narodskih I v r eci Odgovorni vrednik Dr. diane» H ïeitv e is . Tečaj saboío 10. aprila (sredoživna) 1852 List 29 Ětmet v risu. Noc, pravijo, ima svojo moc In taka moč je čudna, 5 In tamna noč je strašna noc Je strašna, nepriljudnaj Alj veči je bogastva moč 5 Ta moč je še bolj čudna > > > Ki je ne vstrasi tamna noc Ce še tak nepriljudna. Poglej ga kmeta , kak hiti Tje gor na križempótje ! Zaklad ga tjekaj tak dervi Ki v risu tamkej nót je. Tri létne šibe léskovke Vijavne nese sabo Pred Vida solncam vrézane Ker so le té za rábo. Ko pride tje, na sredo se Na sredo pota vstavi, In ris alj krog okólj sebe Tri šibe dolg napravi, Načerta ga, se vstopi vá-nj, Enajste pričakuje, Se s turna zvon, ki kladvo na-nj Je vdarilo, začuje. Po koncu kar začnó lasjé Na glavi mu vstajáti, Kakôr se v jezi zgrebené Zivali sploh na vrati. Ze misii, sto in sto pošást Bo zdaj in zdaj prihrulo , Jih, kdo vé káj, ki njih oblást Peklo je, ga obsulo, V napréj že sveti křiž storí, In roženkranec móii In stopi, da na vse straní Je e n a dalja okóli. Lej, razsvitli se zdaj nebó Ko solnce bi sijalo, In bliže bliže to svitlo Je k njemu prihajálo. Približa se mládenec mu Ves v svitlim oblačilu 5 Dol z néba je poslán přišel Po božjim naročilu; In stopi k njemu, dá novo Oplúžje mu v dařilo > Orodje mnogo vse takó Za kmečko opravilo. Podájal mu je vse molčé In zginil je podavši. Zdej kmet domu s podanim gré Po mèn dařil spoznávši. In kakšen bil je ta pomèn ? Povém ga vsim in tebi: Kdor.priden je in pa spoštén imá boçastvo v sebi. M. Valjavec Umetijske skusnje. v branile ga razglasiti. Ce se spelude aligrintepri kazujejo in je gola koža suha in garpova, se vzame škafa taciga luga, v kterim ali od irharja je ribja mast razpušena (Afterlauge); stem lugam se spirajo garjeve mesta večkrat na dan. Kmalo se prikaže zdrava koža (ako ni bolezin zastarana in v truplo prevec vgnjezdena. Vred.l. Walland. Mako v tacih krajih, kjer vode manjka> dobre in slanovilne kap nice napraviti. (Konec."). Od svojiga privilegiraniga vodovlaka (Pum penbrunn) le toliko povém, da se ž njim, ako se v kapníco postavi, z enim vlakam v eni minuti veder, z dvema vlakama pa 4 veder vode navleče, ce ga sredin možak ali pa ženska goni. tem vodovlakam se da voda na vsako da ljavo od kapnice po nalaš zato napeljanih cevih, pa tudi v vsako poslopje v pervo ali drugo nad stropje ravno tako lahko gnati, kakor da bi pri kapnici vun tekla. 12 ali 15 goldinarji večimi stroški se da ta vodovlak v pripravno in vsacimu pohištvu ko ristno brizglo nagloma spreoberniti; druziga ni treba, ko cev zamašiti, kjer voda vun teče V1 1 "Y vv' ««»««^•W, »J v x » } brizgla je gotova. Resnico in korist te štirne y in ki je vodnjak in brizgla ob enim y je predsednik kmetijske družbe, kteriga beseda je v tacih umetnih rečéh vel ja vna, v 23. listu „Novic" poterdil. Stroški za takošno cev samo vodo iz kapnice so z lesenim kolesám 120 il., s kolesám iz y vléci vlitiga železa pa 132 fl., z dvema vlakama in že leznim kolesám pa!90fl. Za druge navadne štirne y ktere so čez 3 seznje globoke, znesd pa stroški za vsaki sezenj čez te 3 sežnje po 10 fl. več. Pri zidanji kapnice je biio že rečeno, da pri mojim vodovlaku oklepá okolj kapnice treba ni. Po tem takim znesó stroški z mojim vodovlakam toliko manj , kolikor oklep veljá. Oklep se navadno iz kamna delà, in velja 30 do 50 fl. pri nava dni štirni; pri Kapnici, ki ima veči okrog, bi še več veljal. Iz rečeniga se tedaj vidi, da to, kar vo dovlak več veljá, se pa pri oklepu prihrani. f V V » V IJ W J ^ v JJ 1% J7 I I Vlili |JU pí IIIA UliJt Ta naprava pani le zato bolji, ker več vode da, ko navadne, ampak tudi zato, ker ima go spodar, ki ima to pripravo z majhno večimi stroški tudi brizglo pri hiš i. Tudi se tako lahko ne po kazí, ko navadne štirne. Kdor se hoće službe mojih štirn očividno pre 9 (Se en dober pomocek zoper g ar je pri divini) pričati, naj gré gledat v jetnišnico na Poljanah naznanim jez po mnozih s k u s n j a h, in ker se za kjer ste 2 že več let napravljene " ali 3 groše dobi, se mende „Novice** ne bojo kupcu M a In ar ju na vert v Gradise, y gosp zidar skimu mojstru g. T t poleg koliseuma g. N C n Í g - u , umiju pi^iA x^wi^ii^ivu nnuiiuu , ùtlUJ ne \>U\SlUfJl/U , I'll TJIStJU , KUT Tie se štirna z malnam vred z enim konjem goni in ravno še nisim žganopije sam poskusil u olarju pred Dolensko mitnico Ne pišejo skof na dalje • v • W V Tega voda v pervo nadstropj nad larij zdiguje ali škof ne zastopijo, in pišejo, kar ne vedóa. Če si , sim pa po svetu zadosti vidil in zvedel, kaj nesreće in žalo pa naj pride k meni, kjer je z cjvema vlakama in sti žganje naredi. Pać bi nam bilo gorjé, će bi brizglo Juri Pajk si m mestni tesarski mojster izmodrili vse poskusili, in se po nesreći drugih Ako pa meni ne verjamete .«ituuu».». ««v p» »vijauivu/, prasajte zdravnike; vsi vam bodo poterdili, će lesamižga nopivci niso, de je žganje člověku strupna pijaca., in vsak razvajen žganopivc sam svoj morivc. Zdrav niki vam bodo pričali, de je žganje prava človeška- kuga Glas o škodljivosti zganfa• (Dalje.) Tako je žganje življenju strup, časne in večne j*, , ktera se loti tistega kraja ljudi, kjersežga- sreće grob, in vsih hudobij je žganjica košata mati, nje za navadno pijaco ima. Poslušajte popotnike naj hujša kuga za ljudi. Nesrečen kraj, kder je ki so po takih krajih hodili, kjer je žganopija do žganje doma, in vbogi Ijudjé, kteri se žganjapri vadijo ! Drugi pijanci v navadi popoldne začnejo, nih ljudi, kojih nobena druga skerb ni, kakor po m^ ^ A m A A m m m a « I W A _ __ _ î M ma; pravili vam bodo od strašnega števila zdivja žganopivci pa že v jutro zgodaj na teše pijejo; sledni krajcar na žganju zapiti Vi preljubi Slo žganje iz njih hahlá, kakor iz kotla, de ni blizo venci, se ne veste, hvala Bogu, kaj nesrečno žga njih obstati. Ljudjé se od žganja poživinijo • l t V • # V ^ i 1 • V in nje zna; zatorej vas je potreba pred toj nesrečoj ni hujse vjime, ne veće nesreće kakor je žganje, svariti in prositi za sveto božj ako se ljudje v žganje podajo. volj Ne motite se, preljubi, ako več pijancov po zganja in po nobeni ceni ne vadite se ga Varujte se ? Varo vati nate kojim se ni zgodilo vsega tega kaj ; njih ura še ni dotekla. Tudi veša se dolgo krog luči obeša in misli, de ji ogenj škodoval ne bo ; alj ko bi trenil, jo plamno zgrabi in požgé. Tako pijanca huda navada le po malém mika in vleče, ob svojim času ga pa mahoma zgrabi, in kakor goréč kolo vrat z njim v pogubo leti; zvezan od hude navade si pomagati ne more je lehko , odvaditi gorjé (Konec sledí) M*vavoznanske pisma 8. pismo Da vse povemo, kar zadeva različne kazenske ravnave i o kterih smo dosedaj govorili moramo ome Ne izgovarjajte se naj ravno rad. niti se pripomočkov in pravil za dokaze ali de po malem xganje spricbe, po kterih so se sodniki ravnali v razsojeva nji pijete; zmerno piti vam škodovalo ne bo. Pri ma lem clovek začne, pri velikim pa nehati ne more, dokler pijančvanju smert konec ne storí. Vsak pi- časih so se razsodbe opirale na vse drugačne pravila « • « V « i • V • 11 1 • II li v . » • v V . V , • • • • gotovosti dopernesene reci in gotovosti krivde. Ze v 2. pismu smo rekli, da nekdaj v starodavnih y janc je po malem začel. Ce ti žganju, kakor vsaki kakor dandanasnji, in da ocisivna prisega, oginj in hudi navadi, le mezinc podaš, te bo hitro huda voda, dvoboj in silovito mučenje so bili pripomočki bili za zvedenje krivde ali nedolžnosti zatoženca. Na njih mesto je stopilo detevno dokazno 5 in te ne izpustila, do j po navada za vso roko popadla, kler te ne pogubi. Samo las pregrehi pokažeš, «u«, in hitro bo iz lasa mocna verv (štrik), na kateri alispričbino pravilo (positive Beweistheorie) te greh v pogublenje popeljá. Veliko bolj lehko kterem je postava predpisala, kakosni imajo posamski je žganja cio ne okusiti, kakor odvaditi se ga, ako dokazi biti, da sodniku mora kaznovano delo kot zarea se ga navadiš. > dopernešeno veljati in po tem krivičnega spoznanega Ne recite: Kaj pa hoćemo piti, kaj dajati de- kaznovati, brez ozira na to: ali je tudi sodnik v svoji lavcem, ker nam Bog lansko leto ni vina dal? vesti prepričan bil, da je res tako. Pa tudi to dokazno ravnalo, po kterem so sodniki 5 Bog vam bo dal eno leto tudi brez vina prebaviti in vam bo drugo leto vaše vinske gore za toliko le rabotno orodje pravíce bili in po kterem se za ob bolj blagoslovil, de vam bodo rodile. Veste de činsko varnost ni bilo dostojno skerbelo , so vse omikane veliko milj ono v ljudi po svetu brez vina živi deržave že zdavnej opustile, zdravih, moćnih in veselih; kaj bi pa vi eno leto Drugači pa je kazenska pravda po nikavnem brez vina ne preživeli! Kaj bi pa jedli, čebivam dokaznem pravilu (negative Beweistheorie), pri kte rem postava le sploh nar važnisi pripomočke in pogodbe M I. MA t 11IU Ilť pi I V^ll t JLHUj VJ 1 Ji U JV^UII ^ VV Ul f 141 Bog tudi ljubi kruh vzel? — Ako si žejin, se do bre vode napij, in te glava bolela nebo. Dajte Iju- za dokaze ali spricbe předpise dém boljega živeža, in delavce, ako je treba, ne more nobenega za krivega spoznati. • • « i • v i v • i « i «t il • _ * j brez kterih sodnik raji bolj se plaćajte. Če ima sodnik dokazne pripomočke v rokah i mu svetu Ne vprašajte, rekoč: Zakaj pa je xganje na je oblast dana zatoženca obsoditi, ako je tudi v svoji ce ga piti ne smeli? Za zdravilo je vesti njegove krivde prepričan, brez da pa bi ravno k temu žganje, ne za vsakdanjo pijaco. Zdravo je prisiljen bil ; sodnik ni tedaj po tem v svoji razsodbi žganja ene kaple požreti, kedar se v kako ne- tako zvezan, in nedolžen zatoženc je obvarovan, da ga zdravo sapo podaš—za kaj posebno težav- kriva sodba ne zadene. V kazenskih zadevah zastran nega primeš, alj v nalezljivi bole z ni betež- spricbe obstoječi dokazni pripomočki niso tedaj ukazi, nikom strežeš. Ža žejo in za vsakdanjo pijo pa po kterih se ima sodnik rabotno (mehanisch) ravnati r/ ki je doloćil dokaze ali spričbe po so glasnosti za tož b še bolj obveljalo. Ker si je sodnik po tem pra vilu sila skerbljivo prizadeval, vse pogodke z nar veći natanjcnosti določiti, po kterih bi se zamogla spričba popolnoma dokazana ali gotova imenovati, in si ni upal spričbé za gotovo imeti, ako za- njeni vasi zivi kmetovavec , oce trojih otrok. Naj mlajši med njimi, fantič, je ravno jeden mesec spolnil, i mati je 29. dan pretečenega mesca ž njim k vpeljevanji prišla. Pač ni reva mislila, ko je pri tem sv. opravilu zdravega v naročji držala, da mu bo nemila smrt tako hitro nit življenja přeřezala! Drugi dan okoli četrte ure proti večeru ga je bila mati v zibelko položila; ko je dete zaspalo, se je zunaj hiše na delo podala, ter kole bělila. Med tem pridejo drugi otroci v hišo y ko volj pomankanja izvedenja in kakošnega tacega pogodka niso vse zatozbe s o glasne bile y se je večkrat zgodilo, da je bil zavolj pomankanja dostojnih do ka zov nar bolj prekanjen in zvit hudodelec izpušen. Z vpeljanjem se danje postave kazenske pravde je bilo to pravilo natanjčnega postavnega dokaza over-ženo, ker bitstvo porotnih sodb to že samo po sebi terja , — in to pravilo, da sodnik v kazenski pravdi nima zgol le po postavnih dokaznih vodilih razsoditi, je vpeljano sedaj na mesto porotnih sodb tudi pri deželnih razun spijocega deteta nikogar v njej ne najdejo, se spet iz nje izmuzajo , pa vrata odprta pusté. Imajo pa v tistem kraji (kakor marskje drugej) navado, da od časa do časa prasce iz svinjakov spuste, da prosto okrog tekajo. Jedna teh žival se skoz odperta vrata v hišo zateče, i ko do zibelke priruli, šav sne dete za glavo, i mu vse obličje odtrga, da se je le še zadnji del čepine i jedno ušesice telesca y y sodnijah, in veljá tudi pri manjsih kazenskih receh. Tako ima v ti napravi zavolj javnosti pravde in ker sodnik svojo razsodbo tudi na svoje prepričanje opira ne le zatoženc temuč tudi občinstvo dostojno poroštvo za pravično sodbo. Ako je sodnikom še naukazano, z obširnimi raz- sodnimi dokazi dokaze svojega prepričanja obćinstvu kor zvémo razodeti držalo. Sirotisce je le jedenkrát enmalo zavekalo mati v hišo hiti, i vidi ljubo dete grozovito raztrgano del glave na i umorjeno j tla vsa okrvovena i odtrgani tléh pred svinoj. Nje žalost i žalost obupnega očeta iz delà doma pridšega ni popisati; — pa ne jok ne tarna-nje ni moglo umorjenega deteta več v življenje obuditi y ki je bilo danes na ondotnem pokopaiiscu m&teri crni silném požaru v Vin je vas i so zemlji izroceno. Novice" v 25. listu pisale. Tudi na Toplicah 7> y y ako je obsoj do volj 5 razsodbo pritožiti pri višji sodníi, da zadobi po • v V I . w .. ka- --• IVUl V Ç/I11U J je malo manjkalo, da nismo imeli rudeciga se zoper to petelina v strehi. 29. marca vzame mali, petletni fan- UV se visji porostvo zastran pravice storjene sodbe, se botako takne tič svojemu o četu netilnih klinčkov i si jih v žep na y zaupanje ljudstva na pravico kazenske sodbe še pov- sedem let starému fantalinu. se splazi skrivoma iz hiše , i gré k sosedovemu, zdignulo, in kazenske postave boj svojo dobrot moč, ker bo občinsto čez in čez prepričano y da vžigata so sodniki v javni in ustmeni obranavi za razsodbo pri dobij izvedenja in dokaze v brambo nedolžnosti in v strah hudobnim tudi v zaperti sodivnici, kantor javnost ne seže, tako pretresli in preiskali, da zamore Se pogovorita, klinčke , i pred hišo ogenj napravita, ter listje i slamo na-nj nanašata. K sreći je bilo tiho vreme brez sape, i je mati še o pravém času domu prišla. Viditi čudno kurjavo pod kapom niske, slamnate strehe jo strah spre-letí. da jej mravljinci po hrbtu gomezlajo. Urno skoči «Sam y v hišo, zgrabi škaf z vodo i ogenj pogasirekoč: vsak prepričan biti, da je pravica gotova kot beli dan. Bog je varoval i sv. Florian, da se hiša ni vnela !u Blagor deržavi, ki vživa tako poroštvo kazenskega prava ! Hiša stoji scer od drugih nekoliko ▼ kraj; vender bi Vovicar slovanshih hra jev. Od bera v Trojice na Št ajar skim 4. aprila N ojaskih novincov Rogačk bil ogenj le prelahko na druge přeskočil, i vse vpepe-lil. Se pač ne more staršern nikoli zadosti za-trditi, paznim biti na svoje otroke! — Kakošna bo letos nj a letina, naprej ne vémo. Upati moramo kraja za le- da se nas bo Bog usmilil i nam boljšo dal od treh pre toenje leto je končana, in scer tako, da še 4 na do- teklih. Toda znamnja do zdaj niso bila kaj vesela bro za prihodnje leto imamo. Poprejšnje leta so mno- ozimina je mocno pognila, i trtje i sadno drevje je sneg --r ----— ~J W -WW M, vjoilj V * V l/M, CV UHllJ — \J £J i 1111 LI 14 J V^ 111 Ul/ilU J^T U ^ 111144 «, I II Ijl/ 1 D gokrat oženjeni možje in taki, kteri sive starše pre- hudo polomil. Ako se nam pa Božji y ekerbeti imajo, v vojaški stan poklicani bili; nič ni po- milo jokanje žene in otrok, ne prošnja blagoslov ne po- magalo očeta i ne Letos pa po modri zberi našiga blaziga okraj- blizo i dalječ prihajajo vrne, nam bo huda pela. Beračev imamo že zdaj dan za dnevom toliko, da jeden drugemu vrata podajajo. Od i se s točo i slabo letino izgo ~ - - ~ ~ ~ ^ V ■«"^A. 1 UUPJ^U MlUf/l^M VrtlMj- 1 U a IJ V> 1/ pilliUJUJU « I Dl/ n tuto A OIMK/U IVUUV/ niga komisarja g. Pirkmajer-ja so vsi oženjeni in tudi varjajo, ter tožijo, da nimajo pomoci od nobene strani. taki y ki stare ali bolne starše rediti časno prosti ostali, kteri zdej združeni in s sivimi starčiki gorečo prošnjo k imajo, vojašine Res je nekterim stradež i glad iz obraza brati; drugim z ženami, otroci pa se menda beraška palica ložeja zdi, ko kramp i Bogu naj jim tega dobriga gospoda veliko let zdraviga ohrani! pošiljajo: matika. Bog nam pomagaj! Iz Krasa Sežansk. okraja. Letošnja zima Oni tudi kakor previđen in pravičen gospod za omiko ni zlo huda bila po Krasu , le borja nas preveč nad glovenskiga jezika skerbi in županije v njih novih opra legva, da nismo mogli na polji v se skoraj • v nic delati y vilih prijazno podpira. Ker veliko županov pisati in tert je še dosti rezati in vezati. Krompir smo začeli brati ne zna, se vender ne navelica, jih podučiti in za saditi; pa se ga ne bo veliko sadilo, ker je preďra or • î» y nje vse opraviti, kar je za srenjo potrebno, da ona funt je bil přetekli teden po 2 krajc. in pol, sedaj se 116 y x ne dobi spod 3 krajc. Živinske klaje nam je jelo mocno naznanimo y zmanjkovati; senó je tudi cez mero drago , se ne dobi tovljenje kop da so deležniki naprave (akcionarji) do^r epod 2 fl. 40 kr. cent, v Teretu se prodaja cent celo po 3 Amb y g stotniku Rit t ■w J in se cez. Ozimina nam je mocno pozebla in ki so nam porok in g. J. Pajk-u izročili, tedaj tacim možéra pomerla, kar je zemljo padel. sneg o začetku zime na nezmerzlo da boj b Ť reč na noge spravili pom ude to potrebno Vceraj smo slišali, da ute Marsikrat bi zamogli Jeremijevo pe- mnogo ponarejenih deržavnih bankovcov po 10 m a « V I «A ^ « • * . m ker sem zastran marsikteriga naših županov zapeti, ali kaj po- (falsche Reichsschatzscheine) med Jjudstvam biti maga , saj vunder zavoljo tega ee ne bojo zbudili k ,ee je v Ljubljani pri enimu samimu pJačilu med 14 der veči pridnosti za srenjski prid. Tudi moramo mi čisti žavnimi bankovci 10 ponarejenih našlo. Naj se te Slovenci na Krasu ali hočemo ali nočemo vedno Lahi biti, ker nekteri naših županov, pa tudi nekteri naših daj vsak varje taciga ponarejeniga denarj g. duhovnov tako hočejo ! Serčno želimo , da bi to dru gaci bilo po prieakovani novi srenjski postavi. mr • * • .. . • , r. „ . . ISíovicar t z mnogih hrtifev. 1% Ljubljane. Z veseljem naznanimo, da si je ** v Ljubljansko mesto preteklo nedeljo za 43 oralov in 268 5. dan t. m. popoldne malo pred šestemi je po na- □ sežnjev več rodovitniga zemljiša pridobilo. Bila je gli mertudnici pervi cesarski minister in feldmaršal- namreč tisti dan razdelitev tako imenovane „g ma jne lajtenant Sch warzenberg umerl, koje malo poprej pri cegovnicah" v Ternovim med 158 deležnikov v se zdrav v zboru ministerskim predsednik bil ? iz Krakoviga in Ternoviga dogotovljena 5 in ker se pa pride v svojo izbo j se zgrudí. ko maj in vkljub vsi zdrav smé vsaka razdelitev občinskiga pašnika, ki nikomnr niški pomoci se je le toliko zavedel, da so nobeniga dobička ne donaša, po pravici nova prid o- smertnimi zakramenti previdili; bil je 52 let star. s sv O bitev rodovitniga zemljiša zato imenovati i ker viharnim casu iz armade na Laškim od cesarja Ferdi bo vsak gospodar svoj delež obdelovaje si kaj přidělal, nanda na Dunaj poklican je prevzel 21. listopada 1848 zamoremo reci, da si je s to razdelitvijo zares Lju- predsednistvo ministerstva, v kteri službi je zlasti kot bljansko mesto za 43 oralov in 268 □ sežnjev nove zemlje oblastnik vunanjih oprav takrat zlo medlečo veljavnost pridobilo, ki je bila dosihmal bolj smrdljiva mlaka kot in mogočnost austrianskiga cesarstva v razmeri do vu- pašnik , in verh vsiga tega tudi celi okolici nezdravo nanjih deržav zopet popolnoma ustanovil. Pogreb je bil močirje. To spoznaje so že v letu 1847 Krakovčanje tako slovesin, da že dolgo taciga na Dunaji ni bilo y truplo njegovo so peljali na Cesko, kjer ima Schwar -u svojo lastno po W i 11 i n g a u in Ternovčanje mestni magistrat za razdelitev te zane- marjene gmajne prosili, ktera prošnja se je po odstranje- zenberška rodovina v nih zaderžkih in po poravnanih vsih pravícah v nedeljo kopalise; rajnki ima se 2 brata (eden je kardinal in dogotovila. Po odločenih nekterih deležih so hišni go- nadskof Pražki) in 4 sestre žive. Danajski časniki spodarji iz Krakoviga in Ternoviga po versti his- vsi zagotovljujejo, da vladne pravila ostanejo tudi nih številk srečkali (lozali) za odmerjenih 158deležev, po njegovi smerti nepremakljive, in mislijo , da bo ba- ktero srečkanje se je v lepim redu dokončalo. Vsi de- ron Buol-Sauenstein njegov naslednik, ki je dosih- ležniki so se zavezali, ceste, ki ostanejo občinske mal bil cesarski poročnik pri Angleski vladi v Londonu. ceste, in ravno tako tudi j mostiče čez grabne, vedno v Nadvojvoda Ja ne z so v ze dobrim stanu ohraniti, ker za lahko obdelovanje in da živina prihodnji mesec v toplice. tako zdravi, da grejo Osnova smenjske po pri delu manj terpi, so dobre ceste perva potreba; stave je V ze ministerstvu kupčije predložena. posebno pametna pa je tudi prepoved, kteri so se vsi carjev od leta 1816 je v Dunajski kovavnici podvèrgli, da zavolj varovanja cest in grabnov nihče centov za prekovanje pripravljenih. v ze Kraj-600 Poslance , ki so ne s mé na teh zemljiših živine pasti, ktera iz Horvaskiga na Dunaj sli, je minister kupcijstva za gotovil, da se bojo delà za železnico Karlovško, Si mehko zemljo potaptá in gotovo škodo gospodarju delà. tega naznanila skleniti, Ne moremo stratnimu oskerbniku gospodarskih reći brez da bi magi- seka, Zagreba in Zidaniga mosta berž ko bo 5 gosp Pod moč začele Ker so se poslednji čas tudi taki ljudjé krajšek-u zaslužene hvale ne dali, ki si je kakor za križem ženiti začeli, ki nimajo dostojnih gotovih pripo- Ljublj. močirje sploh tudi za dognanje te razdelitve ne- močkov družino rediti, bo neki dotična cesarska po- vtrudljivo prizadeval. Pohvaliti pa moramo tudi Kra- stava od leta 1815 spet v veljavnost vpeljana. — Je- kovčane in Ternovčane, da spoznaje svoj lastni dobi- zuiti bojo neki po vsim cesarstvu spet svoje nekdanje ček, so sami sprožili razdelitev malopridne „ceglarske pravice zadobili, in kakor se bere, bojo tudi milostné gmajne", da bo na njenim městu v malo letih rodovitno zem- sestre po 2, 3 ali 4 v eni vasi, kjer bo treba, kmalo ljiše. Naj bi bili oni mnogim drugim soseskam strežbo bolni kam po kmetih prevzele; živilese bojo v izgled , ki imajo še veliko tacih pustih gmajn in ne iz milodarne zaloge in doneskov srenjskih. — Predsed-zapopadejo svojiga lastniga dobička, misleći, da take niku Francoske republike je unidan dovolil deržavni pustotě so pašniki živini! Kolikorkrat sespomnimo zbor 12 m i 1 i on o v frankov vsakoletniga dohodka ; zraven na veliko gmajno na Vižmarjih, ki pusta in brez tega mu je dano 6 velicih deržavnih poslopij za pre-vsiga prida leži, se nam milo zdi, da ondašnji soseski bivališče in 5 velicih okrajn za lov. S to mervico zase se niso oči o dp erie, da bi se lotila razdelitve! more Napoleon prav zadovoljin biti, ako se pomisli, da Teško je zares včasih več zlasti terdovratnih glav pod se poprejšnji kralj ni tolikšnih dohodkov imel, in da preden klobuk spraviti; vunder „vse je mogoče, če se sednik severno-amerikanske ljudovlade ima na leto le le zares boče" je rekel rajnki nepozabljivi mestni 28.000 dolarjev ! — Na Francoskim delajo beli poglavar Hradecki leta 1827, ko ga je césar Franc I., smodnik (purfel), ki ima veliko huji moč od navad- Iz Zadra pokazaje mu Ljublj. mah, še čez in čez m o či r n niga černiga, in se da tudi lože napraviti. vprasal : ali bi se dal na suho djati in o 2 Ietih je je prišlo telegrafno naznanilo da je glasoviti 0m er JC JU 10IU (vlv^l UlUU IIU £j 11 U II I I V , Vit* J V^ fm, IMtl" • v MÍ v . Paša starašinstvo Černogorsko naprosil, naj mu dovolí ze peljala ter dna pot iz Ljubljane čez mah na Ig! Vceraj je bila naprava merzle kopve (kaltes Bad), pot za en del njegove armade v Albanio skozi Ber do. ktere Ljubljana silno potřebuje, za gotovo sklenjena. Cernogorci, kterim se to nekako sumljivo zdí, se po- Kje in kako—bomo drugikrat povedali ; danes le toliko mišljujejo v odgovoru na to prošnjo. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.