GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXII. — — ŠTEVILKA 1 Z dogovorjenimi prizadevanji smelo v novo leto Ob vstopu v novo leto smo navajeni pregledati opravljeno in na osnovi tega zastavimo nove naloge. V Hmezadu v 15 temeljnih organizacijah združenega dela združuje delo in sredstva 2.500 zaposlenih in'več kot 4.000 kmetov-kooperantov in to na območju petih občin. Naša skupna'prizadevanja za boljši jutrišnji dan vključujejo veliko število delavcev in kmetov in je zaradi tega izvršitev zastavljenega dogovorjenega načrta prihodnjega razvoja še tem bolj nujna in potrebna. Družbena obveza —t pridelati Več hrane — je naša temeljna naloga. Nadaljnji razvoj primarne kmetijske proizvodnje in predelovalne industrije v Hmezadu temelji na družbenih potrebah; naša osnovna usmeritev'more torej zagotoviti čim večje količine 'prehrambenih proizvodov za tržišče. To nalogo smo vgradili v samoupravni sporazum o . temelj ih plana. našega srednj eročnega razvoja. Z realizacijo zastavljenih ciijev za leto, ki te dni izteka, 'ne moremo biti povsem zadovoljni. Zastavljenih nalog nismo izpolnili pri proizvodnji živine za klanje, na kar je vezana tudi predelava, in pri proizvodnji hmelja. Vzroki za :to so objektivni in subjektivni. Družbeno neusklajene cene ne vzpodbujajo proizvodnje mesa, ki je v upadanju v družbeni proizvodnji in pri., tistih proizvajalcih, ki se niso posebej specializirali. V smislu reprodukcijske povezave in kot osnova prihodnjim dohodkovnim odnosom se je TOZD Mesnine že v preteklem obdobju vključila v sofinanciranje nabave pitovnega materiala in kljub znanim težavam mesnopredelovalne industrije, uspela zadovoljevati potrebe potrošnikov. Proizvodnja hmelja ni dosegla planirane realizacije. Vzroki so. več ali manj znani, gotovo pa je veliko k temu prispevala letina. Tudi subjektivnih dejavnikov še zavedamo m jih moramo z vso odgovornostjo in čimprej odpraviti. Na hmeljarstvo lahko gledamo v prihodnje z večjim optimiz- Na ZE Gotovlje tako kot povsod v proizvodnji ugotavljajo uspete in neuspehe ter načrtujejo novo proizvodnjo še bolj organizirano in uspešno SREČNO 1978 Hmezad Žalec mom, saj se izvozu daje vedno večji poudarek in pričakujemo boljše izvozne stimulacije, Najsodobnejša tehnologija v tej panogi je že uvedena, naša naloga v prihodnje pa je temeljito, odgovorno in dosledno uporabiti vse njene pridobitve. Očitki o splošni stagnaciji Hmezada kot posledici trenutnega stanja'v hmeljarstvu niso utemeljeni, saj so pokazatelji uspeha gospodarjenja Hmezada kot celote boljši kot prejšnje leto. Vlaganj preteklega leta, ki niso bila majhna, ne kaže podcenjevati in morajo tudi v prihodnjp dati zastavljene rezultate. Vlaganja v osnovno proizvodnjo od Šmarja do Ilirske Bistrice so vidna, dogradili smo briketirnico hmelja, hladilnico sadja, blagovnico za oskrbo primarne proizvodnje, v teku je izgradnja silosov za mešalnico krmil s kapaciteto 20 tisoč ton, farma za vzrejo plemenske živine na Žovneku itd. V letu 1978 načrtujemo naslednje investicije: farmo prašičev z zmogljivostjo 30.000 pitancev letno, mlekarno s kapaciteto 160.000 litrov dnevne predelaVe mleka, mešalnico krmil z letno kapaciteto 60.000 ton, razširitev kapacitet klavnice, izgradnjo farme za 1,000 glav pitancev ter vlaganja v hmeljarstvo, sadjarstvo in melioracije. Precejšnje naložbe (l’75,000i000 din) predvidevamo v koopera-cijski proizvodnji. ¡Program je tako finančno kot strokovno zelo zahteven in širok. Za posamezne objekte, ki imajo v reprodukcijski Celoti ustrezno nalogo, pristopamo k sklepanju Samoupravnih sporazumov za sovlaganje z urejenimi dohodkovnimi odnosi vseh udeležencev. Ustava | in zakon o združenem delu sta nas postavila pred dilemo prihodnje organiziranosti. Naša samoupravna organiziranost do sedaj ni bila Slaba, saj smo širše gledano, v tem prednjačili. Neizpodbitna naloga nas vseh v letu, ki vanj vstopamo, pa je, poglobiti samoupravljanje tako, da prenesemo .samoupravne pravice in dolžnosti še 'bliže neposrednemu proizvajalcu in se temu primerno samoupravno organiziramo. Prihodnje odločitve nas' Vseh so zelo zahtevne ih odgovorne, terjajo trezno presojo, kajti prihodnja organiziranost naj bo nadaljevanje vsega pozitivnega, kar v sedanji organiziranosti imamo in vsi spoštujemo. Iskanje novega, ki naj bo boljše in konkretnejše opredeljenje dohodkovne in razvojne povezave, pri tem pa naj upošteva tudi doseženo, mora biti strpno. V prihodnjih mesecih se moramo v razpravo o prihodnji organiziranosti vključiti vsi združeni delavci in kmetje, saj 'bomo-le tako lahko našli in se dogovorili za najboljše rešitve. Prepričani smo, da 'bomo in-tencije zakona o združenem delu izpolnili, kot smo vedno doslej uspešno sledili izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. »©®@®©®«®@®®«®®®®®®®®®®e®©®®®®®®®®®©@©®®®®®®®®®®®®®®®®®«®«®©®« Ml SAMOBPBAVNII tat 12. (124.) redna seja delavskega sveta Glede na tekočo problematiko in na neizpolnjevanje planskih nalog, v nekaterih TOZD, sprejme delavski svet naslednje ukrepe: Ker se poslovanje v hotelu Prebold ureja prepočasi in ker je v javnosti precej kritičnih pripomb, je vodstvo podjetja zadolženo, da se pogovore z delavci GŠ M- hotela Prebold, da odpravijo nepravilnosti čimprej. Istočasno naj dokončno urede tudi odnose s soinvestitorjem Tekstilno tovarno Prebold. * Ugotavljamo, da je trenutno področje primarne proizvodnje in predelave neurejeno, kar je posledica nepovezanosti posameznih reprodukcijskih faz ter nekoordiniranosti dela. Ocenjujemo, da vprašanje, primarne proizvodnje z vidika količinskega izpolnjevanja, plana, predvsem V kmečki proizvodnji — ne obvladujemo. Zato je potrebno, da TOZD, ki se ukvarjajo s kooperacijsko proizvodnjo, v prihodnjem letu pristopijo k izdelavi kompleksnih pogodb o sodelovanju z namenom, da na ta način povečamo proizvodnjo mesa in mleka, katerih neskladje je trenutno največji problem. Vodstvo podjetja skupaj z direktorji TOZD ponovno zadolžujemo, da to problematiko rešujejo skupno in pospešijo akcijo za izdelavo sporazuma in izvedbo sporazumevanja na dolgoročnih osnovah in družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka v posamezni reprodukcijski skupnosti. * Vse TOZD morajo svoje poslovanje usmeriti tako, da bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo Skupno nastopali povsod tam, kjer je interes več TOZD in kjer bodo na ta način doseženi večji ekonomski'Učinki. * Ker je urejanje poslovanja in pripravljanje bsiiov za načrtovanje v, prihodnjem letu v veliki meri odvisno tudi od ureditve cen kmetijskim proizvodom, naj s to problematiko informirajo tudi pristojne'občinske in republiške organe. * Samoupravni delavski kontroli Hmezada priporočamo, da v svoj program redne aktivnosti vključi pregled vsebinskega izvajanja sklepov delavskega sveta podjetja in drugih centralnih organov upravljanja. * Delavski svet se strinja s predlogom upravnega -odbora HiP in predlaga vsem TOZD, prek katerih Se realizirajo investicije v kmečko proizvodnjo, da do konča leta izdelajo analizo realizacije preusmeritvenih programov - z vzroki nezasedenosti hlevskih in drugih proizvodnih zmogljivosti ter akcijo programa za leto 1978. * Delavski svet meni, da premalo skupno rešujemo Hmezadovo problematiko in zaradi tega-tudi ni realizirana jasna poslovna politika podjetja. V ta namen je potrebno delo poslovodnih organov podjetja in TOZD v večji-meri angažirati na reševanje ne le problematike posameznih TOZD, ampak | celokupni'problematiki ha nivoju delovne organizacije, ' * Z ozirom na to, da je vrsta nerešenih problemov na področju poslovanja in tudi na področju organiziranosti Hmezada, moramo preanalizirati zaključke in ukrepe iz »Analize stanja in ukrepov za boljše gospodarjenje Hmezada«, ki jo je izdelala komisija delavskega sveta podjetja. * . Vodstvu Hmezada predlagamo, da ukrepa pri Vseh kršitvah samoupravnega sporazuma p združitvi V Hmezad. Zaostriti je treba oseb- no odgovornost vodilnih in vodstvenih struktur podjetja, zlasti kar zadeva izpolnjevanje planskih nalog in izvrševanje sklepov organov upravljanja podjetja in TOZD. Sprejmemo smernice gospodarskega plana Hmezada za leto 1978,- s katerim je potrebno zagotoviti naslednje: • Porast fizičnega obsega proizvodnje v povprečju za 8 %, Tiste TOZD, ki v letu 197? ne bodo izpolnile planskih predvidevanj, pa morajo zagotoviti večjo rast obsega fizične proizvodnje od povprečja. • ^Povečanje osebnih dohodkov za 10 % na sedanje startne osnove, da bi tako sledili povečanju življenjskih stroškov. 9 Povečanje zaposlenosti za 3%. Ker predvidevamo nižje povečanje zaposlenosti od porasta fizičnega obsega, se bo produktivnost dela izboljšala skladno z intenci jami družbenih dokumentov. Gornje stopnje bomo dosegli s: Povečanje obsega proizvodnje in Storilnosti dela moramo doseči z novimi investicijami, z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet, izboljšanjem tehnologije proizvodnje, organizacije dela itd. • Izboljšati je potrebno ekonomičnost poslovanja z znižanjem proizvodnih stroškov,-zmanjšanjem kalov in odpisov ter z izboljšanjem kvalitete proizvodov. Fiksni stroški 'se naj večajo za polovico počasneje od rasti ’celotnega prihodka. s Povečanja zaposlenosti naj se giblje vzporedno z vključevanjem novih proizvodnih kapacitet, š samim povečanjem obsega proizvodu jej z obstoječimi kapacitetami pa naj ne bi povečevali zaposlenosti. Zaposlenost režijskih delavcev se naj le minimalno poveča glede na dejanske potrebe. Rezultat gornjih prizadevanj mora biti ustrezno večje povečanje dohodka in družbenega proizvoda, kot pa je načrtovano povečanje osebnih dohodkov, da bi v planskih proporcih zagotovili ustrezno višjo rast družbenega proizvoda od rasti osebnih dohodkov; skladno s cilji resolucije." Povečanje obsega proizvodnje bodo posamezne TOZD dosegle predvsem z naslednjim: KMETIJSTVO (ŽALEC-.-5 povečanje hektarskega pridelka: hmelja (s pospešeno obnovo) ih, drugih poljščin. Povečanje števila krav (prazna stojišča) in z izvajanjem nalog iz sanacijskega programa. KMETIJSTVO ŠMARJE — povečanje predvsem odkupa govedi in prašičev in drugih pridelkov kot rezultat investiranja v kooperacijsko proizvodnjo in povečanje obsega tudi v stranskih, dejavnostih. dov, vzporedno pa izboljševati kvaliteto proizvodov in uvajati nove proizvode. • MEŠALNICA KRMIL — glavna naloga je predvsem prodajal ki je v upadanju. Vse TOZD v okviru Hmezada zavezuje sporazum o osnovah plana, da medsebojno poslujejo v tistih dejavnostih, ki jih'imajo Hmezadove TOZD. HMEZAD — večanje izvoza in uvoza v ostalih 'dejavnostih skladno z,, resolucijo. _ Trosile! mineralnih gnojil v TOZD Strojna Žalec bodo kmalu nadomestili delo. številnih pridnih rok KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA — nadaljnje večanje odkupa kmetijskih pridelkov, zmanjšanje kalov v mlekarni in povečanje prodaje vseh vrst -proizvodov. • KMETIJSTVO RADLJE — nadaljnje povečanje obsega predvsem v proizvodnji piščancev in pitancev, pa tudi pridelkov hmelja iu ostalih poljščin. • SADJARSTVO MIROSAN — povečanje proizvodnje sadik in jabolk. • VRTNARSTVO -fiširiti cvetličarsko in trgovsko dejavnost, povečevanje obsega proizvodnje okrasnega dreves ja. Pristopi naj k izdelavi programa za povečevanje zelenjadarske proizvodnje. KOOPERACIJA — mora v prihodnjem letu vložiti večje napore v povečanje proizvodnje mesa, proizvodnja hmelja se mora povečati tako po hektarskih pridelkih kot tudi z razširitvijo hmeljišč. MESNINE — moja povečati predvsem proizvodnjo v predelavi iu na tem. področju sprejeti konkretne ukrepe vzporedno s tem pa tudi širiti, prodajo. • MLEKARNA ipfe mora napore usmeriti predvsem v večanje prodaje sVojih proizvo- STROJNA — večanje obsega predvsem v kovinarski dejavnosti z izboljšanjem tehnologije in konjunkturnim programom. • GOSTINSTVO — celotna konsolidacija poslovanja hotela Prebold, da bo le-ta pozitivno posloval. • ZDRUŽENA HLADILNICA — večanje obsega poslovanja s pridobivanjem uslug. NOTRANJA TRGOVINA j§ večanje odkupa in z zmanjšanjem kalov in nezanimivih poslov dosegati normalne razlike v ceni. Z uresničitvijo navedenih Ciljev bo omogočeno načrtovano povečanje osebnih dohodkov in-bodo ustvarjena tudi potrebna sredstva za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Vsaka TOZD mora izdelati svoje smernice za plan 1978, v katerih bodo po TOZD konkretizirani planski cilji in tudi izdelane planske zadolžitve oz. opredeljene odgovornosti •za izvedbo posameznih planskih nalog. * Pomočnik, gl. dir. za komerc., zadeve mgr. Franc Mežnar je informiral prisotne s predlogi samoupravnih sporazumov o združevali ju dela in sredstev, ki so jih poslale delovne organizacije: Nanos Postojna, Kras Sežana, Nama, Fructal, Panonija in Dobrina z namenom ureditve prihodkovnih odnosov v smislu določil zakona b združenem delu. Ker bo takih sporazumov še veliko, je predlagal, da bi naj delavski svet podjetja pooblastil komisijo, ki dela na prihodkovnih odnosih, za usklajevanje teh sporazumov z našim samoupravnim sporazumom o združitvi in interesi TOZD Hmezada. Komisija bi naj te sporazume pregledala v sodelovanju s prizadetimi TOZD, delavski' svet pa bi ugotavljal samo, če niso v nasprotju z našim samoupravnim sporazumom in interesi ostalih TOZD v Hmezadu. Uvesti bo potrebno na nivoju podjetja evidenco o vseh sklenjenih sporazumih. Sporazumi, ki zadevajo poslovanje samo' ene TOZD, se sklepajo na tem nivoju, vsi ostali PU na nivoju delovne organizacije po pred-hojliiem usklajevanju s prizadetimi TOZD. Glavna skrb pri sklepanju sporazumov nam mora biti v tem, da se upoštevajo interesi vseh prizadetih TOZD in da ni nobena TOZD zaradi kakšnega sporazuma prizadeta pri svojem poslovanju. Predlagani samoupravni sporazumi niso v nasprotju z interesi ostalih TOZD in delavski svet pooblašča komisijo za prihodkovne odnose, imenovano š strani delávskega sveta podjetja, da po prejemu dokončnega besedila teh sporazumov predlaga^ razpravo in sprejem po TOZD. Postopek zasprejem in podpis vseh samoupravnih sporazumov, o prihodkovnih odnosih predlaga komisija v sodelovanju s TOZD. Vsi samoupravni sporazumi o prihodkovnih odnosih, y katerih sodelujejo dve ali več TOZD, določijo v soglasju TOZD. skupnega delegata in en izvod takega sporazuma obvezno arhiviraj6 v centralnem arhivu. Vse ostale samoupravne sporazume o prihodkovnih odnosih, katere sklepajo med eno TOZD in zunanjim partnerjem, obvezno evidentirajo v,centralnem arhivu. * Sporazume o prihodkovnih odnosih lahko v imenu TOZD po pooblastilu delavskega sveta TOZD podpiše glavni direktor ali od njega pooblaščena oseba. žit- Delavski svet potrdi investicijski program jšl rekonstrukcijo tehnoloških linij v mlekarni y predračunski vrednosti 10,366.487,10 din. 9 Za izvedbo predlagane naložbe najame posojilo pri Ljubljanski banki, podružnici Celje v višini 4,523.587,81 din po pogojih sporazuma p kreditiranju v kmetijski pridelavi in predelavi. 9 Lastna sredstva za investicijo v višini 5,842.899,29 din zagotoviti TOZD Mlekarna iz razpoložljivih investicijskih sredstev. Za podpis kreditnih pogodb pooblašča delavski svet glavnega direktorja in direktorja Delavski svet potrdi investicijski program za izgradnjo skladišča reprodukcijskega materiala, rezervnih , delpv in , delavnic TOZD Kmetijstvo. Šmarje, v predračunski vrednosti 22,455.220 din. « Za izvedbo, predlagane naložbe najamejo naslednja posojila: Kredit' Ljubljanske banke, podružnice Cel je,’.za predlagano obnovo po potresu poškodovanih objektov po. ocenitvi 7,600.000 din. Kredit Ljubljanske banke, podružnice Celje, .za investicije na, nerazvitih področjih v višini 7,426.6)0 din. Dotacija 5,060.000 din Lastna sredstva 2,426.610 din po pogojih sporazuma o kreditiranju v kmetijski pridelavi in predelavi. Lastna sredstva za to naložbo zagotovi TOZD Kmetijstvo, Šmarje iz razpoložljivih investicijskih sredstev. Obveznosti iz te investicije bremenijo TOZD Kmetijstvo Šmarje iz razpoložljivih investicijskih ■ sredstev. Za podpis kreditnih pogodb DS pooblaščata glavnega direktorja in direktorja FRS. Finančna konstrukcija kreditiranja je lahko tudi drugačna, če dosežejo bolj ugodne kreditne pogoje. * Delavski svet potrdi pogodbo o prenosu pravice uporabe na poslovni stavbi v Žalcu, Hmeljarska ul. 7, sklenjeno med TOZD Hmezad eksport-iinport in skupnimi službami Hmezada za potrebe elektronsko-računskega oddelka. Odškodnina znaša 1,299.571,90 din in jo skupne službe poravnajo iz sredstev amortizacije v treh obrokih kot to določa 4. točka pogodbe. Glede prenosa razpolagalne pravice nad tremi stanovanji odloča in sklepa skupni odbor za medsebojna razmerja. * Komisijo za inventivno dejavnost sestavljajo naslednji: 1. SKALIN Boriš, dipl. ing. agr., vodja izvršnega odbora skupnih služb — predsednik. 2. ŠKAFAR Polde, dipl. ing. agr., programer razvoja EO skupnih služb — tajnik. 3. GOLICNIK Ivan, dipl. ing. živ. tehnologije, vodja PE Predelava ME — član. 4. ŠRIBAR Peter, dipl. veterinar, tehnolog v ML «e- član. 5. VERSTOVŠEK Franc, dipl. ing. agr., tehnolog KŽ — član. 6. POVŠE Marjan, strojni ing., tehnolog ST — član. 7. SENEGAČNIK Alojz, dipl. ing. agr., vodja pospeševalne službe KŠ:-|- član. Poleg nalog, ki jih ima komisija po pravilniku o inovacijski dejavnosti, jo DS zadolži tudi za izdelavo'predloga popravkov citiranega pravilnika zaradi uskladitve z zakonom o združenem delu. * Za delegata delovne organizacije Hmezad v iniciativnem odboru za pripravo družbenega dogovora o preskrbi celjske regije imenuje DS Franca MEŽNARJA, mag. oec., pomočnika glavnega direktorja za komercialne zadeve. 9, redna seja skupnega odbora za medsebojna razmerja DO Hmezad Na razpisano štipendijo za ekonomsko fakulteto dodelimo štipendijo štipendistki Andreji Vovkovi za nadaljnji študij na II. stopnji VEKŠ — ZT. Na poklicni sadjarski šoli v Svečini dodelimo štipendijo za II. letnik Ducman Jožici iz Rogatca. Na šoli za kmetovalce v Šentjurju odobrimo štipendije naslednjim prosilcem — otrokom kooperantov: Francu Blagotinšeku, Venčeslavu Plešniku, Cirilu Terglavu, Ediju Vrtačniku, Francu Kunstu, Janezu Klevžetu, Branku Cakšu, Janku Čakšu, Avgustu Pevcu, ter na kmetijsko gospodinjski šoli Tereziji Ratajc, Mariji Kolar, Matildi Vaš, Gabrijeli Tominšek, Minki Zajc, Ireni Pogladič, Marinki Smole, Zinki Volavšek, Milki Jezovšek, Slavici Zidanšek. Prosilcem štipendij, ki niso bile razpisane in ni v dolgoročnem programu potreb za profile ter zaradi pomanjkanja sredstev, jih v letošnjem letu ne odobrimo. Komisija je obravnavala tudi prošnje bivših štipendistov in delavcev, ki morajo na osnovi pogodb vrniti štipendije ali stroške za izredni študij in sicer: Janez Hrovat, dipl. veterinar mora vrniti skupno 21.955 din v 24 mesecih od dneva prekinitve delovnega razmerja in to najkasneje do 31. 12. 1979, sicer sledi sodna izterjava. Aljoša Ivančič mora vrniti prejeto štipendijo 24.040 din najkasneje do 30. 6. 1980. leta, kakor je bil sklep SOMR z dne 5. 3. 1976. Ivanki Zagode, ki je bila štipendist na VPŠ, odobrimo podaljšanje za odplačilo šti- pendije za šest mesecev ih začne prejeto štipendijo v znesku 22.710 din odplačevati s 1. 10. 1977 dalje in jo vrne-z 8% obrestmi najkasneje do 31. 9. 1979. leta. Janez Serdoner mora vrniti celoten znesek prejete štipendije v znesku 26.300 din. ker ni izpolnil določil iz pogodbe o štipendiji. Štipendijo mora začeti vračati takoj po končanem šolanju na VAŠ, oziroma najkasneje od 1. 4. 1980. dalje in jo vrniti najkasneje do 30. 3. 1982, sicer sledi sodna izterjava. Vera Ajdovnik mora na osnovi pogodbe o štipendiranju vrniti 10.348 din v mesečnih obrokih najkasneje do 30. 6. 1978, sicer sledi sodna izterjava. Leopold Travner mora vrniti celoten znesek prejete štipendije v znesku 19.700 din, ker ni izpolnil določil iz te pogodbe o štipendiji. Štipendijo mora začeti vračati takoj po končanem šolanju na VAŠ, oziroma najkasneje od 1. 4. 1980 dalje in odplačati najkasneje do 31. 3. 1982, sicer sledi sodna izterjava. Igorju Trupeju, Bredi Krašovec, Julijani Majhenič, prekinemo izplačilo štipendij od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1978 v primeru, da opravijo razred, sicer sledi izterjava prejete štipendije. Roman Krušič mora vrniti na osnovi pogodbe o štipendiji 10.490 din štipendije v roku enega leta, najkasneje pa do 30. 9. 1978 z 8 % obrestmi od 1. 9. 1977 dalje, sicer sledi sodna' izterjava. Francu Lemutu oprostimo plačilo stroškov šolanja, ker še naprej sodeluje pri uvajanju novih tehnoloških dosežkov in tudi na novem delovnem mestu prispeva k boljšemu delu TOZD Mesnine. Nikoli Taboršaku oprostimo plačilo stroškov šolanja, ker po dogovoru s TOZD Mlekarna še naprej sodeluje pri uvajanju novih tehnoloških dosežkov. Jožetu Hodniku, dipl. veterinarju oprostimo vračilo stroškov šolanja na III. stopnji BF v višini 41.793 din s pogojem, da se bo pred pričetkom obratovanja zaposlil na novi prašičji farmi. V primeru, da se ne bo zaposlil pred pričetkom obratovanja prašičje farme v DO Hmezad, je dolžan povrniti celotni znesek 41.793 ;din po pogodbi o izrednem študiju, ki je bila sklenjena dne 10. 1. 1974. Status izrednega študenta smo odobrili naslednjim delavcem: — Alojzu Tifengraberju iz TOZD Kooperacija za šolanje na višjj- agronomski šoli, — Ljerki- Halužan iz TOZD Kmetijstvo Radlje za šolanje na višji ekoriomsko-komer-cialni šoli v Mariboru, — Slavku Delakorda iz TOZD Strojna za študij na višji šoli za organizacijo dela, — Zvonku Rožancu iz TOZD Mesnine za šolanje na ekonomski srednji šoli, — Petru Novaku iz TOZD Strojna za šolanje na delovodski šoli kovinarske smeri, — Martinu Ocvirku iz TOZD Kooperacija za šolanje na SCBP šola- za prodajalce. — Ljudmili Kukovec, Danici Tajnšek in Luciji Miklavc iz TOZD Gostinstvo za šolanje na gostinski šoli — poslovodski odelek, — Dragu Erjavcu, traktoristu KŽ — DE/II za šolanje na tehnično kmetijski šoli. Francu Majetiču iz TOZD Mesnine, se odobri šolanje na srednji politični šoli na Dobrni s tem, da delavec redno obiskuje šolo, osebni dohodek prejema na TOZD Mesnine, ostali stroški šolanja pa bremenijo stroške izobraževanja OZD. Bredi Zalesjak, na delovnem mestu v. d. vodja pravnega oddelka v DS Skupne službe odobrimo opravljanje enoletne sodne praks« na okrožnem sodišču v Celju in pravosodnega izpita za čas od 3. 10. 1977 do 3. 10. 1978. V času opravljanja sodne prakse ima lastnost delavca v DS Skupne službe, kjer prejema tudi osebni dohodek. Ivanu Kokotu odobrimo povračilo stroškov šolanja na osemletki v višini 1.900 din. Iz sredstev za izobraževanje na osnovi 8. sklepa SOMR z dne 30. 3. 1977 povrnemo stroške za strokovne ekskurzije za 11 udeležencev v višini 37.400 din za ogled mednarodne razstave prehrambene industrije ANUGA v Kol-nu, za 1 udeleženca za ogled in proučitev gradnje živinorejskih objektov ter tehnologije vzreje živali na Švedskem v znesku 12.000 din in za 1 udeleženca za seznanitev z razvojem KZ v Makedoniji v višini 2.900 din. Osvojimo naslednje oblike izobraževanja delavcev DO Hmezad v sezoni 1978-79: 1. Izobraževanje ob delu a) dopolnilno usposabljanje delavcev za delovna mesta in vodilne, vodstvene, strokovne in izvršilne delavce; — funkcionalni tečaji, seminarji, predava.-n ja; — tečaji za pridobitev interne kvalifikacije ali prekvalifikacije; — specializacije, strokovni izpiti, učenje tujih jezikov in strokovne ekskurzije;' Prispelo koruzo v TOZD Mešalnica krmil transportirajo iz vagonov v silose b) tečaji in izpiti iz varstva pri delu; c) tečaji prve pomoči; d) tečaji higienskega minimpma; e) družbenopolitično usposabljanje; f) izobraževanje samoupravijalcev za družbeno samozaščito in civilno zaščito; g) ostale oblike izobraževanja ob delu. 2. Izredno šolanje delavcev (pridobitev Višje šolske izobrazbe, prekvalifikacije). 3. Potrebe po štipendistih (poklici do 1980 leta. Potrebe po vajencih (1978 leto). Število pripravnikov, ki bi jih sprejeli v letu 1978 in na katera delovna mesta. TOZD naj do 15. januarja 1978 pošljejo svoje programa izobraževanja za leto 1978 in časovne uskladitve izobraževanja v sezoni 1978-79. Pri likvidaciji stroškov izobraževalnih programov bomo upoštevali le tiste izobraževalne akcije, Jii jih bodo TOZD načrtovale v programu 1978-79 po odobritvi SOMR. Povišamo višino honorarjev za predavateljske ure (s pripravo) za delavce Hmezada, ki opravljajo na predavanjih, seminarjih in tečajih, katere organizira DO (za ca. 20 %): Predavateljska Izobraževalne akcije ura (45 min.) s pripravo din 1. Tečaji za pridobitev IKV s testi in izpiti in predavanja iz varstva pri delu za izvršilna delovna mesta — med delovnim časom 45,00 — izven delovnega časa 65,00 2. Seminarji in predavanja za dopolnilno usposabljanje strokovnih delavcev a) splošne teme (za skupine DM) — med delovnim časom 55,00 — izven delovnega časa 75,00 b) specialne teme (enkratne) — med delovnim časom 80,00 — izven delovnega časa 100,00 (Nadaljevanje na 12. strani) Kako smo pridelovali v letu 1977 Pravkar minulo leto je le delno izpolnilo naša pričakovanja in želje. Vremenski pogoji za pridelovanje kmetijskih pridelkov niso bili najbolj ugodni. Precejšen del doline je prizadela močna suša, kar so še najbolj^občutili hmeljarji. Ko pregledujemo rezultate, ki smo jih dosegli v predelovanju hmelja se moramo resno zamisliti. ^ Razlika med najnižjim in najvišjim povprečnim pridelkom hmelja na posamezni zadružni enoti je skoraj 600 kg po ha. K takim rezultatom je seveda pripomoglo še to, da so bile po suši prizadete še najbolj tiste enote, ki jih je prejšnje leto močno prizadela toča. Po toči oslabljena hmeljišča pa so bila seveda še toliko manj odporna. Po vsem povedanem smo v preteklem letu v kooperaciji še kljub temu pridelali okrog 830 ton hmelja, ki pa je bil sicer dobre kvalitete. Večji delež je bil prve vrste, tretje in četrte pa skoraj ni pomembno omenjati. Ob vsem tem še velja vprašati, ali je res samo suša tista, ki je povzročila tako nizke pridelke. Povedati je namreč treba, da imamo še vedno hmeljarje, ki stalno, ne glede na vremenske pogoje dosegajo dobre pridelke. Taki tudi ne govorijo o krizi v hmeljarstvu. V naslednjem letu bomo morali še bolj kot v preteklem posvetiti vse znanje in strokovne moči za izboljšanje pridelkov, tako s pomočjo vseh znanih agrotehničnih ukrepov kot s hitrejšo zamenjavo goldinga z novimi sortami. Doseči pa bomo morali tudi to, da bomo vse za pridelovanje sposobne žičnice posadili s hmeljem, ne pa s iižolom ali drugimi rastlinami. Na področju živinorejske proizvodnje — pridelovanju mleka in mesa so rezultati sorazmerno zadovoljivi. Seveda velja to v večji meri za mleko kot za prirejo mesa. S pospešeno gradnjo silosov se je tako izboljšala krmna bilanca na kmetijah, da tudi slabši vremenski pogoji ne morejo preveč vplivati na proizvodnjo. Oddajo mleka smo zaključili z okrog 7,4 milijona litri in tako presegli načrtovano proizvodnjo za 500 tisoč litrov. Rezultati pri pitanju goveda pa so slabši'. Gospodarsko leto smo za- ključili ž oddajo 3900 komadi, kar je za 900 komadov manj kot smo planirali. Če analiziramo vzroke, ki so do tega pripeljali, je prav gotovo eden izmed osnovnih nesorazmerje v 'ceni mesa in mleka. Ugodnejša cena za mleko je povzročila, da so kmetje privezovali manj telet za pitanje oz. telet niso vzrejali niti do take teže, ki bi bila primerna za nadaljnje pitanje pri drugih rejcih. Če bomo hoteli v Sloveniji in. tudi v naši regiji izravnati proizvodnjo in jo vskladiti s potrebami, bo nujno treba napraviti popravek cen, kar naj bi v večji meri izravnalo pogoje pridelovanja mesa oz. mleka. Pomembne rezultate smo dosegii v letu 1977 tudi pri vzreji brojlerjev. V proizvodnjo smo vključili nekaj novih pitališč, zaradi večjih potreb po tem mesu pa smo skrajšali tudi čas med vselitvami. Vse to je pripomoglo, da je bilo spitanih in oddanih v klavnico okrog 3 tisoč ton piščancev, leto prej pa 2700 ton. Precej_ manj, kot smo računali, smo dosegli pri urejanju proizvodnje prašičev. 'Zastavljene naloge bomo realizirali šele v letu 1978, ki bi naj za to področje pridelovanja pomenilo v naši kooperaciji prelomnico. Če hočemo realizirati srednjeročni plan, ki smo si ga zastavili že v letu 1976, bomo morali, vsi skupaj krepko poprijeti in dokazati, da smo s skupnimi močmi sposobni doseči še več, kot smo si začrtali. V letu 1978 nas poleg rednih proizvodnih nalog čakajo še obveznosti s področja uskladitve naše organiziranosti z Zakonom o združenem delu. Le to naj bi bilo tako, da bo kmetom omogočalo še trdnejše proizvodno povezovanje z njihovo organizacijo, ki jim bo omogočila širše in kvalitetnejše samoupravno odločanje na vseh nivojih. Pri vseh razmišljanjih pa ne smemo pozabiti, da je cilj take organiziranosti večja in cenejša proizvodnja. Ob novem letu, v katerega stopamo, si vsi skupaj zaželimo zdravja, sreče ter uspehov v gospodarjenju, kar nam bo vsem prineslo zadovoljstvo in novih moči za napore, ki nas še čakajo. Direktor TOZD Kooperacija Žalec Ludvik Semprimožnik, dipl. inž. kmet. Kolesni traktor, katerega uporabljamo za delo v neugodnih zemeljskih .oziroma reliefnih razmerah, mora imeti zaščitni okvir, če nima kabine. Okvir mora zagotoviti varnost delavca, če se traktor prevrne. Traktor, namenjen za delo z orodji za varstvo rastlin, mora imeti hermetično zaprto kabino, če se za varstvo rastlin uporabljajo kemična sredstva (strupi) iz liste I, ki je sestavni del zakona 0 proizvodnji in prometu s strupi (Uradni list SFRJ, št. 16/65). Vsa opisana določila so dokaj jasna, zatakne pa se večkrat pri tem, da mora kabina zagotoviti varnost vozniku-traktoristu, p e se traktor prevrne, hkrati pa mora ustrezati fiziološkim kakor zdravstvenim zahtevam pri varnem delu s traktorjem. Traktorska kabina oziroma kabina traktorja, ne glede na to, ali je izdelana z dvosteberno ali štiri in več ste-berno izvedbo nosilne konstrukcije ali varnostnega okvirja, je »varnostna« le takrat, kadar neka kabina popolnoma ustreza osnovnim zahtevam omenjenega pravilnika. Morala pa bi biti izdelana tako, da bi se na nosilno konstrukcijo kabine (varnostni okvir) dala dodatno funkcionalno in enostavno dograjevati dodatna oprema. 1. Streha iz armirane plastične snovi, ki je mehko pritrjena na nosilec. Robovi in vogali morajo biti zaobleni. Barva bela. Med streho in nosilci morajo biti odprtine z možnostjo regulacije horizontalne cirkulacije zraka (izsesavanje). (Nadaljevanje na 6. strani) ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM Varna oprema traktorja Ker nesreča nikoli ne počiva, zato tudi pred prevračanjem varna kabina in merirec nagiba (ki nas bo pravočasno opozoril, kdaj traktor vozi v območju kritičnega nagiba), nista nobena, dekoracija traktorja. 1. KABINA TRAKTORJA Pravilnik o varstvu pri kmetijskem delu je že leta 1968 (Ur. list SFRJ, 34/68) nakazal nekaj zahtev, ki bi jih morale izpolnjevati kabine traktorjev. Naj jih naštejemo: — Narejena mora biti tako, da zagotovi varnost vozniku, če bi se traktor prevrnil. 11 - " ^S| mm i -.JI* Pl mI milili Sedaj je čas za tehnične izboljšave na kmetijskih strojih, ki veliko pripomorejo k boljši obdelavi in oskrbi poljščin. Posnetek: inž. Milan Veronek — Varovati mora voznika pred vremenskimi neprilikami in prahom. — Narejena mora biti tako, da ne ovira normalnih delovnih operacij. Omogočati mora dobro vidnost na vse strani, zlasti na priklopljeno orodje. — Na bočnih straneh mora imeti vrata z okni, ki se dajo odpreti. Okenska stekla morajo biti iz sekurita oziroma podobne snovi, ki omogoča dobro vidnost, če se razbije, pa ne ogroža voznika. Traktorji, ki so tako opremljeni, morajo imeti naprave oziroma pripravo za lahko namestitev in odstranitev kabine. Lepe plemenske telice lahko vzredimo tudi doma Za nami je sedmo leto premiranja brejih plemenskih telic. To je sicer kratek čas, vendar lahko ugotovimo pri vzreji plemenskih telic na področju Kooperacije precejšen napredek. Prvo leto tj. 1971 smo na tem področju premirali 321 telic in še te bolj skromnih mer (nizka višina vihra, majhen prsni obseg z nizko težo in slabo kondicijo). Izredno slabe telice je komisija zavrnila in rejci takih telic premije niso dobili. Z vztrajnim pospeševalnim delom, z načrtnim določanjem semena bikov za semenitev krav, predvsem pa z izboljšanjem krmske baze (silosi) in boljšo prehrano živine se stanje iz leta v leto izboljšuje. Danes lahko ugotovimo, da so rejci na našem področju v preteklih sedmih letih vzredili 3063 brejih plemenskih telic z znanim poreklom in od tega 584 v letu 1977. Pretežno so to telice rjave .in lisaste pasme. Kvalitetno se že bližamo zaželjenemu cilju, saj se na pre-miranju'pojavlja vedno več takih telic, kot-je LAVRA (na sliki) in z višino vihra 130 cm, prsnim obsegom blizu 2 m in težko nad 600 kg, , Ugotovimo lahko, da-je premiranje brejih plemenskih telic dober pospeševalni ukrep, ki bi ga bilo potrebno obdržati'tudi v naprej. Rejci bi pa morali vsako žensko* tele kvalitetno vzrediti, pravočasno pripustiti, ali dati semeniti s semenom kvalitetnih bikov. Tako bi dobili več telet, več mladih krav, pri večjem številu teh bi lažje odbirali boljše;in kvalitetni nivo osnovne črede bi se hitreje dvigal. J. S. (Nadaljevanje s 5. strani) 2. Vetrobansko .steklo-mora biti opeto v gibljiv okvir, katerega je mogoče, odpreti od spodaj navzven. Na njem mora biti vgrajena peri-briši naprava. 3. Stranice kabine morajo biti izdelane iz netrdega materiala, da ne povzročajo sozvočja in morajo nuditi neoviran razgled na delovno okolico, nuditi pa morajo enostavni vstop, izstop in upravljanje s traktorji in priključki. 4. Za škropljenje s pesticidi mora biti kabina dodatno opremljena s hrbtno zaščito. Ta naj bi bila v prozorni izvedbi v trdem okvirju ž vgrajeno peri-briši napravo. Pritrjena pa mora biti mehko in enostavno na okvir kabine. Uporabljamo jo lahko samo za škropljenje. 5. Kabina naj bo zgrajena tako, da-bo omogočala ogrevanje prostora v zimskem času s pomočjo ogretega zraka od hladilnika,, istočasno pa je priključek ali napravo za ogrevanje možno koristiti za prisilno dovajanje iz filtra očiščenega . zraka pri delu s pesticidi. Konstrukcija kabine ali varnostnega okvirja mora biti tako izvedena, da onemogoča prevračanje traktorja za več kot 90°. Nosilec kabine mora biti na traktor pritrjen posredno prek svornikov, ki ležijo v gumijastih blazinah, da preprečujejo prenos vibracije in s tem ropot na plač kabine. 2. KOLESA IN BLATNIKI Kolesa, zlasti vlečna — pogonska kolesa traktorja, morajo imeti dovolj grobi profil protektorja, da omogočajo dobro oprijemlji- vost, (toyorni koeficient) na naležni površini kolesa na terenu — cestišču in s tem v zvezi povečujejo varnost. Slabo privita, premalo napolnjena in izrabljeni profili koles, povzročajo zanašanje traktorja, zato so nevarna. , Traktorist mora posvečati pozornost pritrjenih matic na platiščih} pritisk v kolesih uravnava glede na namen uporabe (prevoz —| maksimalni dovoljeni pritisk, zemeljska dela '— minimalni dovoljeni pritisk). s Gume z izrabljenim profilom protektorja morajo takoj zamenjati z novimi. Kolesa mora- obdajati varnostna ograja ali blatnik, ki varuje traktorista pred vrtečim se kolesom. Dobra in delno varna ter ustrezna kabina, ki pa ni opremljena za varno delo s pesticidi. Posnetek: Janko Zupanek 3. OPREMA ZOPER POŽAR IN OPEKLINE Pri delu in oskrbi traktorja lahko nastane zaradi različnih vzrokov požar, zaradi tega in zaradi možnosti dotika vročih ali jedkih vplivov pa tudi do opeklin. Zaradi zagotovitve varnosti zoper pojava požara ali opeklin moramo upoštevati, da — pri oskrbi traktorja z gorivom mora biti motor ugasnjen ter ne smemo kaditi ali uporabljati odprtega ognja. Ko smo'rezervoar napolnili, je treba 'obrisati gorivo, ki se je morebiti razlilo. Občasno jč treba pregledati rezervoar goriva in cevne vode za gorivo; — pri iskanju okvare na traktorju v temi, smemo uporabljati ročno baterijo. Uporaba vžigalic je nevarna in zato prepovedana; — izpušna cev ne sme biti poškodovana. Kadar obratuje traktor v bližini lahko vnetljivih snovi, mora biti izpušni cevovod zaščiten z mrežo proti iskram. Zunanja stran izpušne cevi mora biti obdana z varovalom; — električna instalacija na traktorju mora biti brezhibna, da ne pride do iskren ja; — pri stacionarnem delu mora biti traktor ozemljen, da se odvede ~ morebitna statična elektrenina; — če pride do požara na traktorju, gasimo nastali ogenj z gasilnim aparatom, ki sodi v obvezno opremo traktorja, z zemljo ali s peskom. Gašenje z vodo ni dovoljeno; — pri odpiranju vročega hladilnika (zlasti, kadar je stroj »zakuhal«),, bodi previden. Uporabiti je treba usnjene rokavice, navlečene prek rokava, postaviti pa se je treba'tako, da piha veter od nas proti'motorju; — posebno previdnost zahteva prenašanje akumulatorjev. Za tako delo je obvezna uporaba gumijastih rokavic; — pri pripravi elektrolita vlivamo kislino v vodo in ne obratno. 4. NEVARNOSTI PRI ELEMENTIH . ZA PREOS ENERGIJE (TRANSMISIJE) Med elemente transmisije štejemo kardansko gred in jermenski prenos (jermenica z jermenom). Ti elementi se med delom traktorja gibljejo in pomenijo stalno nevarnost za traktorista in druge, zaposlene pri traktorju. Varnostni ukrepi Priključna kardanska gred mora biti stalno zavarovana. Zavarovati, jo je. treba, preden jo priključimo na traktor. Zaščitni okrov varuje pred dotikom z rotirajočo gredjo, pred poškodbo pa varuje tudi v primeru, če se kar-1 danski zglob polomi. Okrov okrog jermenskega prenosa mora zapreti celotno območje jermenice in jermena. 5. ZAVORE IN MEHANIZEM ZA VODENJE Od stanja zavor je; v veliki meri odvisna varnost vožnje. Če njihova učinkovitost popusti, ne moremo vozila pravočasno ustaviti. Pri neenakomernem delovanju, zavor na posameznih kolesih pa prične vozilo zanašati, v posebno hudih primerih se lahko tudi prevrne. Zavore nekaterih traktorjev, namenjenih kmetijskemu delu, imajo konstrukcijsko posebnost, da je mogoče neodvisno zavirati levo in desno pogonsko kolo. Taka ureditev je ugodna za manevriranje s traktorjem pri oranju, za vožnjo zunaj brazde pa je nevarna. Zato imajo zavorni sistemi napravo za togo povezavo pedalov levega in desnega kolesa. Tudi pri krmilnem mehanizmu ima vsaka nepravilnost zelo; direkten vpliv na varnost vožnje, lip Varnostni ukrepi Traktorist je dolžan redno kontrolirati stanje zavor in njihovo učinkovitost. Stanje kontrolira s pregledom prenosnega drogovja, učinkovitost pa preizkuša z občasnim preizkušanjem. Tak preizkus izvedemo na ravnem, suhem cestišču, Pri zmerni hitrosti zavremo traktor z enakomernim, a dovolj močnim pritiskom na zavorno pedalo. Pri tem morata obe kolesi pokazati na cestišču enako, dobro vidno sled, vozilo ne sme pokazati tendence zanašanja v stran. (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Ce ugotovimo kakršnokoli napako/ jo je treba takoj odpraviti.' : Ne lotevamo se sami popravila ali nastavi ljanja zavor,'če nimamo za to potrebnega znanja- » '■■■■■ Sistem neodvisnega zaviranja je namenjen le za počasno vožnjo pri oranju in ostalih kmetijskih delih. Za vožnjo po cesti je treba obvezno povezati oba nožna pedala. •?; Pri parkiranju traktorja je treba Zlasti v nagibu uporabljati ročno zavoro. V Pri parkiranju traktor ja je; ziasti v nagibu ali strmini ustaviti motor - traktor ja, spustiti obešeni ali nošeni priključek, pretični zvod hitrosti vstaviti v najnižjo hitrost in traktor zavreti z zavoro. Pri večjih nagibih je priporočljivo podložiti'kolesa. Prazni gib; (zračnost) volana, je treba držati v dopustnih mejah; Dovoljeno je največ 36° giba. Zračnost volanskega prenosa nastavljamo z vijakom ha ohišju'polžnega segmenta. če 'je polžnii prenos preveč izrabljen, ne pbmaga več’nastavljanje z omenjenim vijakom. Redno mazanje prenosov zavornega in krmilnega mehanizma (po navodilih proizvajalca) je potrebno tudi zaradi varnosti; 6. OPREMA TRAKTORJA ZA -JAVNI PREVOZ : Traktorji, kateri ne razvijajo večjo hitrost kot 30 krnim imajo dve osi ter kolesa na pnevmatike. Na traktorju oziroma-priklopniku mora biti na levi- zadnji strani vidno nameščena standardna oznaka z najvecjo dovoljeno hitrostjo (30 km/h). Ti traktorji morajo imeti delovno in parkirno zavoro, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za' potrditev tehnične brezhibnosti. Za osvetljevanje in svetlobno signalizacijo, morajo imeti traktorji: — glavne žaromete z zasenčeno lučjo, — pozicijske luči, —• zavorne luči, — odsevnike, ! — smernike, — žaromete za meglo, — žaromete in luči za osvetljevanje delovnega mesta, — gabaritne luči, — luči za vzvratno vožnjo, — zadnje luči za meglo in —1 rotacijsko luč. Traktor mora imeti svetlobni ali zvočni signalizator delovanja smernikov, če voznik ne more direktno videti najmanj po en smernik z vsake strani vozila. Traktor mora imeti tudi dušilni izpušni lo-: nec, ki duši zvok izpušnih plinov, plini pa ne smejo izstopati navzdol in ne na desno stran traktorja. Jakost' zvoka izpuha oziroma ropot traktorja ne sme presegati nad 85 dB. Ce ima traktor kabino in vetrobran, potem | mora biti vetrobran iz varnostnega stekla, pralnikom in utiralcem. Priklopnike smemo spenjati le v priklopni napravi, ki je pritrjena na ojačan del vlečne-! ga vozila v zgibu tako, da omogoča premikanje priklopne naprave v Vseh smereh, spe-hjalna os ali sVornik pa mora biti Varovalo, j ki pri normalni uporabi onemogoča, da bi se i speti vozili ločili. Za priklopnik, pri katerem največja dovor i Ijena teža ne presega 1,5 tone, oziroma pri katerem največja dovoljena teža ne presega naj-[ večje dovoljene teže kmetijskega traktorja, na ! katerega je priklopljen, ni obvezno, da bi mo-! ral imeti delovno in parkirno zavoro. Drugi priklopniki, ki jih vlečejo traktorji, : morajo imeti delovno zavoro in parkirno za-i voro. Vsi priklopniki morajo imeti luči za ozna-| čevanje in signaliziranje. Priklopnik z ojesom z eno osjo ne sme pre-| segati 6 m dolžine, z dvema osema pa 10 m, | medtem ko sme biti vozilo najširše le 2,5 m in visoko največ 4 m (tudi tovor). Služba za varstvo pri delu J. Z. % ZE VRANSKO, Ivica Cizej, dipl. inž. kmet. : — vodja enote je dejala, da so lani oddali nad 800.000 litrov mleka, da imajo 400 krav V-s ndečni kontroli, da je najboljši: Franc Brišnik :> iz Prekope,-; ki ima 13 krav in odda nad 50.000 litro.Vrmleka, Sianfeo Pistotiiikiliz LiOČice-zidatvv riOV hlev za 20 glav in bo letos vseljen. Hmelja nimajo; veliko, a je Atlas dal 2304 kg na hektar. Apolona' je tik pred obiranjem napadla pepelasta plesen. Problem so trgovski kadri, ki jih ni in prav tako traktoristi. Saj š® enega na enoti ne morejo skozi leto polno za- ' poslitp zato ga v tem času zaposlijo'z raznimi vožnj ami; koruze, -krmil,' gnojil in drugega, Kmetje;1 telet; skoraj ne privezujejo, ker v;; sosednjih občinah dosegajo precej: višje cene kot doma: Zato nam .živina odhaja drugam) i kar povzroča negodovanje. V načrtu imajo 3 farme za brojlerje po 15.000 komadov. ZE TABOR — Vodja enote Konrad'Tomun-pravi, da ima enota 63 kooperantov mlekarjev z 218 kravami in 400.000 litri.mleka-. Med boljšimi- je Martin .Kranjc iz Kaple, ki imšfi 7 krav in okrog 20.000 litrov mleka. Nove*' hleve gradijo: Ivan Grobler iz Miklavža za 30 s glav in ža toliko glav tudi Anton Mošnik iz.". Pondorja. Jože Matko iz Miklavža j e^ adapti-’* ral velik hlev. Anton Marko in Alojz Cestnik iz Črnega vrha pa sta napravila kombinirane hleve za okrog 20' glav. V Miklavžu mislijo tudi na. skupni hlev. Letos bodo dokončali 4 hleve na izplakovanje z 80 stojišči. Zgradili so 20 stolpnih silosov 'za 1120 m8 silaže in enega koritastega za 70 m8. Lani so precej silirali kar na kup pod folijo, tako od 10—40 m8. 2e prej so ugotovili, da se tako siliranje zelo dobro obnese in je zelo malo ali skoraj nič odpadka. Upravnik. ZE Tabor Konrad Toman zaskrbljen načrtuje letošnjo proizvodnjo ;»Med 67 hmeljarji sta imela največ hmelja Ivan Terglav iz Tabora — auroro in Stanko Podbregar iz Ojstriške vasi. pa goldinga. Lani smo-imeli slabe pridelke Zaradi trikratne totalne toče v dveh letih. Zato je 4-letna Aurora na tolčenem območju dala le 350 kg na hektar. Toča se je poznala tudi na trti in manj na- j ablanah. Ni stolkla -samo hmelja in drugih'pridelkov, stolkla nam je'tudi voljo. Da bi olajšali situacijo,' smo kreditirali, ves reprodukcijski material; gnojila, sadike v žičnicah in obnovo :žičnic. Potegujemo se tudi za farmo piščancev, ki bo, in za farmo 29 plemenskih svinj, ker bi radi oživili rejo prašičev, to je 400—480 komadov 20-kilogramskih tekačev letno.« ZE ŠEMPETER, Viki Škorjanc,' organizator hmeljarske proizvodnje, je navedel- primer Ivana Ribiča iz Zgornjih Roj. »Lani je pridelal 1983 kg goldinga na ha. Že- lani. jese- ni ;je pripravil in pognoj il hmelj nike za novo sezono.' Nikoli ne zamudi nobenega gnojenja. Lansko poznejše gnojenje ni prišlo pravočasno do izraza zaradi suše. Pri škropljenju hme- ■ S ■ 1 ■ 1 m ii I Viki Škorjanc biti s pripravo izplačil hmelja lja1 nismo pravočasno obveščeni o napadih škodljivcev; čeprav je hmeljar dolžan .po pogodbi o proizvodnem sodelovanju v hrtieljski proizvodnji 3. členu, točki c sodelovati pri Zaščiti hmelja kot skrben gospodar pravočasno in sodelovati pri škropljenju. Prepozno obveščanje o boleznih no pomaga. Najbolj zadovoljen'sem, če hmeljarji storijo prav vse, z nami sodelujejo. Taho dosežejo visoke donose, ki so vsem v ponos in natresejo kar lepe denarce, Hmeljarji pravijo, da še še splača Saditi hmelj; Dobrim hmeljarjem se pozna, da imajo seveda, če ni loče, tudi v sušnih in kritičnih letih lep hmelj.«: ZE VOJNIK Lanski hmeljarski starešina Alojz Gmajner s poti v Lešje pravi, da mu je golding lepo obrodil, Aurora pa manj. »Po pogodbi bi moral dobiti denar za oddani hmelj ■po'enem mesecu. Mi smo hmelj oddali že pred dvema mesecema pa sem radoveden, zakaj Hmezad zamuja z izplačilom. Pri živini je izplačilo’v dveh dneh. S hmeljem šem rasel, Z njim je še vedno dobiček. Veliko denarja imamo hmeljarji v žičnicah, obiralnih strojih in.v svojih strojih in v hlevih. Zato ni prav, da kot delegat, občine Celje ugotavljam, da jih je Veliko' proti hmelju, med njimi tudi urbanisti, ki najraje segajo po najboljši jzemlji. Hmelju se imamo'marsikje zahvaliti, da nam je rešil dobro zemljo, drugače bi že tam stali bloki. Urbanisti so za pametne besede kmetov gluhi! Mi jih večkrat Vabimo na seje, da bi se pogovorili, a jih ni! Donose smo lani v Vojniku imeli dobre. Povsem nam ne Ugaja cena. Saj še vse draži. Na račun izpadlih hmeljišč moramo na enoto pridelati več'hmelja. Zanima-me obračun hmelja, zato bi bilo prav, če bi v Hmeljarju objavili'primer. Kot starešino hmeljarjev me ne vabijo- nikamor, čeprav sem pričakoval več sodelovanja.« ZE PETROVČE — Alojz Kučer — vodja enote, omenja kot'pomemben'faktor za lanske visoke pridelke hmelja malo težjo zemljo, dobro obdelavo in dva do trikratno foliarno gnojenje s foliarom in bajfalanom, ki šo ga dodajali ob rednem škropljenju. »Povprečni donos hmelja je bil lani 1510 kg/ha. Galicija .'.je- malo slabša na slabši zemlji in tudi Vinska gora. Pridelki nekaj posameznikov: 1611 kg/ha hmelja je pridelala Katarina Ocvirk iz Male Pirešice, 2100 kg/ha Upravnik ZE Petrovče Alojz Kučer in vodja hmeljarske proizvodnje Vinko Zalokar zadovoljna nad lansko, načrtujeta in pričakujeta še boljšo letošnjo proizvodnjo goldinga Anton Sitar v Mali Pirešici, 1855 kg na hektar Erika Gajšek, 2159 kg/ha Aurore Oto Jašovc iz Petrovč, Marjan Jelovšek na 3,69 ha ima pol goldinga, pol vseh novih sort in skupen pridelek 1920 kg/ha, Viki Gajšek ima na 4,61 ha 1789 kg/ha, Ivanka Povalej iz Kasaz ima na 2-letni aurori 2122 kg/ha, Franc Pehar iz Galicije ima golding in donos 2426 kg/ha. Dokazi govore, da se dajo ž dobrim delom doseči dobri rezultati. Vsi imajo želje po večjih površinah hmeljišč.« Večino hmelja kar 99% imajo v prvi in drugi vrsti. Zeleni prevzem pa je dal kar 99 % prve vrste. Kmetje so zadovoljni, saj bodo dobili 90 milijonov več kot lani. »Rezultati so tudi plod uspešnega sodelovanja med hmeljarji in strokovnimi službami! Skoda, da je nagrajevanje kadrov odvisno od skupnih rezultatov. Na Grmovju bomo imeli okrog 200 prašičev pitancev. Gradili bomo tudi farme za piščance. Želimo, da bi tudi kmet imel več vpliva na gospodarjenje, ker bi verjetno imeli še boljše rezultate. ZE imajo bolj svetovalni značaj ih dajejo lahko le predloge, odloča pa DS TOZD Kooperacija Žalec. Pogoji našega dela so mnogo težji kot delavcev v industriji. Kmetje imajo zaupanje v naše službe in hranilno-kre-ditno službo. Sedaj imamo 785 milijonov kreditov pri kmetih in 640 milijonov vlog pred obračuni hmelja,« je končal tov. Kučer. ZE GOTOVL JE — Tu sem se pogovarjal s hmeljarjem Maksom Hropotom, članom centralnega delavskega sveta Hmezad in predsednikom hmeljarskega odbora Gotovlje.. »Mladim, če jih želimo obdržati, moramo nuditi iste pravice kot tistim v industriji. Na vasi moramo povečati rojstva, drugače kmalu ne bo tistih, ki bodo delali za nami. Uvajati moramo nove sorte hmelja in dajati: v hmeljišča mnogo hlevskega gnoja, dvigniti hektarske donose in globinsko gnojiti. Poživiti moramo delo mladinskih organizacij, v osnovne šole moramo uvesti pouk iz kmetijstva. Ko sem bil majhen, smo pri šolah delali v drevesnicah in imeli pouk iz splošnega kmetijstva. Naš vodja šole tovariš Kumer je sposoben uvesti tak pouk. Urbanizacija nam požira najboljšo zemljo, ostaja pa nam kisla, ki se ne da kultivirati kar v enem letu. Nekateri so nehali hmelj ariti, ker nimajo več dobre zemlje. Ugotavljam, da vsa hmeljišča jeseni, pa tudi poleti niso več dobro in z ljubeznijo obdelana. To se nam pozna. Morali bi se držati navodil inštituta in saditi hmelj V vrsti 0,80 m vsaksebi in na V (ve) sistem. Za gnojenje bi rabili toma-ževo žlindro, a ji ne zaupamo, ker je manj vredna, kot je deklarirana in skoraj netopna. Zemlja je po hmeljiščih zelo zbita, zato jo je treba še bolj skrbno obdelati. Dogaja se, da ljudje mineralna gnojila, namenjena hmelju, trosijo vsepovsod, potem pa ni v hmelju pravega donosa. Dvoživke — delavci in kmetje, so bili včasih preganjani, sedaj pa imajo traktorje kot mi in tak, celo boljši hmelj. Savinjski golding bo še ostal, samo posvetiti mu moramo vso skrb. Na trgu je še iskan. Na kvaliteti zgubi hmelj največ pri obiranju in manipuliranju. Saj delamo tako z njim kot nikakor ne bi smeli.« Janko Sredenšek', upravnik enote pa je naštel nekaj hmeljarjev in njih donose: Ivan Korent iz Ložnice 1809 kg/ha goldinga Terezija Kuder iz Vrbja 1817 kg/ha goldinga Štefan Lešnik iz Ložnice 1822 kg/ha goldinga Vinko Amšek iz Študent 2002 kg/ha goldinga Janko Trobiš iz Gotovelj 2628 kg/ha aurore V kriznih obdobjih je bilo zelo malo hmeljarjev, ki so obupali. Zgodovina hmeljarstva uči, da so tisti, ki so ob krizi vzdržali, hmelj potem vedno dobro prodali. Ko hmelj ne gre, ga moramo saditi, pravijo stari hmeljarji. Maks Hropot pa pravi, da se hmeljarji sestajajo vse premalo. Včasih so se obiskovali s kolesiv »Bodimo ponosni, da smo toliko dosegli, Vse nam je dal hmelj.« ,Na koncu pa naj izrazim želje vseh sogovornikov: Stanovskim sodelavcem hmeljarjem in vsem kmetijskim proizvajalcem in bralcem želijo srečno, zdravo, uspešno in'zadovoljno novo leto 1978. Najboljšim željam se pridružujem tudi jaz. Vaš urednik Farma za 1000 molznic Kmetijska in živilska industrija — delovna organizacija v okviru SOZD proizvodno-trgovskega kombinata v Tuzli — je začela graditi sodobno farmo v Sprečkem Polju. Zmogljivost farme mleka bo okrog 6 milijonov litrov letno, načrtujejo pa tudi pitanje govedi. Na farmi bodo zredili letno okrog 900 telet, od tega bo polovica telic namenjena za pripust na farmah PTK in pri individualnih kooperantih. Do 1980. leta bodo v modernizacijo vložili okrog 2 milijardi din. Načrtujejo tudi obnovo in razširitev mlekarne v Tuzli, ki bo lahko predelala okrog 100.000 1 mleka dnevno, poleg tega pa še precej več masla, smetane, sirov in drugih mlečnih izdelkov. FREA KOT KRMILO Znano nam je, da morajo živali pri obroku dobiti beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe. Vse tri komponente so važne tako za obstoj oz. za presnovo živali same, prav tako pa so.,; vse tri komponente potrebne za proizvodnjo | oz. energijo, ki jo živali dajejo. Pri vsem tem ! so najvažnejše beljakovine, kajti one omogočajo rast organizma in so pravzaprav vir življenja. Če hočemo, da dobijo živali beljakovine,, jim moramo dajati beljakovine, katere razgrajujejo na nižje oblike in si na ta način sinte-3 tizirajo sebi lastne beljakovine. Beljakovine so lahko živalskega ali pa rastlinskega izvora. Ob upoštevanju, da je teh beljakovin bilo živalske-:, ga ali rastlinskega izvora v svetu vedno manj, so skušali pri prežvekovalcih nadomestiti v prehrani del beljakovin oz. dušičnih spojin z raznimi anorganskimi viri, kot .amonijev acetat, amonijev bikarbonat, amonijev laktat, gluta-min, glicin in urea. V praksi prihaja v poštev v glavnem urea — čista, ki vsebuje 46% dušika. Omeniti moramo, da lahko vire nebeljako-vinskega dušika, v našem primeru urei, izkoriščajo le prežvekovalci. Urea je dušikova spojina, katero posebni mikroorganizmi, v predželodcih prežvekovalcev. ob sodelovanju še drugih sestavin krme pretvarjajo v prave beljakovine, Te beljakovine potem živali uporabljajo kot tiste iz organske ’ snovi — iz prave krme. To se pravi, da se lahko znaten del beljakovin jz krme nadomesti z dodajanjem uree. Povdariti je treba, da je proces pretvaranja dušika v beljakovine v pre-žvekovalčevih vampih precej zapleten proces. Po drugi strani pa ugotavljamo, da so možnosti preskrbe z beljakovinami, ki nastajajo iz uree, precej omejene, saj jih je mogoče kriti le v obdobju pozne rasti in pojemajoče oz. nizke laktacije. Še posebej zanimivo-vprašanje pa je, koliko nebeljakovinskega dušika, v našem primeru uree lahko krmimo živalim? Da bi na to odgovorili, so v svetu napravili ogromno poizkusov. Neki finski raziskovalec je nadomestil pri kravah 94 %, dušika iz uree, vendar je vseeno dobil preko 4000 litrov mleka v letu dni; krave so pa rodile normalno potomstvo. Ti obroki so bili precej skrbno pripravljeni in so zato v široki praksi neuporabni. Raziskovalec je s tem le dokazal, da lahko skoraj cel obrok damo v obliki nebeljakovinskega dušika. V praksi velja danes, da pri govejih pitancih lahko nadomestimo približno 1/3 vsega dušika z nebeljako-. vinskim dušikom, seveda če so prisotni pri tem lahkotopni'ogljikovi hidrati. Ugotovljeno je, da je v pozni rasti z nebeljakovinskim dušikom — ureo mogoče uspešno kriti vse potrebe po dušiku. Malo teže je nadomeščanje nebeljakovinskega dušika s pravimi beljakovinami pri kravah, ki potrebujejo velike količine beljakovin za proizvodnjo mleka. Pri kravah je možno dodajati ureo največ do '240 gramov na 600 kg živali. V kolikor bi to količino prekoračili, se' zmanjša konsumacija krme in pade-tudi proizvodnja oz. mlečnost. Urea se uporablja na najrazličnejše načine za krmljenje,. Zelo uspešno je vključevanje uree v kompletne mešanice. Pri nas so zelo poznani super koncentrati, ki vsebujejo do; 15 °/o, uree. Zelo uspešno dodajamo ureo tudi; koruzni silaži in sicer je želj ena koncentracija 0,5 % uree. Ročno doziranje je zelo vprašljivo,, sedaj Že uporabljamo posebne dozatorje, ki do-: zirajo ureo ob siliranju. Pri vsem tem je treba! paziti,, da se urea enakomerno porazdeli med silažo. Prevelika koncentracija bi lahko delo-, vala toksično in bi imela obraten namen. Pri krmljenju pitancev uporabljamo krmne mešanice, ki vsebujejo od 0,5 do 1,5 % uree./ Posebno lepe rezultate pri pitanju dosežemo, če-finiširamo z ureo.. Omeniti je potrebno, da v Ameriki uporabljajo za krmljenje goveda velike količine uree, Znan je podatek, da so porabili leta 1969 ža krmo preko 700 tisoč ton uree, kar je nadomestilo 3 milijone tod oljnih tropin. Izgleda, da imamo pri krmljenju z ureo še dosti rezerv. J. R. korak do boljših rezultatov Bili so časi, '¡¡o v Braslovški zadružni enoti ni bilo'vredno omeniti proizvodnje, še manj pa odkupa mleka, Ktnetje' so bili hmeljarji in njihov dohodek je'bil v glavnem od hmelja, le Dobrovci so živeli od prodaje lesa. Časi še spreminjajo in se že nagibamo v korist živinoreje oz, mleku. Zlati časi savinjskih hmeljarjev so minuli in se nočejo povrniti, zato je bila nujna preusmeritev v intenzivno živinorejo. Preusmeritev kmetij v živinorejsko-mlečno proizvodnjo so spodbudile ugodne odkupne cehe, pa tudi pospeševanje zadružnih služb pri usmerjanju in kreditiranju kmetovih investicij: gradnja hlevov in silosov, nabavi plemenske živine, selekciji, krmljenju, itd. Tudi težav in problemov imamo veliko ob razvijanju pravšnjih oblik proizvodnje in poštenih pogodbenih kooperacijskih odnosov. V minulih 5. letih, so kmetje v braslovški zadružni enoti zgradili in adaptirali 33 hlevov s 480 stojišči, zgradili 41 silosov z 2460 m prostornine, se opremili s traktorji in ostalo mehanizacijo. Sedaj je v hlevih že 482 rodovniških krav in telic, ki dajejo vsako leto več mleka.' Možnosti povečanja živinorejske proizvodnje — mesa m mleka je še veliko. Omenim naj samo hribovske kmetije na Dobrovljah, ki smo jih komaj prebudili v proces preusmerjanja. V mrzlih zimskih dneh, ko v hmeljiščih ni dela, po sušilnicah delavke ročno mlatijo fižol, kot te marljive delavke v Prekopi . mleka pitancev hmelja piščan- odkup kg kg cev kg 1973 310.709 119.894 128.615 118.588 1974 379.176 I 112.427 119.258 435.341 1975 522.073 113.667 114.795 494.112 1976 701.426 125.061 97.838 507.173 1977 950.000 126.000 102.977 647.752 Hmeljarstvo pa že več let v Braslovčah ne gre tako kot bi želeli. Pridelki so majhni, proizvodni stroški pa veliki, pa tudi površine so v upadanju. Da bi stanje izboljšali, sl z vsemi silami prizadevamo, da bi povečali ha pridelke ih se premaknili z mrtve točke. Letos smo že upali na prve uspehe, pa nam jo je zopet zagodla suša. Golding je odpovedal, le nove sorte Atlas in Aurora so ublažile še večji neuspeh. Na cene ne moremo vplivati, ker se oblikujejo borzno, z novo tehnologijo ne moremo zmanjšati stroškov, ker cene repromaterialu in storitvam neprestano rastejo. Slabe letine so privedle marsikaterega hmeljarja v težak položaj. Tudi obnova hmeljišč nam ne gre po začrtanem akcijskem programu, ker smo nemočni pri združevanju zemljišč v večje komplekse Za ceneno gradnjo žičnic in ekonomično pridelovanje hmelja, zato gradimo le male in drage žičnice. Pospešena gradnja novih sodobnih nasadov, premena starih z novimi sortami, ki bodo dajale večje pridelke, je nujna, če želimo doseči zastavljene cilje v hmeljarstvu. Ze bežen pregled doseženih rezultatov na naši enoti v zadnjih letih dokazuje, da uspeh ali neuspeh le ni odvisen samo od objektivnih pogojev, kot so dobra ali slaba letina. Odvisen je tudi od zavzetosti in zagnanosti posameznih nosilcev zastavljenih pospeševalnih nalog. Se večji korak do boljših rezultatov pa zavirajo preživela organiziranost, neurejeni tržni in dohodkovni odnosi in nestimulativno nagrajevanje. Rudi Trobiš, kmet. ing. Ko polja počivajo pod snežnp odejo, je čas ni proizvodnji pripravljajo sidra za nove in REJA PRAŠIČEV Knjig in učbenikov s področja reje prašičev je v Sloveniji zelo malo, zato so se pri Kmečkem glasu odločili za izdajo knjige s tega področja. Namenjena je vsem naprednim rejcem prašičev, sedanjim in bodočim kooperantom — prašičerejcem. Prav tako bo priročnik v pomoč pospeševalcem za dopolnjevanje in obnavljanje znanja pri rednem ali izrednem študiju. V desetih poglavjih obravnava avtor naslednje teme: možnosti in pomen prašičereje, pasme prašičev, selekcijo, osnove krmljenja in krmila, tehniko zreje, krmljenja in oskrbe, pitanje, hleve, oceno klavne kakovosti, organizacijo in oblike kooperacije v prašičereji in pospeševanje prašičereje. Pričujoča knjiga se navezuje na Zdravo rejo prašičev, ki je izšla v Knjižnici za pospeševanje kmetijstva -19X6. Dr. Dolfe Cizej m za razna opravila okoli oglov. Delavci v last-stare žičnice in drva za še bolj mrzle dni j Podaljšek avtoceste j { Celje-Arja vas odprt j X Štajerska Slovenika je sedaj dolga ? | 51 km in vse kaže, da bo taka za dalj z .časa tudi ostala. Odsek Celje—Arja vas ♦ je dolg 6,5 km. Stal je 210 milijonov di-2 nar jev in terjal 1,2 milijona m3 izkopa t zemlje. Odsek so odprli 19. decembra | 1977 ob 11. uri. | Vy JUBILEJNE NAGRADE V LETE 1977 Ob zaključku poslovnega leta so bile podeljene, jubilejne nagrade za 10-, 20- in 30-letno zvestobo delovni organizaciji. V letošnjem letu bodo te nagrade prejeli: Za 10-letno neprekinjeno delo-v Hmezadu. prejme nagrade 32 delavcev. TOZD KMETIJSTVO ŽALEC Turnšek Ivan DE Govedoreja - Jelen Angela, Svečak Vilma, Svečah Josip, Jelen Antonija DE Kmetijstvo II Kovač Ljudmila, Sumečki Mila, Pepevnik Elizabeta DE Kmetijstvo III . Bodiš Katica, Dosedla Branko DE Kmetijstvo IV Antolin Vera TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH Mužina Marija, Plavčak Marija TOZD KMETIJSTVO RADLJE OB DRAVI Nabernik Danijela TOZD VRTNARSTVO CELJE Zuntar Emilija TOZD MESNINE .CELJE Cimperman Ida, Jager Alojzija, Pilih Terezija, Sumrak Vida, Sitar Anton, Skoberne S tel s| ka, Tratnik Matija, Večko Zoran, Lipnik,Jože,,. Valek Biserko TOZD MLEKARNA CELJE-. Skrabar Stanko, Golouh Jakob, Karo Franc TOZD STROJNA ŽALEC Komerički Ivan, Veskovič Siniša TOZD GOSTINSTVO CELJE Zalokar Marica DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE . Steiner Veronika Za 20-letno neprekinjeno delo v. Hmezadu prejme nagrade 55 delavcev. TOZD KMETIJSTVO-ŽALEC DE Govedoreja Žerjav Marija, Levar Ferdinand DE-Kmetijstvo II Piki Ivan DE Kmetijstvo IV Turnšek Frančiška TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH: Žlender Marija, Kunst Zlatko TOZD KMETIJSTVO ILIRSKA. BISTRICA Kranjc Ludvik, Ružič Marija, Udovič Ciikd; Urbančič Anton TOZD SADJARSTVO MIROSAN , Štrakl Avgust ■ TOZD VRTNARSTVO CELJE Rozman Marija TOZD KOOPERACIJA, ŽALEC Kranjc Pavla, Gmajner Anton, Kolšek Ivan, Plešnik Stanko, Poteko Ivan, Farčnik Ivan, Cizej Ida TOZD MESNINE CELJE Pirnat Jožica, Lazar Marica, Mastnak Franc, Ocvirk Anton, Koren Ivan, Šentjur c Silva, Ga-bron Jožica TOZD MLEKARNA CELJE Naglič Franc TOZD MEŠALNICA KRMIL ŽALEC Mavrič Fanika . TOZD STROJNA ŽALEC Dajčar Janko, Marinko Majda, Serti Jože TOZD. ZDRUŽENA HLADILNICA. CELJE Matko Franc TOZD NOTRANJA TRGOVINA. ŽALEC Božič Dragica DELOVNA. SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Domitrovič Fanika, Frank Vida Za 50-letno neprekinjeno delo v Hmezadu prejme nagrado 7. delavcev. TOZD KMETIJSTVO ŽALEC . DE ¿Kmetijstvo I . Karo Ivanka DE.Kmetijstvo III Kolar Ivan TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH Vouk Marija TOZD MESNINE CELJE Boroša Jože, Doberšek Ivan TOZD STROJNA ŽALEC Skvarč Ivan TOZD GOSTINSTVO CELJE Cvikl Gizela Vsem nagrajencem ob njihovem delovnem jubileju iskreno čestitamo v želji, da še naprej skupno delamo za čim uspešnejši razvoj naše delovne . organizacije, naših samoupravnih odnosov in. naše samoupravne družbe. Sodelavci ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦M ♦ • • ... • ' • ♦ I ’ . * m BERITE KOMUNISTA! PREDSTAVLJAMO VAM SLOVENSKO IZDAJO KOMUNISTA, KI IZHAJA V 80.000 IZVODIH, POLEG TEGA IZDA NA LETO KAKIH BO KNJIG IN BROŠUR. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delih sveta, kakor tudi :V. mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS. Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano »Teden Komunista«. Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji »Teden Komunista«, namenjen »človeku, znanju in produktivnosti« ter »družbi in knjigi«. V okviru letošnjega tedna Komunista se bo s številnimi akcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize, tribune, timske panelne razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela. V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2.000 poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK. I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 9 ♦ ♦ I ♦ Novost iz Francije 1 ] | Krompir brez motike | PO NOVEM LAHKO PRIDELUJEMO 1 j KROMPIR BREZ OKOPAVANJA, OB- | SIPANJA, BREZ UNIČEVANJA PLE-1 t VELOV IN ŠKODLJIVCEV. ♦ X Bodoče krompirišče ni treba preora-X ti, dovolj je, če ga poravnate s krožno 2 ali navadno brano. Medvrstna razdalja ; X polaganja krompirja na zemlji je 50 do ; % 60 cm, v vrsti pa približno 30 cm. ♦ X - Položen krompir pokrijemo s senom, 7 % slamo in dobro preležanim gnojem o- : % krog 10 cm na debelo. Prav je, da sta Z slama in seno že strohnela, ker bi za X sveže šlo preveč hranljivih snovi na ra-X čun krompirja. Gomolji morajo bitij X stalno pokriti, ker na soncu pozelenijo. X Pod slamo ali senom ima rastlina ena- : X komerno vlago skozi vegetacijo in tudi j X 2—3 stopinje višjo toploto tudi ponoči. 1 J To krompirju zelo dobro de. ♦ S X S tako njivo nimamo nic dela do po- J X biranja krompirja. Odpade vsa obdela- I X va, zaščita proti plevelom in proti ;| X škodljivcem. Pravijo, da se takšne nji- '1 X ve izogne celo koloradski hrošč. Ko pa j X krompir dozori, ga samo odgrnemo in f X pobiramo čisto čistega brez zemlje tudi j - ”'; IMHH -\ v »ii« E' - ?-,. >-v. ÍIhH^AIi j * 1 OOSOT/VOST APAT/Č-MOST NEKDANJA DAJATEV CERKVI JAPONSKI MACtN ARAIJŽ. CVETJA (nno) KÓYCE ANTON CEHOV LITIJ NIKOLA TESLA BOGINJA JEZE l/BDS MESTO NA PAŠMANU GRŠKA ČRKA VE RTIČ I-LIJ (vENENJE) česa/ KfJJli. (moti) J ► J ► 1 ! 1 * l i apM S " ' P |: PTICA ROPARICA ¡pil odpadek PRI TREB-LJENJU SESTAVIL - M- DOLINAR DEPART- HAN ETIOPSKI PL E KEM. KRSLOV ERBIJ PRVI LETALEC (DALJŠA OBLIKA) Picasso PESC. 07 Benetke V FRANCIJI (GL H E STO) BO URO MESTO V ROMUNIJI POD PLEStVO (SEV.) PRODNIK POHOŽfJ/ GLAGOL IZBOLJŠAM KAVČUK SKRIVNOST MESTO in JEZ. V ZN. 00 BERGAMA K0A/S7NE Žuželke ELEMEMT (AT) kesanje ofíuSñ PtsurrEV SMBELŠZk KARL MEpre- hičem NEGIBEN BERLINSKI RADIO PREDLOG SLOV. REŽ/s ER MLAD. FILMA srtno- VČSČMOSZ SAMO«) -OOUOUUCS] POPIVANJE PRITOK GANGESA V INDIJI tona OTOK ČAROVNI- CE KIRKE DEL OBRAZA ARABSKO HOŠKO IME REKA V SIBIRIJI MEDVOJNA KRATICA del kolesa VLADAR, IZtl/SEK. MORSKA RIBA PREKLH NADAV MES, \J ROMUNU! (ČEBROM1 08 SRHJ.UD mekdamji VOJVOD. SRHOV’ MOJSTER KMET. 706. PODJ. VELENJE MLINSKI ŽLEB VEČANJE GL MESTO SENEGALA ■ HUD. PEKOČ UHE7MJ -ŠKO delo, ODRSKO modra 60R.curtí. darilo FRANC. REKA BiJEK/) 'Mfp 1 r %, " Ur® j M DUŠA UMRL/M PO/ ST. SLOVANIH Škodljivi PA DAV/RA mesojedo, •. NAVLAKA, PRODAJAL. PIVO ST. SLOVANOV IZMETÑC, SESftLV/k ŠČIPANJE, ZVIJANJE PO trebuhu ŽUŽELKE K! HO ČNC PIČIJO NATURA ra. s tu EDVARD KARDELJ KRILO RIM. LEGUE VULKAN NA OT, minor - NAU IBS AMPER FINSKO JEZERO OBRAT ZA ODB/RAMJÉ BS11 PRIPAD- NIK SLOVAN* NARODA BRSKI filozof VODNA PTICA NAŠ UČENJAK v»Šre R/B/6KA DRUŽINA BUHUT MATEHAT. ŠTEVILO PRIPADNIK NEKDRNJ. rodu v ITALIJI DRŽAVA IN REZIDENCA PAPEŽEV «»fe ČAS BREZ VOJKA VELIKA evropska REKA ČELOM (LfíTJ ¡¡Philos «i ¿CAM fámmímSti P L zen. IME tovarna KAMNIKU ( predelava) ZENSKO IME V J pf| SHÜ- ČAR KLUB KARTA PRI TAROKU HLOD, ŠTOR PESTNER EMOTP) ZA DELO ELEkTR. HER. ENOTA na- pe- tost ŽVEPLO JAPONSKI DROBIŽ NAŠ OTOK ■loom2 pjjig LITER BERHAKISKI GREL ITAL/J. VALUTA Silicij SNOV, tvarina v koralni OTOKI OUOlUClUñ, ČLFtKl 6L H. SEV VIETNAM* CELJSM GROF ŽENSKO /ME, TUD) OPERA NAGON HETER BORILNI šport BES, SRD EM ODMEVAJ J ZASLU- ŽEK. ZAČETEK Ñ ZB UK E OŠEBM) ZAIMEK LUKA V IZRAELU NADA DEL vozn IVAN TRvČRR LATINSKA NIKALNICI TOR/MO ZDA (OR/G.) GORA V ŠVICI PRISLOV 16MLNÑ m tan Dfí (¡TALIJ.) različna SAMO GL. KARLOVRt topilo ' ZR LAKE g¡¡§ CITROENOM AVTO RIM. sr. DOMAČE ŽIVALI.. LETO URALO-altajski MA ROD L VRHU N- ŠPORJt* N/K PRILOGA ZA HMELJAíSIVO ■H Srečno 1978 2EJ..I /INŠTITUT ZA JLMEI.JARTVO TN PITOtARSTVO ŽALEC Kurativno delovanje sistemičnih fungicidov peronospori na hmelju Marta' -DOLINAR, dipLibiOlog proti UDK 633.819:632.9 UVOD : Eeronospora, ostaja še/ vedno gospodarsko najvažnejša bolezen na hmelju pri nas; .Pojavlja se navs;^/.aastilinskta-organih. V.edno več. je sistematične okužbe. koreniki v nekaterih nasadih se povzpne na 20 in več odstotkov;'Iz obolele korenike poženejo spomladi oboleli poganjki (»kuširhvci«), ki so močan izvor infekcije. Razen tega je na rastlinah z obolelo koreniko pridelek znatno manjši (tudi do 30 ^.Najusodneje pa je,. da.z kontaktnimi; fungicidi, ki so na voljo ne ..mciremo.preprečiti: pojava primarnih »kuštfavcev«; niti učinkovito preprečitifobolenja korenike. Res je sicer, da je v nasadih, ki so v jeseni in spomladi-skrbno škropljeni manj obolelih korenik, vendar - je edino učinkovito zatiranje teh obolenj strokovno, ročno in temeljito obrezovanje hmelja, ki ga pa zaradi pomanjkanja delovne, sile’ ni moč izvrševati na Večjih, površinah, ampak moramo prepustiti tudi to delo stroju, obrezovalniku.■ Tudi'sekundarna okužba poganjkov lahko občutno zniža pridelek, vendar-se proti tej lahko zavarujemo: z pravočasnim/škropljenjem s preventivnimi; fungicidi. Število .‘škropljenj, ki jih moramo v hmeljišču opraviti pred cvete-.-, njem je v veliki meri odvisno ne le od vremenskih pogojev, ampak, tudi od občutljivosti sort. Do pred nedavnim edina sorta v Savinjski dolihi, savinjski goldihg je bila precej odporna' protj peronospori. Preden.; je prišlo; do Večjega pojava obolelosti-i korenik šo bila . letno .potrebna le 2—3 škropljenja. Nekatere nove sorte pa zahtevajo večje števila škropljenj (12—14). Brez uspešne' prognostične Službe in pri uporabi preventivnih fungicidov število škropljenj ni bilo-mogoče zmanjšati.ne cja bi tvegali kvalitete pridelka. S .proučevanjem kvantitativnega odnos.a med'Biipmeteorolbškimi dejavniki in infekcijo s pomočjo, multivariantne postopne ana-liže regresije, smo poskušali predvideti možnost in jakost'ihfekcij.e. V. letu 1977 smo preverjali uspešnost te metode in spoznali, da bo z določitvijo nekaterih pragov možno dovolj natančno predvidevati .infekcije. To,, ko ..določimo infekcijo pa parn kaj dosti ne pomaga, če nimamo na voljo kurativnih fungicidov. - Učinkoviti sistemični kurativni ..fungicidi bi torej v hmeljiščih reševali dva važna problema pri varstvu hmelja, proti peronospori.: . — z njimi bi lahko uspešneje kot do sedaj zatirali, primarno infekcijo — ob - uspešni prognostični službi, zadostni mehanizaciji in strokovno dobro podkovanimi zaščitniki na terenu bi lahko, zlasti pri občutljivih sortah bistveno zreducirali števjlo, škropljenj proti' peronospori. V letu 1977 urno. imeli priložnost preizkušati, sistemične fungicide le na njihovo kurativno delovanje po infekciji. METODIKA Poizkus smo izvedli v hmelijšču v Žalcu, na sorti, atlas,-, ki. j e ,za .peronosporo občutljiva, in zahteva letno 12—14 škropljenj. .Meteorološke, podatke smo dobivali iz postaje na inštitutu, aparat za merjehje«vlažnosti; listja pa smo imeli) v nasadu (nameščen 2m od tal). V nasadu pa nismo, imeli lovilca spor, ker smo.po izkušnjah smatrali, da. so v nasadih „spore: vedno -prisotne ih da' ni populacija odločilnega' pomena za jakost'infekcije. ■•‘Najvažnejši dejavniki, ki vplivajo na razvoj glivice so: trajanje vlažnosti-listja (X3), relativna vlaga (X2), količina padavin (x;) in temperatura (16—22° C) ref) Te parametre smo uvedli v enačbo- y-=5= aj + ,b.iXi -j- t>2X2 + >b3X3 + Po tem matematičnem modelu smo izračunali jakost infekcije. Naslednji dan po infekciji smo .poškropili, s sistematičnimi fungicidi. V poskusu.Smo imeli naslednje kombinacije: 1. propineb (antracol, 0,2 %), — škropljeno vsakih, .8—.10 dni I 2. CGA 48988 (A 5514 A, 0,04%) škropljeno kurativno , - /3. LS 7483 (Exp. 1.659,.0,25%)'— škropljeno kurativno 4. Kontrola. . Razpredelnica. 1: mi pripravki. Škropljenje- ■s preventivni- Preventivno Kurativno škropljenje škropljenje -. A 5514.S ' . Antracol, ... LS 7483 - (CGA Cuprablau 48988) 1. 23. VI. 23. VI. v-.- • ... 2. 2. VII. 8. VII. 8. VII. 3. 11. VII. • 27. VII. 27. VII, 4. 21. VIL , - 15. VIII. 15. VIII. - 5. 29, VII.\ 6. 8. VIII. 7. 17. VIII. 8. 26. VIII. - i1 Za vsako-kombinacij o smo poškropili po 280 /rastlin, Te, pri sistemičnih sredstvih je'bilo število za polovico-manjše, ker Hismo imeli dovolj sredstva. Vzorce smo jemali iz-štirih različnih delov iz1 vsake parcelice. Škropili smo's škropilnico Ttapid« (20 atm) in porabili na rastlino 0,5§Bvode. . Spore smo lovili v heškropljenem nasadu s Hirstovirn lovilcem, kjer se menja trak vsakih '1 dni. Ta nasad se nahaja v Motniku in'je geografsko izoliran od ostalega hmeljarskega področja. V naškropljcnem delu nasada (kontroli), smo zasledovali okužbo, dvakrat na teden. Ugotavljali -smo pogostnost in jakost' okužbe. Nabrali smo’ 100 storžkov s 50 rastlin. Ugotavljali smo odstotej. okuženih storžkov, in, odstotek obolele površine na storžkih /’ Poskus smo ocenili 6. septembra, tik pred obiranj em.Tz, vsake. kombinacija smo. po vsej dolžini parcele Vzeli 4' vžbrče' po 400 storžkov:' Ugotavljali, smo pogostnost in jakost okužbe. Pogostnost tako, da smo ugotovili odstotek oku-' Ženih storžkov, jakost pa tako, da. smo ugotovili, odstotek obolele površine na storžkih. VREMENSKI POGOJI - V maju, juniju in prvi dekadi meseca julija, j e bilo vreme za razvoj peronospore.zelo neugodno.-V maju je bilo 58 mm, v juniju pa 85,8 mm, dežja -pod povprečjem. Prva dekada julija je bila več ali manj suha,- v drugi dekadi pa je prvič izdatneje'deževalo: tako, da je padlo de.ž-Ta za ves mesec in-celo 10,2 mm več kot znaša 10-letno povprečje. Takošje nastopilo, za razvoj peronospore ugodnejše vreme..JPosebho ugoden ie hil mesee-avgust-,--vendar-] e bil v’ sušnem--obdobju biološki potencial/glivice tako žmanjsan, da se je opomogla šele v sredini avgusta (grafikon 1). , . GRAFIKON; i VREMENSKI POGOJI OD IT. DO 10 9. 1977 L-.EGENDA: „-----sred. dnev..relativna zračna vlaga, Ves nasad je bil do 10. VI. redno škropljen (štirikrat). Po 10. juniju smo prvič izračunali srednje močno infekcijo 22. junija. Menili smo, da so spore prisotne. Po 7 dneh, kolikor je v tem času znašala inkubacijska doba na kontroli, nismo ugotovili okužbe. To pot s CGA-48988 nismo škropili, ker pripravka še nismo imeli. Ta del nasada je ostal nepoškropljen. Drugič smo izračunali infekcijo 7. VII. in sicer lahko. Tretirali smo 8. Vil. po načrtu vendar tudi te infekcije ni bilo, kot smo jo po 7 dneh ugotavljali prav tako ker ni bilo v nasadu spor. Naslednja infekcija je bila 26. VII. Bila je srednje močna. To infekcijo smo ugotovili na kontroli, ko se je po 6 dneh pojavila peronospora na storžkih (grafikon 3). Graf. 3 prikazuje razvoj glivice v času poskusa. V drugi polovici junija in skoro ves julij peronospore nismo ugotovili, kar nismo prika-zali v grafikonu. Prvič smo ugotovili perono-sporo 2. VIII. Ta okužba je rezultat infekcije, ki je bila 26. VII. Močan porast okužbe zasledimo 22. VIII., kar je rezultat infekcije 14. VIII. Močan porast je tudi v času od 29. VIII. do 5. IX. V tem času so bili pogoji za razvoj peronospore zelo ugodni. Razpredelnica 3: Ocenjevanje okužbe (pogostnost, jakost) s peronosporo na storžkih Pripravek i: pog.. jakost II. pog. jakost III. pog. jakost V. pog. jakost pog. IV. jakost Antracol 7,75 2,16 5,75 2,73 6,25 2,76 0,0 0,0 4,93 1,91 CGA 48988 5,25 1,95 3,75 1,00 2,00 1,00 0,0 0,0 2,75 0,98 LS 3,00 4,18 2,50 •1,2 7,00 1,-71 0,0 0,0 3,12 2,01 Kontrola 71,25 16,41 67,5 12,81 57,5 11,6 53,0 9,2 62,25 12,81 GRAFIKON 2 POPULACIJA SPOR V LETU 1977 LEGENDA; n število spor A/1 temperatura I padavine ■'v' vlaga JUNIJ GRAFIKON 3 ODSTOTKI OKUŽENIH STORŽKOV OD 22.7 DO 5.9. 1977 JULIJ AVGUST V razpredelnici 2 so podani rezultati ocenjevanja okužbe storžkov s peronosporo pred obiranjem. Iz nje je razvidno, da .je delovanje si-stemikov v redu. Bistvene razlike med obema ni, morda je za spoznanje boljši CGA 48988. Delovanje obeh je nekoliko boljše od antracola. Vendar, če bi statistično rezultate obračunali. menimo, da'signifikance ne bi bilo. Prav gotovo, pa je, da obstaja velika razlika med kontrolo in vsemi preizkušenimi pripravki. Fitotok-sičnosti.ali depresivnega delovanja pri obeh si-stemikih nismo, ugotovili. ZAKLJUČKI Med seboj’smo primerjali preventivno in kurativno metodo škropljenja proti peronospori na hmelju. Občutljivo sorto atlas, ki zahteva 12—14-kratno tretiranje s preventivnimi fungicidi, da bi ohranili kvaliteten pridelek, smo v času od 10. junija do obiranja (7. sept.) škropili samo kurativno s sistemačnimi sredstvi in sicer: CGA 48988 (A 5514 A, 0,04 %) in LS 7484 (0,25%). Kot standard smo vzeli škropljenje z antracolom vsakih 8—10 dni in do obiranja poškropili hmelj 8-krat. Po modelu smo izračunali v času od 10. junija do 6. avgusta 4 infekcije s tem, da se prvi dve infekciji v prirodi nista izvršili, zaradi pomanjkanja spor v zraku. S sredstvom CGA 48988 smo škropili samo trikrat, ker ga pri prvi ■ infekciji še nismo imeli na voljo, s LS 7484 pa smo škropili 4,-krat. V obeh primerih je bil uspeh tretiranja enak kot na standardni parceli, kjer smo na isti parceli škropili 8-krat. Z "upoštevanjem populacije spor, ki je potrebna za infekcijo bi število škropljenj lahko zmanjšali še za polovico. Tako smo v poskusu z dvakratnim škropljenjem dosegli isti uspeh, kot z“8-kratnim škropljenjem s preventivnimi sredstvi. V delovanju bistvene razlike ni bilo. Morda je bil CGA 48988'nekoliko boljši, kar pa ni statistično dokazljivo,. Nobeden od sistemikov ni bil fitotok-sičen, niti nista kazala depresivnega delovanja. Ekonomska komisija MHB za tržišče hmelja je zasedala v Wolnzachu Razpredelnica 2: Simulirane in dejanske infekcije Datum , -infekcije »Izračunana infekcija •Dejanska infekcija 22. VI. 7. VII. 26. VII. 14. VIII. srednja lahka srednja močna ne ne da da Zadnja infekcija pred obiranjem je bila 14. VIII. — močna. Škropljenje smo izvedli 15. VIII. Šropili smo torej preveč. Z dvemi škropljenji s sistemiki je bilo možno ohraniti zdrav pridelek. V graf. 2 je podan ulov spor v neškroplje-nem nasadu. V primerjavi s prejšnjimi leti je izredno nizek. Lahko ugotovimo precej dni, ko spor ni bilo. Menimo, da bi v nasadu, kjer smo imeli poskus nalovili še manj spor, ker je bilo vse področje poškropljeno proti peronospori s fungicidi. Če bi upoštevali populacijo spor bi lahko dvakrat manj škropili. PRILOGA stran 2 Lojze CETINA, mgs. agr. V razpredelnici 2 so podani rezultati ocenje- . učevanje stanja hmeljnega tržišča se je sestala 1.12: 1977 v Wolnzachu, -da bi- proučila "stanje in tendence na svetovnem hmeljnem trgu.. Seje so se udeležili predstavniki Anglije (3), ZR Nemčije (3), ZDA (2), Belgije (2), Češkoslovaške (3), DR Nemčije (1), Jugoslavije (2) in predstavnik Evropske gospodarske skupnosti (1). Opravičili šo se predstavniki Francije, Avstralije, Poljske, Španije in Madžarske. Sejo je vodil predsednik EK J. Broom (An-gilja). i Obravnavali smo položaj na hmeljskem trgu, možnost ureditve hmeljskega trga v svetovnem merilu predvsem pa ukrepe, ki jih bo treba podvzeti, da bi se .težaven položaj na trgu izboljšal. Predsednik Bromm je predložil naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika z zasedanja ekonomske komisije MHB 4. 8. 1977 v Yakimi (>ZDA). 2. Izdelava predloga za mednarodno konvencijo o ureditvi hmeljskega tržišča ža predsedstvo MHB. 3. Predlog za enoten način izražanja alfa smol v hmelju. 4. Ocena metodologije za hmeljno statistiko, ki jo je izdelal predstavnik EGS g. Standring. 5. Razno. •, . ..--Najprej-je dal predsed-rukr Bronrn -poročilo -.z -zasedanja EK ob priliki hmeljarskega kongresa, ki je bil avgusta 1977 v Yakimi (ZDA). O tem UDK 633.819 (047) zasedanju smo že poročali v Hmeljarju. Poročilo so navzoči potrdili, ’ Iz ‘vsebinskih razlogov smo obravnavali 3. točko dnevnega reda pred drugo. 2e vrsto let se pojavlja problem izražanja količine alfa smol v hmelju. Ta problem postaja vedno pomembnejši, v zadnjem času se vse bolj uveljavlja metoda, pri kateri izdelujemo svetovne bilance hmelja me v količini suhega hmelja, ampak s primerjavo proizvodnje .in potreb alfa smol. Vsebino' alfa-smol lahko izražamo na dva načina: a) v odstotku alfa smol. v zračno suhem .hmelju: b) v odstotku: alfa. smol v popolnoma suhem . hmelju. Pb daljši razpravi smo š:e zedinili, da bomo v. poročilih uporabljali ' odstotek alfa smol v zračno suhem hmelju, ker je ta oblika bolj udomačena v trgovskih krogih. Čeprav igra odstotek vlage določeno, vlogo, so bili prisotni mnenja, da so napake zaradi različnih odstotkov manjše od napak, ki izhajajo iz . drugih virov (reprezentančnost vzorcev itd.). V 4. točki dnevnega reda je g. Standring (EGS) dal izčrpno poročilo o svetovni hmeljni bilanci in podal nekaj variant ocen za gibanje le-te v naslednjih letih. Njegove ocene se osla-njajo na statistične podatke EGS, MHB, ankete in domneve. Prednost njegove analize je, da ne analizira le -preteklost, ampak, na -osnovi -pre^ - teklosti in domnev sklepa na prihodnost (dinamični model-).. ' Za svetovno proizvodnjo piva (v milij. hi) ocenjuje naslednje gibanje: 1973 1974 1975 1976 1977 1978 ’1979 1980 1981 1982 742 771 802 828 859 886 913 945 978 1012 milj. hi. : 3,9 4,0 3,2 3,7 34 3,1 3,0 3,5 3,5 stop. (%) poveč. za EGS: ' 1973 1 «S 1974:.::-:. 1975 1976 ; " 1977 1978. : 224015 226735 229020 236507 238872 242455 hi 1,2 1,0 3,3 1,0 \ 1,5 % za ZDA: 1973 1974 1975, .1976.,, 1977 1978 • 162456 183262 188420 192182 199869 205865 hi 12,8 2,8 2,0 4,0 3,0 % za države SEV: 1973 1974 1975 1976 1977 ; 1978 118289 122987 136813 15.1456 162815 175026 hi 4,0 11,2 10,7 7,5 7,5 1 % za ostale dežele: | 1973 1974 1975 1976 1977, 1978 225946 237610 248154 247940 257556’ 262995 hi 5,2 4,4 0,1 3,9 2,1 % 1 Iz navedena sledi, da bo za leta 1977/78 stopnja rasti svetovne proizvodnje piva nekoliko nižja kot je bila v preteklih letih. Značilna je ocena, da bo povečanje proizvodnje piva v letu 1977/78, v državah EGS manjše (1—1,5%) v državah SEV pa precej večje (7,5%) od povprečja. V študiji ocenjuje Standring, da se bo odmerek hmelja za pivo izražen v alfa smolah gibal takole: 1975 1976 .1977 1978 | 1979 ' J980 ] 1981' j§ 1982 1983 8,1 7,9 \ 7,7 7,6 7,5 7,4 7,3 7,2 7,1 g/hl VAN MELIGHEM (Belgija) je V razpravi ocenil te številke kot previsoke, kar je utemeljeval z ugotovitvijo, da je v pivu 22 mg isohu-mulona na liter (2,2 g/hl), znanstveniki pa ugotavljajo, da je pri današnji stopnji tehnologije izkoristek, 35%. Upoštevajoč ,te domneve, bi bila poraba alfa smol samo: 2,2,-100 35 = 6,28 g/hl, kar bi zmanjšalo oceno potreb po hmelju za 18%, in .s_. tem bistveno ' vplivalo na bilanco hmelja. Očitno pa gre pri tem za. nesporazum in sicer.:';: ./v I Ocena VAN MALIGHEMA temelji na napredni tehnologiji, ki jo ne bi mogli smatrati za povprečno in , 2. nedvomno je pri njegovi oceni, upošteva- na količina alfa smol v suhi snovi,, medtem ko druge, ocene temeljijo, na odstotku, alfa smol v zračno suhem hmelju. Če bi' VAN MELlGHE-MOVO oceno korigirali na 12% vlago v hmelju, bi znašala 7,03 g/-hl. Pri ocenjenem svetov-: nem povprečju odstotka alfa smol v zračno suhem hmelju letnika 1977 6,38 % bi to pomenilo, da je povprečni odmerek hmelja na svetu le 110 g/hl, kar pa ni verjetno. Na tej osnovi je izdelal STANDRING ocene 'za .svetovno bilanco hmelja za več let v naprej in v. več variantah, ki so prikazane v tabeli 1. Po tej oceni bi takojšnje krčenje 5000 ha hmeljišč pripeljalo šele . v letu .1982 do ravnotežja svetovne hmeljne ; bilance (zaloge alfa smol 1. septembra bi se približale normalnim zalogam — indeks 102). 'V razpravi je bilo zastavljeno, vprašanje kako to doseči: — ali naj krčijo vse države sorazmerno, - ali le države neto izvoznice, .— ali; države, ki so s svojim povečanjem največ, prispevale k sedanji krizi.' Seveda je od teh načinov sprejemljiv eni-no tretji. Nadaljnje-vprašanje pa je kako to doseči: .. — „ali, naj to uravnajo tržni zakoni v neusmiljeni konkurenci, ■ ■— ali, da se dogovorimo: -z ida ne .povečujemo, površin —• da ne povečujemo sort z bogato vsebino alfa smol 5 — da odgovarajoče skrčimo hmeljišča. Pri reduciranju površin se zastavlja vprašanje, kaj je pravično in kaj je izvedljivo. Predlaga pa naslednje ukrepe: — da se ustavi vsako povečevanje hmeljišč in da Čehoslovaška odstopi pd planiranega povečanja za 2000 ha do leta 1980, — da se ne povečujejo površine sort boga* tih na aha smolah, — da se takoj pristopi k zmanjšanju površin v_ZR Nemčiji za-2000—3000 ha in , — da ZDA zmanjša' proizvodno kvoto na 90%. - Iz razprave se je. •izkristaliziralo' naslednje mnenje: 1. Glede na različna stališča držav članic in težav pri uresničevanju mednarodnega. sporazuma o reguliranju proizvodnje in prometa s hmeljem ni verjetno, da- bo do njega prišlo v doglednom času. Zato lahko računamo le na medsebojni dogovor v okviru MHB, ki pa je zaradi različnih interesov zelo vprašljiv. 2. Vrsta držav, med njim tudi Jugoslavija so površine' že zmanjšale. Zdaj so na vrsti še druge. članice., predvsem, pa ZR Nemčija in ZDA. 3. H krčenju v ZR Nemčiji bodo gotovo pripomogli ukrepi EGS: subvencija 6100 DM/ha v primeru krčenja in splošen ukrep o prepovedi povečevanja površin' do 31. 12. 1979. Vendar nekatere akcije trgovcev, ki so ponudili- višjo ceno za proste količine ter predprodajne pogodbe, po katerih mora proizvajalec imeti tolikšne, površine,, da, lahko. tudi .v slabših letinah zadosti: pogodbi, pripravljenost za kršenje zmanjšuje. Tako ocenjujejo, da bo letno skrčenih le okrog 1000 ha hmeljišč, čeprav je bila prej pripravljenost za krčenje večja (2000 do 2500 ha). 4. Obnašanje ZDA kot največjega netoizvoz-nika je odvisno od tega, kaj bo za odpravo krize storila ZR Nemčija. Pričakujemo pa, da bodo pri končni določitvi kvote marca upoštevali resen položaj in jo zmanjšali vsaj na 95%. Ameriški predstavnik je pri tem omenil težave, ker imajo- precej hmelja prodanega vnaprej in ker oni ne dobivajo subvencij za krčenje kot v EGS. 5. Čehoslovaški predstavniki so bili mnenja, da mora k ozdravitvi krize največ prispevati tisti, ki jo je povzročil. Pri tem je mislil'na EGS, ki je vključevanje neekonomskih faktorjev (subvencioniranje v primeru ■ nizkih-. cen) pospeševal proizvodnjo hmelja. Čeprav je opravičeval planirano povečanje površin z obveznostmi do. držav SEV, je obljubil, da ne bodo sadili sort z velikim odštotkom alfa smol in da Čehoslovaška ne bo imela presežka hmelja, ki bi negativno vplival'na sedanji položaj. 6. Na Seji predsedstva MHB, ki bo 10. marca v Parizu, bodo ukrepi, ki jih bodo, podvzele posamezne državeže bolj jasni, zato bomo takrat nadaljevali razpravo o perspektivah hmelj-skega tržišča. | Tabela 1 SVETOVNA BILANCA HMELJA IZRAŽENA V ALFA SMOLAH Leto Proizvodnja piva v nasled. letu milj. hi .1 . Odmerek alfa smol g/hl 2 ' Potreba po alfa smolah . - ton 3 Proizvodnja -hmelja- ' ooo ton . 4 Povprečna vsebina .alfa smol % ' 5 ' . Proizvodnja alfa. smol ton 6 Letni višek (manj ek) ton 7 Zaloge 1. septembra ton 8 Normalne zaloge* ton •9 Zaloge so % normal, zalog 10 ^ 1976 859 7,7 6.585 108 5,6 ' ■6.048 •—537 4.664 3.018 155 1977.. . . 886 . . .7,6 6.695 ' 1:15 ■ 6,4 7.360 1 -J- 665 . 4.127 . 3.068 | . . 135 - . Varianta 1: krčitev 2.000 ha 1978 . - 913 - 7,5! - 6.848 + 118. 4,9762 3.139 159 1979 945 . 74 . 6,993 — 27 5.094 3.205 159 . 1980... . ,97.8 7,3 . 7.139 109 6,38 6.966 \ . —.173 ■ 5.067 3.272 - 155 1981 1.012 : ' 7,2 7.286 ; ' —320 4.894 - 3.339 147 1982 : 1.048 7,1 . 7:441 . —*475 • 4.574 ■ 3,410 134 Varianta 2: krčitev. 3.000 ha 1978 913 7,5 6.848 +. 25 4.976 . 3.139 1 159 1979' - 945 7,4 6.993 UiiS- 120 5.001 3.205 156 1980 978 ■ 7,3 7.139 [ k 108 6,38 6.873 - ^ —266 4.881 ;. 3.272 149 1981 1.012 7,2 7:286 =•**— 413 4.615 3.339 138 1982 1;G48 7,1 7.441 — 568 4.202 3.410 123 Varianta 3: krčitev 5.000 ha 1978 913 . 7,5 6.848 — 160 4.976 3.139 159 1979 945 7,4 .. 6.993 — 305 - 4.816 3.205 150 1980 978 7,3. 7.139 l 105 6,38 6.688 —451.: 4.511 3.272 138 1981 1.012 7,2 7.286 — 598 4.060 3.339 . 122 1982... 1.048 7,1 7.441 — 753 3.462 3.410 102 Opombe: 1 Kot'normalne zaloge 1, septembra-smatra 5 1/2 mesečne potrebe po hmelju 2 Ponovno ocen j ena zaloga , Kontrola kvalitete polipropilenske vrvice za hmelj v letu 1977 Dr. Tone. WAGNER Milan VERONEK, kmet. ing. 1. UVOD Hmeljarjem vremenske razmere v letu 1977 niso _bile naklonjene. V dolgotrajnem sušnem obdobju je suh zrak toplih vetrov odnašal vlago in izsuševal ne samo tla ampak tudi že'rastline. Posebno prizadeta po suši so bila hmeljišča osrednje Savinjske doline, kjer so tla lažja in niso bila zakrita pred močno sončno pripeko. Rastline so zaostale v rasti in razvoju, meje slabih rastnih prilik so" bile vidne. Podatki o vremenu, predvsem o padavinah in osončenju,-zapažanja v naravi oziroma kmetijski proizvodnji še nekoliko osvetlijo. Tabela 1: Količina padavin v mm na .merilni postaji- Orla vas , Mesec 20-letno 1977 Relativno povprečje April 87,3 113,7 ■ 130 Maj , 110,1- 54,3 49 , Junij 136,0 37,9 28 : Julij 128,3, 123,1 i 96 Avgust 127,4 . 148,5 117 ., April-avgušt 589,1 477,5" n Tabela 2: Število sončnih' ur v vegetaciji 1976 Mesec Povprečje 1964-1974 1977' ' 'Relativno April 154,6 152,3 99 Maj; " • 212,1 187,1 88 Junij 193,5' 230,3 ' 119 Julij 251,2 203,0 81 Avgust 215,0 171,7 80 April-avgustt 1026,4 944,4 92 Registrirana količina padavin na opazovalni postaji Orla vas je v vegetaciji letošnjega leta res zelo majhna in občutno pod večletnim povprečjem. Čeprav je množina dežja za april enaka večletnemu povprečju, je bila druga polovica meseca s padavinami revna. Padlo je le 19,91 dežja na m2. Ker je bil skromen s padavinami tudi maj, ugotavljamo, da se je sušno obdobje leta 1977 začelo že v aprilu. Suša se je nadaljevala še ves junij do sredine julija,, .ko je izdatneje deževalo in dobro namočilo le zgor-njo plast zemlje. Obdobje od sredine julija .da vključno prve polovice avgusta ni s skromnimi padavinami pokrivalo trenutnih potreb rastlin po vodi, za nabiranje večjih zalog vode v profilu tal, ki je za optimalno preskrbo rastlin ž vodo pomembna, pa je bilo ves čas premalo padavin. Pomanjkanje, vlage je bilo izrazito, saj iz izkušenj vemo, da rastline cesto trpijo sušo; če pade .sicer povprečna količina padavin in je razporeditev teh nekoliko manj ugodna, oziroma v nalivih, ki so večji od kapacitete tal za vodo. Zato je suša ob tolikšnem pomanjkanju v letu 1977 toliko izraziteje začrtala in omejila področja plitvih tal z majhno kapaciteto za.vo-do v osrednji Savinjski dolini. V mnogih, hmeljiščih, od katerih nekatera po videzu sicer niso bila' slaba, več kot 30 % rastlin ni doseglo vrha žičnic, nasadi so dajali videz velike odprtosti, ker so rastline obvisele na vrvici pod žično mrežo. Zaradi zakasnelega razvoja in šibke rasti rastlin so hmeljišča postala dalj časa odprta kot običajno predvsem v mesecu juniju in juliju. Menimo, da je kljub nekoliko manjšemu številu ur sončnega sevanja in krajši osvetlitvi bila vrvica v vegetaciji tega leta sorazmerno dolgo ali celo dalj časa izpostavljena soncu in UV žarkom, predvsem v zgornjem delu, kjer je fiksirana na žično mrežo. '; Neurja z dežjem in močnejšimi vetrovi so tisti dejavniki, ob katerih se pokaže kvaliteta in trdnost materiala za vodila tiidi, če rastline prerastejo in ovijejo mrežo žičnice, .Le-teh le- PRILOGA — stran 4 UDK 633.819:877.4 tos razen nekaj močnejših sunkov vetra ni bilo. Kljub;temu pa menimo, da so z ozirom na vremenske razmere in stanje rastlin, v hmeljiščih na' območju Slovenije za vrednotenje kvalitete vrvi.ce kot vodila hmelja vladali dovolj težavni pogoji.. Za oporo hmelju je bila za polnorodne nasade'v letu 1977 uporabljena večinoma polipro-pilenska vrvica za hmelj razreda 1200. Nekaj hmeljišč je bilo oskrbljenih z vrvico razreda 1000 in 1300, prvoletni nasadi pa z vrvico 1500. Hmeljarji izbirajo Vrvico za oporo hmelju po navodilih- strokovne službe individualno in primerno stanju nasadov po'lastni ocenitvi. Merilo je-pričakovani pridelek. Za leto 1977 lahko trdimo, da se pri izbiri vrvice za hmelj poznajo že večletne izkušnje in da so hmeljarji pravilneje dimenzionirali oporo- hmelju kot prejšnja leta. Pri tem je bilo sicer še opaziti, da so bili nekateri prvoletniki in Slabi drugoletniki brez potrebe napeljani na vrvico razreda 1200 ali 1300, prav tako pa nekateri starejši nasadi na vrvico razreda 1000. Za slednje je morda opra- Tabela 3: Laboratorijski mehanski preizkusi trdnosti. PP vrvic za hmelj Zap. št. Lokacija ~ .Teža lm v g Lm/kg - Pretežna sila kp. g/den Relativ- no Oppm- -ba i. Žalec (IHP) 0,6567 1522 17,00 2,876 94 rdeča '2. : Radmirje 0,6792 1300 ¡¡j , . 19,28 . 2,785 .91 zelena- 8. Breg: ! 0,8600 1162' 25,77. 3,329 bela 4. Žaleč (IHP) 0,8587 1164. . 24,1L . 3,119 bela 5. Kapla 0,8931 1119 23,78 2,958 bela 6. Novo Celje 0,8803 1135 25,58 ■ 3,228 bela 7. Orla vas 0,8515 1174 23,34 3,045. . bela 8. Petrovče 0,8294 1205 23,59 3,116 bela 9. Prekopa 0,8550 1169 22,12 2,874 bela 10. Radlje 0,8487 1178 23,08 3,021 - bela 11. Slovenj Gradec 0,8640 1157 24,11. 3„100 . bela 12! Vojnik 0,8654 1155 .22,75 2,920. . bela Povprečje 0,8606 1162 23,82 3,075 ' 100 13. 1 Podvin 1,0542 948 30,35. 3,198 104 rumena vičilo le, da so vodila napeljevali s pomočjo;.: naprave za direktno privezovanje vodil na žičnico, 2. UGOTAVLJANJE KVALITETE VODIL Za ugotavljanje kvalitete vodil so uporabljena enaka merila, kot v letu 1976. Sestoje se. iz opazovanj na terenu, ocene števila prekinje-“ nih opor oziroma, števila rastlin na tleh v teku: vegetacije, ter mehanskih preizkusov vzorcev vrvice na trdnost. Mehanske preizkuse na trd-1 nost smo v letu 1977 razširili z ugotavljanjem pretržne sile vodil v hmeljiščih. 2.1 REZULTATI OPAZOVANJ IN MERITEV Po pregledu stanja v hmeljišču v drugi polovici vegetacije in v času obiranja,.ugotavljamo, da letos ;ni bilo večjega števila ■ pretrganih vodil. Hmeljišča so bila precej neizenačena in z večjim deležem šibkih rastlin kot običajno. Tako je bilo z večjim bremenom rastlin obremenjeno sorazmerno manj vrvic kot povprečno. Sorazmerno temu je število pretrganih vodil veliko pod običajnim. Tabela 4: Primerjajva kvalitete vrvice po le tih 3 Finost - . Pretežna Leto —---------———sila g/denier g/m lm/kg kp 1974 0,9020 1108. .25,40 • 3128 1975 0,8873 . 1127 25,30 3168 1976 0,8791 , v'1137 27,86 3521 1977 0,8606 1162 23,82 3075 Tabela 5: Primerjava trdnosti PP vrvic za hmelj v ozirom na način preizkušanja Trdnost v g/den Vrsta vrvice v labora- v hme- Rela- tivno toriju ljišču 1500-—Žalec 2,876 2,819 98 1200—Žalec 3,302 3,119 94 Novo Celje 3,358 3,228 96 Petrovče 3,311 3,160 95 3. DISKUSIJA Mehanski preizkusi vrvic na trdnost so bili izvedeni v mehanskem laboratoriju TT Juteks Žalec. Vzorci za preizkuse različne kvalitete so bili nabrani na 13 nahajališčih. Vrvica razreda 1500 je zastopana z enim nahajališčem, prav tako vrvici 1300 in 1000, vrvica 1200 pa z 10. Razred oziroma težo dolžinskega metra smo ugotovili s tehtanjem večjega števila 1 m vzorcev. Za trdnost oziroma pretržno silo smo izvedli po 25 preizkusov na dinamometru. Osnovni podatki in izračunani rezultati so prikazani v razpredelnicah. Analiza rezultatov meritev in preizkusov vzorcev PP vrvice za hmelj daje precej jasno predstavo kvalitete uporabljene vrvice za hmelj v letu 1977. .Pri ugotavljanju, finosti vrvice jej pri vzorcih ž nekaterih nahajališč ugotovljeno precejšnje variiranje teže dolžinskega fnetra vodila, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, če je bila vrvica pomešana, ali pa je to posledica variiranja finosti pri izdelavi. . Preostanek pretržne sile vrvice v času obiranja znaša 23,82 kp,, kar je nekoliko pod povprečjem let 1974—1976. Delno je to pripisati, ker je v povprečju vrvica finejša kot prejšnja leta -r: 11621m/kg. Na enoto finosti — denier; izkazuje tudi nekoliko manjšo pretežno silo. To pripisujemo daljši ekspoziciji vrvice in morebiti'večji' degradaciji materiala.- Razlika ni bistvena. Poleg rezultatov meritev, ki' v letu 1977 izkazujejo nekoliko nižjo pretežno silo rabljene vrvice, je koristna tudi informacija o težavnosti trganja rastlin z žičnice oziroma: o nakladanju rastlin za strojno obiranje. Za razliko od prej1 šnjih let je bilo letos Trganje rastlin in nakladanje večinoma lažje in enakomernejše. Za trganje rastlin1z žičnice je bila potrebna manjša sila, zlaganje rastlin na prikolico je bilo boljše in pravilnejše, raztresanje storžkov po spror stitvi nosilne žice je bilo manjše. V skupnem je to' rezultat nekoliko nižje pretržne sile vrvice in pa stanje rastlin, ki niso' prerastle -vrha žičnice. 4. ZAKLJUČEK V letu 1977 je bila za oporo hmelju uporab-Ij ena ^stabilizirana polipropilenska vrvica razredov 1500, 1300, 1200 in. 1000. V času obiranja hmelja smo za vrvico razreda 1200, ki je je največ, ugotovili, ida je bila vrvica za hmelj v letu 1977 nekoliko tanjša in šibkejša, z manjšo pretežno silo oziroma nekoliko večjo degradacije! kot prejšnja leta. Trganje in nakladanje rastlin pri strojnem obiranju je bilo lažje in z manjšim raztepom hmelja. Glede zahtevnosti pridelovanja hmelja je vrvica ža hmelj v uporabljeni kvaliteti glede trdnosti v celoti zadostila. Programska konferenca konferenc osnovnih organizacij ZSM »Hmezad« Žalec je nedvomno, velik korak pri nadaljnjem organiziranju mladih v delovni organizaciji. Poročila, ki so bila podana na konferenci ter razprava so nedvomno pokazali tiste napake delovanja, ki jih bo treba pri bodočem delu odpraviti, pozitivne pa nadaljevati. Nedvomno lahko zapišem, da je delovanje konference OO ZSM dobro, saj je le-ta izvedla in organizirala vrsto akcij pri katerih je bilo vključenih večje število mladih, rezul- pomoči tudi s strani ostalih DPO in razumevanja mladih delavcev. Tako menim na osnovi ugotovitev s programske konference. Žal le-tega na konferenci nisem povedal, ker slednjih, razen redkih izjem, hi bilo. Bes pa je tudi, da imajo posamezniki, tako vodilni kot funkcionarji (žal redki), do dela konferenc veliko razumevanje. To se jasno odraža ne samo v poročilih, temveč tudi pri izvedenih akcijah. In tu je še dokaz več, da mladi delajo kljub temu, da imajo problem s financiranjem. Konferenca je bila resnično kritična ta- Priloga OO ZSMS DO »Hmezad« Številka 1 -januar 1978 tati pa so pomembni ne samo za ZSM v DO, pač pa tudi za regijo. Moja in ugotovitve drugih pa so, da bo potrebno v letu 1918 namenjati večjo pozornost delovanju OO ZSM v TOZD in povezovanju aktivov mladih zadružnikov z OO ZSM Kooperacija. Toda sama prisotnost konferenc v posameznih TOZD še me bo rodila boljših aktivnosti OO ZSM, če ne bo ko do lastnega dela, kot do ostalih. To je tudi prav. Mladi moramo odkrito povedati svoje težave in napake in nanje opozarjati še ostale. Takšna je ta konferenca tudi bila. Tisti mladi, ki pa se je iz upravičenih ali neopravičenih razlogov niste udeležili (kot tudi ostali), pa vam naj v bodoče ne bo žal posvetiti del svojega prostega časa tudi delu ZSM. Nedvomno pa omenjena konferenca sodi tudi h konkretnim pripravam na kongres ZSM in ZSMJ kot tudi ostalih kongresov. Mladi bomo morali v vseh sredinah kjer živimo in delamo ter izrabljamo svoj prosti čas, bolje organizirati in konkretno pristopiti k reševanju vseh nalog in ne le tistih, za katere menimo, da so mladinske. Žal, tako mislijo tudi nekateri, ki tako ne bi smeli misliti. Naj navedem nekatere konkretne naloge, ki jim bo morala mladina namenjati večjo pozornost. — Volitve v letu 1978 ne smejo mimo članstva ZSM in tu se moramo še bolj angažirati. Odstotek evidentiranih se mora povzpeti na 40 odstotkov. Nič manjši pa ne sme biti pri končnem izidu volitev. — Volitvam v samoupravne organe je treba posvetiti večjo skrb, prav tako tudi uresničevanju Zakona o združenem delu. — Kadrovskim pripravam na volitve v OO ZSM in OK ZSM bo potrebno pristopiti odgovorneje in resneje. Navedel bi lahko še vrsto nalog, ki so prav tako pomembne, pa jih več ali manj zajema tudi program dela. Z dobrim sodelovanjem sindikata in ZKS bodo te naloge tu&i realizirane. In nazadnje mi dovolite, da vsem mladim kot vsem ostalim zaposlenim v Hmezadu ter kooperantom, zaželim SREČNO 1978. Branko Povše Delovno še naprej TOZD Mesnine Celje ' Osnovna mladinska organizacija TOZD Mesnine Celje je preteklo leto pričela delati pod novim vodstvom. Priznati je treba, da je bilo delo dokaj uspešno in to v veliki meri tudi po zaslugi organov upravljanja TOZD. Da smo zares uživali zaupanje in pomoč, , ki smo jo pri delu potrebovali,- smo-organom upravljanja takoj predložili delovni in finančni načrt* ki smo ju uspešno pripravili. znanja o Hmezadu, ki ga i e pripravila konferenca OO ZSMS Hmezad. Ob hudi konkurenci predstavnikov drugih TOZD smo osvojili prvo mesto. Maja se je sedem mladincev udeležilo politične šole, ki jo je pripravila žalska Delavska univerza,-julija smo pripravili akcijo čiščenja okolja naše TOZD, poieg naštetega pa pripravili še dvodnevni izlet na Gorenjsko. Seveda ob vsem tem ne gre pozabiti na redno udejstvovanje na različnih športnih tekmova- Nastopi mladih so bili vedno toplo pozdravljeni in dobro obiskani Letos smo pripravili šest skupnih sestankov ter štiri seje predsedstva OO ZSMS. Na njih nismo obravnavali le. našo, mladinsko problematiko, pač . pa tudi problematiko, celotne temeljne organizacije združenega dela, Posebej pohvalno je to, da smo uspeli v vrste Zveze socialistične mladine pridobiti precej novih; članov,. kar je naše delo še okrepilo.. Med Thšpelimi nalogami velja omeniti proslavo, posvečeno dnevu.žena, v počastitev meseca mladosti in letošnjih jubilejev naše .partije ter tovariša Tita. Sodelovali smo tudi na kvizu. njih. Sicer pa smo oktobra izvedli še evidentiranje možnih kandidatov za volitve prihodnje leto. Zadnji .uspeh je bila proslava ob dnevu republike, ko smo za vse člane našega kolektiva pripravili kulturni program z . naslovom Partizanski miting. Z njim smo gostovali tudi v Skupnih službah Hmezada. Ob koncu zapišimo še to, da smo ves čas redno sodelovali tabo z žalsko kot celjsko OK ZSMS, pričeli L pa smo že S sestavljanjem obširnega programa dela za prihodnje leto. Lidija Leban Vsem mladincem želi srečno in uspehov polno novo leto 1978 OO ZSMS DO »Hmezad« Žalec l Prav je, da ob koncu leta zapišemo nekaj besed o delu, ki ga je opravila konferenca OO ZSMS od februarja lani do danes. Trije člani konference so se udeležili seminarja, ki-ga je pripravila OK ZSMS, pripravili pa smo tudi samostojno mladinsko politično šolo za vodje osnovnih organizacij, ki je bila konec marca. To je .tudi dokaz, da smo izobraževanju namenili določeno mesto, seveda ,pa bo treba opraviti, na področju idejnopolitičnega izobraževanja še cel kup nalog in vanj pritegniti čim več mladih. Konec februarja smo navezali stike z mladinsko organizacijo RŠC/Velenje. Februarja so nas mladi iz Velenja :prvič obiskali in v izredno živahnem razgovoru z njimi smo jim z besedami opisali in predstavili Hmezad. Sledil je še obisk farme v Podlogu, vrtnarstva v Medlogu, ogledali smo si nov način pakiranja hmelja v briketirnici, ob koncu pa smo pripravili še zaključni razgovor. Obisk smo jim nekaj dni za tistem vrnili tudi mi, in ¡ko smo si -ogledali ter spoznali RŠC, smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Ob 15 letnici Hmezada smo organizirali izredno uspel kviz, ki Je bil posvečen tudi lanskim jubilejem naše partije in tovariša-Tita. Na kvizu je tekmovalo deset ekip iz Hmezadovih temeljnih organizacij združenega dela ter dve ekipi mladih iz RŠC Velenje. Po končanem tekmovanju, je bil na vrsti še zabavni del z ansamblom Veseli hmeljarji, humoristko -Olgo Markovičevo ter tamburaškim orkestrom iz Griž. Izredno pomembni so bili obiski nekaterih TOZD, enkrat mesečno pa smo pripravili še Mnogo /e treba delati, da človek uspe, kajti brez dela ni uspeha, kar je popolnoma razum-lijvo. Tako je bilo do nedavnega za DO Hmezad na področju kulture. Nihče ji ni posvečal posebne pozornosti, vprašamo ,pa se, 'čemu in zakaj. V posvete s predsedniki OO ZSMS v posameznih TOZD. Ves čas smo se trudili, da bi bilo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami boljše, le -deloma pa smo uspeli pri sindikatu in to največ po zaslugi tovarišev Vodlana in Holobarja. Ves čas .imamo občutek, da hočejo nekateri pozabiti na elan mladih. Ti bi s svojo aktivnostjo prav -gotovo lahko Storili marsikaj. Sploh pa še, če pomislimo na to, da je v Hmezadu zaposlena kar dobra tretjina starih do 27 let. In še nekaj je res. Mladi bi lahko marsikaj napravili, kar bi lahko prispevalo k dvigu produktivnosti -dela. ¡Prav temu vprašanju so doslej v Hmezadu .namenjali .premalo -pozornosti, več pa'so jo raznim organizacijskim vprašanjem. Konec koncov pa je «treba vedeti, da je tudi -ZSMS -družbenopolitična organizacija, prav tako pomembna kot vse ostale. Izgleda pa, da se nekateri tega premalo zavedajo. Upamo in prepričani smo, da bo v bodoče bolje. Seveda -se -moramo za to truditi -tudi vsi mladi in ne smemo vso krivdo valiti le na starejše. Janez Uplaznik tradicionalnem srečanju vseh delavcev DO. Predstavili-so, se .z enodejanko »Srce za denar«. Lahko. trdimo, da je bila lepo odigrana, prav tako sprejeta. Pr.va ovira, uspeti ali neuspeti, jelbiia mimOc-Brez premišljahja S o se odločili, da pripravijo naslednji program. Ta je bil po- TRADICIONALNI USPEHI V PRIDELOVANJU KRMNE PESE Vredno posnemanja Kmetovalec Andrej.Križan, doma iz Galicije in kooperant ZE "Petrovče, že nekaj let zapovrstjo dosega izredne uspehe v pridelovanju , krmne pese. Tudi. lansko.leto kljub slabi letini njegovi večletni uspehi niso izostali. Milan Mirnik — pospeševalec ŽE Petrovče z veliko peso Tudi za odrska Tla Kratke enodejanke z razgibano in akcijsko igro iz časov NOV so priljubljene med nami. Lotili se bomo tudi zahtevnejših del V zadnjem času ugotavljamo, da so bili člani ZSMS DO tisti, ki so dokazali, da je kultura delovnemu človeku potrebna. Ustanovili so komisijo za kulturo, ki si je dala nalogo, da to dejavnost v DO tako, rekoč oživi in jo spravi na primerno raven. Mladi skriti talenti so se brez strahu pred kritiko prvič predstavili svojim sodelavcem v letnem gledališču Limberg ob sveten dnevu republike. Predstavili so se kar dvakrat, in sicer v Mesninah za TOZD s celjskega območja in v Žalcu za žalske TOZD. Uprizorili so »Partizanski miting«, kakršne So pripravljali partizani. Poskrbeli so za kulturno zabavni program ob programski konferenci OO ZSMS. Vidi se, da 'so mladi aktivno pričeli s kulturnim življenjem, razumevanje za to dejavnost so v DO našli v upanju, da se bo njihov krog večal in da se ne bodo pojavila nerazumevanja in zamere. - . ,, „ .. Štefka Lesar Ugotovili smo, da so pese seveda precej lažje od lanskoletnih, -vendar pa so -še velike -in izenačene ter posamezne tehtajo tudi po 8,20 kg, 8,50 in 9,50 kg. Hinko Parežnik/iz Zavrha pri. Galiciji pa je pridelal tako veliko bučo kot otroška kad. . . Milan Mirnik Miniaturne jablane Sovjetski znanstveniki so sporočili, da so dobili s križanjem miniaturno deblo jablan, ki je visoko en meter in 1,5 cm debelo. Ko jablane oberejo, jih posekajo in uporabijo kdt gnojilo. To miniaturno drevje je lani cvetelo prvič na Krimu. Vsako steblo je imelo 11 do 13 jabolk. Pravijo, da je na enem hektarju lahko 60.000 jablan, kar da več sadja kot katerikoli nasad. Vy Zaključki programske konference 00 ZSMS DO „Hmezad'' Seja je bila lb. 12. 1977 v Samopostrežni restavraciji vH3elju. Prisotnih je bilo 70 mladincev, .sekretar tozd Mesnine, predsednik OOS tozd Vrtnarstvo, predsednik OK ZSMS Branko Povše ter sekretar OK ZSMS Žalec Oto .-Žagar. — 0 — Janez Uplaznik.je jDodal "poročilo o -delu konference OO ZSMS Hmezad za preteklo ob7 dobje. Ugotovil je, >da se je aktivnost precej povečala, še posebej po -končanih obiskih predsednika in sekretarja v tozd delovne organizacije. Neaktivnost pa je še vedno prisotna v marsikateriatozd. Večje mspehe bi-lahko dosegli, če bi bili deležni večje podpore nekaterih ¡vodilnih delavcev. — 0 — V Hmezadu so najbolj aktivni mladi iz tozd Mesnine'. Ti uživajo podporo vseh v tozd, imajo pa tudi mentorja tovariša Zagoričnika. — 0 — Predsednik OOS iz. tozd Mlekarna Je kritično ocenil delo mladincev. Od 70 mladincev te tozd, so so konference udeležili le -Štirje. Mnenja je bil, da mladi potrebujejo pomoč pri svojem delu, izrazil je željo po večkratnih srečanjih mladincev ¡iž cele delovne organizacije. — 0 — Tovarišica Uekšetova -iz ‘tozdVrtnarstvo je pripomnila, da je zadnje čase čutifi v Hmezadu večurazumevahja ;za mlade. V sami tozd niso mlpdi preveč učirikoviti.tsaj .sestavlja osnovno” organizacijo -le sedem članov. 'Menila m da ..vsaka: OO ZSMS 'potrebuje Svojega mentorjajiki bi :prav gotovo:Iahko~ pripomogel k boljimčihkovitemu ’delu niladih. S — 0 — ■ Tovafiš Zagoričnik, 'sekretar itdzd Mesnine je-povedal, da Je mladina Vgrajena v ustavni sistem,:>zato Jo mora' Vsakdo upoštevati -:in ji nuditi.'ustrezno "pomoč . . Izredno pomembno je obveščanje; "ki se mora-začeti že v samoupravnih delovhih ¡Skupinah, kajti'vsak elan delovne skupine: ima pravico biti -obveščen. Problemi mladibibi ise morah ireševaii na ravni delovne organizacije. Skupni interesi so namreč tisti, ki naj mlade Vodijo v združevanje in k doseganju boljših 'uspehov na vseh področjih. — 0 — Predsednik tozeh ¡Notranja trgovina-trans-port Vrbje je dejal, da marsikateremu mladincu onemogoča aktivnost prav narava njegovega dela. — 0 — . Predsednik OK ZSMS Žalec Branko Povše je poudaril, da .je konferenca izredno uspešna, nato pa je govoril o tem, zakaj so mladi bolj aktivni v krajevnih skupnostih, manj pa v tozd. Meni, da mladi nimajo dovolj podpore družbenopolitičnih organizacij. Sicer pa je med mladimi; v delovnih organizacijah premalo 'komunistov. Od 700 'le petdeset. — 0 — Predstavnik tozd KOO je menil, da je'eden izmed vzrokov za neaktivnost tudi, ker so mladi iz vazkenih krajev 'in je tako njihovo delo bolj usmerjeno v domači kraj. -- —o — SKLEPI: V . vseh OO ZSMS' je treba čimprej ime-no vati-mentor,f e — Program dela -DPO naj zajema tudi reševanje .problematike mladih :—Več mladih je treba vključiti v evidentiranje kandidatov za volitve — Cipo končanem uradnem delu konference je sledila še"zdbava,;na kateri so sodelovali mladi iz Mesnin-ter ansambel Slovenija. Bojan Zupanc Programska konferenca mladih Hmezada Bolj organizirano Pred kratkim smo se na programski konferenci sestali mladi iz vseh TOZD Hmezada. .¡Uvodoma srno pregledali rezultate dela v letošnjem letu, nato pa ši zadali program za leto '1978. Osnovna ugotovitev je 'Bila da smo mladi naloge dobro opravili, žal pa nismo izvedli Vseh zadanih nalog, ki jih je zahteval ‘lanski program. Poudariti pa je treba, da za te nismo krivi mladi saini. Znova smo lahko ugotovili, da mladi ne uživamo tistega mesta in tiste vloge, ki nam pripadata. Na konferenci ni bilo mladih iz TOZD Strojna postaja. Vabila smo poslali, iz-gleda pa, da ne v prave roke. Mlade ni nihče obvestil o konferenci. Zakaj, ne vemo. Verjetno je bilo pet dni za kaj takega premalo. Morda si bo ‘kdo mislil, da mladi iz te TOZD niso delovni. To seveda ne ho držalo, saj si' na primer kakšnega športnega srečanja ekipa Hmezada brez njih Sploh ne more predstavljati. Ena izmed ugotovitev na konferenci je bila, zakaj je tako malo mladih aktivnih v družbenopolitičnih organizacijah OZD Hmezad. Res, tako je, pa vendarle je kar 700 članov ZSMS, med njimi pa je tudi lepo število komunistov. Sicer pa bi bilo najbolj prav, če bi mladi iz vsake TOZD imeli svojega mentorja. V bodoče bo treba odpraviti še eno pomanjkljivost. Dokler bo vsakdo »aktiven le zase«, to ne bo mnogo pomenilo. Treba je stopiti skupaj in organizirano delovati. Potem tudi ne bomo toliko 'tožili o omenjenih problemih. Konec koncev pa je organizirano delovanje tudi ena najpomembnejših nalog devetega kongresa ZSMS. Štefka Lešer Proslave za željen e OO ZSMS v TOZD Mesnine je delovna na vseh področjih. S proslavo dneva republike, ki jo je kulturna skupnost izvedla 25. 11. 1977 za celotno delovno skupnost TOZD, smo nasied- likovanja jedra ‘kulturnega dela mladih. V igri so sodelovali: Slavko Očko, Branko Regoršek, Tvain ‘Dečman, ‘Štefan Gubenšek, Zvone Cizej, Jože Dekleva, Brane Vipotnik, Ivan Bevk, Stan- njega dne gostovali še v Hmezadovi dvorani v Žalcu. Obe predstavi sta bili zelo uspešni. Razmišljamo o ponovitvi programa za delavce v DE-maloprodaja. To je prav gotovo začetek ob- ko Kovač, Marta Krajnc, Silva Dečman, Marija ■Kračun in Cvetka Ramšak. Jože Zagoričnik Lidija Leban Odmevi v tisku O delu mladih iz Hmezada je bilo letos večkrat napisano tudi v sredstvih javnega obveščanja. Največkrat smo sestavke o naših akcijah lahko zasledili v Hmeljarju ter v biltenu -Mesnine ‘danes. O kvizu 15 LET HMEZADA so poročali na Radiu Celje, v Novem tedniku, Večeru, Delu, Kmečkem glasu ter Ljubljanskem in na radiu dnevniku. O nekaterih drugih akcijah pa je bilo več sestavkov tudi na Radiu Celje. Tudi to je do‘kaz, da naše delo-ni bilo zaman. Spominski dnevi 1. 1. 1925 — V Beogradu je začel izhajati časopis »Komunist«, glasilo CK KPJ, ki ga je urejal Moša Pijade. 2. 1. 1947 — Razglašene so bile ustave ljudskih republik: Črne gore, BiH in Makedonije. 4. 1. 1967 — V hudi prometni nesreči je izgubil življenje znani komunist, član predsedstva CK ZKJ in predsednik ZIS, narodni heroj Boris Kraigher. 8. 1. 1943 — Po triurnem boju z Nemci je padlo vseh 68 borcev pohorskega bataljona. 10. 1. 1935 — Na Dunaju je bila seja CK KPJ, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da Borisa Kidriča postavijo za sekretarja začasnega CK SKOJ. 14. 1. 1953 — Zvezna ljudska skupščina: je izvolila Tita za prvega predsedriir ka republike. 15. 1. 1942 — V vzhpdni Bosni se je začela II. sovražna ofenziva, ki je trajala do 7. 2. 1942. 26. 1. 1942 — Začel se je igmanski marš I. proleterske prigade. Trajal je 18 ur v mrazu —32° C.' Takrat je od približno 730 zmrznilo 172 borcev. 31. 1. 1943 — Vrhovni štab NOV in POJ je v depeši kominterni zaprosil za pomoč v-orožju, opremi in zdravilih. ZA SMEH — Zakaj so tebe zaprli? — Ker sem imel tri žene.., — Potem se nehaj tresti od strahu, tu si na varnem. Osel psu: — Čemu neprestano'lajaš za prazen nič!? gg- Osel, ljudje merijo moje delo po laja- d^Lcifld.j »Ciciiuj, ciciiuj« poje sinička, »tebe ljubila sem že kot fantička. Ciciiuj, ciciiuj, še kot dekle, sem s tabo za preklami kljunčkala se. Ciciiuj, ciciiuj, gnezdo sva spletla, spomladi vanj drobcene jajčke sem znesla. Ciciiuj, ciciiuj, to bo siničkov! Da le bilo bi zadosti črvičkov. Ciciiuj, ciciiuj, ko bodo zrasli, letali bodo okoli po vasi. Ciciiuj, ciciiuj, spet bo lepo — kljunčke napolniti pa je hudo! Tilčka Turk Program dela — ocena konference po TOZD in v DO — priprava programa za kviz FEBRUAR — kviz (proslava za 8. februar) — seminar za vodje OO MAREC — ocena kviza — obiski po TOZD — priprave na programsko in volilno konferenco — kandidiranje kandidatov za sprejem v ZK APRIL — programske in volilne konference v TOZD — ocena pretekle sezone — akcija čiščenja okolja — priprave za programsko in volilno konferenco OO ZSMS — seja z DPO o delu mladih MAJ — programska in volilna konferenca konference OO ZSMS DO — ocena konference po TOZD STALNE NALOGE — sodelovanje v sindikalnih športnih igrah — redni posveti s predsedniki OO ZSMS DO — sodelovanje z DPO DO — dopisovanje v interno glasilo — spremljanje tekmovanj za najboljšega inovatorja in samoupravljalca — spremljanje tekmovanj za najboljšo OO v DO — priprave na 10. kongres ZSMS — priprave na kongres KZ — sodelovanje v akcijah OK ZSMS Žalec. - Koline Tiste čase smo imeli slabe plače in veliko udarniških storitev. Jaz delam, delam, delam... Podnevi, zvečer, ponoči. Sekretar skoja, sekretar partije postavljata: ti to, ti ono, ti tretje, on četrto. Izgovora ni. Staža je bilo dovolj, zato sklenejo, da me . sprejmejo v partijo. Zamečast, velika čast. Ampak poprej še malo preizkušnje. Pišem parole, kontrahiram, raznašam vabila, pomagam pri otroškem igrišču, delam na cesti, sekam v hosti, -pa tudi morala je na višku. Sekretar partije kar naprej poudarja, da ponočevanje ni v skladu s partijo. Mladi smo preklemano prikrajšani, sekretar pa bo kmalu že v četrto poročen. Vsega so krive žene, on ničesar. Tu in tam se drznemo potrkati na okno in če se je odprlo, Pustimo to, kar ni v skladu z moralo. Končno, kratka slovesnost. Govori ta, govori oni, tretji, četrti) brez zakuske postanem član, časopis prinese članek in jaz čez noč — junak. Moj želodec pa kar naprej prazen. Menze so. slabo kuhale, desetkrat pregrete jedi, do kmečkih dobrot smo le redko prišli. Pa.se ponudi prilika. Nekaj dni po sprejetju me vpraša šoier avtobusa: Si ti Pedagogič Šilko? Da, seveda sem. Kaj pa je? Tole je dala neka mamica iz tiste in tiste vasi. Potem je zate.- Hvala, stokrat hvala. Tečem s paketom v sobico in ... Ojoj! Pratica. Štir^ partenke. Kakšnih šest mesenk in še nekaj prašičjega drobiža. Kdo neki pošilja? Samo nekaj besed na zamaščenem lističu: Glej, da ne boš vse naenkrat pojedel! Ja, mogoče je tale reč moja. Vredno si je zapomniti: pred dnevi sprejem,. zdaj kmečka poslastica. Razumevajoča snažilka Pavla vso stvar imenitno pripravi. Velikodušno ji odstopim mogoče petino. Me: vem natančno. Kak teden dni je želodec delal noč in dan; Takrat seveda brskam po Marxu in'nekje preberem: Tudi nove ideje gredo skozi želodec ... Čez 14 dni pa skoraj grožilno pismo: Požrli ste koline, ki sem jih poslala sinu! Sramota! Potem zvem, da je bil Pedagogič Šilko tudi neki kovaški vajenec. Poiščem ga, se opravičim, on pa, prava gora, tresk po moji rami: Ma, najej še, mati je spel poslala, bo pa dtžavi 'manj dala! Ha, ti si mi pravi Pedagogič Šilko. Fant, pa srečno novo leto! — Ih jaz sem potem jedel, pozabil sem na dolžnosti in moralo, mlel sem in mlel in mislil nase, na zelenega šomoštra, na srečnega Šilka Pedagogiča. Drago Kumer MLADINKE, MLADINCI! So vam »Stezice« všeč? Pišite vanje pa bodo kmalu izšle nove. Urednik Vrtnar Vrtec ob hiški celi vasi v čar, tem rožce zaliva mladi lepi vrtnar. Ko sonce zahaja, . gorovje zlati, se birtova hčerka pri vrtnarju smeji. Predrzen si fantič, ti spoznavam želje, zapustil boš .vrtec in naše dekle. Zapustil bom vrtec, tebe stari možak, od hčerkice tvoje ne ločim 'se — nak! Alojz Anderlii JANUAR 1978 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 28 OSNUTEK V skladu s svojimi pravicami in obveznostmi, ki so opredeljene v 336. členu, 1. odstavku 463. člena in 1. in 2. odstavku 468. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76), delavci temeljne orga- nizacije združenega dela y sestavi delovne organizacije Hmezad Žalec, kmetijstvo, industrija, trgovina, gostinstvo, n. sak o. po predhodni javni obravnavi in z referendumom due ...... ........s..1 sprejemamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TEMELJNO ORGANIZACIJO I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci temeljne organizacije združenega dela .................. ......... § teni samoupravnim sporazumom Urejamo:, ' -¿7, opredelitev dejavnosti temeljne organizacije; — osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v temeljni organizaciji glede odločanja p sredstvih s katerimi gospodarimo,, pridobivanja do-hpdka, razporejanja dohodka in čistega dohodka, o delitvi'sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; — samoupravno družbeno planiranje; — razloge za združevanje dela in sredstev; -r temeljne-pravice in dolžnosti iz delovnih razmerij; Jkfci uresničevanje samoupravljanja, ‘-/I obveščanje delavcev in druge zadeve, 2. - člen Z združevanjem svojega dela v temeljni organizaciji, delavci pridobimo pravico dela z družbenimi sredstvi kut syojo neodtujljivo pravico za zadovoljevanje svojih osebnih in družbenih potreb, -tako, da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odločamo o delu, pogojih in ¡rezultatih svojega, ‘skupnega in družbenega dela na podlagi načela vzajemnosti in solidarnosti, • 3. člen Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno: s .lujj sodelujemo » svojim delom v proizvodnem procesu in izpolnjujemo'svoje delovne dolžnosti; — odločamo o delu in poslovanju svoje temeljne organizacije; — odločamo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter druge oblike združevanja in povezovanja d,ela in sredstev; S —■ odločamo o zadevah in sredstvih v fieloti odnosov družbene reprodukcije; — skladno z načeli dobrega gospodarja družbena sredstva nenehno obnavljamo, povečujemo in zboljšujemo; SSi odločamo o celotnem dohodku, ki ga pridobimo s skupnim delom v delovni organizaciji in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev; 1’ |||||t razporejamo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve; -7- odločamo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo; • — pridobimo osebni dohodek; — urejamo medsebojna delovna razmerja. 4. člen S podpisovanjem izjave o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev, delavci združujemo delo v temeljni organizaciji in pridobimo s tem pravico dela z družbenimi sredstvi, s katerimi gospodarimo v temeljni organizaciji. II. DEJAVNOST TEMELJNE. ORGANIZACIJE 5. člen Delavci temeljne organizacije združenega dela določamo kot dejavnost svoje temeljne organizacije (opredeliti je treba dejavnost temeljne organizacije M poslovni predmet v skladu z zakonom o enotni klasifikaciji (Ur. 1. SFRJ, 34/76). 6. člen S statutom temeljne organizacije podrobno določimo glavne in stranske dejavnosti, način odločanja o spremembi dejavnosti, kakor tudi notranje organizacije temeljne organizacije. III. UPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI 7. člen Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi imamo delavci temeljne organizacije glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi pravice, obveznosti in odgovornosti, določene z zakonom tem sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 8. člen Družbena sredstva, s katerimi upravljamo delavci v temeljni organizaciji, so stvari, denarna sredstva in materialne pravice, ki so materialni pogoj za naše delo in poslovanje. 9. člen Naša pravica in dolžnost je, da družbena sredstva smotrno uporabljamo, z njimi razpolagamo v skladu z njihovo naravo in namenom; pazimo na ta sredstva, jih varujemo pred poškodbami in uničenjem, z njimi vestno in skrbno ravnamo ter jih zavarujemo. 10 10. člen Za vsako ravnanje, ki nasprotuje določbam prejšnjega člena, smo delavci odgovorni drug drugim in samoupravni socialistični družbi kot celoti. Ta odgovornost se določi s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. IV. SAMOUPRAVNO DRUŽBENO PLANIRANJE 11. člen S samoupravnim družbenim planiranjem delavci temeljne organizacije organiziramo in usklajujemo celotno poslovanje temeljne organizacije, odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganjem ž dohodkom in uporabi sredstev, določamo pogoje za razvoj materialne osnove dela temeljne organizacije in pogoje za zador voljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. 12. člen Delavci temeljne organizacije uresničujemo pravico in dolžnost planiranja s sprejemanjem in izvajanjem planov temeljne organizacije,. s sklepanjem samoupravnega sporazuma o osnovah plana temeljne organizacije in drugih organizacij združenega dela ter dogovorov o. osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti. Po delegatih sodelujemo pri sklepanju družbenih planov, s čimer usklajujemo osebne, skupne in splošne družbene interese in na tej podlagi in v mejah doseženega dohodka sprejemamo ukrepe za uresničevanje sprejetih obveznosti. V. PRIDOBIVANJE DOHODKA 13. člen Dohodek temeljne organizacije pridobivamo iz celotnega prihodka temeljne organizacije, ki ga ustvarimo: — s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela; |||jg z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; - s svobodno menjavo dela; ; — s kompenzacijami, regresi, premijami, dotacijami ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom, samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo. (Vsaka TOZD določi svoj način pridobivanja dohodka glede na navedeno določbo.) 14. člen Delavci temeljne organizacije, ki neposredno dajemo v promet svoje proizvode in storitve, pridobivamo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarimo s prodajo teh proizvodov in storitev v skladu s samoupravnim sporazumom o. združitvi in posebnimi sporazumi o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka. 15. člen Na področju združevanja dela in sredstev se bomo delavci temeljne organizacije dogovarjali z delavci drugih temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije in izven nje: ■E za dosledno upoštevanje udeležbe v skupnem prihodku oziroma dohodku v odvisnosti od dejanskega prispevka posameznega udeleženca temeljne organizacije; za tako dogovarjanje skupnih ciljev in pogojev, združevanja dela in sredstev, ki bodo zagotavljala večjo produktivnost dela; ,1.,!^ za kritje dejanskih stroškov proizvodnje vsake udeležene temeljne organizacije; — za skupno prevzemanje rizika iz združevanja dela in sredstev; — za dosledno spremljanje doseženega dohodka, zlasti na podlagi novih naložb in združevanja dela in sredstev z delavci drugih temeljnih organizacij. 16. člen Delavci temeljne organizacije svobodno izmenjujemo del svojega prihodka z delavci delovne skupnosti, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga dela. skupnega pomena za temeljne organizacije v njeni sestavi. 17. člen Delavci smo sporazumni, da je dohodek delovne skupnosti odvisen od njenega celotnega prispevka k uspehu poslovanja in zadovoljevanje potreb in interesov temeljne organizacije od vrste, obsega in kakovosti njihovega dela kot tudi od prihodka oziroma dohodka, ki ga ustvarijo omenjene organizacije. Delavci temeljne organizacije sklenemo z delavci delovne skupnosti poseben samoupravni sporazum o upravljanju del skupnega pomena. VI. RAZPOREJANJE DOHODKA 18. člen Delavci temeljne organizacije odločamo o razporejanju dohodka skupaj in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu v skladu z obveznostmi, ki smo jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi o osnovah plana in z drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 19. člen Razporejanje dohodka in čistega dohodka temelji na doseženi produktivi na rezultatih upravljanja in gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije ter v od-' visnosti od prilagajanja proizvodne m druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo in v odvisnosti od naravnih pogojev. 20. člen • S planiranjem dohodka v samoupravnem sporazumu o planu temeljne organizacije, ki temelji na predvidenem proizvodnem programu, predvidenih proizvodnih zmogljivostih, planiranih prodajnih cenah, standardih stroškov, z združevanjem dela in sredstev in z drugimi merili, zagotavljajo delavci namensko razporejanje dohodka in čistega dohodka. 21. člen Delavci temeljne organizacije razporejamo dohodek temeljne organizacije za obveznosti določene z zakonom, obveznosti po samoupravnih sporazumih, pogodbene obveznosti, izdatke, članarine, premije, denarne kazni in druge obveznosti ter čisti dohodek. 22. člen Del dohodka temeljne organizacije, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu, izjemno ugodnih naravnih pogojev ali drugih ugodnosti uporabe za razširitev materialne osnove združenega dela oziroma se v celoti ali deloma vloži v sklad skupnih rezerv v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. 23. člen V dohodku naše temeljne organizacije se izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, kar je osnova za svobodno menjavo, dela, ki se ureja s samoupravnim sporazumevanjem. 24. člen Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka delavci temeljne organizacije upoštevamo tudi interese drugih delavcev in občanov. Zato se z njimi dogovarjamo in sporazumevamo o skupnih osnovah in merilih, kar uresničujemo s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. VII. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA , 25. člen Čisti dohodek temeljne organizacije delavcev svobodno razporejamo v razmerjih odgovornosti drug do drugega in do družbe v celoti za osebne dohodke in za skupno porabo kot tudi za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. 26. člen Razporejanje čistega dohodka je odvisno od doseženih delovnih in poslovnih rezultatov v temeljni organizaciji, pri čemer je treba upoštevati, koliko in kako smo delavci temeljne organizacije proizvajali v primerjavi s planiranimi rezultati in rezultati drugih temeljnih organizacij. . 27. člen < ■ • JM Pri razporejanju čistega' dohodka temeljne organizacije ustvarjamo pogoje za pospešitev proizvod rije iri večanje produktivnosti svojega in, celotnega družbenega dela za povečanje dohodka temelj ne organizacije', '/.a' Zadovoljevanje’ svojih 'OSebnili, skripJlih iii' splošnih' drnžbenih potreb ter povečanje iri zboljšanje materialne osnove svojega in celotnega družbenega dela. 28. člen Pri določanju osnov za razporejanje čistega dohodka na osebno in skupno porabo delavci upoštevamo dogovorjene skupne osnove kof so obveznosti sprejetih planov, politiko amortizacije, minimalno raven osebnih dohodkov ža enoto enostavnega dela,. dpgoVOrjeha raven zadovoljevanja skupnih' potreb, Učinek gospodarjenja in upravljanja' v teiheljrii organizaciji in v drugih temeljnih' organizacijah, s katerimi je vzpostavljena dohodkovna povezava in druge kriterije. 2^,p|en Ê|| ' , Pri razporejanju čistega dohodka na 'sredstva za ustvarjanje in obnavljanje res zerv upoštevamo zakonsko raven1 rezerv, naravo- dejavnosti in sprejete obveznosti iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in iz Samoupravnega sporazuma o osnovah plana. | 30. člen ,, Pri odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka ocenjujemo delavci d(i-sežehe rezultate po zakOnsko predpisanih kazalcih. VIII. DELITEV SREDSTEV ZA tISKRNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO 31. člen Osebni dohodek delavca določamo tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živini in minulim delom k povečanju dohodka, temeljne’ organizacije, v skladu z načelom'delitve po delil in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi jjB združil delo in sredstva ter celotnega družbenega dela. 32. člen Poleg načela delitve po delu uporabljamo v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti predvsem tako, da s Sredstvi za skupno porabo prispevamo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom in njihovih družinskih članov-. 33. člen Delavci temeljne1 organizacije določimo višino Zajamčenega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno vririiost vsakega delavca. Višina zajamčeriega ošebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih razmer v okolju, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe. 34. člen Delavci določimo konkretne osnove in merila za delitev Sredstev za osebne' dohodke v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, upoštevaje“’pri tfein skupne osnove in merila, dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji. 35. člen Dokončni obračun osebnega dohodka za vsakega delavca se izdela ob zaključnem računu. Med letom bomo delavci ugotavljali in izplačevali osebni dohodek kot akontacijo za dobo enega meseca. 56'; člert Pri vrednotenju prispevka delavca v temeljni organizaciji, ki ga je dal s svojim živim delorfi, upoštevamo Zlasti opravljeno delo,- obseg1 in zahtevnost opravljenega dela; kakovost doseženih rezultatov dela; gospodarnost pri uporabi delovnih sredstev, odgovornost pri delu, novatorstvo in pogoji, v katerih dela delavec. 37, člen SrČdstva za osebne dohodke So namenjena tudi vrednoten ju posebnih pogojev dela kObšo: nočno-delo,' delo ob nedeljah in- praznikih, nadurno delo,- delo V deljenem1 delovnem -času in za nadomestila osebnega« dohodka za čas bolezni;- letnega dopusta in driige' na- podlagi zakona in samoupravnega sporazuma odsotnosti z dela. Ta sredstva so namenjena tudi za stimulacijo dodatnih 'znanj; preprečevanje fluktuačije in zagotovitve posebnih nadomestil starejšim delavcem, ki imajo manjšo delovno sposobnost; 38. člen Delavci, ki Z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi ¡prispevamo k povečanju dohodka temeljne organizacije, imamo pod pogoji,-1 določenimi v samoupravnem splošnem aktu in v skladu Z Zakonom pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji. 39. člen Pri oblikovanju sredstev za osebno in skupno porabo bomo upoštevali sprejete plane v temeljni organizaciji, delovni organizaciji in drugih organizacijah in skupnostih za .reševanje stanovanjskih Vprašanj, zboljšanje družbene prehrane; dopustov in rekreacije delavcev kot tudi druge prevzete obveznosti iž samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. IX. RAZLOGI ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV 40. člen Delavci temeljne -organizacije svobodno združujemo sVoje delo in sredstva družbene reprodukcije z delavci drugih temeljnih' organizacij v delovno organizacije in druge oblike združevanja za uresničevanje skupnih interesov v posameznih; med seboj odvisnih delih združenega dela in v celoti odnosov družbene reprodukcije. 41. čleh Z združevanjem dela in sredstev bomo delavci uresničevali skupne interese na področju: — skupnega planiranja; «B# povečanja dohodka temeljne organizacije. irt celotnega dohodka družbe na podlagi večje produktivnosti in rentabilnosti poslovanja; — razširitve in zboljšanja materialne osnove družbenega dela, ki se doseže z namenskim združevanjem dela in sredstev; —. 'zagotavljanja višjega družbenega standarda, ki se kaže, v skupnih naložbah v stanovanja, počitniške dbhioveV vrtce iii drugo,; — zagotavljanje ekonomske trdnosti in socialne varnosti delavcev; — zagotavljanja Večjih možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacije, reševanje problemov1 nezaposlenosti jn druge oblike soeialrtega varstva v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti. 42. člen Razlogi združevanja dela in sredstev teitieljrfih organizacij sO.opredeljeni' V Samoupravnem sporazUmU o •združevanju temeljnih organizacij v delovho organizacijo in sestavljeno ■ organizacijo združenega dela, plan pa predstavlja inštrument za uresničevanje skupnih ciljev irt’ dogovorjenih skupnih meril in osnov za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 43. členi V samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo opredeljujemo predvsem delitev dela, fazno proizvodnjo, planiranje razvoja in način združevanja sredstev za opravljanj^, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organiza- cije združenega dela, usklajevanje proizvodnje, medsebojno odvisnost v pridobivanju surovin, polproizvodov in proizvodov, skupna raziskovalna in druga dejavnost. X. MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA 44. člen Delavci temeljne organizacije svobodno in enakopravno, sklepamo medsebojna delovna razmerja na osnovi načel prostovoljnosti, delitve osebnega dohodka po vloženem, delu, načela varstva pri delu, osebne odgovornosti ih načel vzajemnosti in Solidarnosti v skladu z zakonom, tem sporazumom in v skladu s samoupravnimi sploš-akti, ki Urejajo delovna razmerja. 45. člen V temeljni organizaciji urejamo medsebojna delovna razmerja s pravilnikom o delovnih razmerjih, s pravilnikom o nalogah in delih s pogoji za njihovo opravljanje in s planom zaposlovanja v skladu s tem sporazumom in zakonom. 46. člen S Samoupravnimi splošnimi akti; s katerimi se urejajo delovna razmerja, podrobno opredelimo dela in naloge, potrebna strokovna izobrazba in drugi pogoji, ki jih niora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih nalog oziroma opravil, pri tem pa upoštevamo zlasti' temeljno kadrovsko Usmeritev glede na plan, kadrovske zahteve oziroma pogoje za dela določitev plavite in obveznost delavcev do izobraževanja ih strokovnega izpopolnjevanja pri delu. 47. člen Dela in naloge; pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti (vodilna delovna mesta), pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci za njihovo oprava ljanje, čas; za katerega se sklene tako delovrtO razmerje kakor tudi poseben postopek za sklenitev delovnega razmerja se določi s statutom temeljne organizacije. 48. člen Za dela in naloge, pri katerih imamo delavci posebria pooblastila in odgovornosti, se opravi razpis. Za vsa ostala dela in naloge pa se opravi objava. Postopek glede objave oziroma razpisa se uredi s pravilnikom o delovnih razmerjih. 49. člen S pravilnikom o delovnih razmerjih se določijo dela in naloge,- za katere se zahteva pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkus strokovnih in drugih delovnih PRILOGA — 5 zmožnosti ter način predhodnega preizkusa. S pravilnikom se določijo pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo* potek jn način poskusnega dela, njegovo trajanje, ter spremljanje uspešnosti tega dela. V pravilniku iz prejšnjega člena se določijo tudi pogoji in način, sklepanja delovnega .razmerja za pripravnika. 50. člen , Dela oziroma naloge objavi oziroma razpiše odbor za delovna razmerja, ko na podlagi pjanov oziroma drugih potreb temeljne organizacije določi število delavcev ter njihovo potrebno strokovno in drugo delovno usposobljenost. “ Odbor za delovna razmerja odloča o sprejemu delavcev na podlagi objave, za razpisana dela oz. naloge pa predlaga sprejem delavskemu svetu temeljne organizacije. 51. člen Administrativno tehnična opravila v zvezi z objavo oziroma razpisom in druge naloge nh področju delovnih razmerij opravlja kadrovska služba temeljne organizacije.. 52. člen Delavci smo na podlagi ugotovljenih potreb svbje^ temeljne organizacije lahko razporejeni na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza naši strokovni izphrazbi in z delom pridobljenimi delovnimi Zmožnostmi. O razporeditvi iz prejšnjega odstavka tega člena odloča odbor za delovna razmerja. 53. člen Delavci smo v temeljni organizaciji dolžni delati ne glede na strokovno izobrazbo ali z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi v primerih izjemiiili oko-liščin, v primerih nevarnosti za življenje in zdravje občanov in v primerih, ko je potrebno začasno odsotnega delavca nadomestiti, da se zagotovi nemoten proces dela. Izjemne okoliščine in drugi primeri, 'ko je potrebno opravljati dela po prvem odstavku tega člena, se uredijo s pravilnikom o delovnih razmerjih. 54. člen V samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo določimo primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavce temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne organizacije kakor tudi pravico delavca do prehoda na delo v drugo temeljno organizacijo. PRILOGA —'6 55. člen Delavci temeljne organizacije določimo delovni čas in njegovo razporeditev v skladu z zakonom tako, da zagotovimo čim popolnejšo in smotrnejšo izkoriščenost delovnih sredstev, svojega dela, kakor tudi usklajenost dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi smo povezani pri uresničevanju skupnih intere-. sov. (Visaka TOZD določi v posebnem členu glede na značaj dejavnosti, ki jo opravlja, svoj delovni čas glede deljenega delovnega časa, izmenskega deda, nočnega dela, sezonskega dela, letno prerazporeditev delovnega časa:) 56. člpn Delo opravljamo v izmenah oziroma imamo deljen delovni čas v tistih organizacijskih enotah ali na posameznih delih oz, nalogah, za katere to določi organ upravljanja, kjer zahtevajo to pogoji dela, javni interes in odloki občine. 5?. člen Delovno raZmerje sklepamo praviloma za nedoločen čas. Delovno razmerje za določen čas sklepamo za opravljanje sezonskega dela. Delavci, ki delamo na sezonskih delih, imamo pravico* da se čas prebit na delu prek polnega delovnega časa, prizna v delovno dobo in se ta čas ne more šteti za poseben delovni pogoj. 58. člen S pravilnikom o delovnih razmerjih se določijo deli delovnega procesa, v katerih se dela v izmenah in število izmen primeri delovnega časa, ki je daljši od polnega delovnega časa in dela, ki se opravljajo v nočnem času. 59. člen Delavci temeljne organizacije imamo pravico do dnevnega odnosno tedenskega počitka v trajanju, določenem s pravilnikom o delovnih razmerjih v skladu z zakonom. 60. člen Delavci, imamo pravico do letnega dopusta v, teku koledarskega leta v trajanju najmanj 18 dni in največ 30 delovnih dni. V izjemnih primerih lahko traja letni dopust tudi dalj 'kot 30 delovnih dni v skladu s pravilnikom. Osnove in merila za določanje dolžine letnega dopusta se določijo v. pravilnikih o delovnih razmerjih. 61. člen S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se urejajo delovna razmerja, opredelimo nevarna in zdravju škodljiva dela v temeljni organizaciji in predpisane varstvene ukrepe in ukrepe za zagotavljanje varnega delovnega okolja. 62. člen Delavci v temeljni organizaciji smo dolžni zagotoviti predpisano varstvo pri delu. Delavci imamo pravico in obveznost, da se pred razporeditvijo na delo seznanimo z varstvenimi ukrepi v zvezi z delovnimi nalogami oz. delom, ki ga bomo opravljali kot tudi z organizacijo in izvajanjem varstva pri delu v temeljni organizaciji. 63. člen Delavci temeljne organizacije smo dolžni skrbeti za varstvo človekovega okolja, preprečevanje onesnaženja zraka in odplak. Neizpolnjevanje tega se šteje za težjo kršitev delovne dolžnosti. 64. člen Mladoletni delavci, ženske, nosečnice in invalidne osebe so v temeljni organizaciji deležni posebnega varstva, kar opredelimo s pravilnikom o delovnih razmerjih v skladu z zakonom. 65.. člen S pravilnikom o delovnih razmerjih določimo obveznosti glede zagotovitve pogojev za prekvalifikacijo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb ter dela in naloge, na katerih se lahko zaposlujejo. ODGOVORNOST DELAVCEV 66. člen Delavci smo vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju. Delavci odgovarjamo v temeljni organizaciji disciplinsko in > materialno. 6?. člen S pravilnikom o delovnih razmerjih urejamo odgovornost za delovne obveznosti, lažje in težje kršitve delovne obveznosti, postopek, ukrepe, ki jih je mogoče izreči delavcem za kršitve, roke zastaranja. 68. člen Za težjo kršitev delovne dolžnosti štejemo vsako dejanje delavca, ki se po tem sporazumu in samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in skladno z zakonom predstavlja težjo kršitev delovne dolžnosti. 69. člen Delavci lahko za kršitev delovne dolžnosti izrečemo samo disciplinske ukrepe, določene v pravilniku o delovnih razmerjih v skladu z zakonom. 70. člen Disciplinski postopek zoper delavca, ki je kršil delovne obveznosti, vodi in izreka ukrepe disciplinska komisija temeljne organizacije. 7P. člen Delavcem preneha delovno razmerje samo v primerih in pod pogoji, ki jih določimo s pravilnikom o delovnih razmerjih v skladu z zakonom. S pravilnikom o delovnih razmerjih urejamo osnove, pogoje in načine za prenehanje delovnega razmerja ter pogoje za začasno odstranitev delavca z dela. 72. člen Delavci v združenem delu imamo pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri samoupravnih organih v temeljni organizaciji in sodiščih združenega dela, pri drugih sodiščih kakor tudi pri drugih pristojnih organih v skladu z zakonom. S pravilnikom o delovnih razmerjih določimo podrobnejši postopek glede varstva pravic delavcev v temeljni organizaciji. XI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 73. člen Pravica in dolžnost delavcev v temeljni organizaciji je, da v okviru svoje dejavnosti organiziramo, uresničujemo in razvijamo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skladno z delavci drugih temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije in v okviru družbenopolitičnih skupnosti. , 74. člen Delavci temeljne organizacije sprejemamo programe ukrepov in aktivnosti,.zagotavljamo materialna sredstva na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, statutom in posebnim pravilnikom. XII. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA . 75. člen Pri uresničevanju svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic odločamo delavci na zborih^ z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskem svetu in z nadzorstvom nad delom organov in služb v temeljni organizaciji, v delovni organizaciji in drugih organizacijah in skupnostih kot tudi po delegatih in delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti iii samoupravnih interesnih skupnostih. 76. člen V temeljni organizaciji smo delavci dolžni neposredno izvoliti delavski svet kot organ, ki odloča o delu in poslovanju temeljne organizacije. PRILOGA — 7 Delavski svet teineljne organizacije sestavljamo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa, ustrezen pa mora biti tudi socialni sestav delavcev. (TOZD, ki ima zaposlenih manj kot 30 delavcev, izvršuje pristojnosti delavskega sveta zbor delavcev.) , 77. člen Določbe o sestavi, volitvah oziroma imenovanju, odpoklicu oziroma razrešitvi in delovnem področju delavskega syeta, njegovih izvršilnih organov in poslovodnega organa ter o načinu osebnega izjavljanja in odločanja vsebuje statut temeljne organizacije, XIII. OBVEŠČANJE DELAVCEV 78. člen Delavci moramo biti redno, resnično in popolno obveščeni o celotnem poslovanju temeljne organizacije, njenem materialnem in finančnem poslovanju, pridobivanju in delitvi dohodka, o izvajanju sprejetih planov in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje in odločanje delayčey. 79. člen Vprašanja, o katerih moramo biti delavci obveščeni, način in roke obveščanja in organe, ki so odgovorni za obveščanje, urejajo zakon, statut teineljne organizacije in drugi samoupravni splošni akti. 80. člen Delavci temeljne organizacije določamo kazalce,, s' katerimi izkazujemo rezultate našega dela v skladu z določili zakona, opredeljujemo in objayIjnmo pa jih ob vsakem periodičnem in zaključnem računu na zboru delavcev. Ob zaključku večjih investicij moramo biti delavci seznanjeni z realizacijo investicijskega programa. 81. člen Obvestila in sklepi o delu organov in nosilcev pooblastil morajo biti objavljena v roku 10 dni na oglasnih deskah delov delovnega procesa temelj ne organizacije. 82. člen Obveščanje delavcev organiziramo poleg načinov, doLočenih v prejšnjih členih, še prek ihtepiegai glasila delovne organizacije, s sestanki samoupravnih delovnih skupin, z zbori delavcev, s pismenimi obrazložitvami predlogov, o katerih bo potekalo osebno izjavljanje delavcev. 83. člen Za organizirani potek obveščanja je odgovoren vsak predsednik organa upravljanja, za delo strokovnih služb pa poslovodni organ. O svojem delu so dolžni poročati vsi nosilci pooblastil in funkcij. Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja pomeni kršitev pravic delavcev. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 84. člen Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev je sprejet, ko vodilna komisija ugotovi, da je za njega na referendumu glasovala večina vseh delavcev temeljne organizacije. Sporazum prične veljati osmi dan po objavi v temeljni organizaciji. : 85. člen Vsak delavec, ki želi nadaljevati z delom oz. nastopi delo v temeljni organizaciji; podpiše izjavo, s katero svobodno odloča da sprejema la sporazum. Izjava mora biti podana v roku 8 dni od dneva veljavnosti sporazuma, odsotni delavci pa jo podajo v roku 3 dni od dneva, ko SO' se vrnili na delo v temeljno organizacijo. 86. člen Delavec, ki ne podpiše izjave iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od dneva veljavnosti sporazuma, preneha z dplom v temeljni organizaciji • brez odpovednega roka. 87. člen Vsaka sprememba ali dopolnitev -tega sporazuma poteka po enakem postopku kot sam sprejem sporazuma. 88. člen S tem sporazumom je potrebno uskladiti vse ostale samoupravne splošne akte y temeljni organizaciji. Določbe samoupravnih aktov, ki so v nasprotju s tem sporazumom, se ne morejo uporabljati. 89. čipu . ; „ Sindikalna organizacija temeljne organizacije je sprejela odločitev o pristopu k sporazuma ha svoji seji dne........ ....