g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 Mednarodni projekt R.A.V.E. Space (www.rave-space.org), ki govori o dviganju zavedanja o vrednotah pros- tora, spodbuja učitelje k bolj aktivne- mu delu z mladimi pri poučevanju vsebin s področja trajnostnega pros- torskega razvoja in prostorskega pla- niranja. Pri tem naj bi se uporabljale nove metode dela in nova učila. Ustrezno poučevanje novih vsebin in metod dela, povezanih z vredno- tami prostora je mogoče le v pri- meru njihove formalne vključenosti v učne načrte. Zato so bili v okviru zadnjih dopolnitev kurikulov v letu 2007 pripravljeni predlogi vsebin in ciljev, ki bi ustrezno zapolnili ugotov- ljeno vrzel o poznavanju in razume- vanju vrednot prostora, trajnostnega prostorskega razvoja in prostorske- ga načrtovanja. Vrednote, ki jih učitelji privzgajajo svojim učencem, naj bi presegale šol- ski prag, zato je eden izmed predla- ganih ciljev poučevanja t.i. prostorsko orientiranih vsebin povezan z daja- njem pobud za urejanje okolice šole. To pa je mogoče storiti le ob ustrez- nem poznavanju prostorskih vrednot in nevrednot v okolici šole. Eden izmed prvih seminarjev o vrednotah prostora na osnov- nih šolah je bil izveden novem- bra leta 2006 v Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah. Seminar sta vo- dila asist. mag. Simon Kušar in prof. Maja Gerčar. Udeležila se ga je ce- lotna generacija učencev 9. razre- dov v Moravčah. Potekal je v okvi- ru predmeta geografija. V treh šol- skih urah so učenci spoznali vsebine povezane s trajnostnim prostorskim Šola in njena okolica kot poligon za poučevanje o vrednotah prostora poročilo Člani Društva mladih geografov so pripravili dva prispevka. Jure Košutnik, Aleksandra Privšek in Žiga Zorec nas popeljejo v Laško z okolico. Območje je zanimivo zla- sti zaradi varjenja piva, premogov- ništva in turizma ter njihovih vpli- vov na okolje. Klemen Gostič in Aleš Jesenšek pa sta predstavila dolini Sopote in Hinje, kjer se seznanimo z dvoj- nostjo: naselitvijo v višjih, varnej- ših, za kmetijstvo primernejših ob- močjih ter rabo vodnih virov na vodotokih. Vodnik je vsekakor zelo kakovost- no strokovno gradivo za pripra- vo na ekskurzije ali izlete v različ- ne predele Slovenije, namenjen pa je tudi širši javnosti. Enotnost pri- spevkov v vseh vodnikih mu daje svojo težo. Zbirka se je že tako uveljavila, da ima vse širši krog bralcev ter jo lahko najdemo v vse več knjigarnah in knjižnicah po Sloveniji. Aleš Smrekar Na terenu zaznane vrednote prostora – poročanje (foto: Simon Kušar). g e o g r a f s k i o b z o r n i k42 43 razvojem, vrednotami prostora in prostorskim načrtovanjem. Seminar je vključeval tudi terensko delo in pripravo predloga ureditve okolice šole, ki bi po mnenju učencev ohra- nila vrednote prostora ter hkrati odpravila nevrednote. Seminar se je začel s predstavitvijo vsebine pojma "vrednot prostora". Te so sistem norm, vedenj, prepri- čanj, stališč, mnenj in dojemanj, ki vplivajo in usmerjajo odnose med posamezniki, prostorom in dejav- nostmi v prostoru. Najpreprostejši način za dojemanje vrednot pros- tora je opredelitev temeljnih ele- mentov v prostoru. Opozoriti pa je potrebno, da posamezni prostorski element sam po sebi še ni vrednota. Vrednota postane zaradi funkcije, ki jo ima prostorski element za posa- meznika ali družbo. Vrednote pros- tora se običajno delijo na ekološke, ekonomske ter kulturne in družbe- ne vrednote (1). S pomočjo "viharjenja možganov" so učenci razmišljali o prostorskih vred- notah in ovirah v prostoru. Rezultate je vsaka skupina prikazala na tabli (metoda lepljenja listkov). Kot pros- torske vrednote so izpostavili posa- mezne prostorske elemente v do- mačem kraju (šolo, cerkev, park kot prostore, ki povezujejo), hkrati pa so kritično opozorili na prostorske nev- rednote oziroma na ovire, ki otežu- jejo dostop do šole (ozki pločniki), so nefunkcionalne (neurejeno igriš- če, propadajoče skakalnice) ali kva- rijo estetski izgled kraja (odpadki v okolici šole) (2). Seminar o vrednotah prostora se je nadaljeval s terenskim delom. Naloga učencev je bila kartiranje vrednot in nevrednot, ki so jih opazili v okolici šole. Pri zaznavanju vrednot so bili spodbujeni k uporabljanju vseh čutov, ne samo vida. Po vrnitvi v razred je vsaka skupina kratko predstavila svoje ugotovitve. Z različnimi barvami so na karti večjega formata (Guliverjev zemljevid) prika- zali zaznane prostorske vrednote in nevrednote. S tem njihovo delo ni bilo konča- no, saj so bili v nadaljevanju semi- narja postavljeni pred nov izziv: pri- praviti so morali svoj predlog ure- ditve okolice šole. Izhodišče njihove- ga dela so bile terenske ugotovitve o prostorskih vrednotah in nevred- notah v okolici šole. Vsaka skupina je oblikovala svoj predlog. Pri svo- jem delu so morali paziti na ohra- njanje vrednot prostora, za nevred- note pa so morali predlagati način njihove sanacije (2). Usklajeni predlogi učencev so bili predstavljeni vodstvu šole in arhitek- tu, ki je ravno takrat pripravljal načrt za ureditev okolice šole. Predlogi in želje učencev so bili tudi dejansko upoštevani pri pripravi končnega na- črta prostorske ureditve (2). V treh šolskih urah so učenci spoznali nove vsebine in metode dela. V reflek- siji so pohvalili dinamičnost pouka, svo- bodo pri izražanju mnenj, hkrati pa so bili tudi navdušeni, da so lahko aktivno sodelovali pri urejanju okolice šole. S tem so razvijali odgovoren odnos do prostora: sedaj se zavedajo, da mora- jo in morejo tudi sami veliko storiti za ohranjanje vrednot prostora oziroma za trajnostni (prostorski) razvoj. Več o modelu za poučevanje vred- not prostora in o vrednotah prosto- ra si bo mogoče prebrati v eni od prihodnjih številk Geografije v šoli. Literatura: 1. Demšar Mitrovič, P., Resnik Planinc, T., Urbanc, M., 2007. Izobraževanje o vred- notah prostora za zagotavljanje trajnost- nega razvoja. Geografija v šoli (članek sprejet v objavo). 2. Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S., 2007. Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli (članek sprejet v objavo). Simon Kušar poročilo Končni predlog ureditve okolice šole prve skupine seminaristov (foto: Simon Kušar).