaj pač tako? Navadno se trdi, da je neobhodno potrebno pustiti travo dozoreti, da se seme napravi, ki po tem odpade in služi prihodnjemu zarodu ; in tako se leto za letom ravna, pa mesto dobrega redivnega send se vedno prideluje pusta slama! Po takem ravnanji gre v pogubo neizrečeno veliko dohodkov, a vendar se namen, to je, zasajanje semena, ne doseže. Nikakor nočemo odrekati, da travno seme, ki pade na tla, ne bi moglo kaliti med drugimi že sta-rejmi močnimi rastlinami; al prav gotovo to tudi ni, ker skušnja uči, da se rastline na travniku zaplodijo tudi po mladikah iz korenin. To kažejo nekteri travniki, ki so že stari, da jim opeša s časom moč ka-ljenja in da postanejo celo redki, čeravno so na njih rastline dozorele.
Najugodnejši čas kositi travnike in deteljo je takrat, ko je večina rastlin v cvet j i, kajti tedaj je v njih naj veča redivna moč, in gotovo dajo tedaj pokošene in posušene rastline najzdatnejšo, močno, re-divno seno. Po cvetenji pa se v rastlinskem telesu najredivnejše snove, to so, gnjilčne, porabijo za izdelovanje semena in zrnja. Koliko vrednost pa ima zrnje, to vsi gospodarji vejo, in lahko o tem sami sodijo.
So pa tudi taki, ki celo priporočajo kositi travnike še pred cvetjem, in to trdijo s pravičnim vzrokom, kajti gotovo se trava veliko čvrstejše spodraste, in tako seno je posebno bogato na gnjilčnih obstojnih delih, kar tudi dobri  travniki in  pašniki dostojno spričujejo.
Tako ravnati pa je mogoče le tam, kjer je močna zemlja in dostojno vlažno obnebje, ki služi hitri spod-rasti rastlin.
Ce to ali uno stvar preiskujemo, najdemo, da je najumnejši in ugodnejši čas za košnjo, kakor smo ž& omenili, kedar so rastline v polnem c ve tj i, ne pred in ne kasneje.                                  Po „Gosp. Listu".