Pemokratično javno mnenje proti zakonskemu osnutku ministra Rossija % Skupni sestanek političnih in kulturnih predstavnikov Intervencija v pokrajinskem svetu Resolucija zgoniškega občinskega sveta Vladimir Iljič Lenin d 1 lovenskii in vsa demokratična javnost na Tržaškem in na tli Goriškem je. razburjena zaradi zakonskega osnutka, ki ga zgUda misli predložiti VI. poslanski komisiji v preučitev, difjnožijn S(. protesti ;u intervencije proti zakonskemu osnutku. a' ponedeljek pu so se na pobudo Sindikata slovenskih solni-^j°v sestali predstavniki političnih skupin, ki delujejo meti \j over»<'i, kulturnih organizacij iz Trsta, Gorice ludi predstavniki novoustanovljenega sindikata u'ktjv na Goriškem, iti V petek prejšnjega tedna je y°tnunistični svetovalec Šiško. postavil na seji pokraj indoli sveta naslednje vprašanje Mredsedniku pokrajine prof. ^fregorettiju: in Benečije slovenskih ter Soh ^ pokrajinskem jivetu 4 "Zvedelo se je, da je 28. de-p. I. ministrski svet na rpdlog ministra za javno vzgo. H5 Posl. Rossija razpravljal in ^pobril zakonski osnutek, ki se predloži zbornici v odo-v:,rdcr. 0 pravni ureditvi slo-tivtskih šol na Tržaškem po-dr°čju in v goriški pokrajini. Omenjeni zakonski osnutek *P°lnjuje težko vrzel, ki je le-* težila nad slovensko manj-).ln° v Italijanski republiki. I-6f°časno pa ta zakonski osnu-vh ne odraža pričakovanja in ,!‘‘tev slovenske manjšine, ker tezira med drugim eno osnov-; uh načel republikanske ustave, sf Ì- popolnu enakopravnost v bPavicah in dolžnostih državlja. 'l v italijanski državi, še po-fhpj pa 6. člen, ki se natanč-Vie]e sklicuje na zaščito jezi-°ln‘h manjšin s posebnimi do-3 C*A spreminjajoč slovenske 0jve v goriški pokrajini v na-l «tečajen italijanskih šol " Zahtevajoč od učencev dokaz Palčne pripadnosti, kar ne Ustavlja le težko omejitev in Jshriminaeijo na škodo dela :r genske etnične manjšine, mar-1 "— zatekajoč se ugotavlja- 1 U' hi nima nobene podlage na rdr°Čju znanosti in v praksi ttttistike in otvarja pol k biro-yratičnim in tendenčnim samo. °bnostim dejansko otvarja lr>l k vsakovrstnim pritiskom škodo slovenske jezikovne , 'anjšine in v preteklosti toli-ly Preizkušenih državljanov, ki i j”1 je treba priznati demokra-lVc,le pravice. vprašujem gospoda za po-svojo u-besedo pri vladnih o- | ^ato pa vprašujem ^"'Tedniku, ali nima L '>no intervenirati re\edn° . s,e/i zato, da ne pride do do. ,c,,ve v zukonskem določilu di-1 |,*ndnacije, ki ni le v na-z republikansko ustavo spomenico o sporazumu, """teč tudi z deklaracijo o .Ricali človeka, sprejeto od , " ’ katere članica je Italijan. j? republika, in ki se speci-C"° sklicuje na položaj polij ne enakopravnosti, ki bi ga . rale uživati narodnostne 1,1,1 jšinoi. i Predsednik Gregoretti je od-v°ril, da mu besedilo zakon-osnutka ni znano in da L 2ato odgovoril, ko se bo pote oneje seznanil z vprašanjem. perniški občinski svet Bedeljo je zasedal zgoniški ; svetovalec Just Pegan, il|aJe obsodil zakonski osnutek. : 1 ;Seji je bila tudi soglasno 'i i nt*a nilslpdnja resolucija : [«I driski svet občine Zgonik g4lfllQ svoji redni seji dne 13. 195? razpravljal med dru-V1,- hali o zakonskem osnutku, slovenskih šol na Tr-ejil 6,11 'n na Goriškem in ki je [fkt P°. časopisnih vesteh sprejet i g ministrskega sveta dne :i p'/er; 1955. ; zvezi občinski svet ugo. Y * nutek je omenjeni ato v zakonski y nasprotju z določba-l*Qj* jonske ustave, in sicer *er ukinja samostojnost '1 Ut VG^° šolstva na Goriškem S e Odlomki iz poročila tovariša Togliattija T\ oločiti perspektivo demokra. ^ ličnega razvoja v sociali- zem, ne pomeni zanikati potrebo po vztrajni borbi. Borba je neobhodno potrebna v oblikah, ki jih narekuje položaj. Na čelu te borbe mora biti delavski razred, ki ga vodi njegova revolucionarna predstraža. V te. ku borbe same se mora fronta pohoda v socializem postopoma raztegniti na nove socialne sku. pine in iz te borbe mora zrasti v delavskem razredu in v ljudstvu vedno močnejša socialistična zavest. Če vsega tega ni, se tvega, da ostane vse samo pri frazah. Tvega se, da se ostane pri splošni agitaciji bolj ali manj pravilnih gesel, če se ne razume, da so agrarna reforma in reforme ustroja, ki jih zahtevamo ter demokratična kontrola monopolov, razširitev demo. kracije in učinkovita uporaba parlamenta in vsa obnova našega nacionalnega življenja — vprašanja, ki jih je treba rešiti, da se nudijo novi življenjski pogoji delavcem, kmetom, srednjim slojem in vsemu ljudstvu, da izginejo revščina in socialne krivice, da se zagotovi delo vsem in gotov, človeka vreden srečen obstoj. Pereči problemi, ki se zaskrbljujoče postavljajo pred milijone žena in mož, morajo biti vedno izhodna točka. In vse gibanje bi bilo brez političnega in socialnega vodnika, socialističnega vodnika, če bi delavski razred ne bil v njem najbolj aktiven činitelj, s svojo ideologijo, svojo organizacijo, svojimi zahtevami, svojimi borbami in svojo podporo zahtevam in gospodarskim in političnim borbam drugih socialnih skupin, bor. barn za svobodo, delo in mir. Pet glavnih točk V trenutku, ko se sedanji klerikalni in socialdemokratski voditelji, da dajo novega oddiha privilegiranim slojem na vasi in v mestu, zaganjajo v borbi proti nam, naša partija postavlja pred vso deželo ne samo generičen program korenite obnove, marveč osredotoča pozornost na nekatere bistvene točke, ki so nujne za zdramitev sedanje politične stagnacije in rešitev nekaterih problemov, ki so odločilnega pomena za naš gospodarski in politični napredek. Te točke so: 1. zahteve po svoboščinah za delavski razred in neobhodno potrebni ukrepi za rešitev vpra. sanja brezposelnosti ; 2. začetek splošne agrarne re. forme ; 3. uvedba nekaj začetnih reform ustroja v industriji, med temi nacionalizacija enega izmed najbolj obremenjujočih in škodljivih monopolov, to je monopol električne energije; 4. uvedba v vsej Italiji deželne ureditve ; 5. uvedba splošnega sistema socialnega zavarovanja, kar se tiče raznih oblik socialnega skrbstva, kot tudi glede na razširitev in višino pokojnin. To postavljamo v ospredje in v središče vseh zahtev delavskega razreda. Delavski razred trpi danes težke posledice pritiska in udarca delodajalcev, ki ga skušajo razdvajati, utruditi, ločiti množice od najaktivnejših voditeljev, da bi izgubile zavest svoje revolucionarne sile. Spravil je v življenje veliko enotno sindikalno gibanje, vodil je energične in neobhodno potrebne politične akcije v o-brambo demokratičnih svoboščin uspelo mu je ubraniti in deloma, za nekatere sektorje dvigniti mezde tistih delavcev, ki so zaposleni. Toda v splošnem, če pa preučimo podatke o zaposlitvi, storilnosti dela in torej njegove intenzivnosti ter pe drugi »treni krivuljo dobi- čkov gospodarjev in krivuljo mezd, najdemo gladko poslal). uklCPOV šanje tistega dela, ki pripada cilj za boljše mezde in plače, ki je podlaga vse akcije za go. spodarstvo dela. Nekaj nujnih delavcem v celokupnem dohodku nacionalnega dela. Številke, ki to dokazujejo, so bile dane široko v javnost s strani sindikalnih vodilnih organov. Hotel bi še pripomniti, da tudi za po. dročja višjih mezd manjkajo še vedno resne preučitve o posle, dicah ritmov dela, o zdravju delavca in o dolžini njegovega življenja. Delavski razred je tisti, ki je dal največ v borbi za demokracijo in ni mogoče trditi, da je prejel primerno izboljšanje svojih materialnih pogojev in pogojev svojega obstoja. Zato je povsem upravičena borba delavskih organiza- Med ustanovitelji KPI Jože Srebrnič Giordano Pratolongo Nekaj ukrepov je zelo nujnih. Kot take smatramo izvajanje delovnih pogodb, obstoj in spoštovanje pravic notranjih komisij, nov zakon o zaposlovanju, ki naj prizna pravično stvar pri odpustih, prepoved šikaniranja delavcev, prepoved diskriminacij in represalij zaradi politične opredelitve, prepoved, da se delavci podvržejo nadzorovalnim aparatom poli. cijskega tipa ; uvedba učinkovitih kazni proti delodajalcem, ki teptajo v tovarni pravice in dostojanstvo, kar ustava jamči slehernemu državljanu. Borba za svoboščine delavskega razreda v tovarnah je osnovna dolžnost vseh demokratov in je bistveni del vsake akcije za razširitev in okrepitev demokracije. V to borbo kličemo našo partijo, sindikate vseh struj, vse delavce, vse do. bre italijanske demokrate. Kar se tiče brezposelnosti predlagamo naj se takoj preuči splošno znižanje, čeprav zaenkrat še ne celotno, to je raztegnjeno na vse delavnice, delovnega urnika do 40 ur na te- Iz- den, brez znižanja plače kušnja je dokazala, da je re-forma mogoča prav zaradi sedanjega tehničnega napredka. Toda samo intervencija države to lahko izvede. Velika množica brezposelnih bi bila na ta način v kratkem času vključe. na v delovišča, ki bi se ustanovila in to bi bil prvi korak naprej. Za enotno sindikalno organizacijo V središče vsega postavljamo gibanje množic, borbe delavskega razreda, kmetov, proizvajalnih srednjih slojev, večine prebivalstva za njihove gospodarske zahteve, svobode in miru. Enotnost delovnih ljudi je najučinkovitejše orodje za orga. nizacijo in uspeh tega gibanja in teh borb. Zato jo je treba hoteti, braniti, razširiti in ne dovoliti, da se ruši. Smo torej brez pridržkov za vzpostavitev velike enotne de. mokratične sindikalne organizacije, ki naj zbere in zoperstavi gospodarjem vse italijanske sile dela, izven vsakega vpliva strank in vlad, iznad vsa. ke razlike v ideologiji, politi, enih stališč in izključivši vsakršno diskriminacijo katere ko. li vrste. Odobravamo stališča, ki so jih zavzeli naši tovariši sindikalisti za pospešitev povratka na tako veliko enotno organizacijo. Ta povratek ne sme služiti, da favorizira nas in ne nobene druge sindikalne ali politične struje. Omogočiti mora uresničitev novih velikih delavskih pridobitev, kot je bila premična lestvica. Dati mo-ra delavcem novo in višjo zavest njihove sile in vodilne vlo. ge, ki jim pripada na področju demokracije in napredka. VATIKAN in njegovo bogastva Tllf enda se nikjer na svetu ne ^ zavedajo tako dobro, da je denar sveta vladar, kakor v Vatikanu. Že od nekdaj si Vatikan prizadeva dobiti v roke čim več bogastva, ki mu pomaga v boju proti njegovim nasprotnikom. V tem prizadevanju ne pozna nobenih ozirov, drži se samo načela, da namen posvečuje sredstva. V časih Lutrovega boja proti papežu in katolicizmu v Nemčiji, je Vatikan zbiral tam prostovoljne prispevke za svojo ztakladnico. Prispejvke je zbiralo 2,405.000 menihov. V srednjem veku si je Vatikan z raznimi spletkami pridobil na. ravnost pravljično bogastvo. Nič čudnega torej, da so med francosko revolucijo zaplenili v Franciji za tri milijarde takrat, nih frankov premoženja katoliške cerkve. O gospodarski moči Vatikana v Angliji priča razkošno življenje njenih cerkvenih dostojanstvenikov. V Angliji so po razkošju sloveli obredi ob ustoličenju škofov. Naj navedemo samo en primer. Ko so ustoličili nadškofa Georga Neuvilla Yor-škega, so porabili za pojedino 80 pitanih volov, 300 prašičev, 300 telet, 3000 gosi, popili pa so 104 tone najboljših vrst vina. Pri pojedini je bilo zaposlenih 62 kuharjev in nad 500 pomočnikov. “Sveta leta“ dober vir dohodkov Že od nekdaj je Vatikan črpal največ dohodkov iz tak oz vaniti «svetih let». Kadar je «sveto leto», prihajajo v Rim romarji z vsega sveta in prinašajo seveda «Petrov novčič». Samo 4 Nad 2 milijona menihov je pobiralo prispevke 4 Vatikan je velik finančni m o gè tee Italije i peža Nikolaja V. je prišlo v «svetem letu» v Rim toliko romarjev, da se je most čez Tibero pod njimi udrl in utonilo jih je kakih 200. Sredstva in metode Vatikana za zbiranje bogastva se v naših časih bistveno niso spremenila. Vatikan računa še danes predvsem na naivnost vernikov. Leta 1950 so sveto leto podaljšali kar za 12 mesecev in razkazovali čudež, «ko se je devica Marija trikrat prikazala na rimskem nebu». Ni sicer točno znano, koliko je Vatikan zaslužil s tem «svetim letom», vendar pa je znano, da je zbrala Katoliška akcija, ki je skrbela za pošiljanje romarjev iz raznih dežel v Rim, nad 50 milijonov dolarjev. Dohodki Vatikana iz evi! skih dežel so samo nežna del dohodkov iz drugih del sveta. Kakih 420 kardinal in škofov v obeh Amerikah, > i v Avstraliji, 180 v Aziji in k v Afriki skrbi, da dobiva Vf i Vatikan stopa duhom časa Vatikan gre z duhom časa. Postal je eden izmed največjih finančnih mogotcev Italijanske republike. Nastopa pod svojim imenom ali preko raznih verskih ustanov kot delničar največjih bančnih in industrijskih podjetij. Po podatkih iz leta 1948 ima 1,1% delnic v podjetju «Socie, tà Adriatica di elettricità», v «Istituto Romani Beni Stabili» 10,98% delnic, v «Società Elettrica SET — Valdarno» 9,23%, [urinskem podjetju «Italgas» 2,48% delnic. Seveda je to le kan iz teh delov sveta 8f vseh svojih dohodkov. £ Tudi stara Jugoslavija je ji cej prispevala k bogastvu Vi. kana. V 40 letih vladanja J *>etl rije Terezije je Vatikan ini *r; siral nad 106 milijonov skud ' tr To vsoto so zbrale katolik*’ -kofije stare Avstro-Ogrske y^ri Vatikan. Zagrebška nadškof za je imela v katoliški banki I ,.*ov 1931 kakih 7 milijonov dii 1 0 rjev, v delnicah pa so im< »njen aÌl.ÌjÌ79.0 posamezne cerkve približno.^ in pol milijona dinarjev. Vit nost veleposestev zagrebške iT škofije je znašala 45 m'1* vrednost zlatih in srebri^ cerkvenih predmetov pa D v ^ 3 milijarde. £ ------------------------------ pos h Za vsakogati nekaj Pra povi pii leta 1300 je prispelo v Rim nad nekaj primerov, ki kažejo, kje 200.000 romarjev, čeprav takrat j črpa Vatikan svoje bogastvo, vozil sploh niso poznali. Za pa. j razen seveda «svetih let». Zakonski osnutek ne prinaša nameščencem nobenih koristi bivše ZVU Potreben je zakon, ki bo resno upošteval zagotovila in obljube vlade T7 prašanje ureditve položaja ’ nameščencev bivše ZVU je Odorioo Visintia rimska birokracija smatrala kot eno izmed tolikih zadev, ki jih je treba rešiti, namesto da bi gledala na stvar iz človečanskega in socialnega vidika. To trditev ne bo težko dokazati. V dokaz temu naj med drugim navedemo dve neoporečni dejstvi : prvič, od dneva, ko je prišla na naše področje italijanska uprava pa do danes, je preteklo že precej časa, toda v vsem tem času vprašanje na-meščencev bivše ZVU še ni bilo rešeno, kljub svečani obvezi, ki si jo je zadal še De Gasperi kot predsednik ministrskega sveta leta 1931. Že takrat je predložil poslanski zbornici zakonski osnutek (ki je postal oktobra 1954 zakon št. 961 ) z določbami v korist osebja v službi javnih uprav STO «v zvezi s trenutkom (tako je go. vorilo spremno poročilo) ko bo prenehal sedanji režim zaupne uprave navedenega področja». Drugič, vsebina, informativni čut in mehanizem novega zakonskega osnutka, ki vsebuje tokrat določbe za ureditev osebja bivše ZVU, o katerem je razpravljal ministrski svet 21. novembra 1956 in tudi odobril. Osnutek je sedaj v preučitvi pristojne parlamentarne komisije. Nov vladni zakonski osnutek, ki je sprožil precej polemik in vzbudil zaskrbljenost in je z več strani predmet dokumenti, ranih kritik, je seveda potreben globoke preučitve, katere pa ni mogoče napraviti v enem samem članku. Navedeni zakonski osnutek je vse prej kot odgovarjajoč vladnim zagotovilom in obljubam. Dejstvo je, da je bilo vsem nameščencem že večkrat izrecno zagotovljeno, da bodo ostali v službi. Osebje v službi pri državnih uradih, čeprav jih fer- maino ni sprejela v službo italijanska uprava, je bilo srna-trano vezano na službene odnose z italijansko upravo in sicer od dneva, ko so bili sprejeti v službo. Priznalo se je temu ose. bju vse določbe'', veljavne za državne nameščence izven sta-leža, vštevši določbe o vključitvi v posebne staleže. Italijanskim državljanom, ki jih je sprejela v službo direktno an-glo-ameriška uprava in jih namestila v svojih uradih in organizmih (upravni oddelki, policijski oddelki itd.) se je zagotovilo, da je glede na bodo. čo ureditev njihovega položaja, ta služba smatrana za enako službi izven staleža v državnih uradih. Kakšno mnenje naj si torej ustvari nameščenec bivše ZVU, ali kateri koli državljan spričo novega zakonskega osnut-ka, ki dejansko skrči ves apa-rat prejšnjih upraviteljev, katerega je podedovala Italijanska republika, kar je v kričečem protislovju s prejšnjimi sve. čanimi obvezami vlade in celo v protislovju s samim zakonom 961. Nekateri trdijo, da predlagani zakonski osnutek daje možnost ureditve položaja večine nameščencev bivše ZVU. Toda že samo dejstvo, da se z raznih strani na osnovi natančne preučitve osnutka predlagajo popravki, dokazuje da je neodgo-varjajoč in na škodo navedene kategorije nameščencev. Dovolj je če pogledamo, kaj pravi člen 2 o uvrstitvi v staleže i talij an. skih državljanov, ki so sedaj v službi pri generalnem vlad. nem komisariatu in o odločujoči vlogi, ki jo ima, kar se tiče namestitve, posebna komisija, ki bi bila ustanovljena pri predsedstvu ministrskega sveta. Ta komisija, ki hi razpolagala s širokimi pooblastili, bi dejansko odločala o bodoči ureditvi nameščene», ki bi postal n« ta način šele neke vrste prosilec za službeno mesto, odvisen od odločitve že omenjene komisije. Danes, bolj kot kdaj koli prihaja do izraza potreba, da bi se bil ustanovil poseben stalež, omejen samo na Trst, namesto da je prišlo do takega zakonskega osnutka. Sicer pa, kot stoje danes stvari, se je še vedno mogoče izogniti takemu zakonu, ki go. tovo ni v interesu nameščencev bivše ZVU marveč izgleda celo kot nekak disciplinski ukor. O zakonskem osnutku mora še raz. pravljati poslanska zbornica, ki bo istočasno razpravljala tudi o osnutku, katerega je predložil poslanec Colitto. Oba o-snutka še vedno lahko nadomesti tretji, ki naj resno upošteva svoječasno sprejete svečane obveze vlade in naj dokončno ure. di položaj te delovne kategorije. Potreben je tak zakon, ki ne bo postal orodje za njeno likvidacijo. Komunistični parlamentarci se bodo vztrajno borili zato, da se kategoriji nameščencev bivše ZVU priznajo vse njihove pravice to je, da se jim zajamči nadaljnja zaposlitev, kot jim je bila svojčas zagotovljena s strani pristojnih vladnih orga- «Pri vzgoji otrok sem previden. Ko se z ženo kaj spr' kol kava, pošljem otroke takoj 118 sprehod.n llač «Kako zdrave otroke iroafk Vidi se, da jim res ne monjl §• svežega zraka.» Istoč k < Ranil On se je odpravljal na ilAiljf pot. Ona ga je vsa v solzah pCtlo sila, naj ji piše iz vsake dež4 ki celo iz vsakega kraja, kjer se pkršj mudil. Tesno jo je objel in vpraš‘ Or < to tvoja ljubei1 " «Ali zahteva ali pa znamke? n morda Nekega pevca je na druz* Nai nem večeru oblegalo mlado t' je kle s kopico vprašanj. Nestrf pevec, ki se mu je že ,nuAtev k družbi, je odgovarjal, kak je. vedel in znal. Končno ga t P po fo radovednica vprašala: e «7/i kdaj ste začeli peti?» «Takrat, ko ste vi začeli ^ ^ kati.y> Dekle se je našobilo, ‘ vec pa je končno lahko odšel ^ svojim prijateljem. H. -------------------------------; Pristaniški promet življenjske važnosti za Trst Vrnitev Trstu njegovega trgovskega brodovja in tradicionalnih pomorskih prog, je velike važnosti za gospodarstvo našega mesta. V dokaz temu naj navedemo, da se je lansko leto potrosilo v Trstu nad 6 milijard lir za preskrbo potniških ladij, razna popravila na ladjah in plače vkrcanih pomorščakov. Gornja vsota beleži porastek skoro poldruge milijarde v primeri z letom 1955, kar je pripisati vrnitvi «Saturnie», «Vulcanie» in še drugih ladij. KULTURA I IV ZNANOST DR. SAJOVITZ IZNESEL '(j/ tržaškem mestnem svetu stališče komunistične skupine o Acegat Komunisti zahtevajo dolgoletni načrt za ozdravitev podjetja ah, in ! V. 8(f ie ]i Vi a j Petek 11. t. m. je na seji :nj tržaškega občinskega sveta cu(jf- dr. Sajovitz razložil stališče oli/^fttistične skupine o vpraša-ke E Proračuna Acegat. kof- začetku svojega izvajanja • j/ *ov. Sajovitz ugotovil, (la jjfdi občinstvo z velikim zani-irollnjem to razpravo, prav po. žnoE00 zato, ker ne gre za odo-.. itev Vrl e i/ proračuna zdravega po- za liiaL Proračuna, ki izkazuje ^-OOO.OOO primanjkljaja, za ^terega kritje se predvideva 'Večanje tarif, ki bi znatno ’zadelo kupno moč občinstva, —- Posebej pa delovnih ljudi. ^Pravni odbor predlaga, naj [2/Povišajo tarife vseh uslug ra. 11 plina, kar bi za 15.00U lir no povečalo izdatke vsake tr-ske družine. Občinski odbor ---v svojih predlogih iznesel po. povišanja uslug za 607 'V ' lir, kar bi pa vseeno pove-v 0 izdatke vsake družine za lir letno. In to prav v -Outku, ko naraščajo cene, ko eživlja tržaško gospodarstvo d">ko krizo. r. Sajovitz se Je pritožil, da f‘tiski odbor in upravni od-Podjetja nista stavila po-“onia na razpolago občin-®tn svetovalcem vseh podat-ki naj bi jim služili za \ i^Učilev stanja, in se je aprali» “li ni bilo to hote na-ib«UV*ìeno( da bi se onemogoči-Ustvaritev prave slike tega lnj“- Svetovalec je kritiziral, ze J® bil proračun sestavljen ta. spT' bot da bi podjetje nudilo le oj *' Uslugo, ne pa kar štiri. JNa Uačin se ne pozna stvarno rri rjfnje v upravi posameznih anj US' Istočasno je svetovalec kriti-al> da ni k proračunu dodan SUnik vseh nameščencev in do “žbencev, kar pa zakon iz-1 PC|‘° predvideva. V tem so ti-ez<’ bi so sestavili proračun se ‘‘bršili zakon. jejasno vprašanje e‘le pa enega izmed osnovnih už« aili> o katerih se razprav-a t Ì® tov. Sajovitz dejal, da je ;trf rcierent odbornik Gridelli ulj ' nejasen. Gre namreč za do-1-nA tiv pravega dela amortiza-e naprav podjetja in za nje. 0 pravilno uporabo. To sta | Popolnoma različni vprašali ^nlož amortizacije služi te. , j’ ‘la se za vsako napravo del njene vrednosti, ki ^ Računa po njeni dejanski nosti in njenem traja. Prav tako služi te- I’ da se ta del spravi zato, Se lahko kupi nova naprava, s‘ara ne služi več. Tak način ,0tabc deleža amortizacije se Uvideva v posebnem zakonu. *vezi s tem je lov. Sajovitz ; da v proračunu delež a- Pdzacije ni bil resno žara- i an, ker se ni računalo traja-, f Uaprave jn se nj uiti upo-. al zakon. Zaradi tega, kako ji bodo svetovalci gotovi, da jJH tu za potrato ali pa za jpyu*'be akumulacije kapitala? gk E ;z amortizacije, ki ga je spraviti, bi moral služiti a K“p tistih naprav, ki niso Jr .uP°rabne, ali pa — to v -*1'*1 Pfimerih — za razširi-g^,." izboljšanje podjetja, kar ‘deva zakon. Dejstvo je, Proračunu ni nobene raz-tUvii .Itled postavko o pre-““t-. 1 naprav in postavko o Lj‘lyi podjetja. Zato pa si °valci ne morejo ustvariti Qj6®8 mnenja. Uslug V zakupu je sve-j, Poudaril, da se o tem > acunu izrecno ne govori. ®k- I°^*ami po tramvajih je >bi ,Jer se pravi, da podjetje 1^-400 lir na leto do-LJ- Se ti dohodki pa so “di toed druge postavke, e ydrzcvanje in prenavlja-■ av 'Clllc i*1 postavljanje na-l. j^.a. druge usluge so v zaku. * jl °Ya postavka je skrita pod točko «Dobave in razni iz. datki», ki znaša 300 milijonov lir stroškov. Na splošno, je ugotovil svetovalec Sajovitz, je formulacija proračuna pomanjkljiva, v mar-sikateri točki ne odgovarja ob stoječim zakonom, kar daje misliti, da ne gre tu za nespo. sobnost, marveč za poskus zakrivanja določenih dejstev, ki bi lahko odkrila pravo rakovo rano podjetja. Tu gre, po našem mnenju, za poskus, da nekate. ri ljudje brijejo norca z občin-skim svetom, ki naj bi sklepal površno. Višina primanjkljaja Glede bistva proračuna je naš svetovalec poudaril, da je pri. manjkljaj vedno na višini 1.079.370.000 lir, pa naj le odbor in svet. Teiner poskušata za njegovo zmanjšanje odrezati de-lež amortizacije 106 milijonov lir, kar pa je v' nasprotju z zakonskimi določbami. Če bi občinski svet sprejel tak predlog, bi dejansko sprejel sklep, naj se podjetje dotakne osnovnega kapitala, kar pa je nemogoče. Tisti delež amortizacije, ki bi moral služiti za dela, ki jih predvideva upravni odbor Acegat, se ne sme takniti in se mora spraviti v poseben sklad. Tak način umetnjakarstva z a. mortizacijskim skladom ni nov pri občinski upravi. Tako so ravnali že v prejšnjih letih, ko so zahtevali od podjetja, naj zniža amortizacijski sklad za približno pol milijarde lir. Prav posebno je prišlo to do izraza leta 1952, ko se je proračun prikazal v aktivu z zmanjšanjem amortizacijskega sklada od 400 do 500 milijonov. Dejan, sko s predlogom odbora se zrna. njša amortizacijski sklad za pol-drugo milijardo, kar pomeni, da je v šestih letih ta poldruga milijarda izginila. «Amortizacijska operacija», je ugotovil dr. Sajovitz, je smela, toda smešna pa je operacija dokazovanja, da je podjetje zdravo. Za nas podjetje ni zdravo, lahko pa ga ozdravimo, ker ni nič izgubljenega. Toda ukrepi za ozdravitev morajo biti od. ločni. Upravna komisija Seniga. glia-Pennestre je dokazala, da ni sposobna upravljati, kar izhaja iz sedanjega in vseh prejšnjih primanjkljajev. Zato, ko se nahajamo pred takšnim stanjem, treba izreči obsodbo in se apelirati na javno mnenje, da izreče svojo sodbo o upravnikih in o tistih strankah, iz katerih vrst so upravniki, t.j. o socialdemokratih in republikam eih. Občinski odbor je zgrešil, ko je izrekel pozitivno oceno o delovanju upravnega odbora Acegat. Kar pa je še najslabše, je to, da občinski odbor skuša dokazati, češ da primanjkljaj ne izhaja iz napak v delovanju in organizaciji, marveč v neodgo. varjajočih tarifah. Zato niti ob-činski niti upravni odbor ne predvidevata načrt za ozdravitev podjetja. To stališče občinskega odbora je v nasprotju s tem, kar pravijo vsi krogi v Trstu, celo listi krogi, ki imajo svoje može v odboru. Dr. Sajovitz pravi, da levičarska opozicija ni mogla do sedaj kontrolirati stanja v podjetju, ker se ji je vedno hranil pristop v kontrolne organe. Preveč vodilnega osebja Nato se je govornik dotaknil drugih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Velikansko je število vodstvenega in uradniškega osebja naj višjih stopenj. V Acegat so tri sekcije za štiri javne usluge (tramvaj, luč, voda in plin) in je 13 vodij. Po našem mnenju bi dovolj 5 takih vodij. Če bi se oddelila sekcija plina od sekcije vode, bi imeli kvečjemu 6 takih višjih vodij. Poleg tega ima podjetje v službi 45 drugih višjih in srednjih funkcionarjev. Spio, šno tajništvo ima v službi 10 vodij in večje število drugih ljudi. Odsek za upravo in računstvo ima v svoji službi 51 vodij in uradnikov. Stroški za vodstveno osebje so se v zadnjih 6 letih povečali za 70 odst, medtem ko so se splošni stroški povečali za 66 odst. Koliko torej stanejo vsi ti generali, polkovniki in štabni oficirji? Za kaj so tako monstruozno napili, nili število vodilnega osebja? Ali ui prišlo do tega zato, da bi stranke lahko nudile nekate. rim svojim ljudem določeno mesto ? Prav tako je občinski odbor prekršil zakon, ker ni nikoli podvrgel diskusiji v občinskem svetu organik podjetja. Prav ta. ko je treba zopet preučiti vpra. sanje uradniškega osebja, ne njem primanjkljaja, drugi o po. višku tarif za približno 600 milijonov lir. Občinski odbor misli torej na ta način rešiti to zapleteno in težko vprašanje. Po mnenju komunistov pa se mora vprašanje rešiti s tem, da se krije primanjkljaj, in s tem, da se podjetje ozdravi. Če pa napravimo, kar hoče občinski odbor, bi ovekovečili sedanje stanje in bi si prevzeli odgovornost za to stanje. Mi pa smo dolžni zagotoviti občinstvu ozdravitev pod. jetja in istočasno nuditi usluž. bcncem in nameščencem jamstvo pred neprijetnostmi. Zato je tov. Sajovitz predla, gai, naj se napravi načrt, toda ne na podlagi podatkov, ki jih dajeta na razpolago občin, ski in upravni odbor, marveč na podlagi resne preučitve stanja v podjetju s sodelovanjem opozicije. Ta načrt bi moral biti večletni, ker bi moral predvidevati popolno ozdravitev pod- rli orda s tem, da se v teh težkih časih pride do odpustov, marveč tako, da bodo uradni, ki bolje izkoriščeni in da bodo podjetju nudili večje gmotne koristi. Tudi glede tovarniške menze bi sc dalo urediti tako, da bi jo upravljali sami uslužbenci in nameščenci, kar bi nedvomno — to so delavci dokazali — zmanjšalo stroške menze. Glede del v zakupu je tov. Sajovitz predlagal, naj bi podjetje samo prevzelo ta dela, ker ima te možnosti in ima tudi ljudi, ki bi se s temi deli ukvarjali. To velja predvsem za zakup nad reklamami, ki ga ima sedaj neka milanska tvrdka, in nad cestnimi deli, ki ga ima neka tržaška tvrdka. Ponovno je svetovalec pcuda. ril, da je primanjkljaja kriva dosedanja upravna politika. Občinski odbor pa je predložil v zvezi s proračunom Ace-gata dva sklepa: sklep o popravku proračuna z zmanjša- (Nadaljevanje na IV strani) Koncert Proseško - kontovelskega pevskega zbora Prejšnjo soboto je nastopil v Avditoriju v Trstu proseško-kontovelski moški pevski zbor, ki nas je s svojim dovršenim petjem prijetno presenetil. 1-meli smo že priliko opaziti izredno dober glasovni material proseško - kontovelskih mladincev, znane so nam tudi kvalitete dosedanjih tamkajšnjih zborov, ne izvzemši našega okteta, ki se je zdaj priključil k temu novemu skupnemu zboru. Toda to, kar je dosegel s sedanjim zborom pevovodja Milan Pertot, skoraj ne bi mogli pričakovati. Pomisliti je namreč treba, da je to zbor mož in fantov brez izredne pevske pred izobrazbe, a vendar se je, posebno v nekaterih pesmih, povzpel do višine, ki jo lahko dosežejo le zbori izrednih kvalitet. Zato bi bilo zaželeno, da bi zbor v tem sestavu, ev. še nekoliko ojačen, ostal še dolgo skupaj ter prepričani smo, da z vztrajnim prizadevanjem in pod odličnim Pertotovim vodstvom bo verjetno dosegel ono stopnjo, na kateri je bil svoj čas Učiteljski pevski zbor pok. Srečka Kumarja, ki je bil v nemajhen ponos vsej slovenski javnosti. Veseli nas tudi izredno dobra dikcija bili opazni pri zboru, kakor tu. di pri vseh treh solistih, ki so zelo prijetno zapeli. Od pesmi, s katerimi so bili doseženi izredni viški, naj pred. vsem omenim Matetič-Ronjgovo «Pjesma slobodi», Milana Per-tota «Ko n j uh pianinom», Mirkovo «Na trgu» in tudi Vilharjevo «Na vrelu Bosne». Vse te štiri so bile podane z izredno prefinjenim občutjem ter so pol-no zvenele tudi v komaj slišnih pianissimih, od katerih je bilo občinstvo naravnost prevzeto. Zbor je posebno s temi pokazal izredno discipliniranost in tudi že dobro vpetost. Prijetne in občutene so bile tudi ostale pesmi, ki so zabavale in niso utrujale, čeprav je koncert trajal uro in tri četrt. Izmed teh so posebno ugajale bolj one na folkloru temelječe in po svoje zasukane, kakor T omčevi «Dolenjski furmani» in «Tenenaj Rezjankica», Perto. tova «Čej so tiste stazice», Pregljeve «Vinska», «Od Cjela do Žavca» in «Ste vidli barona», in tudi kot zadnju Adamičeva «Zdravica», ki je morala biti na željo ponovljena. Dobra je na-vada, da se pred petjem napo. ve besedilo pesmi, kar je to pot ”1. gledališki ponedeljek SNG” Planinski raj in pravilna izgovarjava, ki sta | dohro opravU Stane Raztresen. Resnično, pevski zbor zasluži, da bi ga slišali po vseh naših krajih in lahko rečemo, da bo kmalu sposoben nastopiti turne- jo tudi izven meja, za kar mu, | Puhorja). skupno s pevovodjem, že vnaprej iz srca čestitamo. -sto Slovensko občinstvo v Trstu je delno že seznanjeno z novo pobudo SNG. Zato, da poveča zanimanje za delovanje gledališke ustanove in pritegne k svojim predstavam čim širši krog obiskovalcev, namerava ansam. bel pred vsako premiero prire. diti pester kulturni večer pod naslovom : Gledališki ponede- ljek. Na teh večerih bo prikazan odlomek iz novega gledališkega dela, poleg tega pa bo na čim bolj neposreden način prikazana tudi ostala kulturna de. javnost v Trstu. Posebna pozornost bo namenjena kritičnim pripombam iz vrst občinstva v zvezi z delovanjem SNG. Zato bodo na prvem «gledališkem ponedeljku» na hrbtni strani sporeda natisnjena anketna vprašanja, da bodo obiskovalci lahko napisali svoje pripombe o «gledališkem ponedeljku» in o naslednji premijeri. Te «gledališke dopisnice» bodo preči-tane na prihodnjem «II. gledališkem ponedeljku». Spored «I. gledališkega ponedeljka», ki bo danes, v soboto 19. januarja 1957 v dvorani na Stadionu, obsega tri dela : 1. Odlomek iz komedije Johna Patricka «Vroča kri» (ansambel SNG). 2. Literarna žetev 1957 (odlomki iz knjige A. Rebule in Na vprašanja bodo javno od-govorjali : Nada Gabrijelčičev« o režijskem konceptu in karakterizaciji nastopajočih v komediji «Vroča kri». Pianistka Damjana Bratužev« o potrebi in načinu glasbene vzgoje za mladino. Književnik Boris Pahor bo govoril o tržaških literarnih problemih, o tržaškem bralcu in kupcu bo govoril predstavnik Tržaške knjigarne, iz najnovejših del tržaških pisateljev bodo brali člani SNG : Stane Raztresen in Jože Babič, Štefka Drolčeva pa bo prebrala dve pesmi iz najnovejše slovenske pesniške zbirke Ceneta Vipotnika (Sodelovanje predstavnika likovne umetnosti še ni zagotovljeno ). Večer bo vodil pred mikrofonom umetniški vodja SNG Jože Babič. Želja prirediteljev je, da bi bili večeri vstopnine prosti, za. to bodo praviloma ob ponedeljkih, ki je v vseh gledališčih dela prost dan. Toda neizogibni stroški, kot na pr.: kurjava in osvetljevanje dvorane, prevoz koncertnega klavirja in podobno nas silijo, da postavimo minimalno vstopnino 200 Lir. V prodaji pa bo le polovica sedežev, ostali bodo brezplačno razdeljeni po šolah in med člane prosvetnih društev. Posebej opozarjamo, da bo vsak, ki si bo nabavil vstopnico v predprodaji, prejel za vsako kupljeno vstopnico po eno brezplačno 3. Minaturni koncert (Debus. 'rs,0Pni=°. ki j° bo lahko oddal - 11« ' snrnrlnil-ii nl< •••«<••»•• sy : 6 preludijev za klavir . D. Bratuževa). sorodniku ali znancu. UMETN. VODSTVO SNG Vse leto je gora predmet pozornosti neštetih ljudi. Poleti, če ima potrebna sredstva na razpolago, skuša človek bliže spoznati razne gorate predele, ki so vedno budili domišljijo. So nekateri ljudje, ki se z dušo in telesom posvečajo planinstvu in lazijo po gorah, iščejo najnevarnejše, nove, neraziskovane poti do vrha in s slastjo uživajo vsak najmanjši uspeh, ki ga dosežejo v teh svojih nevarnih doživljajih. Nekateri ljudje se lotevajo gor celo pozimi, kar je zelo nevarno. Vsako zimo so planinci, ki zaradi svoje smelosti izgubljajo življenje v snežnih metežih, zaradi nenadnih plazov, zaradi prepadov, ki jih sneg zakriva. Tudi pred kratkim sta dva francoska mladinca izgubila življenje na francoski strani najvišje gore v Evropi, t. j. Mont Blanca. Zaradi tega je francoska javnost zelo grajala reševalno organizacijo, ki ni znala pravočasno poskrbeti za njuno rešitev. Gotovo, da je gora kot taka zelo privlačna, a ni dosegljiva za veliko večino ljudi, ki nimajo sredstev, da bi se lahko preživljali v njenem osrčju. Drugače pa je v deželah socializma, kjer država omogoča delovnim ljudem preživitev letnega dopusta v goratih predelih brezplačno ali po najnižjih cenah. Na sliki: čelo sovjetske planinske odprave na pohodu proti «Vrhu zmage» (7400 m) v gorovju Tianšan v Kirgiziji. Sahara ni bila vedno puščava Pod saharskim peskom so našli ostanke velikih mest p UŠČAVA Sahara, velika, skoraj tako kakor vsa Evropa, ni bila zmeraj puščava. Pod puščavskim peskom so naleteli na ostanke velikih mest, kakor sta Sabratha in Leptis Magna z velikimi umetnostnimi zakladi in gledališči za 10.000 ljudi. Odkopali so svetišča in vodovode, jezove in stiskalnice olja. Iz tega sklepajo, da so bi. la na področju Sahare nekoč velika polja in pašniki. Afrika, pokrajina starega rimskega .cesarstva, je bila v začetku našega štetja žitnica starega sveta. Tam, kjer zdaj veter raznaša puščavski pesek, kjer ni videti ne trave, ne grmičkov, so nekoč valovila žitna polja, po zelenih livadah so tekli potoki ter rasle olive in palme. Zdaj je samo petina Sahare rodovitna. Kako pa so se mogle štiri petine te cvetoče dežele spremeniti v puščavo? Morda je v pradavnih časih zadostovala neznatna sprememba podnebja, ali pa celo člove- ška neprevidnost. Brž ko so na sedanjem področju Sahare posekali olive in palme, je začel polja in livade pokrivati pesek, ki so ga prinašali močni vetrovi. To pa seveda ni moglo uničiti velike in bogate kulture. Za Afriko še je začela nesreča baje leta 238 po našem štetju, ko so se Berberi uprli rimski nadvladi. Berberi so bili kmetovalci, ker si niso znali pomagati drugače, saj orožja niso imeli, so se zatekli k sabotaži. Porušili so vodovodne naprave, posekali olive in palme ter razdejali jezove. Seveda niso slutili, da so si s tem nakopali mnogo hujšo nesrečo, kakor je bilo suženjstvo pod rimsko knuto. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Rimljani so sicer odšli, toda dežela je obubožala in nekoč cvetoča mesta so razpadla. Nikjer ni bilo več drevja, da bi dajalo zemlji vlago, nikjer vode. Tedaj so se silno razmnožile koze, ki so jih že 4000 let prej prignali v deželo azijski nomadi. Koze so uničile, kar je bilo še ostalo, oglodale še zadnje grmičke in pomulile klavrne ostanke trave. Afriške koze nam. reč ne jedo samo trave, grmi. čevje in korenine, marveč uni-čijo tudi drevesa. Plode se pa tako hitro kakor zdaj zajci v Avstraliji. Tudi v Severni Ameriki so se ljudje pred nekaj desetletji prepričali, kako hi. tro se lahko rodovitna dežela spremeni v puščavo. Pozneje so vdrli v Afriko Vandali, za njimi Arabci. Velika mesta, kakor Cartago, so se žilavo branila, toda vse je bilo zaman. Puščava se je širila. Do. gajalo se je nekaj podobnega kakor sedaj v Južni Afriki, kjer ovce in koze uničujejo vse zelenje. Nekoč cvetoča otoka Gua. dalupe in Santa Barbara so tudi opustošile koze. Požrešne koze so prizadejale Feniciji toliko 'kode, da je nazadnje popolnoma obubožala. V Severni Ame. riki so črede ovac do živega pomulile rešilno divjo travo in omogočile oblake prahu, ki je pokril nekoč zelene cvetoče livade. ARKADIJ AVERČENKO mill!l!llllllllllll!li:ill|{||||||||||||II!IIIIIIIH|||!||)ll!lll|!]|l||linilllllIIIIIIIIIII!lll|gilll!l|!|||!||||!| CE IMA ČLOVEK SMOLO o sem stopil v na pol temno drogerijo, se je mlad, suh prodajalec sklonil čez pult in vprašal : «S čim naj vam postrežem?» «Dajte mi bonbone zoper kašelj.» Obotavljaje se je stopil k polici, vzel z nje kozarec, za njim se enega, malo pomislil in vzel končno še tretjega. «Tole bo menda pravo,» je dejal zamišljeno. «Iz katerega kozarca naj vam dam bonbone?» Ogledoval sem jih in pokazal na drugi kozarec. «Poskusimo za prvo silo s temile.» Zavil mi je bonbone in poravnal sem račun. V naslednjem trenutku pa je planil v drogerijo ves zasopel debeluhast mož. «Nate!» je kriknil razburjeno in. vrgel na pult zavitek. V njem je bila mrtva miš. «Mrtva miš?» je dejal prodajalec mrko. «Kaj pa ji je bilo, da je poginila?» «Vašega mila se je najedla, gospod ! » je zakričal debeluh ves iz sebe. «Včeraj sem kupil pri vas košček mila. Nič hudega sluteč sem ga položil na umivalnik. Davi sem se prebudil in se bolel umiti, pa mila nikjer ni bilo. Na umivalniku sta ležali dve mrtvi miši.» Mož je bil tako razburjen, da se mi je zasmilil. Hotel sem ga potolažiti. «Nikar se tako ne razburjajte,» sem mu dejal. «Ta stvar ima tudi svojo dobro stran. Zdaj imate dve miši manj v stanovanju.» «Da, dve miši manj... Toda lyij se poprej s tem milom umil? M mrtev!» Hotel sem nekaj odgovoriti, pa so se vrata odprla in vstopil je"tretji kupec. Zelo prijazno se je nasmehnil, ko se je prodajalcu priklo. nil in vljudno vprašal: _____ «Kajne, »aj v lej ulici ni druge drogerije? Ali p« morda j bi se bilo zgodilo, da sem orda hi bil tudi jaz zdaj vendarle je?» «Ne,« je odgovoril prodajalec, «naša je edina.» «Torej sem pri vas kupil sredstvo za rast las?» «Seveda,» je odgovoril drogerist ponosno nasmejan. Tedaj mu je kupec zalučal tubo v obraz in zakričal : «Seveda, seveda ! Tu imate svoj seveda ! Ubili bi vas bilo treba s to packarijo !» «Kaj pa se je zgodilo?» je vprašal prodajalec osuplo. Slišati je bilo samo njegov glas, njega pa ni«em videl, ker je bil zlezel pod pult. «Kaj vam lasje ne raslo?» «In še kako mi raslo ! Želel bi vam. da bi na grobu vašega očeta zrasli takšni lasje.» «Povejte no, kaj se je zgodilo?» sem vprašal razburjenega moža, ker sem bil postal radoveden. «Vi še vprašujete? Ves zelen sem postal. Moja glava je podobna zeleni trati. Kar sami poglejte.» Odkril se je, jaz pa sem kar zazijal. Njegova glava je bila res zelena kakor trava. Prodajalec je radovedno pogledal izpod pulta. Tega ne bi bil smel storiti, kajti zeleni mož ga je tudi opazil in se še bolj razjezil. «Falot grdi ! » je kriknil. «Prodal si mi sredstvo za rast las, moji lasje pa so postali čisto zeleni. Dal si mi pod. ganjega strupa, s katerim se maste podgane. To je pa že od sile, le čakaj, ti že pokažem.» In navalil je na drogerista in ga jel po vseh pravilih pre. tepati, kupec mila pa mu je pomagal, da so nazadnje vsi trije komaj še dihali. Vsa izčrpana kupca sta končno nehala pretepati prodajalca in se spogledala. «Gospoda, zdaj pa nehajta in sedita,» sem rekel. Izpustila sta nesrečnega prodajalca, sedla in si prižgala vsak svojo cigareto. Mož z zeleno glavo se je obrnil na kupca mila. «Zakaj sta pa pravzaprav pretepli tega meša?» «Ker mi je prodal košček mila, od katerega sta v moji kopalnici poginili dve miši.» «Miši sta poginili od mila, pravite?» «Da.» «Veste kaj. Predlagam vam zamenjavo. Dajte mi milo, kajti doma imam vse polno miši, jaz pa vam dam tole sredstvo barvanje las. Prepričan sem, da ga boste lahko uporabili.» «Kaj mislite, da bi lahko z njim barval blago?» «Naravnost čudovito ! Hotel sem si obrisati glavo, zdaj pa imam brisačo lepo zeleno. Niti z lugom te barve ne odpraviš.» «Da, ta misel ni napačna. Doma imam rjavo pižamo, ki bi jo lahko pobarval.» Zamenjala sta robo in med živahnim pomenkom odšla iz drogerije. «Modro liso imate pod očesom,» sem rekel drogeristu. «Napravite si obkladek.» «Ne upam si,» je rekel plaho. «Zakaj pa ne?» «Ker ne vem, kaj bi se utegnilo iz tega izcimiti. Imam namreč smolo. Nikoli nimam sreče, vse mi gre narobe. Med vojno sem se prijavil k podmornicam, pa so me vtaknili med pilote. Komaj sem se prvikrat dvignil sam nad Vzhodno morje, sem že strmoglavil v vodo. Pobrala me je neka podmornica. No, nazadnje sem bil tam, kamor me je vleklo. Komaj pa sem zlezel v podmornico, že je zavozila na mino, da jo je razneslo. Tedaj sem bil spet tam, kamor sem prišel na povelje vojaške oblasti. Tako sem nihal med nebom in morjem. Vendar pa to ni bilo pravo. Po vojni sem postal drogerist in marsikaj sem odkril, same dobre stvari. Le te niso nikoli ustrezale svojemu namenu. Sestavil sem novo milo, pa se je pokazalo, da je najboljši podganji in mišji strup. Moje novo sredstvo za rast las je postalo najboljša barva sveta. Kdo drug bi » takšnimi izumi obogatel, mene pa zato same mlatijo in ob denar sem. Glejte, seznanil sem se s čednim, brhkim in po-sten im dekletom. Ne upam pa se ji približati, ker bi za trdno sprt kaj lie bilo v redu.» «Hm, morda sploh ni dekle, marveč moški. Ali pa je že z dvema poročena. Vrag vedi, kaj vse se lahko pri tem zgodi!» «To so same neumnosti. Žena bi vas lahko spravila na pravo pot. Poročite se z brhkim dekletom, sicer vam jo kdo drug odpelje izpred nosa.» Vrnil sem se domov. Doma sem se spomnil, da sem kupil bonbone zoper kašelj. Poskusil sem enega. Okus je bil gro-zen. Prestrašeno sem ga izpljunil. Zamišljeno sem hodil po sobi sem ter tja in razmišljal o drogeristu, ki je imel v vsem smolo. Iznenada sem obstal ko vkopan. Nisem se več mogel ganiti. Kar koli sem poskusil, je bilo zaman. Moral sem sezuti čevelj. Ko sem ga pregledal, sem opazil, da sem stopil na bonbon, ki sem ga bil izpljunil. Čevelj se je bil prijel poda. Odtrgal sem ga, toda podplat je obtičal na podu. Moral sem poklicati na pomoč mizarja, da ga je z dletom odtrgal. Oni dan sem spet šel mimo drogerije. Sklenil sem drogeristu povedati, kaj se mi je zgodilo. «Dober dan,» sem dejal. «Prijetno vest vam prinašam. Vaši bonboni zoper kašelj so sijajno lepilo. Če jih boste pro. dajali kot lepilo, boste v kratkem obogateli.» «Saj sem si takoj mislil !» je vzkliknil ves nesrečen. «Zmeraj je kaj narobe. Imam pač smolo. Redoveden sem samo, kaj so pravzaprav bonboni zoper kašelj v drugih dveh kozarcih... Mimogrede rečeno, z brhkim dekletom sem se po-ločil!» «Čestitam, čestitam! Potemtakem pa je vse dobro. Ali pa je navsezadnje moški?» «Še mnogo huje.» «Kaaaj?» «Pomislite, tetovirana je. Vse njeno telo je polno zmajev, ladij, nagih deklet in grbov. Lahko bi obogatel, če bi jo kazal ljudem. \ sak drug na mojem mestu bi zaslužil z njo premo, ženje, jaz pa sem se moral z njo poročiti.» Zmajal sem z glavo in odšel. Možu res ni bilo mogoče pomagati. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Proračun ACEGAT še vedno v diskusiji v tržaškem občinskem svetu ♦ ♦ Prejšnji petek je govoril tov. Sajovitz Naša skupina ne sprejme predloga o povišanju ♦ ♦ tarif. Se tri seje v tem tednu Naše intervencije o drugih problemih JV iskusija o proračunu Acegat se v tržaškem mestnem sve. tu še vedno nadaljuje. Na seji prejšnjega tedna je imel daljši in dohm dokumentiran govor naš svetovalec tov. dr. Sajovitz, (govor objavljamo v izvlečku na 3. >trani ), ki je v zaključku v imenu nase skupine izjavil, tla komunisti ne sprejemajo predlaganih poviškov tarif. Pred našim svetovalcem je imel daljši govor župan Bartoli, ki je seveda na vse prete-ge zagovarjal dosedanje delo. vanje upravnega sveta Acegat, kot je zagovarjal tudi povišanje tarif, češ da jih je treba vzporediti s tarifami drugih italijanskih mest. Dejal je, da so današnje tarife politične in da je prav zaradi tega nastal takšen primanjkljaj. Seveda ni pozabil braniti vprašanja visokega števila voditeljev in nadzornikov. Kar se tiče zahtev nameščencev, jih upravni svet ne more sprejeti, kot so bile postavljene, marveč je treba najti kompromisno rešitev. Na isti seji je govoril tudi svetovalec Petronio (NSZ), ki je o-bravnaval predvsem vprašanje »pora med nameščenci in podjetjem. V tem tednu se je občinski »vet sestal v torek, sredo in petek. Dočim so v torek obravnavali samo manjše občinske probleme in sklepe občinskega odbora, se je v sredo in včeraj nadaljevala diskusija. V torek je tov. Radich zopet postavil" vprašanje raztegnitve zakona o bolniškem zavarovanju kmetov ter vprašal župana, kaj je z odgovorom vladnega komisarja. Bartoli je našemu svetovalcu povedal, da vladni komisar ni še ničesar odločil, ker zadevo še preučujejo. Naš svetovalec je tudi protestiral, ker občinski odbor pri sestavljanju komisije za določanje seznama občinskih revežev, sploh ni vzel v poštev opozicije. To postopanje je tov. Radich označil kot dokaz politike diskriminacije proti opoziciji in še posebno proti naši partiji. Tov. Hrovatinova je predložila županu zahtevo za popravila in asfaltiranje dveh ulic na Opčinah in sicer Alpinske in ul. Ricreatorio. Tov. fFeissova pa je znova sprožila vprašanje otvoritve lekarne na Pončani. Tov. Iturlo je predlagal, naj župan intervenira na pristojnem mestu zato, da se izdajo nekateri izredni ukrepi v korist brezposelnih. Razen tega je predočil potrebo, da se postavi pred vhodom v tramvajsko remizo pri Sv. Ivanu semafor, ker se je že pripetilo več prometnih nezgod. Razna vprašanja so postavili tudi svetovalci drugih skupin. Tako je dr. Dekleva protestiral, ker občinska uprava opo-reka Bazovcem pravico do izkoriščanja jusarskih gozdov. Dr. Agneletto je zahteval popravilo stranske poti v bližini gostilne Suban pri Sv. Ivanu ; Gruber- Bencova pa se je pritožila, da imajo kmetje, ki prinašajo svo. je pridelke za prodajo, pref malo prostora na novem zelenjavnem trgu. Kmetov je kakih 120, za vsakega pa je določeno manj kot 2 kv m. V sredo so posegli v diskusijo o problemu Acegat svetovalci Battaglia (MSI), Novelli (DC) in Masutto (DC). Battaglia je ostro kritiziral upravo podjetja in občinsko upravo in v zaključku zahteval obnovitev in razširitev upravnega sveta. Oba demokristjana sta seveda v glavnem zagovarjala doseda- nje delovanje, razen nekaterih kritik s strani Novellija. Ma. suito pa je zagovarjal tudi povišanje tarif. Intervencija tov. Sajovitza (Nadaljevanje a 3. strani) jetja. Proti koncu svojega govora je dr. Sajovitz dejal, da obsoja način, kako predstavlja stanje občinski odbor, ker se na ta način skriva pravi primanjkljaj. Prav tako se komunistična skupina ne strinja s predlogom svet. Trinerja za odložitev skle- pa o primanjkljaju, t. j. o povišanju tarif, dokler ne bo sestavljen načrt za ozdravitev pod. jetja. Do glasovanja mora pri-ti, ker gre za to, da sc določi odgovornost občinskega odbora za stanje v podjetju. Komunisti se nočejo vdati tistim, ki bi radi odložili svojo odgovornost. Glede poviška tarif spričo poviška carine, osnovnih potrebščin. otežilve gospodarske krize se s tem ne moremo strinjali. Zato smo mnenja, da bi se izguba morala vpisati v proračun občine in bi se morala kriti z državno podporo. Dr Sajovitz je tudi v imenu komunistične skupine zahteval, naj dobijo tudi komunisti kot največja opozicijska skupina svoje predstavništvo v Acegat, ker če bi se bilo to zgodilo že v preteklosti, verjetno ne bi bilo to moglo priti zaradi kontrole in sodelovanja opozicije do takšnega stanja. Glede osebja je dejal, da sc komunisti strinjajo z njegovimi zahtevami in da predlaga, naj se te zahteve sprejmejo. Visok deficit .Vetrerie Dobro obiskano zborovanje Triestine” Te dni je bila pred civilnim sodiščem razprava o stečaju podjetja «Vetrerie Triestine». Do sedaj je vložilo prijavo te-r j at ve 92 upnikov. Iz dosedanjih prijav zgleda, da znaša o prosti coni in prometu deficit podjetja približno milijardo lir. V tej vsoti niso všte-te odpravnine in drugi še neizplačani pripadki za delavce, kar znaša kakih 50 milijonov. Med naj večje dolgove spada vsota nad 360 milijonov lir iz naslova prejetega posojila od uprave državnih financ. Visoke kredite so prijavili nadalje INPS, INAIL, Selveg, Banco di Sicilia za 34 milijonov, Banca Nazionale del Lavorò za 5 milijonov lir itd. Nova revija „Tokovi“ Slovenski kulturni delavci so ustanovili novo revijo «Tokovi», ki bo v kratkem izšla. Uredniški odbor revije sestavljajo Boris Pahor, Lojze Rebula in Lojze Tavčer. Med drugim je namen revije tudi v tem, da bo skušala kulturno povezovati Slovence in Italijane. Že v prvi številki bo sodeloval italijanski pisatelj Michele Prisco. V vsaki številki mislijo predstaviti Italijanom kakega slovenskega pisatelja. Delavci pripravljajo protestno akcijo proti naraščajoči draginji V nedeljo zjutraj je bilo v Kinu ob morju dobro obiskano zborovanje, ki ga je organizirala naša partija. Tovariša Giuseppe Muslin, občinski svetovalec in Gino Beltrame, poslanec K P v italijanskem parlamentu sla obširno obravnavala vprašanje integralne proste cone, ki sta ga povedala z drugim, nič manj važnim vprašanjem : trgovinskim prometom skozi našo luko. Predsedoval je obč. svetovalec tov. Frane Gombač. Tov. Muslin se je v svojem govoru dotaknil tržaške gospodarske krize in dokumentiral vse ugodnosti, ki bi jih imel Trst z ustanovitvijo integralne proste cone. ki je postala splošna zahteva prebivalstva. Poslanec tov. Beltrame je med drugim povedal, da rimska vlada noče slišati o ustanovitvi proste cone, ker nanjo stalno pritiska monopolistični krajevni in vsedržavni kapital. V zaključku je pozval Tržačane, naj se strnejo v enotno fronto, ki mora še bolj pritisniti na vlado. Važno nalogo imata pri tem delavski razred in njegova partija. Komunistični poslanec je v zaključku zagotovil, da bodo parlamentarci KPJ, kot so doslej, tudi v bodoče podpirali zahteve Tržačanov v parlamentu. ZGONISK1 občinski svet odobril nedeljo dopoldne se je zgoniški občinski svet sestal na redni seji. Svetovalci so razpravljali o občinskem proračunu za tekoče leto ter soglasno odobrili resolucijo, ki izraža protest občinskega sveta proti uzakonitvi znanega zakon, .«kega osnutka za slovenske šole. 0 tem vprašanju je pred glaso. vanjem spregovoril naš svetova, lec tov. Just Pegan, ki je poudaril, da je nemogoče sprejeti tak šolski zakon, kateri ne bi priznal enakopravnosti slovenske šole. Svetovalci so nato poslušali poročilo o občinskem proračunu, ki je bil po diskusiji tudi -prejet. Letošnji proračun pred. videva 6,969.752 lir dohodov in 38,478.513 lir izdatkov. Primanjkljaj, ki ga je dolžna kri. ti država, znaša letos 31,508.791 lir. Občinski dohodki se v glavnem niso spremenili. Glavni vir sta občinski davek in troša-rina, kar bo izneslo skupno okrog štiri in pol milijona lir. Med večjimi izdatki so predvideni : plače za upravno ose. h j e okrog 3 milijone lir, pokojnine za občinske nameščence pa okrog 2 milijona. Za ogrevanje občinskih uradov je predvidena vsota 616.000 lir, za pobiranje trošarine 928 tisoč, ja. vno razsvetljavo 572.000, kraški vodovod 1,754.091, prispevek za konzorcijalnega inženirja 818.582, plača za šolske služkinje nad 1 milijon, izdatki za šole tudi nekaj nad 1 milijon, osebje v otroških vrtcih okrog 2 milijona, plača občinske ba. biče približno tričetrt milijona, razni računi bolnic v breme ob. čine 1 600.000, izpopolnitev ob. črnskega kopališča v Zgoniku 780.000, izredni izdatki za občinske ceste 2.300.000, nakup zemljišča za šolo v Zgoniku 1.700.000, oprema za isto šolo 2.200.000, razni zaostali računi bolnic 2,309.800 lir. Višek primanjkljaj j« deseta proračun za 1957 razumljiv, ker občina nima po. sebnih virov, iz katerih bi lah-ko črpala dohodke, kot so n. pr. industrija, trgovina itd. Kljub temu, da je občina majh-na, ima obsežno cestno omrežje, ki ga mora vzdrževati, za kar gredo seveda visoke vsote. Izdatno breme je tudi prispevek. ki ga mora plačevati medobčinskemu konzorciju, poleg seveda še drugih znatnih izdatkov, ki so pač neizbežni. O ostalih točkah dnevnega reda, ki niso bile tokrat izčrpa, ne, bo občinski svet razpravljal jutri. C1 pričo zaskrbljujočega polo. žaja, ki se je ustvaril v na-šem mestu zaradi vedno večje draginje, so se v sredo, sestali sindikalni aktivisti nove Delavske zbornice-CGIL. Na sestanku so obširno razpravljali o perečem vprašanju draginje, ki resno prizadeva delovno ljudstvo. Tolmačili so ogorčenje delavcev v tovarnah in podjetjih, ki so isto tako v zadnjem času na sestankih razpravljali o tem vprašanju in prišli do zaključka, da je potrebna široka protestna akcija. Ugotovili so na. dalje, da se bo položaj lahko izboljšal le, če bo vlada izdala za Trst tiste ukrepe, ki jih Tržačani že dolgo časa zahte. vajo. Diskusija je bila precej živahna in v zaključku so sindikalni aktivisti, ki so tolmačili voljo včlanjenih delavcev, pooblastili vodstvo nove Delavske zbornice-CGIL, da začne s pripravami za široko protestno akcijo proti naraščajoči dragi, nji. Delavski zastopniki so poleg tega tolmačili splošno težnjo, da bi bila akcija enotna. Zato upajo, da bo Delavska zbornica iz ul. Duca d’Aosta | pristala na predlog za enoten nastop, ki ga je poslala nova Delavska zbornica. To je ne-obhodno potreben pogoj, da bo protest v resnici učinkovit. Številnim protestnim resolucijam proti draginji, ki so jih v zadnjem času izglasovali v več tržaških tovarnah in pod. jetjih, so se te dni pridružili še protesti iz Tržaškega arzenala, sindikata prehrambene stroke nove DZ-CGIL in nameščencev tovarne Modiano. Na- Partijsko življenje ip udi našo partijo zanima debata, ki se vrši v medna- rodnem merilu za objasnitev pojmov o spornih stališčih, ki obstojajo v komunističnih in delavskih partijah. Prav posebno nas zanima debata med Komunistično partijo Sovjetske zveze, Komunistično partijo Kitajske in Zvezo komunistov Jugoslavije. Važne probleme, o katerih se razpravlja, mora vsak član partije pazljivo preštudirati in vsak član mora, po svojih sposobnostih prispevati, da bo vse mednarodno komunistično gi-banje ostalo zvesto načelom marksizma - leninizma. V raznih sekcijah so celice že začele diskutirati članke, ki jih je objavil mednarodni tisk in povzelo v izvlečku glasilo naše partije «Lavoratore» z dne 4. L 1957 (članki «Pravde» in «Borbe») in izvleček članke glasila KP Kitajske, ki ga je objavila «Unità» 29. decembra 1956 in «Delo» 5. 1. 57. «Uni-tà» je gornji članek objavila nato v celoti 9. januarja t. L Članek glasila KP Kitajske pojasnjuje štiri glavna vprašanja, o katerih se razpravlja : 1. ocena osnovnega kurza, ki mu je sledila ZSSR v svoji revoluciji in izgradnji ; ‘ 2. ocena zaslug in krivd Stalina; 3. borba proti doktrinarstvu in revizionizmu ; 4. mednarodna solidarnost proletariata vseh dežel sveta. Tajništvo naše partije je že razdelilo vsem sekcijskim sekretarjem prepis celotnega članka za vse celice. Tako bodo lahko sekretarji upoznali vse tovariše z vsebino članka, razpravljali z njimi in prispevali k izboljšanju politične in ideološke ravni partije. ▼ Sestanek aktivistov nove DZ-CGIL V Protesti iz tovarn vedeni sindikat je še posebno protestiral proti nameravanemu povišanju tarif Acegat in poslal resolucije županu in voditeljem posameznih skupin v občinskem svetu. Te dni se je vrnila iz Milana delegacija delavcev iz ILVE, ki so se udeležili vsedržavnega zasedanja te delovne kategorije. Delegacijo so sestavljali Debarbo ra, S urez in Robba. V Milanu so razpravljali o znižanju delovnega urnika ob isti plači ter tudi o položaju v ške-denjst i livarni. Na osnovi zaključke v tega zasedanja, bodo delavci t 1LVT v kratkem začeli akcijo za uresničitev svojih zahtev. Občni zbor Združenja za pravico do stanovanja Jutri, v nedeljo 20. t. ra. oh 8.30 bo v kinu «Alabarda» občni zbor Združenja za pravico do stanovanja. Ob 11. uri bo imel predsednik navedene erga-nizacije tov. Claudio Tone! javno konferenco o temi «Proti izgonom in poviškom najemnin, za izvajanje gradbene politike in za pravične dodelitve, ki naj zagotovijo stanovanje vsaki dru. zini». TEDENSKE NOVICE Prve žrtve burje Kdor je u-pal, da bomo letos šli poceni skozi zimo, je ostal precej razočaran. Burja, ki je že tradicionalni, čeprav nezaželeni gost, se je začela v ponedeljek krepko oglašati in tudi mraz je nekoliko bolj pritisnil. Dejstvo je, da smo imeli v ponedeljek prvi sneg, čeprav je takoj izginil. Se bolj pa je burja pritisnila v noči med sredo in četrtkom, ko so poedini sunki dosegli nad 130 km. Seveda je burja takoj zahtevala svoje prve žrtve. V po. neueljek so sprejeli v bolnici 13 oseb; večinoma jih je vrgla na tla burja, nekega pomorščaka je sunek burje vrgel v morje, nekateri pa so zadobi-li lažje rane po predmetih, ki jih je vrgla v zrak burja. Med ponesrečenci je tudi bolničar RK Mario Reschitz, ki so ga Predložen proračun pokrajinske uprave pri nekem prevozu, ko je odpiral vrata vozila, slednja stisnila ob zunanjo steno,. Vrata je namreč z vso silo odprl močan sunek burje, V četrtek zjutraj, ko je burja zopet narasla, se je pripetila huda nesreča. Okrog 10.30 je močan sunek na vogalu ul. Milano z ul. Roma vrgel z vso silo na tla 52-letno, Pavlo Podgornik por. Komavli iz ul. Ri-smondo št. 1. Nepričakovani sunek jo je najprej vrgel ob zid, nato pa na tla. Pri padcu je udarila z glavo ob eno izmed železnih palic, na katerih je speljana vrv za primer burje. Pri padcu si je Komav- Izgubili smo zvestega bralca „Delali ljeva verjetno prebila lobanjo; njeno stanje je zelo resncL Vohunska afera prejšnji petek je prišel na dnevni red seje pokrajinskega sveta proračun pokrajinske uprave za tekoče leto. Po. ročilo o proračunu je podal predsednik prof. Gregoretti, do. čim je odbornik za finance De-lise obrazložil poedine postavke dohodkov in izdatkov v proračunu. Po seji je imel predsednik pokrajine tudi tiskovno konferenco o isti točki dnevnega reda. V svojem poročilu je predsed. nik prof. Gregoretti omenil načela, po katerih je bil sestav, ljen proračun. Dejal je, da je pokrajina navezana na državno pomoč, ker nima možnosti za povečanje dohodkov. Edina možnost hi bila, če bi povišali davke na zemljišča, kar pa bi škodilo kmetovalcem. Sicer bi tudi v tem ne bila rešitev, ker bi pokrajina dobila lahko največ 15 milijonov lir. V poročilu so bili navedeni tudi podatki o kmečkih pose. stvih na Tržaškem. Skupno je na našem področju 6234 posestev, od teh je 12 z več kot 100 ha zemlje, 67 posestev, ki imajo od 20 do 100 ha; 1686 kmetovalcev ima posestva od 0,5 do 5 ha, 2890 kmetovalcev pa posestva od 0,1 do 0,5 ha zemlje. Predsednik pokrajine je nato opisal ustanove in naloge, ki jih ima in vrši pokrajinska uprava. Tako spada pod pokrajino 120. km cest, dobila pa bo v oskrbo še približno 40 km občinskih cest. Sledilo je poročilo odborni. k« Delieeja iz katerega iehaja, Država bo morala kriti 895 milijonov lir primanjkljaja da znašajo predvideni dohodki za leto 1957 1,054.544.000 lir, izdatki pa 1,949.544000 lir tako, da bo morala država prispevati 895 milijonov lir. Na isti seji sta intervenirala naša svetovalca tov. Siškovič in Luchesi. Intervencijo tov. Šiško, viča v zvezi z zakonskim osnutkom za slovensko šolo, objavljamo v celoti na prvi strani. Tov. Luchesi pa je urgiral izplačilo zaostankov iz leta 1951-52 za upokojence. Pristojni odbornik mu je pojasnil, da upra. va ni še prejela zadevnega odgovora. Odbornik Cerberi je dal odgovor tov. Grbcu glede na ustanovitev pokrajinske komisije za kmetijstvo. Kot je povedal odbornik, se bo komisija v kratkem sestala. Sestavljajo pa jo samo člani pokrajinskega sveta, ker ustanove, ki so bile napro-šene za sodelovanje, niso poka-zale za to komisijo potrebnega razumevanja rala v Občinski galeriji na trgu Unità v Trstu. Udeležili so se je vidnejši predstavniki kulturnega in javnega življenja, ki so simpatično komentirali razstavljena dela, olja, gravirane in slikaife lesene plošče in grafike v barvah. Nekatera izmed teli del so bila že nagrajena. Priporočamo občinstvu, tudi našemu delovnemu ljudstvu, naj si razstavo ogleda. Vstop je prost. Razstava je odprta do 24. t. m. od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Dve zanimivi slikarski razstavi Prejšnjo soboto je vzbudila precejšnjo pozornost otvoritev slikarske razstave Lojzeta Spe- V galeriji «Rossoni» na Kor-zu razstavlja od prejšnjega pet. ka svoja dela znani tržaški slikar Bogdan Grom. Razstavlje. nih je kakih dvajset novejših del, večinoma motivov z našega Krasa. Dela so izvedena v teh. niki «batik». Razstava bo odprta še teden dni. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Maja bo prvi kongres DZ nove Izvršna komisija nove Delavske zbornice-CGIL je na zadnji seji sklenila, da bo maja letos sklicala prvi redni kongres nove sindikalne organizacije. M V soboto je preminul na Konkonelu vaščan Alojz Ferluga. Dočakal je visoko starost 81 let. V vasi je bil na splošno priljubljen zaradi svojega mirnega in vedrega značaja. Bil je zaveden Slovenec in je v tem zdravem duhu vzgojil tudi svoje otroke. V vasi je imel majhno trgovino, s katero se je preživljal skupno s svojo družino. Domače društvo «Višava» ga šteje med svoje u-stanovitelje. Pokojnik je bil zvest bralec «Dela», ki ga je vsak teden nestrpno pričakoval. K zadnjemu počitku so ga vaščani v velikem številu spre-mili v nedeljo popoldne; na grobu se je od pokojnika poslovil tudi pevski zbor «Višava». Žalujoči ženi, otrokom in vsemu sorodstvu izrekajo vaščani na ta način svoje najgloblje sožalje. So. žalju ob izgubi zvestega bralca se pridružuje tudi «Delo». Tržaška kvestura je te dni zaključila, dolgo preiskavo o vohunski aferi, ki ji je bila na sledu baje že leto dni. Aretirala je 13 oseb, ki so obtožene, da so vršile vohunstvo v škodo italijanske države in bile v službi neke tuje države. Aretirani so obtoženi političnega in vojaškega vohunstva, izdajanja uradnih tajnosti, in ponujanja vesti tuji državi. Aretirani so bili: Giuseppe Blaško, agent gozdne policije, bivajoč v Trstu. Franc Cotič iz Benetk, vicebrigadir tamkajšnjih mestnih straž, Bruno Delpin iz Gorice, Attilio Devetak iz Gorice, Ivan Devinar iz Gorice, Bartolomeo Fabaro iz Gorice, agent javne varnosti pri gorički kvesturi, Bruno Gasparini iz Vidma, Riccardo Gregorat, brigadir mestne straže v Benetkah, Josip Jurca iz Trsta, Alojz Nanut iz Standreža, Mario Pecorai iz Trsta, inšpektor ci- vilne policije, Radoslav Trno. vec iz Gorice, Corrado Žižmond iz Gorice. Nekateri izmed aretiranih so obtoženi tudi ilegalnega prehoda meje. Eksplozija v stanovanju V torek je prišlo v stanovanju Jole Stuparich v ul. Campo Marzio 22 do hude eksplozije, ki je skoro popolnoma uničila vse pohištvo in razbila vse šipe, Eksplozijo so povzročili bencinski hlapi. Stuparicheva iin njena služkinja sta namreč prali zavese z bencinom. V zaprtem prostoru so hlapi prišli v stik s plamenom na štedilniku in to je povzročilo eksplozijo. Ranjene so bile tri osebe: Stuparicheva, služkinja Francesca Crevatin in 84-letni Roberto Stuparich. ki se je nahajal v sosedni sobi. ZA TEDEN DNI liSi: Sobota 19. — Marij. Mart Nedelja, 20. — Fabijan, S i stijan Ponedeljek, nja Torek, 22. - Neža, Vincencij, J ko (zadnji krajec) Sreda, 23 — Rajmund, Ra Četrtek, 24. — Timotej, V slava Petek, 25. — Pavlovo spre*1 n;enje Zgodovinski dnevi 21. 1921 je bila ustanovlf Komunistična partija I lije. 1924 je umrl Vladimir ife »E Uljanov Lenin, orgaiF tor Okt .brske re volu' in stvaritelj ZSSR. 1878 se je redil pes Oton Župančič. Umrli 11. juni.a 1949. ■ 1873 se je rodil slove^ pisatelj Ivan Trinkoj mejiski. L Z 8 fečje RADIO!*' ODDAJE S” H, SOBOTA: 12.55 Jugoslmhum ski motivi - Iti. Utrinki iz ' q nike in znanosti . lti.15 i venski motivi - 18.30 Glaj°.p za naše malčke - 19.15 Se«, nek s poslušalkami - 21.15 • ka venski oktet . 21,35 Riamate Korsakov: Šeherezada. poli NEDELJA: 9. KmetijskanrtP daja - 12. Oddaja za najiJiNdi še - 13.30 Glasba po željallen 17. Slovenski zbori - 20.30 Ve»; di: «Pies v maskah», operh/‘ 3 dejanjih. tj. 1 PONEDELJEK: 18. CajVr ski: Serenada v C Duru - l^J' Z začarane police - 19.15 £ 1 dijska univerza - 20.30 Dalpre[ tinske pesmi - 22. Slove»!* > balade. Ms TOREK: 13.30 Glasba po.kak Ijah - 18.40 Saksofonist -čko Dražil . 19.15 Zdrav»*rža vedež - 20.30 Slovenski okt ^ 21. Johann Nestroy: «ln- s man», igra v 5 slikah; igJ m člani Radijskega odra. ,Ctv SREDA: 12.55 Hrvatske kl 0 smi - 18.30 Pisani balone! d 21. Obletnica tedna - 2*Cln Skladbe Čajkovskega - 23. *lvu mance. Ari ČETRTEK: 18.34 Poje sof"0s nistka Anita Meze - 19.15 ra in dom - 20.30 Zbor s ProS^a 1 Kontovela - 21. Dramatiziran, zgodba - 22.15 Mozart: ExWijsl te, jubilate. L PETEK: 13.30 Glasba po^ke Ijah - 18.30 Z začarane pok-nn: - 19.15 Radijska univerZja ;n 20.30 Zbor Slovenske fillj|a monije - 21. Umetnost in L ,, reditve v Trstu - 22. Iz svj^ 1 vne književnosti in umetni °ri 'ii GLEDALIŠČA "Ki'sla SLOVENSKO NARODNI GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje " Iz matičnega urada V dneh od 10. do 16. januarja se je v tržaški občini rodilo 49 otrok, umrlo je fiO o-seb, pirok j e bilo 27. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega Alojza Ferluga s Konkonela se toplo zahvaljujemo vsem vašča. nom za veliko udeležbo na pogrebu, članom pevskega zbora «Višava» za žalostinke, darovalcem cvetja z Opčin ter vsem, ki so nam bili v teh žalostnih trenutkih ob strani. Družina FERLUGA Konkoaal V soboto 19. t. m. ob 2« v dvorani na stadionu «F* maj», Vrdelska cesta 7 P PRVI GLEDALIŠKI pO*1 D EL JEK. Na sporedu peJl prerez slovenskega kulturnj snovanja v Trstu. Globi, znižane cene. K V nedeljo 20. t. m. ob l1 v dvorani na stadionu «iU maj» — Robert AnderS «C A J IN SIMPATIJA». žV njič. Globoko znižane d Člani prosvetnih društev M jo popust. pi V nedeljo 20. t. m. ob uri v Sv. Križu in v tol 22. t. m. ob 20.30 v kino^-rani v Skednju — PRODI*; CIJA GOJENCEV IGRALSU' IN BALETNE SOLE S.Nfk S SODELOVANJEM GOJf CEV GLASBENE MATICE). TRSTU. f’ ob 20.31 — preit» V sredo 23. t. m. Avditoriju v Trstu ra, John Patrick: «VRČ" KRI», komedija v 5 slikali V vseh dvoranah zakurjč$ K I N O' Opčine Sobota, 19. jan.: «Ni je vL ljubezni» (Non c’è aiS: più grande). Film f cine. Nedelja, 20. jan.: se ponoV' Ponedeljek, 21. jan.: se ■ novi. Torek, 22. jan.: «Jezdec iz motne doline» (Il cavali della valle solitaria). $ vni film Paramount. Sreda, 23. jan.: se ponovi-. Četrtek, 24. jan.: «Brez ve* ( Senza catene). F: Warner Bros. Nabrežina Sobota, 19. jan.: «Divji p* (Ballata selvaggia). F Warner Bros. Nedelja, 20. jan.: se pono',; Sreda, 23. jan.: «Ra-znaš* kruha» (Portatrice pane). Film Minerva. Nabrežina - postaja Sobota, 19. jan.: «Ukradli tramvaj» (Hanno rt»* un tram). Film Colur»1 Nedelja, 20. jan.: ge pen»’