eso
eso eso eso eso esoeso
eso eso
Se direktorica Marija Vrtačnik igra s šoštanjskimi delavkami Elkroja?
Elkroj Šoštanj — igrice in spletke krojijo usodo kolektiva
V večini primerov ljudje danes s stavko izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi nizkih plač, v šoštanjskem Elkroju pa so vzroki zanjo od petka prejšnji teden (do včerajšnjega zaključka redakcije se stanje ni spremenilo) pa so vzroki povsem drugačni. Primer pa je več kot zgovoren, kako se ljudje težko dogovarjamo in pogovarjamo.
Zapleti med Elkrojevo poslovno enoto in matično firmo v Nazarjah trajajo že dalj časa. Začelo se je pravzaprav z odločitvijo prve o samostojni nadaljnji poti, nadaljevalo s spremenitvijo prvotne odločitve vodstva nazarskega dela o sporazumni razdružitvi, s petkovo premestitvijo vodje šoštanjskega Elkroja Martina Preskarja na dela in naloge
v Nazarjih pa je zadeva sodu izbila dno. Prišlo je do spontane stavke, na kateri so delavci imenovali stavkovni odbor ter do ponedeljka ta teden vodstvu nazarskega Elkroja dali v premislek dve svoji zadevi: da direktorica Elkroja Nazarje Marija Vrtačnik takoj prekliče sklep o premestitvi Martina Preskarja v poslovno enoto Nazarje zaradi tega, ker so na januarskem zboru delavcev, ko so sprejemali nadaljnje odločitve o poti osamosvajanja sklenili, da do razdružitve z matično firmo ne dovolijo v enoti nikakršnih kadrovskih sprememb. Na isti seji pa so omenjenega vodja, ki mimogrede enoto uspešno vodi že nekaj let, pooblastili za vodenje postopka. Druga zahteva se je prav tako dotikala razdružitve oziroma dopolnitve sklepa delavskega sveta s seje 23. januarja letos. Ob koncu zahtev so delavci šoštanjske enote vodstvu matične firme v Nazarjih še obljubili, da bodo stavko nadaljevali, če njihove zahteve do ponedeljka (ta teden) do 14. ure ne bodo uresničene, (dalje na 4. strani)
Studijsko
Minuli četrtek in petek se je v hotelu Vesna v Topolšici mudilo okrog 50 novinarjev iz podjetij cele Slovenije, in sicer na 12. študijskem srečanju. Pripravil ga je aktiv novinarjev v podjetjih pri Društvu novinarjev Slovenije. In o čem so razpravljali?
Komuniciranje v kriznih in konfliktnih razmerah, novinarska kolektivna pogodba, zakon o javnih glasilih in članstvo v sindikatu, v popoldanskem delu prvega dne srečanja pa so za okroglo mizo razpravljali o manage-mentu in odnosih v javnosti. Dopoldan naslednjega dne se je med udeleženci mudi! dr. Jože Mencinger. Tema njegovega nastopa: slovenski gospodarski trenutek in njegove perspektive. Čeprav smo slišali informacije iz druge'roke, kot jih je označil sam Mencinger, so bile kljub temu zanimive.
Nič optimizma ne vzbuja sedanji gospodarski trenutek, njegova bližnja prihodnost prav tako ni na obzorju. Kajti, če bi verjeli Mencingerju, težave slovenskih podjetij še niso posledica prehoda iz socialističnega v tržno gospodarstvo, ampak »delo« stabilizacijskih časov. Torej krizni trenutki šele prihajajo, napovedujejo pa jih padec družbenega proizvoda, ob dvigovanju cen pa se tudi hiperinflaciji ne bo dalo izogniti. Javna tajna je menda napoved o štirištevilčni inflaciji do
Letos bodo velenjski rudarji nakopali 3,3 milijona ton premoga
srečanje novinarjev Preraog na stranskem tiru
Dr. Jože Mencinger med udeleženci 12. študijskih srečanj novinarjev v podjetjih

KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAT HREN & YANG
Cesta pod parkom 2,
Velenje V ® 063/855-734
vabi vsak dan
^ S jod 12. do 16.
d 18. do 24. ure! -
konca tega leta. Kot smo med drugim slišali, do vsaj še pred mesecem dni slovenska ekonomska politika ni bila zgrešena, čeprav nekateri menijo drugače. Nase bi namreč lahko prevzela le kritiko o prepočasnosti izvajanja nekaterih ukrepov, pa morda ji posebno v dobro ne bi mogli šteti neuresničitev ideje o uvedbi paralelne slovenske valute februarja letos, za začetek le za posle s tujino. Tega pa žal, ne bi mogli trditi za zadnje obdobje, saj je po Mencingerjevem mnenju napak slovenske vlade pri odločanju o nekaterih ključnih vprašanjih gospodarskega razvoja preveč.
Na slovensko gospodarstvo bo v prihodnje vplivalo dvoje: ločitev od jugoslovanskega gospodarstva ter dejanski učinek prehoda iz socialističnega v tržno gospodarstvo. Gotovo iz lastnih izkušenj Mencinger zatrjuje, da
!
fnama
/. _ T«l»fon»kl nakup ffg^^XK v Nam»
853-500
ima Slovenija prednosti pred drugimi republikami in pokrajinama. Če pa jih bo slovenska vlada znala izkoristiti, pa je v tem trenutku menda bolj politično kot kakšno drugo vprašanje. Kar pa se nadaljnjih ukrepov na področju gospodarskega sistema tiče, Mencinger ne vidi večjih potreb po spreminjanju prometnih davkov, davčnega sistema nasploh, pač pa pri spreminjanju carinskega sistema, poglavje zase pa je gotovo preobrazba moni-tarnega področja.
Poleg odgovorov na vprašanje ali je uvedba slovenske valute smiselna ali ne, uvajanje sprememb postopoma ali v enem paketu, ozadje njegovega odstopa s položaja ministra, pa smo v Mencingerjevem osvetljevanju perspektive slovenskega gospodarstva slišali, da je v procesu privatizacije bistveno zaviralna sila prerazporeditev moči oziroma premoči.
Udeleženci 12. študijskega srečanja so se v petek popoldan razšli z občutkom, da je letošnje preseglo pričakovanja, znova so dobili potrditev veljave njihovega dela v kriznih razmerah, kar pa naj bi bil eden od tehtnih razlogov za organizacijo študijskih dnevov zanje tudi v prihodnje.
Časi, ko so se velenjski rudarji borili za »tone« so kot vse kaže minili. Pa ni tako dolgo tega, pet let je minilo, ko so bili rekordni izkopi nujni in nadvse dobrodošli. Leta 1986 so nazadnje izkopali 5 milijonov ton lignita, potem pa je proizvodnja začela upadati. Sprva zaradi ekoloških zahtev, zdaj pa zaradi manjših potreb po termoe-nergiji in premogu.
Še januarja so na velenjskem rudniku upali, da se bodo s slovenskim elektroenergetskim ministrom dr. Mihom Tomšičem dogovorili za letošnjo proizvodnjo v višini 4,3 milijone ton. Tolikšna količina je namreč po njiho-
vem, glede na obstoječe razmere, najoptimalnejša. Pri nižji proizvodnji ostajajo mnogi stroški fiksni, kar pomeni, da je takšna proizvodnja dražja, imajo pa tudi tehnološke težave, saj v tako veliki jami kot je velenjska ni mogoče proizvodnih zmogljivosti zmanjšati kar čez noč.
Optimisti so ostali velenjski rudarji tudi po sprejetju nižjega plana za letošnje leto. Z ministrom dr. Tomšičem so namreč dorekli le 4 milijone ton. To količino pa bodo morali po najnovejših informacijah še zmanjšati za 300 tisoč ton (250 tisoč ton bodo manj pokurile šoštanjske termoelektrarne zaradi manjših potreb po termoenergiji, 50 tisoč ton pa drugi porabniki). Tako bodo letos potegnili iz
globin le 3 milijone 700 tisoč ton premoga. »Tudi s tolikšno proizvodnjo pa bi lahko dosegli tako željeno pozitivno ničlo,« je dejal na ponedeljkovi novinarski konferenci predsednik poslovodnega odbora velenjskega rudnika magister Franc Avberšek, »seveda, če bi dobili za GJ 5,5 DEM in še 0,5 DEM na GJ subvencij, ob upoštevanju tržne vrednosti marke. Tako smo se z dr. Tomšičem tudi dogovorili.« Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, nepokrite izgube preteklih dveh let v višini okoli 600 milijonov dinarjev, k njej pa je treba prišteti še približno 90 milijonov dinarjev izgube ustvarjene v prvih štirih mesecih letošnjega leta.
(dalje na 4. strani)
Janez Drnovšek v Gorenju
V ponedeljek je obiskal koncem Gorenje član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek. Najodgovornejši poslovodni delavci koncema, vodil jih je predsednik poslovodnega odbora Mitja Jenko, so ga seznanili s trenutnim položajem in načrti Gorenja za leto 1991. Poudarili so, da dobro uresničujejo letošnje proizvodne in izvozne naloge. Predstavili so tudi izhodišča za proces privatizacije in usmeritve za še večje vključevanje Gorenja v mednarodno delitev dela ter njegovo povezovanje s strateškimi partnerji. Pri tem so predstavniki koncema Gorenja vse bolj vpetega v mednarodne ekonomske tokove, izrazili veliko mero zaskrbljenosti zaradi mogočih in nepredvidenih reakcij tujine spričo dogajanj pri nas.
Dr. Janez Drnovšek je med
pogovorom o trenutni ekonomski in politični situaciji opozoril med drugim na nekatere elemente, ki bodo
opredeljevali nadaljnje poslovanje in razvoj tako koncema Gorenje kot celotnega slovenskega gospodarstva.
SREČNO POT
Za ene se šolsko leto počasi izteka, drugi pa že razmišljajo o sprejemnih izpitih
STRAN 5
LIKOVNI SVET OTROK - V Šoštanju so prejšnji teden odprli 23. razstavo del slovenskih osnovnošolcev
STRAN 7
JAZ IMAM TELEFON, PA VI?
— V Šmartnem ob Paki se že precej časa borijo za to, da bi uredili telefonsko omrežje. Uspeh pa . . .?
STRAN 3
številka 20, cena 20 dinarjev velenje, 30. maja 1991
Novice
Nagrade tudi za mlade velenjske ustvarjalce
Koper in Piran sta bila minuli teden prizorišče srečanja otroških in mladinskih gledaliških skupin, najboljših z letošnjih območnih srečanj Naša beseda. Kot smo že zapisali, je na njem sodelovala le gledališka skupina osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, in sicer z glasbeno pravljico Muca Copatarica. Mladi velenjski kulturni ustvarjalci so navdušili vse, ki so si predstavo v kulturnem domu v Piranu ogledali.
Na zaključni prireditvi prejšnjo soboto pa so najuspešnejšim skupinam in posameznikom podelili Linhartove značke. Med prejemniki zlatega priznanja sta bila tudi Peter Podgoršek, član mladinske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki (zlato Linhartovo značko je prejel za vlogo v Verasovi priredbi Levstikovega Martina Krpana v šoli) ter gledališka skupina 2.NB Centra srednjih šol iz Velenja. Slednja je dobila omenjeno priznanje za pogumno, kritično preobrazbo sveta, v katerem živi — za avtorsko predstavo z naslovom V temi. Zlato Linhartovo značko je prejel tudi član odrasle skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Jože Krajnc za vlogo Švejka v izvedbi amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja pri Žalcu, (tpk)
RTC Golte - Novogradnja že letos
Zima je bila letos dokaj kratka, bila pa je in na Golteh so z letošnjim izkupičkom dokaj zadovoljni. Seveda je to premalo za lepše obete v prihodnjih letih, pa tudi za dokončno razrešitev prejšnjih težav. Križem rok ne sedijo in imajo veliko konkretnih načrtov že pripravljenih. Kaže, da so nasprotovanja in ovire za pričetek gradnje odpravljene, saj so konec tedna sklenili zbiranje ponudb izvajalcev, ki jih je bilo presenetljivo veliko. Če bo torej vse po sreči, bo letos na Golteh marsikaj novega, saj naj bi pričeli z obnovo in dograditvijo hotela, z gradnjo depandans, sistema zasneževanja in sedežnic, z gradnjo sodobne čistilne naprave in tako naprej. Vse to je seveda pogoj za ekonomsko upravičenost in preživetje tega centra. (jp)
Nov zdravstveni dom
Mozirje — V petek, 31. maja, bodo v Mozirju ob 11. uri pripravili slovesnost ob otvoritvi novega zdravstvenega doma. Gre seveda za celovito obnovo prejšnjih prostorov in nov prizidek, za kar so sredstva črpali iz samoprispevka, svoj delež pa je prispevala tudi bivša zdravstvena skupnost. Vrednost naložbe je 6 milijonov dinarjev, dejansko pa sojo z različnimi ukrepi in smotrnim ravnanjem ob gradnji zmanjšali za poldrugi milijon, torej velja okrog 4,5 milijona.
(jp)
Poznaš republika, svoj dolg?
Nakako tako razmišljajo v konjiški občini, ko mislijo na obveznosti republike do urejanja ceste med Vitanjem in Doli-čem. O ureditvi te ceste, ki pomeni boljšo povezavo konjiškega konca z Velenjem, Slovenj Gradcem in naprej z Avstrijo, govorijo že dolgo. Veliko je že bilo setankov, protestov, groženj z zaporo. Nazadnje so zaporo pripravljali ob nedavnem obisku slovenskega prometnega ministra Marjana Krajnca v Slovenskih Konjicah. Toda očitno zdaj pod novo oblastjo tudi tamkajšnji krajani niso več tako naostreni — čeprav od svojih zahtev le ne odstopajo.
Minister jim je jasno povedal, da letos denarja za to cesto nikakor ne morejo pričakovati; pa jih je morda omehčal tudi s tem, ko jim vsaj obljubljal ni, kot so delali njegovi predhodniki. Zdaj bodo Konjičani ta cestni odsek sami urejali, kolikor ga bodo mogli, republiško cestno upravo pa vendarle stalno opozarjali na njen dolg. Vsi skupaj le upajo, da bo njihova pot v Evropo — kot imenujejo to cesto — kmalu lepša.
(k)
Zaenkrat še vse po načrtih
Člani delovnega odbora za obnovo Starega Velenja postavljajo stvari okrog obnove starega mestnega jedra po svojih možnostih in zmožnostih naprej. Tako so poleg že opravljenih pogovorov in sestankov sredi prejšnjega tedna sedli za skupno mizo z vsemi tistimi podjetji oziroma ustanovami, ki imajo v tem delu Velenja bodisi stanovanja ali objekte. Z večino med njimi so se načelno že dogovorili o podpisu posebnega družbenega dogovora, v katerem so med drugim zapisane tudi njihove obveznosti. Za tiste, ki dogovora o prenovi Starega Velenja zaenkrat še niso podpisali, pa bodo v najkrajšem času pripravili še dodatne analize in utemeljitve.
(tpk)
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273.
tm

Emona ekspres
Vojni dobičkarji in tisti drugi
Piše: VINKO VASLE
Če hočete vedeti, kakšne so razmere v naši deželi, potem se je najbolje sprehoditi po ljubljanski osrednji tržnici. Medtem ko so na začetku prejšnjega tedna bile cene sadja in zelenjave za ta letni čas spodobne, jih je kriza ob znamenitih mariborskih dogodkih povišala v povprečju za trideset odstotkov. Nekatere gospodinje so bile besne in so celo govorile o vojnih dobičkarjih, pri tem pa pozabile, da se v tržnem gospodarstvu vsaj na zelenih tržnicah ravnajo po ekonomskem načelu ponudbe in povpraševanja. Pa vojska gor ali dol!
Se bolj plastično vam stanje duha pri nas opiše položaj nemške marke na črnem trgu. V začetku tedna se je prodajala po 15,60 dinarja za komad, med in po mariborski krizi pa je poskočila na več kot 17 dinarjev. Zato vam seveda ni treba niti brati časopisov, ne poslušati radia ali gledati televizije — o tem, kakšne so razmere, vam povedo cene! Prekupčevalci z devizami izjemno pozorno spremljajo politične dogodke v domovini in nanje hipoma reagi-
rajo. Ko so zadnjič slišali za nekakšne premike tankov v vrhniški vojašnici, so za en dan prekinili prodajo deviz, naslednjega dne pa jo po nesramni dinarski ceni veselo prodajali.
Sicer pa pri nas vlada rahla zmeda. Se zdaj se ne ve, kdo je zamočil in pripomogel k ugrabitvi našega vzhodnoštajerskega komandanta Vladimirja Miloševi-ča, ki je kasneje priznal, da so armadni specialci akcijo izvedli za pet. Naša porajajoča se vojska pa se je šele dan po ugrabitvi spomnila, da bi nam tako lahko vsak hip ugrabili še kakšnega pomembnega republiškega ali strankarskega funcionar-ja in so šli v akcijo. Pri tem so zaščitili vse republiško pomembne objekte, radio in TV, Delo pa so prepustili sovražniku. Kar zgovorno priča o tem, da se sedanja oblast z njim ne more sprijazniti in ker nam pripravlja svoj dnevnik Slovenec, bi ji kar ustrezalo, če bi De-lovo hišo kdo okupiral. Sicer pa so pri prihodnjem Slovencu finančne zadeve kot kaže uredili! Od vlade so dobili 20 milijonov dinarjev, šepeta pa se, da imajo skupno okrog devet milijonov dolarjev kapitala. Eden od delničarjev te nove informacijsko-založniške
firme pa je tudi član slovenskega predsedstva in kmečki strankarski prvak g. Ivan Oman. Slovenec je v neposredni bližini Delove hiše kupil tri nadstropja IMP-je-ve zgradbe, petdeset računalnikov, manjše težave pa ima s kadri. Od dvajsetih prijavljenih na javni razpis je pogojem ustrezalo samo pet kandidatov, je slišati. Kar pomeni, da je selekcija huda. Eden od pogojev je, da kandidat ni smel nikdar biti v pokojni partiji, da je prejel vse svete zakramente, da se je po zmagi demokracije o novi oblasti samo lepo izražal in da je pismen .. . Pričakujemo lahko torej »bogato« vsebino Slovenca, ki bo opoziciji pokazal, kako je treba hvaliti oblast.
Sicer pa v vladi ne vedo, kaj bi storili glede na provo-kacijo dela parlamentarne opozicije, ki hoče črno na belem videti, kakšne so plače ministrov in članov vlade. Pravosodni minister dr. Rajko Pirnat se sklicuje na zakon o varstvu osebnih podatkov, kjer pa seveda nič ne piše o tem da ljudstvo in volilci ne bi smeli vedeti, koliko zasluži oblast. Ker se vlada zelo otepa javno obelodaniti te številke, sta samo dve mož-
nosti: da so plače tako sramotne, da je Peterleta sram povedati koliko zasluži, ali pa je ravno obratno! Namreč, da oblast zasluži toliko, da bi to za običajne smrtnike in nezaposlene pomenilo več tednov trajajoči šok. Kar pomeni, da vladi ni vseeno, kako se njeno ljudstvo počuti. Ker je tudi naše zdravstvo na psu in ministrica Katja Bohova samo še vzdihuje in bi bilo najbolje, če se prepiše med krščansk«- demokrate (našemu zdravstvu niti Boh ne more več pomagati), bi šokirano ljudstvo lahko obremenilo prazne zdrav-stveno-socialne blagajne in bi zaradi vsega tega imeli samo nepotrebne stroške.
Navsezadnje pa je res povsem vseeno, koliko zaslužijo demokratični predstavniki oblasti. Zlasti tistim, ki ne zaslužijo nič. Morda nas bodo zdaj rešili krščanski socialisti, ki so formirali novo stranko in pravijo, da se tudi na boga in na cerkev ni zanesti, ampak na lastne sile.
To kot kaže upoštevajo tudi tatovi in roparji, ki so v Ljubljani svoj delovni čas potegnili tudi v jutranje in dopoldanske ure in vas »sreča« čaka sredi belega dne za vsakim vogalom.
SUpSawUSÄI» iÄ® '
Celjsko območje

Zaradi razmer odpovedali festival
V Celju bi se moral jutri pričeti 19. mednarodni mladinski pevski festival. Čeprav je še do pred nekaj dnevi kazalo, da udeležba zaradi razmer pri nas ne bo kaj dosti okrnjena, je zadnje dni nastop odpovedalo veliko zborov. Predvsem iz tujine ne bi prišel noben zbor, odpovedi so prihajale tudi iz ostalih naših republik. V dilemi, ali pripraviti okrnjeni festival, kjer bi peli le slovenski zbori, ali pa to sicer uveljavljeno mednarodno prireditev prestaviti, so se odločili za slednje. Na ponedeljkovi seji so se odločili, da festival petja v Celju prestavijo za eno leto — na maj 1992. V upanju seveda, da bodo tedaj razmere pri nas take, da ne bodo odvračale ljudi — ne tujcev, ne tistih iz ostalih krajev sedanje Jugoslavije.
Za tak korak so se odločili
Vidite, pa se lahko veselimo, da nimamo več sodobnih cest! Si lahko mislite, kako bi se te dni jezili, ko bi morali plačati cestnino, ko bi se zapeljali proti Celju ali Ljubljani. Ker pa, hvala bogu, do teh krajev še vedno vozimo po zastarelih cestah, nam cestnine ni teba plačati. Sicer pa je treba od prejšnjega tedna za cestnino plačati dvakrat več kot prej, pa čeprav ni bilo nobene podražitve. Sploh ne — le izenačili so nas s tujci. Ti so namreč na naših avtocestah (?) morali že doslej plačevati polno ceno, mi pa smo imeli polovični popust. Zdaj pa so tudi nam priznali veljavo, kot jo imamo in vsaj na teh naših prometnicah smo enaki tujcem.
S tem, da nam zaradi po-
kljub temu, da je bilo za festival prav vse pripravljeno in je bila ta pevska prireditev tudi denarno »pokrita«. V razmerah, v kakršnih smo, pač pesem tudi iz otroških grl ne bi donela preveč svobodno.
Na kongres pa resne priprave
Ob tem pa seveda vsi upajo, da bo več sreče s svetovnim slovenskim kongresom, ki bo koncem junija, zadnji dan — to je 30. junija bo kongres prav v Celju. Priprave na ta dogodek so v polnem teku, saj nameravajo v Celju pripraviti več prireditev, ki se bodo vrstile ves junij. Vanje naj bj se vključile tudi podružnice v ostalih krajih na Čeljskem; take podružnice so zdaj razen v
manjkanja sodobnih cest ni treba plačevati cestnin,, pa se žal tudi ne moremo več preveč veseliti. Kajti če pride eno zlo, nikoli ne pride samo. Pa tako te dni nismo bili deležni le povečanja prispevka za avtoceste, ampak je vse voznike udarila še nova cena bencina. Ta pa je seveda bolj udarila tiste, ki morajo voziti po slabih cestah. Znano je namreč, da slabe ceste bolj žrejo bencin, pa smo menda tako mi, ki vozimo po slabih cestah vseeno bolj udarjeni kot tisti, ki vozijo po sicer s cestninami zabe-ijenih sodobnejših cestah.
Udarjeni smo seveda tudi zarada udarnih jam, ki udarjajo po naših glavah in vozilih. Pri takih poškodbah pa nam niti podraženo
Celju že tudi v Šentjurju in Šmarju.
Celjski del Svetovnega kongresa se bo pričel v dvorani pod Celjskim stolpom v Pokrajinskem muzeju, kjer bo seja novoizvoljenega predsedstva Svetovnega slovenskega kongresa. Nato bo slovesna otvoritev razstave v Opatijski cerkvi, nanjo pa bodo prišli tudi ostali udeleženci kongresa, ki bodo sicer še to dopoldne na slovesni maši v ljubljanski stolnici. V celjski cerkvi si bodo lahko ogledali liturgične posode našega priznanega arhitekta Jožeta Plečnika.
Ta dan bo še več drugih prireditev v Celju in okolici, tako da bodo udeleženci iz vsega sveta obiskali tudi druge kraje celjskega območja. Veliko jih bo gotovo obiskalo tudi Teharje in tamkaj-
zavarovanje nič ne pomaga. Lahko sicer presedlamo na avtobuse, če mislimo, da bo to ceneje in če seveda podcenjujemo spodobnosti prevoznikov, da svoje cene hitro prilagajajo rasti cen goriva. Nikakor pa vam seveda ne priporočam, da bi se preusmerili na prevoz z vlakom, saj tako, kakor gre, lahko pričakujemo, da bodo v mnogih krajih potniški vlaki povsem izumrli; oziroma bodo tudi po takih progah kot je Celje—Velenje vozili le muzejski vlaki. Kot spomin in opomon!
Seveda je v teh dneh veliko ugibanj, zakaj je zadnji čas spet toliko podražitev. Nekateri pravijo, daje to le druga oblika osamosvojitvenega davka, o katerem so mnogi veliko govorili. Tako
šnja neslavna grobišča. Tu pripravljajo ta dan tudi mašo v spomin na mrtve in za spravo med živimi.
Popoldne pa se bodo vsi udeleženci zbrali na celjskem Starem gradu, kjer se jim bodo gotovo pridružili tudi mnogi ostali Celjani in drugi. Tu bo namreč prava slovenska veselica, na kateri bodo organizatorji pokazali, kaj je dobro in prijetno ter seveda tudi pristno slovensko. Zdaj, ko je ponudba na Starem gradu v rokah treh celjskih zasebnikov, bi radi tej postojanki vrnili nekdanji ugled. To je namreč priljubljeno zbirališče Celjanov in obiskovalcev od drugod, saj po nekaterih podatkih sodi za Bledom in Postojnsko jamo med najbolj obiskane centre v Sloveniji.	(k)
trdijo tisti, ki pravijo, da je cena bencina zdaj v sorazmerju s samostojnostjo republike: najdražji je v Sloveniji, na drugem mestu je po ceni Hrvaška, potem pa so ostale socialistične ali navadne republike. Nekaj od tega je seveda res — kaj pa, to boste pa že sami po-gruntali.
Ljudi na tem koncu pa seveda zanima, če jim bo prinesla kaj dobrega vsaj ena podražitev. Mislijo seveda na podražitev elektrike. Ta sicer tudi trga žepe vsakega občana, vendar naj bi nekaterim le prinesla tudi kakšno olajšanje. Morda se bo nabralo kaj denarja, da bo lahko Teš plačal rudniku tako ceno premoga, kot so se pogovarjali; pa seveda, da bo tudi denar za ekološka dela v Tešu. Ali pa se bo vsa podražitev spet stekla kam drugam in tudi ti, ki so vezani na to ceno, ne bodo od nje imeli nič.
(frk)
-:—Savinjsko-šaieška naveza
Komu je drago, da je drago
Svetovna akcija za zaščito žrtev vojne
Svet ni bil nikoli bližji miru, vendar pa vojna še nikoli ni bila tako rušilna. Devet od njegovih desetih žrtev so danes civili. Trpljenje teh ljudi je žalitev humanosti. Ta pa je pravzaprav moč človeštva in je obveznost države, da ustavi nasilje, ki pelje k vojni in notranjim spopadom. Vojna je primitiven in absurden način reševanja spopadov, vendar dokler traja, je položaj žrtev prvobitnega pomena.
Ne smemo ostati brez besed, tako so si dejali člani človekoljubnih organizacij vključenih v mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca že v oktobru pred dvema letoma. Takrat so sprejeli tudi sklep o začetku svetovnega gibanja za zaščito žrtev vojne.
Osnovno sporočilo gibanja je, da vojne povzročajo trpljenje ljudi, ki ga ni moč to-lerirati, ki izničuje človeško dostojanstvo. Ključ do uspehov je le iskanje miroljubnih rešitev oboroženih spopadov.
Lani začeto gibanje, ki bo
letos najbolj aktivno od maja do oktobra, s svojimi pobudami ne sme in ne more kar tako mimo nas. Dogodki, na katere želi opozoriti, nam namreč niso tuji in ne oddaljeni. Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki so s spoštovanjem temeljnih človeških pravic — vedno, na vsakem mestu in v vseh okoliščinah — pravo nasprotje. Nasprotje pa so tudi z dejstvom, da je življenje vsakega človeka nekaj, kar zadeva vse nas.
Apel svetovne akcije za zaščito žrtev vojne, ki je bil poslan vladam, vladnim in nevladnim organizacijam, voditeljem vseh sprtih strani in tudi vsem ljudem sveta, prihaja kot naročen tudi k nam. Upamo, da bo koga med imenovanimi vsaj malo zbodel, vodil k razmišljanju o tem, kako kratko in dragoceno je človeško življenje in kako nesmiselna je uporaba najrazličnejših sredstev za dosego idealov enega ali skupine ljudi.
Podgoršek — Kelenc
Šmartno ob Paki
Še vedno telefonija glavna tema
Gornja Savinjska dolina
Ukinili bodo občinski praznik
Vse tako kaže, da bodo v mozirski občini odpravili občinski praznik. Doslej so ga slavili 12. septembra v spomin na začasno osvoboditev vse doline, leta 1944 seveda. Mnogo je pripomb in pomislekov na upravičenost tega datuma, zlasti glede dogodkov po tej osvoboditvi in po ponovnem okupatorskem vdoru v dolino z maščevalnimi ukrepi vred. Vse razprave okrog tega niso rodile posebnih sadov. Večina je mnenja, da drugega primernega datuma za praznovanje v občini ni, borci razumljivo temu nasprotujejo, občinski izvršni svet pa je poslancem v skupščinskih klopeh predlagal, da občinskega praznika v bodoče ne bi več slavili. Krajevnim skupnostim obenem predlaga, da svoja praznovanja prilagodijo pomembnim dogodkom iz preteklosti posameznih krajev, občinska priznanja (zanje so sredstva iz proračuna že prerazdelili v krajevne skupnosti za njihovo redno dejavnost), pa bodo podelili ob kakšni drugi primerni priložnosti. (Seja zborov je bila včeraj dopoldne).
Vsaj za okrog 250 novih naročnikov telefonskih priključkov v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki ostaja začetek izgradnje telefonskega omrežja glavna tema vsakodnevnih pogovorov. Optimistične napovedi krajevnih veljakov o pričetku akcije še v tem letu jih sicer na nek način pomirjajo. Na to vplivajo tudi obljube PTT-jevcev, žal jim danes verjame le še malokdo, o uvrstitvi te krajevne skupnosti med kolikor toliko komunikacijsko razvite najkasneje do konca letošnjega leta. Povsem drugače pa je glede cene.
Na sestanku, pred dnevi, so predstavniki krajevne skupnosti in člani gradbenega odbora pričakovali, da bodo morebiti slišali drugačno ceno na enoto priključka od dosedanje, a so se ušteli. Predstavniki PTT Celje so bili v svojih zahtevah neomajni. Vztrajali so namreč pri 3400 DEM, kolikor naj bi znašala enotna cena za priključek v celi celjski^ regiji. Torej tudi v tem delu Šaleške doline. Vsemu navkljub pomeni to v dosedanjih pogajanjih korak naprej. Namreč po večkratnih »trdih« pogovorih so PTT-jevci vendarle pripravljeni vzeti v zakup vložek za nakup centrale, ki jo — mimogrede — vgrajujejo v nov objekt prav v teh
dneh ter priznati stroške za izgradnjo tega. Tako naj bi znašal dolg krajevne skupnosti do našega monopolista še 2300 DEM za priključek. Glede na to, da imajo novi naročniki v dobro na žiro računu krajevne skupnosti še po 8 tisoč dinarjev, bi za okno v svet ob že plačanih 150 tisoč dinarjih tako morali primakniti še približno 1000 DEM dinarske protivrednosti. Vse zapisane številke veljajo samo za izgradnjo primarnega voda. Cena sekun-darca pa bo odvisna od tega, kje novi naročnik živi oziroma želi imeti telefonski priključek.
Če je pri tem sploh kaj razveseljivega je morda le 700 DEM dinarske protivrednosti, ki naj bi jih novim naročnikom na osnovi določil dvoletnega moratorija PTT vrnil po 2-odstotni obrestni meri.
Člani gradbenega odbora in krajevni veljaki seveda na sedanje zahteve in pogoje PTT-jevcev ne pristajajo v celoti. Prizadevajo si ne samo za večji vračljiv znesek, ampak tudi za nižjo enotno ceno na enoto priključka. Vsaj na 3000 DEM za primarec bi jo radi »zbili«. Upajo, da njihova vztrajnost, v veliko veselje ter zadovoljstvo novih, navsezadnje tudi starih naročnikov, ne bo zaman.
osnovnim
riata za zagotovi osebnih Ije).
IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE		
Vprašanja — p<	obu d	le — odgovori
• ZA VSAKO STANOVANJE PARKIRNI PROSTOR
Povzemamo odgovor na vprašanje STANETA PLANINCA, delegata v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje, ki se nanaša na pomanjkanje, lastništvo in upravljanje parkirnih prostorov v mestu Velenje ter na možnost, da bi krajani postavili garaže na prostoru ob Cesti talcev ob železniški progi, kjer je sedaj neuporaben prostor.
Odgovor na delegatsko vprašanje so pripravili v Občinskem sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti ter Upravi za varstvo okolja in urejanje prostora.
# V krajevnih skupnostih Velenje levi breg in Velenje desni breg stanuje okoli 12.000 prebivalcev (tako veliko je 10. mesto po vrsti v naši republiki) in tu je zaposlenih blizu 3.000 občanov. Rednih dnevnih obiskovalcev (šole, občina, sodišče, zdravstvene in kulturne ustanove, trgovine in še kaj) pa skoraj ne moremo ugotoviti; najmanj 4.000 je rednih od ponedeljka do petka. V tem prostoru je 1.800 urejenih parkirišč,' od katerih 70% ne ustreza
veljavnim normativom, še kakih 600 parkirišč pa je povsem neustreznih. Grobo ocenjujemo primanjkljaj na okoli 3.000 parkirišč ali drugače povedano, potrebujemo okoli 90.000 kv. metrov utrjenih (asfaltiranih) površin. Mogoč je tudi drugačen račun; za vsako stanovanje je potrebno eno parkirno mesto, stanovanj pa je preko 3500.
V	vsakem primeru imamo opraviti z izjemnimi številkami in veliko lažje delo bi imeli danes, če bi v preteklosti zgradili in uredili vse tiste garažne hiše in parkirišča, ki so bila določena v zazidalnih načrtih.
V	Upravi za varstvo okolja in urejanje prostora pri Izvršnem svetu občine Velenje so vložili vse sile, da bo ustrezen prostorski načrt kar najhitreje na voljo mestu oz. njegovim prebivalcem. Po obveznih strokovnih podlagah — raziskavah, so razpisali natečaj za ureditev najstarejših (novih) predelov mesta Velenja (pretežni del KS Levi in Desni breg). Izmed treh predloženih rešitev je ugledna strokovna žirija izbrala projekt (zasnovo ureditve) dveh mladih velenjskih arhi-
tektov in ga predlagala kot izhodišče nadaljnje razdelave na ustrezno višjem — t. j. izvedbenem nivoju, s sugestijo vgrajevanja zares kvalitetnih rešitev iz drugih dveh projektov.
Projekt je narejen do te faze (formalno se imenuje osnutek ureditvenega načrta centralnih predelov mesta Velenje), da ga bodo v juniju lahko predstavili širši javnosti.
Obenem so pričeli pripravljati drug projekt, ki sicer zajema celo mesto (28.000 prebivalcev) in obravnava izvedbene vidike prometa v mestu; ukrepe za izboljšanje nezavidnega stanja, vključno z mirujočim prometom (parkiranje).
Z namenom, da bi zagotovili ustrezno operativnost pri poseganju v prostor v tistih primerih, ki ne bodo sporni, ki bodo v interesu večine in ne bodo posegali v obstoječa lastninska razmerja, bodo v mesecih do in po počitnicah pripravili, razgrnili in v skupščinski postopek predlagali sprejetje začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za vsa območja mestnega središča, ki jih ne »pokriva« ustrezni prostorski izvedbeni akt.
Kar zadeva zemljišče ob Cesti talcev ob železniški progi (vključno s prostorom železnice in skladiščem Ere) je v vseh dosedanjih načrtih — in tudi v osnutku ureditvenega načrta centralnih mestnih predelov, predvideno za gradnjo stanovanjskih in drugih mestnih funkcij, vključno s parkirišči in parkovnimi površinami. Prostor je torej zelo pomemben za nadaljnji razvoj mesta Velenje in posegi vanj bodo možni šele na osnovi celovite prostorske zasnove.
Po zakonu o zemljiškem katastru, zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in zakonu o stavbnih zemljiščih so stanovanjskim blokom pripadajoča funkcionalna zemljišča namenjena za potrebe in normalno funkcioniranje teh blokov. Lastniki zemijišč so različni, od občine do investitorjev. parkirni prostori na funkcionalnih površinah so v upravljanju stanovalcev posameznega bloka in lastnikov poslovnih lokalov. Po 4. členu odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje hišni sveti urejajo promet in določajo prometni režim na teh površinah.
Protestna izjava delavcev Toplovoda
Delavci Toplotne oskrbe smo na zboru, dne 24. 5. 1991 z ogorčenjem, razočaranjem in zaskrbljenostjo sprejeli sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje o ukinitvi naše TOZD oz. bivše DO Toplovod in ustanovitvi enega komunalnega podjetja, v katerem odgovornost za poslovanje prevzemajo vsi za vse z vsem svojim premoženjem.
Omenjena, povsem politična odločitev, sprejeta ob pomanjkljivi zakonodaji, ne pomeni samo negacijo 31-letne identitete delovanja daljinske oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini, ampak tudi osnovni namen in cilj soustanoviteljev po zagotovitvi samostojne in na ekonomskih principih temelječe dejavnosti. Ob praznovanju nedavne 30-letnice smo s predstavniki družbeno politične skupnosti in uporabnikov s ponosom obeležili prve začetke delovanja naše dejavnosti in ustanovitev DO Toplovod, do katere je prišlo predvsem na pobudo takratnega vodstva RLV in
g. Žganka, opozorili pa tudi že na grozečo stagnacijo dejavnosti v obdobju zadnjih nekaj let in nemogoče razmere delovanja v dosedanji DO Vekos.
Prepričani, da delujemo predvsem v interesu uporabnikov smo si z vsem čutom odgovornosti vseskozi prizadevali ohranjati ogrevalni sistem in zaupana sredstva.
Ko danes ugotavljamo, da živimo in delamo v času, ko lahko politična volja dveh oblastnikov brez vsakršne odgovornosti v trenutku izniči 31-letno ustvarjalnost in sredstva-vložena v ogrevalni sistem, pri tem pa tako uporabniki kot soustanovitelji — še posebno RLV, zgolj apatično spremljajo dogajanja, nam v razočaranju nad razmerami ne preostane drugega, kot da še zadnjič javno izrazimo naše nestrinjanje s takšno vladno politiko in protest nad razmerami, ki jo dopuščajo.
TOZD Toplotna oskrba Zbor delavcev
Kdo sem in čigav pravzaprav bom?
Nadnaslov je trenutno zame kar primeren, saj dejansko ne vem, če naj grem (nazaj) dol, ali ostanem kar gor, se pravi v samostojni Sloveniji. Tako je pač, da sem pred slabimi desetimi leti prišel v Gornjo Savinjsko dolino. Za kruhom seveda in na podlagi čisto konkretnih ponudb za delo. Res me ni nihče silil, prišel pa sem, tudi ostal. In dobro mi je (bilo). Na zunaj seveda, saj se me znotraj zadnje čase lotevata negotovost in tesnoba. Ko bi vsaj vedel za kaj gre?!
Pravzaprav je takole. Na začetku smo bili vsi »Bosanci« (po narodnosti tudi sem Bosanec in tega ne skrivam), nekako potisnjeni na stran v vsakodnevnem življenju. Seveda ne tajim posameznih »bosanskih« postopkov prav tako posameznikov iz naših vrst, vsi pa vsega vendarle nismo počenjali. Sam sem s časoma le »prodrl« med domačine, dobil znance, ki so me spoznali, me sprejeli, počasi tudi drugi in vse je bilo lažje. Nisem se več zapiral vase, pridno sem delal, celo menjal prvo službo za boljšo, si izboljšal stanovanjske razmere, spoznal prijetno domačinko in si ustvaril družino. Mala dva pridno hodita v šolo, živim v prijetnem kraju večinoma prijetnih ljudi, skorajda sem že domačin.
Skorajda zato, ker sem mislil, da sem že, pa je danes »nekaj« narobe z mano, ali še s kom drugim. Ne vem. Ne glede na (izpričano) narodnost, ki je ne zanikam in mi je nihče več ne oponaša, ne vem več čigav sem in niti slučajno — čigav bom. Zavedam se kje sem živel, kje živim in kje bi rad živel. Tako sem tudi ravnal v odločilnih trenutkih osamosvajanja in tako mislim še danes, pa vendar. Moja narodnost tudi uradno pri vsem tem ni bila sporna, naj ne bi bila, tudi z državljanstvom naj ne bi bilo problemov.
Pa so. Tik pred osamosvojitvijo zakona o tem še ni. Nekateri predlagajo 20, drugi 15, tretji pet ali eno leto stalnega bivališča v Sloveniji, nedoločeni so odgovori na vprašanja o mešanih zakonih, četrti predlagajo še vse kaj drugega. Berem, poslušam, in gledam »vse živo«, pa je slabo. Še slabše je, da nič ne vem, razen tega, da hitrica nikoli ni bila kaj prida. In tokrat naj bi to bilo v mojo škodo. Naj mi vsaj povedo kdo sem in čigav, in čigava je moja družina. Obljube so eno, izvršna določila drugo. Še ostali dogodki se prehitevajo eden za drugim, vsem skupaj marsikaj grozi, sam pa sem zgrožen, ko sem ob vsem tem spet deležen najrazličnejših »po strani« pogledov, pripomb in še česa. Vem, da bi to moralo leteti na marsikoga, vem pa, da to jaz nisem.
Meja na Kolpi? Nemogouče je mogouče.
Bogdan Novak
Se direktorica igra z delavkami?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Potek dogodkov od omenjenega dne dalje pa sodi vse prej kol na raven poslovnosti in korektnega obnašanja. Igrica slepih in gluhih bi lahko označili potek pogajanj o zapisanih zahtevah. Namreč do seje stavkovnega odbora, predsednika velenjskega izvršnega sveta, predsednice območnega sveta svobodnih sindikatov Velenje ter predstavnika velenjske gospodarske zbornice z vodstvom nazarskega Elkroja, sklicane za 11.30 ni prišlo. Do tega je prišlo šele po dobri uri čakanja na direktorico Elkroja Vrtačnikovo, ki je prišla skupaj s predsednikoma tamkajšnjega delavskega sveta Kosmačem in sindikata Kolarja. Žal, pogajanja niso obrodila
željenih sadov. Niti po ponujenih kompromisnih rešitvah stavkovnega odbora, po katerih naj bi sklep o premestitvi Martina Preskarja zamrznili do dokončanja postopka osamosvojitve njihove poslovne enote. Vrtačnikova je namreč ponudbo gladko zavrnila, ne glede na opozorila o morebitnih posledicah trmastega vztrajanja pri prvotnih odločitvah, na katere so jo člani stavkovnega odbora tudi opozorili. Kompromisno rešitev pa so predstavnikom iz Nazarij ponudili zato, ker si stavke niso želeli, saj se zavedajo, kaj pomeni neizpolnjevanje dogovorjenih rokov v sodelovanju s tujimi partnerji. Razšli so se torej z enakimi stališči kot so sedli za pogajalsko mizo.
Sporočilo direktorice Marije Vrtačnikove delavcem PE Šoštanj - 28. 5. 91
1.	Sklep o razporeditvi delavca Martina Preskerja, ing. tekstil, teh., je izdan v skladu s 17. členom zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 26., 27. in 28. členom podjetniške kolektivne pogodbe. Zahteve stavkovnega odbora z dne 24. 5. 1991 so neutemeljene, saj zbor delavcev in stavkovni odbor nista pristojna za sprejemanje sklepov v zvezi s kadrovskimi zadevami. To je izključno pravica direktorice podjetja in zato tudi ni nobenega pravnega razloga, da bi preklicala sklep o razporeditvi delavca Martina Preskerja na delo tehnolog I v PE Mozirje. Sklep z dne 9. 1. 1991, ki ga je sprejel neformalni zbor v PE Elkroj Šoštanj, nima prav nobene pravne veljave, zato so sklepi nični.
2.	Zahteva stavkovnega odbora pod točko 2 je neutemeljena zaradi tega, ker je sklep DS z dne 23. 1. 1991 popolnoma nedvoumen. Poznano vam je, da je skupina delavcev iz vaše PE vložila tožbo na sodišče glede spornega vprašanja. Sodišče bo v svoji pristojnosti o zadevi odločalo, o čemer boste pravočasno obveščeni.
3.	Zakon o stavki (Ur. list SFRJ št. 23/91) določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, ki pa ne zadeva prerazporeditve delavca niti statusnih spremembe podjetja.
4.	Mislim, da ste delavci o zadevi pristransko obveščeni in zavedeni. Stavka je nezakonita in je v nasprotju s sedaj veljavno zakonodajo. Čas, prebit na nezakoniti stavki, se ne plača. Odgovorne v PE pozivam, da takoj ukrenejo vse potrebno, da se prične z nemotenim delom v PE Šoštanj. Stroške sedanjega zastoja bomo uveljavljali od tistih, ki so zastoj povzročili. V kolikor se krivci ne bodo našli, bo to pač bremenilo delavce PE, kar pomeni toliko manjše OD v prvem mesecu izplačila.
Istega dne ob 16. uri naj bi spet prišlo do pogovorov v enaki sestavi kot ob pol eni uri. Upanja pa so bila tudi tokrat zaman. Vodstvo nazarskega Elkroja je namreč tik pred zdajci hotelo sejo nadaljevati v matični firmi in ne tam, kjer ljudje stavkajo. Na to seveda čakajoči »pogajalci« v Šoštanju niso pristali. Ogorčeni delavci pa od takrat dalje niso bili pripravljeni niti na sprejemanje kompromisnih rešitev, ampak so nekateri med njimi po besedah predsednice stavkovnega odbora Ane Ošlak — na glas razmišljali tudi o nezaupnici nazarskemu vodstvu.
V torek se je vsa stvar zavrtela pravzaprav po istem scenariju. Na zjutraj sklicano sejo stavkovnega odbora Vrtačnikova ni uspela priti, ampak si je vzela čas za nadaljnja pogajanja šele proti opoldnevu. Seja stavkovnega odbora skupaj z Videčniko-vo in Lednikom, predstavnikoma velenjske občine, ni pripomogla korak bližje k razpletu, ampak k nadaljnjemu zaostrovanju. Ker so pač tako eni kot drugi vztrajali pri svojem, so pogajanja vsi skupaj nadaljevali na seji delavskega sveta v Nazarjih. Osrednja točka slednje je bila kompromisna ponudba stavkovnega odbora o zamrznitvi sklepa o premestitvi vodje šoštanjske enote. Kaj se je dogajalo tam, pa ni vredno nikakršnega komentarja. Namesto treznega razmišljanja so bili namreč delegati delavskega sveta iz Šoštanja, predsednica stavkovnega odbora in Videčnikova ter Lednik deležni šikaniranja in pro-vokacij. Eden od šoštanjskih delegatov je zaradi tega sejo predčasno zapustil. Tisti, ki pa so na njej kljub temu vztrajali, pa so iz ust zunanjega člana delavskega sveta Alfreda Božiča (med drugim je tudi predsednik mo-zirskega izvršnega sveta) slišali osupljive besede. Na eni od prihodnjih sej naj bi članom delavskega sveta predlagal odprodajo šoštanjske enote. Njegova razmišljanja je nato dopolnil eden od članov tako, da bi ob tem koraku delavkam dali knjige.
Obupani in razočarani so tako delavci šoštanjske enote dočakali včerajšnje jutro. Vmes pa je — mimogrede — popoldanska izmena »raziskovala« še resnico o telefonskem sporočilo o podtaknjeni bombi.
Kaj novega je prinesel včerajšnji dan, do zaključka redakcije nismo izvedeli. Vemo le to, da je stavkovni odbor spet sklical sejo in nanjo povabil predstavnike nazarskega dela. Kot je povedala Ana Ošlak, bodo poskušali vendarle stvar rešiti. Če se bodo predstavniki matične firme odzvali njihovemu vabilu, na seji pa kljub vsemu vztrajali pri svojih stališčih, bo stavkovni odbor pogajanja končal, nadaljnje odločitve pa v skladu s stavkovnimi pravili prenesel na občinsko raven. Tako bodo ravnali tudi, če se vabljeni vabilu na sejo ne bodo odzvali.
Premog na stranskem tiru
(nadaljevanje s 1. strani)
Na velenjskem rudniku kljub ponovnemu, torej že drugemu znižanju proizvodnje v letošnjem letu, ostajajo optimisti. V svojih planih so namreč predvideli (in se tako tudi organizirali), da bi proizvajali do leta 1995 po 4 milijone ton premoga letno, potem pa do leta 2001 po 4,3 milijone ton (to naj bi bila tudi najvišja letna proizvodnja velenjskega rudnika). Bolj kot letošnje znižanje jih zaskrbljuje, da slovenska energetika nima sprejetih dolgoročnih planov, da ostaja tako odprto vprašanje, kako naj naravnavajo svoje proizvodne zmogljivosti. Pri tovrstnem načrtovanju tavamo v Sloveniji med ekološkimi in ekonomskimi zahtevami ter energetsko neodvisnostjo republike Slovenije. Zaradi nedorečenosti in neusklajenosti, pa so proizvajalci pogosto potisnjeni ob zid.
Na velenjskem rudniku, so takoj, ko so spoznali, da bodo morali zmanjšati proizvodnjo, ukrepali. Glede na to, da je na deponiji precej premoga, dogovorili pa so se, da naj ta ne bi presegla mili-
jon ton, koristijo ta teden kolektivni dopust. Skupno bodo delali v letošnjem letu namesto predvidenih 262 le 240 delovnikov. Prosti bodo ob sobotah, včasih (odvisno od potreb premoga) pa še kakšen dan zraven. Kolektivni dopust pa planirajo spet v času med 29. junijem in 8. julijem. Letos bodo torej delali 22 delovnikov manj kot so predvidevali. Polovico jih bodo izrabili v obliki kolektivnega plačanega dopusta, preostanek pa bo izredni neplačan dopust. Na takšen način se bodo izognili odpuščanju delavcev. Vsak delovnik, ki ga ne opravijo pomeni namreč 20 delovnih mest. Seveda pa bodo nadaljevali z vsemi sprejetimi ukrepi zmanjšanja števila zaposlenih. Te dokaj uspešno uresničujejo, v letu dni so zmanjšali stalež na povsem human in neboleč način (odpravnine, dokupi let...) kar za 700 delavcev.
V času, ko so delavci velenjskega rudnika na kolektivnem dopustu, pa ima vodstvo polne roke dela. Iščejo kratkoročne ukrepe za premostitev nastalega stanja. Odločeni so, da bodo kopali v našem rudniku toliko pre-
moga kot ga bo potrebovala slovenska država, a kratkoročno se bodo morda odločali tudi za izvozne poteze. Še zlasti pa iščejo v tem času svoje nove možnosti na trgu, glede na nove zahteve energetike in ekologije. Kuriva za široko potrošnjo naj namreč ne bi vsebovala več kot 0,5 g žvepla na kg, velenjski premog pa ga ima 0,6. Možnost vidijo v izdelavi briketov, ki bi vsebovali le 0,4 g žvepla, kalorična vrednost pa bi se iz sedanjih 12 KJ na kg povečala na 15 do 16. Naročili so študijo, vprašanje pa je seveda, če bo izdelava briket ekonomsko utemeljena.
Ta teden so torej velenjski rudarji na kolektivnem dopustu. Čeprav jih jt novica o ponovnem zmanjšanju proizvodnje neprijetno presenetila, ostajajo optimisti. Ob tem pa trdno upajo, da bo čim prej jasna strategija razvoja slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva, da se ji bodo lahko prilagodili s svojimi zmogljivostmi. Več kot jasno jim je namreč, da je 240 delovnikov od 365 dni v letu, mnogo premalo, da bi bil izkoristek mehanizacije na evropski ra-vnl-	Mira Zakošek
Vino Šmartno Prve steklenice za
Dražji nakup surovin pomeni oddaljevanje od težnje ostati čimbližje potrošniku ter ob tem še rentabilno poslovati. Pri polni meri sedanjih težav tudi inflacije ni moč odmisliti, pa čeprav je danes grosistična dejavnost za Vino drugotnega pomena. Že predlani in lani so se kar uspešno postavili po robu divjanju cen in sicer z zmanjševanjem stroškov, ki jih je bilo še moč brzdati: prevozi, poraba materiala .. . Prav na osnovi teh ukrepov se lahko sedaj uvrščajo med nadvse redke vinarje, ki so dvignili ceno svojih izdelkov letos le enkrat. Mnogi med njimi se namreč v tem času pripravljajo že na četrto podražitev. Če bodo tako uspešni do konca leta, ne vedo. Predvsem se, ob vsem omenjenem, bojijo učinkov plačilne nediscipline.
Pri utiranju poti do potrošnika bodo zaposleni Vina ubirali tri smeri: s kakovostnimi izdelki bodo poskušali ohraniti pridobljeno zaupanje potrošnikov, ki je zlasti lani pri tem naredilo velik korak naprej. Precej si obetajo od popestritve ponudbe z dvema, tremi vrstami novih vin (na trgu je v bordojski steklenici že modra frankinja s srebrno značko, saugvinon z zlato značko, paleto pa bosta v najkrajšem času dopolnila še rose in beli pinot v litrski steklenici in beli vir-štanjčan). Obdržati stik s potrošniki pa naj bi pomenilo tudi odprtje vinotoča v Celju, do letošnje trgatve pa še v Šmartnem ob Paki in njegovi bližnji okolici.
Po mnenju direktorja Vina Šmartno Toneta Šeliga skritih rezerv nimajo več veliko,
nekaj pa vendarle še. Tako se bodo med drugim poskušali uveljaviti tudi na izvozno-uvoznem področju. Menjava blaga s Ceško-Slovaško že poteka, prav v teh dneh pa polnijo 5000 litrov črnine za madžarski trg.
Precej skromnejša v prizadevanjih za uspešnejše poslovanje, ostaja v primerjavi z lanskim letom, naložbena politika. Večjih vlaganj v zidove ne načrtujejo, le pri nekaterih vrstah blaga bodo spremenili zunanjo podobo in embalažo. Kapital bi namreč radi obrnili tako, da bo ob uvajanju privatizacije podjetje dovolj zanimivo za vlaganje oziroma za nakup njihovih delnic. Zahvaljujoč trez-
tuji trg
nemu razmišljanju odgovornih v Vinu in pri dolgoletnih partnerjih v južnih republikah in pokrajinah Jugoslavije, poteka poslovanje kljub kriznim razmeram dobro. Večjih sprememb letos sklenjene pogodbe ne napovedujejo. Če pa bo do odcepitve prišlo, pa se obeta marsikaj. »Slovenija namreč porabi 40 odstotkov več vina kot ga pridela sama. To pomeni, da bo treba surovino ali grozdje kupovati na drugih trgih. Mi še na te razmere že pripravljamo, hkrati pa upamo, da bomo v morebitni drugačni organiziranosti na Balkanu našli razumne poti, ki bodo v prid nam in kupcem našega blaga,« je sklenil pogovor Tone Šeliga.
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
Nova storitev Ljubljanske banke splošne banke Velenje d.d.: PREPOZNAVANJE PONAREJENEGA EFEKTIVNEGA TUJEGA DENARJA
Če ste v negotovosti, ko dobite tujo valuto ali je prava ali ne, jo prinesite v pregled v ekspozituro RUDARSKO ali ekspozituro MOZIRJE. Za opravljen pregled boste plačali 15,00 din provizije za vsak pregledan bankovec ali kovanec, kar pa ne predstavlja velikega stroška v primerjavi s težavami, ki nastanejo pri vnovčitvi ponarejenega tujega denarja.
Pa še to: v primeru, da prinesete v pregled ponarejen denar, vas v banki ne bodo prijavili.
S štrajki do dodatkov
Čeprav se celjski srednješolski učitelji prejšnji teden niso odločili za štrajk in so se v klopi vrnili tudi dijaki, je v Celju močno dišalo po štrajku. Ponovno je namreč prekipelo delavcem Ema, na cesto pa so šle tudi delavke Metke. Oboji so se za ta korak odločili zaradi nizkih osebnih prejemkov, pa tudi še zaradi nekaterih drugih nerazčiščenih zadev.
V Emu so sicer tokrat delavci dobili plačilne kuverte v predvidenih dneh, ne pa v višini, ki bi po mnenju delavcev še zadoščala za kolikor toliko zmerno življenje. Terjali so za enkrat višje plače, pa tudi odgovornost vodstva. Takih plač jim seveda ni mogel nihče zagotoviti, že izpolnitev zahteve po enkratnem izplačilu vsem delavcem po 1500 dinarjev je za Emo težak zalogaj. V Metki so delavke terjale po dva tisočaka, ob velikem zavzemanju izvršnega sveta celjske občine so se dogovorili za polovico te vsote. S tem pa težak problem tega tekstilnega podjetja še zdaleč ni rešen. Tudi ne z nepreklicnim odstopom sicer nove Metkine vodilne garniture, saj je to podjetje pred resnim problemom o nadaljnji usodi.
(k)
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje_
OBVESTILO
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. obvešča cenjene stranke, da spreminja delovni čas v vseh agencijah Zgornje Savinjske doline.
Od 1. junija dalje bo v agencijah deljen delovni čas, saj želi banka svoje usluge tudi časovno čimbolj približati varčevalcem in drugim uporabnikom bančnih uslug. Prav tako pa bo mogoče urejevati finančne posle tudi v soboto dopoldne.
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. želi, da bi bil spremenjen delovni čas za obiskovalce agencij čimbolj uporaben.
DELOVNI ČAS AGENCIJ: Agencija Šmartno ob Paki
od ponedeljka do petka
sobota
Agencija Rečica ob Savinji
od ponedeljka do petka
sobota
Agencija Ljubno ob Savinji
od ponedeljka do petka
sobota
Agencija Gornji Grad
od ponedeljka do petka
sobota
Agencija Luče
od ponedeljka do petka
sobota
Agencija Nazarje
od ponedeljka do petka
sobota
od 8.00-11.00 ure in od 16.00-18.00 ure od 7.30-11.00 ure
od 8.00-11.00 ure in od 14.00— 16.00 ure od 7.30-11.00 ure
od 8.00-11.00 ure in od 15.00-17.00 ure od 7.30-11.00 ure
od 8.00-12.00 ure in od 15.00-16.00 ure od 7.30-I 1.00 ure
od 8.00-11.00 ure in od 14.00—16.00 ure od 7.30-11.00 ure
od 8.00-11.00 ure in od 13.00-15.00 ure od 7.30-11.00 ure
ONESNAŽENOST ZRAKA
Mladi tehniki v Gorenju
V petek, 17. maja, so v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah gostili mlade ustvarjalce osnovnih šol celjske regije: iz občin Velenje, Žalec, Celje, Laško, Šentjur in Slovenske Konjice.
To so mladi tehniki, ki so se pri pouku tehnike, zlasti pa pri različnih modelarskih krožkih, najbolj izkazali že na občinskih tekmovanjih. Regijsko tekmovanje pa so tokrat ob pomoči Gorenja Mali gospodinjski aparati pripravili na osnovni šoli v Mozirju, kjer so fantje po ogledu proizvodnje v tovarni najprej pisali in pokazali svoje teoretično znanje, nato pa kar najbolje poskusili iz elementov Fischer technic sestaviti mehansko stiskalnico. Dodobra so si jo najprej med ogledom proizvodnje vtisnili v spomin v Gorenju Mali gospodinjski aparati, kjer so pravzaprav lahko spoznali vsa področja, s katerimi se srečujejo pri svojem ustvarjanju: vijačenje, kovičenje, var-
jenje, ročno in avtomatsko obdelavo in vstavljanje elementov, pa seveda tudi predelavo plastike in pločevine.
In rezultati? Na republiško tekmovanje mladih tehnikov, kjer tekmujejo najboljši posamezniki regijskih tekmovanj, sta se uvrstila Matej Zupane iz Laškega in Marko Poličnik iz Velenja, ki sta, posebej še pri sestavljanju stiskalnice, pokazala veliko znanja in izvirnih rešitev. Jože Klemenšek, vodja tehnologije v Gorenju Mali gospodinjski aparati, ki je fante vodil skozi proizvodnjo in tudi ocenjeval njihove izdelke pravi, da so veliko znanja sicer pokazali vsi fantje, zmagovalca pa še veliko svojega skoraj inventivnega duha. Upa, da bosta svoje znanje in sposobnosti pri nadaljnjem šolanju znala pravilno razvijati naprej, saj bi bili takšnih bodočih sodelavcev veseli povsod.
DR
DOPOLNILO
V kmetijskem nasvetu v prejšnji številki, je izpadel del vrstice, v katerem so bili podatki za uporabo sredstva ASO-LUX. Pri temperaturi 8° C je poraba 6 litrov na hektar, pri temperaturi 12° C, 5 litrov in pri temperaturi 18° C, 4 litre na ha.
Delavska univerza Velenje
Predstavili novo gasilno sredstvo
Delavska univerza Velenje, velenjsko društvo varnostnih inženirjev in tehnikov ter podjetje Interstil iz Miklavža pri Mariboru so prejšnji teden pripravili strokovni posvet s predstavitvijo in prikazom delovanja in učinkovitosti negorljivega sredstva HCA (hygien clinic artycle). Omenjeno sredstvo so v Evropi preiskušali dve leti, je za okolje prijazno in biološko čisto. Ob tej priložnosti so udeležencem prikazali gašenje vnetljivih tekočin in trdih gorljivih materialov z omenjeno snovjo. Prav tako so se seznanili z možnostjo uporabe, nakupa in servisiranja tega gasilnega sredstva. Posvet je bil v prostorih delavske univerze, namenjen pa je bil tudi in predvsem inženirjem varstva pri delu, strokovnjakom v službah varstva pri delu in požarne varnosti, pooblaščenim osebam za načrtovanje in izvajanje požarne varnosti ter drugim. Udeleženci so bili s prikazom in posvetom zadovoljni dodali pa so, da si takšnih oblik usposabljanja in izobraževanja še želijo.
(BM)
Praktični prikaz gašenja po posvetu
GRAD1N d.o.o. Šoštanj EE=E
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
-	GRADBENI DELOVODJA
-	KV ZIDAR
-	KV TESAR
Pogoji: dokončana šola ustrezne smeri s 5-letnimi izkušnjami.
OD po dogovoru!
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Prošnjo z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GRADIN d.o.o. Florjan n. h. 63325 Šoštanj.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
vam ponuja
NEMOGOČE
—	premog lahko kupite na 7-mesečno posojilo z 20 % pologom
—	drobne gospodinjske aparate, sesalce in štedilnike vseh vrst pa na 7-mesečno posojilo brez pologa!
Informacije v prodajalnah SAVINJSKEGA M AG AZI NA ŽALEC!
Zaradi povečanega obsega del v tujini objavljamo potrebo po večjem številu delavcev naslednjih profilov:
-	KERAMIČARJI
-	TLAKARJI ZIDARJI IN
-	PARKETARJI
Pogoj: končana 3-letna šola ustrezne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje je mogoče skleniti za določen čas, do 31. 12. 1991, v primeru potrebe bomo delovno razmerje tudi podaljšali.
Vsi zainteresirani kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: GIP VEGRAD, Velenje Prešernova 9 a 63320 Velenje Kadrovska služba
O sprejemu v delovno razmerje bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni. ____________
ZADEVA: o meritvah onesnaženosti zraka
V tednu od 20. maja do 26. maja 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-ur-ne koncentracije SO> in maximalne 1/2 urne koncentracije SOi v zraku.
AMP	20. 5. 21. 5. 22. 5. 23. 5. 24. 5. 25. S. 26. 6.
Šoštanj	1 2	0.01 0,01	0,2 0,31	0,07 0,68	0,01 0,10	0,00 0,03	0.00 0.01	0,02 0,21
Topolšica	J	0,01 0,10	0,01 0.09	0,02 0,09	0,04 0,24	0,01 0,02	0,01 0,06	0,04 0,17
Veliki vrh	1	0,08 0,56	0,05 0,47	0,02 0,25	0,04 0,62	0,03 0,14	0,03 0,22	0,01 0,06
Zavod je	2	0,00 0,01	0,01 0,08	0,01 0,15	0,04 0,24	0,00 0,01	0,01 0,05	0,03 0,13
Velenje	1 2	0,00 0,01	0,00 0,03	0,01 0,07	0,00 0,01	0,00 0,00	_	-
Graška gora	2	0,00 0,06	0,00 0,01	0,02 0,09	0,00 0,03	0,00 0,02	0,00 0,01	0,01 0,05
1)	povprečna Z4-urna koncentracija SOi v 2)	maximalna polurna koncentracija SO;				zraku (v mg/m') v zraku v dnevu (v		mag/m')		
				ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA				
; KOTIČEK POKLICNE ORIENTACIJE
Spoštovani osmošolci, očitno so sprejemni izpiti tema, ki vas še vedno najbolj zanima, zato vam bom posredoval najbolj sveže informacije o tem, kje bodo in kako bodo potekali. Predvsem bi vas želel opozoriti na nekatere posebnosti, na katere morate biti pozorni. Pa pojdimo lepo po vrsti:
—	poizlcus znanja bo na vseh srednjih šolah v Sloveniji, ki bodo omejile vpis, dne 17. 6. 1991
—	od 9.00 — 10.00 bo preizkus znanja iz matematike, od 10.15 do 11.15 pa iz slovenskega jezika. Naloge bodo za vse vrste programov iste. Pri nalogah iz matematike boste smeli uporabljati le geometrijsko orodje
—	na šoli bodite vsekakor že malo prej, morda okoli 8.30 ure. Na ta dan pouka na srednji šoli, kier boste opravljali preizkus znanja, skoraj zagotovo ne bo, tako da boste lahko v miru in zbrano reševali naloge
—	še isti dan bodo ocenjevalci ocenili vaš izdelek, vendar pa boste o rezultatih obveščeni malo kasneje, predvidoma do 20. 6. 1991
—	rezultat vašega preizkusa znanja vam bo srednja šola dala na poseben obrazec (predvsem tistim, ki boste kandidirali še za sprejem na kakšni drugi srednji šoli)
—	za učence, ki ne bodo iz opravičljivih razlogov delali reizkusa znanja 17. 6. 1991, bodo sole izvedle naknadni preiz-us znanja dne 26. 6. 1991. Ta izpit bo na eni šoli v regiji za vse
šole, ki so omejile vpis. Do 18. 6. 1991 morate predložiti potrdilo o utemeljenih razlogih za odsotnost 17. 6. 1991. Kako se boste prijavili k preizkusu znanja?
—	učenci, ki imate prvo prijavo na šolah, kjer bo vpis omejen, ste s tem prijavljeni k poizkusu znanja.
Dodatno morate izpolniti obrazec za rangiranje srednjih šol, na katerih želite glede na svoje interese in na doseženo uspešnost še kandidirati za vpis. Ta dokument bo za srednjo šolo izredno pomemben, zato ga izpolnite kar najbolj skrbno.
Dobite ga na srednji šoli, kjer imate prvo prijavo in kjer boste tudi opravljali preizkus
—	učenci, ki boste imeli prvo prijavo na šoli, ki ni omejila vpisa, želite pa še kandidirati za vpis na eno ali več šol, ki bodo vpis omejile, morate izpolniti obrazec za dokazilo o prvi prijavi in obrazec za rangiranje šol, na katerih želite glede na svoje interese in na doseženo uspešnost še kandidirati za vpis. Ta obrazec dobite na šoli, kjer imate prvo prijavo, oddate pa ga do 10. 6. 1991 na eni od srednjih šol, kjer boste kandidirali za vpis in na kateri boste opravljali preizkus
—	na šolo, kjer imate prvo prijavo za vpis, boste morali do 15. 6. 1991 prinesti izkaz (knjižico!) o šolskem uspehu, zaključno spričevalo in dokaze o zlatem Vegovem oz. Čankarje-vem priznanju
—	šola kateri bo Izvršni svet odobril sprejemni postopek, bo le-tega tudi izvedla, tudi če bo na dan opravljanja sprejemnega postopka morda kandidatov mani kot ie bilo prijavljenih
—	učenci, starši ali zakoniti skrbniki si bodo lahko ogledali točkovane naloge preizkusa znanja 24. 6. 1991 od 10—16 ure.
Kaj bo srednja šola pri izboru kandidatov upoštevala?
—	najprej je to uspeh v osnovni šoli, ki ga izračunamo tako, da seštejemo ocene iz slovenskega jezika, tujega jezika, matematike in splošnega uspeha v 5., 6., 7. in 8. razredu. Gre torej za seštevek 16 ocen, kar pomeni, daje najvišji možni seštevek točk 80. Šolski uspeh predstavlja polovico vseh možnih točk
—	drugo polovico pa predstavlja uspeh na preizkusu znanja iz matematike in slovenskega jezika. Najvišja možna točkovna ocena na posamezni poizkusnji je 40 točk, za oba predmeta torej 80 točk
—	najvišji možni dosežek upoštevaje oba kriterija je 160 točk (razmerje med uspehom v osnovni šoli in uspehom pri preizkusu znanja je 50% : 50%)
—	učenci, ki so dosegli v 8. razredu zlato Vegovo priznanje, so oproščeni opravljanja preizkusa znanja iz matematike. Šteje se, da so pri preizkusu dobili 40 točk
—	učenci, ki so dosegli v 8. razredu zlato Cankarjevo priznanje, so oproščeni opravljanja preizkusa znanja iz slovenskega jezika. Šteje se, da so pri preizkusu znanja dosegli 40 točk.
Oglejmo si na koncu še seznam šol naše ožje regije (programov in poklicev), ki so zaprosile za odobritev sprejemnega postopka. Na teh šolah torej sprejemni postopek sKoraj zagotovo bo. Šola
Srednja tehniška šola Celje
Srednja šola B. Kidrič Celje
Srednja šola za trg. dejavnost Čelje
Srednja šola za gost. in turizem Celje
Srednja ekonomska šola Celje
Srednja zdravstvena šola Gimnazija Celje Gimnazija — Center Celje Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve Velenje
Srednja šola E. Kardelja SI. Gradec
Srednja šola tehniško naravoslovne
in pedagoške usmeritve Ravne
Pa veliko sreče!
Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje
program poklicev
zlatar-filigramist
elektrotehnik-elektronik
tekstilec (šivilja, krojač)
frizer
prodajalec
ekonomsko-komercialni tehnik kuhar, natakar, gostinski tehnik
trgovska akademija
ekonomsko-komercialni tehnik
administrativni tehnik
zdravstveni tehnik
gimnazija
predšolska vzgoja
elektrikar-elektronik
elektrotehnik-elektronik
avtomehanik
gimnazija
kuhar, natakar (če ne bo 1 oddelka več) prodajalec
ekonomsko-komercialni tehnik zdravstveni tehnik gimnazija (če ne bo 1 oddelka
več)
Srlan Arzenšek, dipl. psiholog
ANKETA
Preimenovanje ulic
Spremembe gor, spremembe dol. V današnjem času jih je povsod veliko, pravzaprav na vseh področjih našega življenja in dela. Nekatere prinašajo zakoni, pobudo o preimenovanju ulic, cest, trgov pa so na eni od lanskih sej občinskega parlamenta dali delegati Zelenih Velenja. Zadeva je spet aktualna, vsaj po pismih bralcev sodeč. Koliko pa smo se prepričali mi na velenjskih ulicah v začetku tega tedna. In kaj menijo o njej naključno izbrani občani?
Predlog za spremembo imen ulic v Velenju in Šoštanju
FRANC SADAR: »Sem član tiste generacije, ki se za preimenovanja, takšna in drugačna, ne zavzema. Naše ulice, ceste, trgi ne nosijo imen, ki bi se jih morali sramovati. Zgodovina je del dediščine, ki jo moramo nositi s sabo. Navsezadnje pa je pri tem treba razmišljati še o stroških, ki bodo ob spreminjanju imen gotovo nastali. Si jih lahko v današnjih časih privoščimo?«
JOŽE OREŠNIK: »Znana imena iz polpretekle zgodovine so postala del tradicije, če to hočemo ali ne. Druga so si izmislili načrtovalci, urbanisti. Navadili smo se nanje in zakaj bi jih sedaj spreminjali. Pa tudi smisla preimenovanja ne vidim. Glede na to, da ima na naše življenje večji vpliv položaj gospodarstva kot mnenje politike, bi kazalo ob tem razmišljati še o stroških. Sicer pa nikoli ni za vse prav, pa naj bo na vladi ta ali oni.«
MATJAŽ EMERŠIČ: »Preko
sredstev javnega obveščanja sem slišal o pobudi o preimenovanju nekaterih ulic, cest in trgov v našem mestu, o njih pa kaj dosti še nisem razmišljal. Kajti vpra-ša5nje, kaj dobrega naj bi s preimenovanjem dosegli, se mi vsiljuje samo po sebi. Preteklosti se ne da zbrisati. Če smo s temi imeni živeli toliko časa, zakaj ne bi še naprej.«
SNEŽANA STOJILKOVIČ:
»Pobuda o preimenovanju ulic in še česa za mnoge starše ni aktualna, ampak bolj ali manj stvar politikov. Preveč drugih težav sili v ospredje, da bi človek razmišljal še o tem. Če pa me že sprašujete, potem vprašajte še pobudnike, kakšen smisel naj bi vse to imelo. Učinka ne vidim, stroške pa .«
Kaj dodati k temu? Tako kratka anketa pač ne more pokazati večinskega mnenja, vendar pa dajejo odgovori misliti, verjetno tudi načrtovalcem pobude o preimenovanju ulic, saj že marsikomu med nami življenje zelo tenko piha skozi želodec. In dokler bo naš cilj iz generacije v generacijo le razvrednotenje minulih dejanj, tako dolgo bo zgodovina za nas slaba učiteljica.
(»P)
Slovenci smo v preteklem letu totalitarni sistem zamenjali za demokratičnega, letos pa bomo dosegli dolgo pričakovani cilj — nacionalno suverenost. Te spremembe morajo najti svoj odraz tudi na simbolni ravni. Sem pa sodijo poleg grba in zastave tudi imena raznih ustanov, ulic in trgov.
Komisija Demosovih strank v Velenju je zato izdelala predlog za spremembo teh imen. Pri našem delu nas je vodilo dvoje dejstev:
1.	Da je konec totalitarne revolucije
2.	Da bo vsak čas konec tudi Jugoslavije
Za naše delo je bilo pomembno spoznanje, da je približno tretjina imen ulic v Velenju in skoraj polovica v Šoštanju vezana na našo »revolucionarno« in partijsko preteklost. Ta številka je odločno previsoka za petletno obdobje druge svetovne vojne in za petinštiridesetletno povojno obdobje, če ju primerjamo z več kot tisočletno zgodovino Slovencev. Povrhu vsega je še nekaj imen naših ulic, ki spreminjajo na »revolucionarno preteklost« drugih jugoslovanskih narodov in njihovih povojnih vladarjev. Ta imena postajajo zaradi naše zgodovinske težnje po samostojnosti pravi anahronizem.
Seveda ne želimo zahtevati kako naj se poslej kakšna ulica ali trg imenuje. To bo stvar ustrezne skupščinske komisije. Za nas je dovolj, da utemeljimo katera imena so za nas nesprejemljiva in za kaj in katera imena predlagamo na novo.
Pomembni so seveda principi po katerih smo se ravnali pri delu. Osnovno merilo, ki nas je vodilo, je bila koristnost, pomembnost za ljudi iz te doline, za vso Slovenijo in za širše okolje. Ideološka, strankarska in navsezadnje nacionalna pripadnost sama po sebi naj ne bi bila niti dobra niti slaba.
Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Edvard Kocbek so bili tako vsi člani Izvršnega odbora O F, pozitivna osebnost med njimi pa je bil le Kocbek. Odloča naj torej vloga, ki jo je nekdo odigral v svojem življenju.
Iz sedanje kopice revolucionarnih imen je torej treba ohraniti le tista, ki so vezana na ne-spodbitno pozitivne osebnosti, na tiste ki so bili samo partizanski voditelji, borci ali talci, (jasno je, da bi bila marsikdaj potrebna natančna zgodovinska analiza)
I. Zato menimo, da je treba črtati imena ulic in trgov, ki nosijo Titovo, Kardeljevo ali Kidričevo ime.
Tito je bil predsednik države, ki izginja pred našimi očmi in katero smo sami sklenili zapustiti. Ta država nikoli ni bila naklonjena Slovencem. Naš narod je bil v njej izpostavljen ekonomskemu izkoriščanju in počasni asimilaciji. Ohraniti Titovo ime bi bilo enako napačno (ali enako pravilno) kot ohraniti ime Franca Jožefa ali Marije Terezije.
Tito je bil seveda tudi tisti, ki je izigral slovenske partizane z obljubo o slovenski vojski, slovenskem vojaškem jeziku, on je navsezadnje dal povelje za poboj desettisočev Slovencev takoj po vojni. Tito mora nositi tudi odgovornost za Dachauske procese, Goli otok, za nasilno obvezno oddajo, za taborišča za neposlušne kmete in za vso škodo, ki jo je prizadejal tej državi in njenim narodom z neprimerljivim življenjskim potratništvom in kraljevskim načinom življenja s katerim je učinkovito pomagal obubožati to državo. Zgrešena je bila seveda tudi njegova politika neuvrščenosti, ki naj bi nas pripeljala v Afriko ali v Azi jo, ne pa v Evropo.
Ni nam torej treba ohranjati zgodovino za vsako ceno. Eno je zgodovina v zgodovinskih učbenikih, drugo pa je tisti njen del, ki si zasluži slavo in nesmrtnost.
Podobno velja za Kardelja, Kidriča in Kraigherja. Kardelj in Kidrič sta v OF izigrala svoje zaveznike in po svoje ves pošteni del slovenskega naroda, ki je šel v boj proti okupatorju ni pa razmišljal o revoluciji. Posredno sta sokriva za nastanek slovenskega domobranstva in za kolaboracijo z okupatorjem. (Spomnimo se samo na Kardeljevo povelje, da naj v četah pobijajo kulake in njihove sinove.) Sokriva sta za to, da je bila vojna proti okupatorju tudi državljanska vojna. Tudi tu moramo omeniti seveda množične poboje po vojni in krivice tistim, ki so ostali živi. Nihče od slovenskih partijskih voditeljev ni bil slovenski politik, ampak le partijski voditelj, ki mu je bila ideja komunizma daleč nad koristmi svojega ljudstva. Kardelj je seveda kriv za položaj Slovenije v Jugoslaviji in za povsem zgrešeno družbeno in gospodarsko politiko.
Mislimo, da je povsem jasno zakaj nekatera, še zlasti tuja imena nimajo v Velenju kaj iskati in da tega ni treba posebej razlagati. To so imena ulic kot: Vlahovi-čeva, Vrnjačke banje, Splitska, Subotiška, Jerihova, Rudniška, Loie Ribarja. Mislimo, da je odveč tudi Trg mladosti, saj je mladost mišljena v tej zvezi povsem ideološko. (Absurdnost tega imena si lahko najlaže predočimo, če mislimo, da bi bil lahko tudi Trg starosti ali pa Trg zrelih let)
Prav tako se nam zdi, da je imenovanje ulic z rimskimi številkami izraz zadrege zaradi domnevnega pomanjkanja imen, v resnici pa gre seveda le za zadrego in omejenost tistih, ki jim je zmanjkalo revolucionarnih imen.
Težje je ocenjevati vlogo posameznih partizanskih komandantov, herojev in komisarjev. Vse kar je o njih napisanega je seveda dobro, saj kritičnosti ni smelo biti. Zato smo se odločili, da predlagamo črtanje imen tistih ijudi, katerih delovanje je bilo predvsem revolucionarno in manj vojaško. O tem naj se na podlagi zgodovinske analize odloči skupščinska komisija.
II.	Posebno poglavje je vrednostna hierarhija imen.
Nelogičnosti v zvezi s tem so nastajale zaradi sprotnega imenovanja ulic in pa tudi zaradi ideološke obremenjenosti in splošne nerazgledanosti tistih, ki so predlagali imena. Tako mislimo, da je povsem nelogično, da se imenuje ena glavnih velenjskih ulic po Františeku Foitu, dve povsem nepomembni pa po Ivanu Cankarju in Primožu Trubarju. Za Primoža Trubarja, očeta slovenskega naroda, verskega reformatorja, pisca prvih slovenskih knjig in sploh svetovljana kakršnih je v naši zgodovini le malo, mislimo, da bi si »zaslužil« vsaj še en trg, kjer bi mu lahko postavili tudi spomenik. Premalo se zavedamo dejstva, da bi brez njega naša zgodovina potekala povsem drugače. Mogoče bi zgodovine, ki bi se lahko imena-la »naša« sploh ne bilo. Tudi »Cankarjev problem«, bi lahko rešiji podobno, poleg ulice poi-menujmo po njem še nek trg.
III.	Pri ljudeh, katerih imena predlagamo, smo izbirali predvsem tiste, ki so za naš narod pomembni kot državotvorni ljudje, vojaki, znanstveniki in drugi, zlasti seveda še, če gre za naše domačine. Precej manj pozornosti smo posvetili slovenskim pisateljem in pesnikom, ki so bili že sedaj dovolj upoštevani.
DR. KAREL VERSTOVŠEK. Rojen je bit v Velenju. Bil je predsednik Narodnega sveta za Štajersko, ki so ga ustanovili septembra 1918. Brez privoljenja Narodne vlade v Ljubljani je Dr. Verstovšek podpisal ukaz o imenovanju majorja Rudolfa Maistra za generala. Posebne zasluge ima za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Imenovali so ga za političnega očeta Ljubljanske univerze. Bil je častni občan desetih slovenskih občin.
DR. JOŽEF KRANJC (1821-1875) Slovit pravnik doma iz Škal. Bil je .univerzitetni profesor v Gradcu, v Pragi in na Dunaju, poslanec v avstrijskem parlamentu. Prvi je komentiral Obči državljanski zakonik Avstrije iz leta 1818, ki seje deloma uporabljal tudi pri nas vse do leta 1978.
V1NCENC JEŽOVN1K Ve-lenjčan, ki je zastopal politične interese tega dela Štajerske na Dunaju.
FRAN KORUN KOŽELJSKI (1866-1935) Glasbenik, pedagog, pevovodja. Ustanovil je pevski zbor, vodil velenjsko godbo uglasbil vrsto Aškerčevih in Gregorčičevih pesmi, napisal prvo slovensko šolo za violino in prvo (ter doslej edino) slovensko šolo za citre.
DAVORIN RAVLJEN Pisatelj socialne povesti Mrtvi ognjenik.
GUSTAV ŠILIH (1893-1961) Avtor zgodbe Nekoč je bilo jezero in mladinskega romana Beli dvor.
Se bo kaj spremenilo?
Pred leti sem bil po ne vem kakšnem merilu izbran v komisijo za (pre)imenovanje ulic itd., ki je bila ustanovljena v Velenju. Ker nisem vedel ali gre samo za Velenje, sem bolj poslušal druge, ki so govorili o zaslužnih možeh. O nekem prof. dr. Kranjcu iz Škal, ki je menda pisal celo Avstroogrsko ustavo ali zakone pa o Napotniku, Mlinšku in še drugih, po katerih bi lahko imenovali ulice, ceste in trge. V Velenju na Gorici imajo nekatere ulice še kar rimske številke. To je bila edina seja, na kateri sem sodeloval, ker druga menda sploh ni bila več sklicana?
Pred dnevi pa sem čital, da so spet imenovali neko novo komisijo, pa čeprav še stara ni začela dobro delovati. Mene sedaj niso več imenovali, ker sem dokaj resno bolan.
Ker Šoštanj praznuje letos pomemben jubilej (80-letnico), bi rad napisal nekaj o teh (preimenovanjih ulic, odkar je postalo oz. imenovano za mesto. Pa ne vem, čeje ta komisija tudi za Šoštanj? Že enkrat sem pisal, da je Šlandrova pot pravi hudournik. Na križišču pa se od ceste Talce\ odcepi proti cerkvi tako zvana »Partizanska pot«. Ker gre za cesto, ki se po dobrih 150 m pri
cerkvi konča, se je prej vedno imenovala »Cerkvena pot«, kar s partizani ni imelo nobene zveze.
Prav tako nimamo več Musijeve ceste, ki ima spominsko ploščo na šoli Biba Röck, kjer je poučeval nad 50 let in je slovensko učil tudi dr. Josipa Vošnjaka, znanega politika in narodnjaka. V letu 1848, ko je bila na Dunaju tako zvana »marčna revolucija«, je v Šoštanju služboval kaplan Blaž Kocen, ki je pomiril razjarjeno ljudstvo, ki je zahtevalo enakost in svobodo. Bil je pozneje prof. in kartograf, ki ga od Dunaja ni imela celotna Avstroogrska monarhija. Narisal je atlas sveta, ki smo ga v meščanski šoli uporabljali še v stari Jugoslaviji. V mislih imam še brata dr. Josipa in ing. Mihaela Vošnjaka, ki tudi nimata nobene ulice, čeprav jih imata po vseh drugih mestih. V Slovenski Bistrici, kjer je dr. Josip živel nekaj let, imajo celo knjižnico, ki se imenuje po dr. Josipu Vošnjaku. Res, žalostno za Šoštanj, ki ga je dr. Josip tako lepo opisal v svojih Spominih, ki so izšli leta 1905. Pred leti pa jih je Slovenska matica spet ponatisnila. Jaz sem to predlagal tudi Mohorjevi družbi v Celju, a nisem uspel. Seveda je za blagor
Šoštanja delovalo še dosti znamenitih mož.
Kot notar Vinko Kolšek, ki je ustanovil leta 1902 Turistično društvo, pa kaplan dr. Anton Medved, pesnik in pisatelj, ki je napisal življenjepis Antona Slomška, ki ga sedaj tako zelo častijo. Pa župan dr. Franc Mar-jer in Franc Hribernik, ki je kot ravnatelj meščanske šole o mestu Šoštanj napisal in sam izdal več knjig, iz katerih se da marsikaj črpati o zgodovini Šaleške doline. Tudi Davorin Ravljen, pisatelj, ki je napisal knjigo o Smre-kovcu »Mrtvi ognjenik« in je bil glavni urednik osrednjega dnevnika »Jutro«, ki je med vojnama izhajal v Ljubljani. Napisal je tudi več drugih knjig.
Vem, da se Šoštanj ne širi, temveč krči, pa vseeno bi se dalo še marsikatero krivico popraviti. Šoštanj ima bogato zgodovino. Ko so I. 1963 občino preselili v direkcijo rudnika v Velenje, nima več nobene institucije. Letos, ko praznujemo 80. let odkar je bil Šoštanj imenovan za mesto, bi moraHi to tudi na zunaj nekako obeležiti. Veseli me, da so na glavni trg spet postavili šoštanj-ski simbol — kip Marije, ki so ga po vojni podrli in prodali, a sem
DR. JOŽE VOŠNJAK (1834-1911) Politik in idejni voditelj slovenskega zadružništva, deželni poslanec.
ING. MIHA VOŠNJAK (1837-1920) Politik, poslanec in gospodarski organizator iz Šoštanja. Zaslužen je, da so osnovali slovenske razrede na celjski gimnaziji. Sodeloval je pri sestavljanju načrta za gradnjo proge Celje—Dravograd in je kot poslanec dosegel, da so to progo tudi dokončali.
VOŠNJAK IVAN. (1851-1933) Borec za narodne pravice in deželni poslanec.
DR. KAREL OŠTIR. Rojen leta 1888 v Šentilju. Univerzitetni profesor in evropsko znan jezikoslovec.
IVAN NAPOTNIK (1888-1960) Kipar, ki je živel v Zavodnjah.
Od ostalih pomembnih a doslej prezrtih Slovencev predlagamo sledeče:
BARAGA FRIDERIK IRE-NEJ (1797-1868) misijonar, škof v Michiganu. Za Indijance Oči p va je napisal šest knjig v njihovem jeziku. Sestavil je tudi slovnico in slovar njihovega jezika.
JAKOB PETELIN GALLUS-CARNIOLUS (1550-1591) Slovenski skladatelj, pisal maše, motete, madrigale. Deloval je na Dunaju in v Pragi.
KARINGER ANTON (1829-1870) slikar, romantični krajinar in portreti.
KNEZ HOTIMIR, karantan-ski vladar, za čigar vladanja so zgradili prvo slovensko cerkev.
KNEZ KOCELJ slovenski knez mejne grofije sp. Panonije. Leta 869 jo je osamosvojil izpod Frankov in ji vladal do leta 874. Podpiral je Cirila in Metoda.
BLAŽ KOCEN slovenski geograf in kartograf. Njegov Atlas za osnovne in meščanske šole je v Avstro-Ogrski izšel 43krat.
EDVARD KOCBEK (1904—1981), pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in politik. Od jeseni 1941 član IO OF.
RUDOLF MAISTER (1874—1934), slovenski general in pesnik, borec za slovensko severno mejo.
FRAN MIKLOŠIČ (1813—1891) eden najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev 19. stoletja, profesor dunajske univerze, akademik.
JOSIP PLEMELJ, matematik prvi rektor ljubljanske univerze, v svetu znan po Plemljevih formulah.
JOŽE PLEČNIK (1872-1957) arhitekt
IGNAC KNOBLEHAR (1819—1858), misijonar in raziskovalec ob Belem Nilu.
JURIJ VEGA (1754-1802) matematik, utemeljitelj znanstvene balistike, (po njem se imenuje krater na mesecu)
JOŽEF STEFAN (1835-1893) slovenski tizik, odkril zakon o sevanju toplote. Po tem zakonu določil temperaturo sončevega površja. BOJAN ŠTIH (1923-1986) kritik, esejist.
JANEZ PUHAR (1814-1864) duhovnik in fotograf. Izumil je fotografiranje na stekleno ploščo.
ANTON JANŠA (1734-1773) čebelar in slikar. Postal je cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva. UVajal je modernejše metode čebelarjenja, pisal razprave in knjigo Popolni nauk o čebelarstvu. Izšla je po njegovi smrti leta 17"7'.
JERNEJ KOPITAR (1780—1844), jezikoslovec evropskega slovesa. Napisal je prvo slovensko slovnico. Vzgajal je Miklošiča in Karadžiča.
SREČKO BRODAR (1893—1987) paleontolog, odkril in raziskal paleolitsko najdišče na Olševi, raziskoval Špehovko pri Velenju.
HERMAN POTOČNIK (1892-1929), pionir raketne in vesoljske tehnike. Njegova knjiga Problem vožnje po vesolju je bila učbenik Wernerju von Brau-nu in drugim.
EDVARD RUSJAN (1886-1911) letalski pionir. Po številu zasnovanih, izdelanih in z letenjem preskušenih letal skorajda nima primerjave v tedanjem svetu.
IVAN SLOKAR (1884-1970) gospodarstvenik in letalski izumitelj. Izumitelj helikopterja in linguografije.
Predlagamo, da skupščinska komisija izdela vrednostno lestvico imen, ki jih predlagamo. Mislimo, da sodijo v vrh vsekakor imena kot so Trubar, Kocbek, Maister in Cankar.
Na koncu še pojasnilo morebitnim ugovorom vseh tistih ozko-srčnih ljudi, ki se bodo začeli spraševati o ceni za vse te spremembe. Glede na to, da postajamo suvereni in da smo že spremenili Titovo Velenje v Velenje, bo do sprememb osebnih izkaznic, štampiljk, dokumentov in napisov v vsakem primeru moralo priti, pa če spreminjamo imena ulic ali ne.
Za Demosovo komisijo Borut Korun
t
Na 6. seji zborov občinske skupščine Velenje je bila imenovana tudi 6-članska komisija za poimenovanje ulic, trgov in naselij. Komisija ima zapisane pristojnosti, strokovnost in izkušnje.
V vsesplošni evfitljl in pogosto tudi modi stalnega inovira-nja sistema, želim omenjeno komisijo. podobne po podjetjih in nekatere odgovorne posameznike vseeno opozoriti na nasled-nje:
Po mnenju mag. Božene I.ipej 7. Republiške geodetske uprave mora biti naš interes celovitost in korektnost izvedbe postopkov, ki sploh niso tako poceni, kot se včasih laično misli. Samo \ občini Ljubljana center, kjer naj bi se po predlogu odloka deloma ali v celoti spremenila imena 14 ulicam, znašajo izračunani stroški 4,96 milijona din ali 550 tisoč DEM (sredi aprila pred devalvacijo.) In to brez stroškov obveščanja poslovnih partnerjev, sprememb telefon-
ga k sreči uspel dobiti nazaj in to zastonj. Šoštanj je naselje sigurno že 800 let, pa čeprav se v uradnih listinah prvič omenja leta 1199, trg pa je postal že leta 1354. V enem naslednjem prispevku bom v počastitev jubilejev napisal vsa ledinska imena, na katerih površinah seje 800 let gradil Šoštanj. Čeprav se jp velik del Šoštanja že porušil in ni veliko možnosti za novogradnje, moramo tem bolj spoštovati svojo zgodovino. Šoštanj je bil . . . in okrajni sedež, imel pa je tudi dve občini in sicer občino mesto in
skih
voznih redov itd.
»m organizacije 1.500 din, :a s hišno številko 150 din,
Pa poglejmo nekaj ocenjenih stroškv: napisna tabla z imenom naselja stane 1.700 din, navadna ulična tabla 710 din, ulična tabla na drogu 2.580 din, tabla z imenon tablica ■ montaža navadnih uličnib tabel 100 din, okrogel pečat 450 din, podolgovat pečat 400 din. Potrebno je upoštevati še nove vizitke, tiskane obrazce, prospekte, kataloge, popravke listin, popravke aktov organizacij, izvedbe sprememb na občininski geodetski upravi, načrlnih-kartah-zemljevidih. drugih občinskih-podjetniških-krajevnih evidencah, razne vrste in oblike reklam.
Že teh nekaj bežnih misli kaže, da je tudi pri teb stvareh potrebna tako preudarnost, kot kompleksnost pa tudi obzirnost do plačnikov storitev, oziroma davkoplačevalcev.
Velenje, 20. 5. 1991
Mir« ilav Žolnir
okolico. Osebno sem prepričan, da bo mesto Šoštanj nekoč spet samostojna občina, katero bodo upravljali domačini. Kot je to razvidno iz starih fotografij. Veliko je bilo porušeno ali uničeno, veliko pa tudi zgrajeno, vendar nekdanje živahnosti ni več, ker pač ni nobenih institucij in tudi ne inteligence. Večina učiteljev in drugih uradnikov stanuje v Velenju, zato v Šoštanju tudi ni skoraj nikakršnih prireditev, razen če ob koncu leta »Svoboda« priredi kakšen koncert.
Viktor Kojc
23. razstava Likovni svet otrok v Šoštanju
Ustvarjalnost mladih v svobodni temi ne pozna meja
25. maj, dan mladosti. Molče, kar nekako neopazno je šel mimo večine tistih, ki jim je bil ne tako daleč nazaj namenjen. Mimo vseh pa vendarle ne. V mislih imamo udeležence minulo soboto odprte tradicionalne razstave na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. To je že 23. razstava po vrsti, 510 del, kolikor jih je posebna komisija odbrala zanjo, pa bo na ogled mesec dni.
Trditev, da ustvarjalnost mladih, sploh na likovnem področju, ne pozna meja, ni iz trte zvita. Že marsikatera prejšnja, letošnja razstava pa prav tako, to dovolj zgovorno potrjuje. Še posebej velja to za svobodno temo. Mnogo bolj izvirna so dela zanjo, ob njihovem nastajanju pa je prišla na dan vsa ustvarjalna moč, barvna kombinatorika mladih likovnikov. Tega namreč nekako ni čutiti pri no-
silni temi letošnjega likovnega sveta otrok — oblikovanje industrijskih in obrtnih izdelkov. Nekaj izvirnih zamisli je ob tem snovanju sicer nastalo, po mnenju članov posebne strokovne komisije pa je bila večina med njimi neures-ničljivih.
Kljub nekoliko skromnejši udeležbi, kot smo je bili vajeni na razstavi likovni svet otrok doslej, je bila sobotna prireditev tudi tokrat praznik za tiste, ki cenijo tovrstno ustvarjalnost, za mentorje (to zanje ni le priložnost za pregled ustvarjalnosti, oceno svojega mesta v njej, ampak tudi izziv in priložnost za
oblikovanje novih idej) kot tudi za učence razstavljalce same.
Dobro delo je treba nagraditi. Kritičnim očem članov strokovne komisije nista ostala prikrita trud ustvarjalcev in mentorjev naslednjih petih nagrajenih slovenskih šol: OŠ Matija Čop Kranj, likovni pedagog Meta Vovk Mavser in sicer za novosti pri obravnavi likovnih problemov kot pri izvedbenih likovnih tehnikah; OŠ Leopold Maček Ljubljana, likovni pedagog Milena Pirkmajer za izvirne grafične pristope pri obravnavi grafike, kjer so presenetili motivi čudežnih mest ter v tehniki voščenk nadvse izvirno upodobljeni glinasti konjički, ki v ritki pi-skajo; OŠ Anton Alškerc Velenje, likovni pedagog Marjeta Vaici za zelo veliko uspelo
rešenih likovnih nalog, posebno novost pa med poslanimi deli šole predstavljajo likovno preoblikovani zemljevidi, vključeni v skice izvirnih urbanističnih snovanj učencev; OŠ Fran Milčinski Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan je prejela nagrado za likovna dela s področja plastičnega oblikovanja: med nagrajenci pa je letos spet OŠ Miha Pintar Toledo Velenje, likovni pedagog Robi Klančnik. Kar 83 razsta-vljalcev te šole sodeluje tokrat na razstavi, presenetili pa so člane strokovne komisije s svojo neizmerno izvirnostjo in prodornostjo grafik, kipov, slik. Med posebej pohvaljenimi pa so osnovne šole Lenčke Mrzel Slovenj Gradec, Neznanih talcev Dravograd, Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, Ivan Cankar Ljutomer, Franjo Vrunč — otroški oddelek bolnišnice Slovenj Gradec.
Tamburaši v Portorožu
»Koledniki« med najuspešnejšimi
Živahno in pestro je bilo minulo soboto v Portorožu. Levji delež pri tem so gotovo imeli udeleženci 11. srečanja tamburaških skupin Slovenije. Med njimi je bila tudi tamburaška skupina šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja.
Čeprav srečanje nima tekmovalnega značaja, so na pogovorih po končanem srečanju člani posebne strokovne skupine igranje velenjskih Kolednikov nadvse pohvalili in jim v skupini manjših sestavov namenili mesto takoj za prvouvrščenimi tamburaši folklorne skupine Emona iz Ljubljane, (tpk)
Koleda vabi
V dvorani šoštanjskega kulturnega doma so učenci tamkajšnje šole Karla Destovnika Kajuha pripravili krajši kulturni program in podelili najboljšim priznanja
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je
• • •
30. MAJA LETA 1959
Iz slovenskega časopisja, ki je izšel na ta dan, smo izbrali tri novice iz naše doline. Dve sta bili objavljeni v mariborskem Večeru, tretja pa v Celjskem tedniku. Zadnja, objavljena v Celjskem tedniku, ima naslov «Vsakdo naj sodeluje«:
»Nezadržno napredujejo dela v nastajajočem središču Velenja. Vsak dan prihajajo ljudje delat prostovoljno. Še malo — in zdravstveni dom, delavski klub, delavska univerza in še druge zgradbe bodo izročene svojemu namenu. V akcijo za čimprejšnjo izgradnjo teh tako koristnih ustanov bi moral prav vsakdo! Vsi Velenjčani vedo, kake prostore uporablja zdravstveni dom danes. Ali ne bi pohiteli še ostali, da bi delo bilo čimprej opravljeno! Ali bi imeli stadion, igrišča, jezero in park, če ne bi tega sami uredili? Prav gotovo ne! Zato menimo, daje dolžnost slehernega Velenjčana, da tudi sam da svoj delež za čimprejšnjo ureditev mesta.«
Velenjčani so se temu in tudi drugim pozivom odzvali in tako ogromno prispevali k izgradnji novega mesta.
Prva novica, objavljena v Večeru, pa ima naslov »Gostovanje celjskega gledališča v Velenju«:
»V sredo so v Velenju gostovali člani celjskega ljudskega gledališča s Sheakespearovo dramo Romeo in Julija. Obisk je bil rekorden, saj je bila dvorana nabito polna. Gledalcem sta bila najbolj všeč lilija in pater.«
Tudi v letošnji sezoni je bila večina gledaliških predstav v Velenju lepo obiskana
Druga novica, z nekoliko drugačno vsebino, ima naslov »Volitve odborov stanovanjskih skupnosti« :
Prve dni junija bodo v vsej šoštanjski občini zbori volil-tev. Na zborih bodo volili nove šolske odbore in odbore stanovanjskih skupnosti. V Velenju bo tak odbor štel 21 članov, v Šoštanju pa 15. V odbore bodo izvolili najboljše člane SZDL.«
Zanimivo, da sta ravno šolska in stanovanjska problematika danes med najbolj akutnimi problemi naše družbe. Mogoče pa v odbore niso bili izvoljeni najboljši člani SZDL!
LETA 1961
Dopisnik mariborskega Večera iz Velenja je bil v teh letih zelo aktiven, zato še ena novica, ki smo jo našli v Večeru:
»Dramski krožek na osnovni šoli Miha Pintarja Toleda v Velenju je letos zelo aktiven. Pripravil je dve pravljični igrici. Prvo, Zvezdica Zaspanka, ki jo je režirala učiteljica Kotnjeko-va, so uprizorili ob dnevu žena. Drugo, Čarobna palica, ki jo je režiraia učiteljica Šalejeva, pa igrajo te dni. Požrtvovalna režiserka in igralci pričakujejo, da bodo tokrat starši prišli v večjem številu gledat in poslušat mlade igralce.«
LETA 1969
Prejšnja trditev o aktivnosti dopisnika Večera velja tudi v tem letu, kajti v Večeru ki je izšel na ta dan je bila zopet objavljena novica iz naše doline:
»Nova razstava v Napotnikovi galeriji. V Napotnikovi galeriji v Šoštanju so odprli razstavo 17 celjskih likovnih amaterjev. O avtorjih je spregovorila Milena Moškon, razstavo pa je odprla predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič. Na otvoritvi je sodeloval tudi Šaleški oktet. Razstava, posvečena 20-letnici likovne sekcije kulturno-prosvetnega društva France Prešeren iz Celja, bo odprta do 15. junija.«
Dokler je Napotnikovo galerijo v Šoštanju vodil njen ustanovitelj Viktor Koje, so bili likovniki iz cele Slovenije stalen gost v Šoštanju. Danes pa je žal precej drugače!
DAMIJAN KLJAJIČ
Na natečaj za letošnjo razstavo likovni svet otrok je prispelo več kot 1000 del 60 slovenskih osnovnih šol, v avli osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj pa jih je na ogled 510.
Smo 95 članska folklorna skupina, ki želi ohranjati slovensko kulturno dediščino. Naš program obsega vse slovenske plese, plešemo pa tudi plese drugih republik Jugoslavije.
Lansko leto smo bili kar precej aktivni, saj smo se udeležili kar dveh turnej: maja v Angliji (Neath) in septembra v Franciji (Chamo-nix, Dijon), kjer smo na tradicionalnem, mednarodnem srečanju folklornih skupin zasedli 3. mesto.
Naslednje leto bo naša skupina praznovala 20. obletnico, zato je naš temeljni cilj, da se čim bolj udejstvujemo v kulturnem življenju Šaleške doline in okolice.
V kolikor želite popestriti vaša praznovanja in proslave z našimi nastopi, vas prosimo, da nam pišete na naslov:
ŠFS KOLEDA Prešernova 9 a 63320 VELENJE
KL0K - Klub organizatorjev kulture spet deluje
Kultura, kakršno že imamo, ne sme biti sama sebi v namen. Velikokrat delamo usodne napake, da z vsemi močmi in možnostmi podpiramo ustanavljanje in delovanje različnih kulturno-ume-tniškin skupin in posameznikov, obenem pa nič ne naredimo za to, da bi se te skupine tudi ustrezno predstavile predvsem širšemu občinstvu in tudi kulturniškim krogom.
Razne prireditve domačih in povabljenih ustvarjalcev kar nekako zvodenijo ob peščici gledalcev, čeprav je dvorana polna, množica kulture potrebnih pa o tem nič ne ve.
Zato smo letos, ravno na slovenski kulturni praznik, ustanovili Klub organizatorjev kulture ali ključ od kulture — KLOK. Klub ne deluje v nobenem okvirju in ga tudi nihče ne podpira, razen moralno, ker za to ni sredstev. To pa mu tudi daje, danes pomemben, neodvisen položaj. Klubski prostor bo verjetno dobil v nekdanji stavbi družbenopolitičnih organizacij, finančno pa poskuša delovati po tržnih zakonitostih in s samofinancira-njem ter članarino.
In KLOK-ova ponudba: organiziranje kulturnih prireditev, razstav, proslav, izmenjava kul-
turnih dogodkov, obveščanje, os-veščanje, pomoč pri praznovanjih v podjetjih, občinskih praznikih, predstavitve manj znanih in še neznanih imen s kulturno-umetniške scene. KLOK ponuja pomoč novo ustanovljenim in ro-jevajočim se skupinam do prvih nastopov, izmenjave z večjimi kulturnimi centri, kulturno posredovanje in sponzorstvo, predvsem pa vdor kulture v podjetja in črpanje iz njih. V zastavljenem programu kluba je tudi skrb za zunanje izglede podjetij, njihov kulturni image, oblikovanje in predstavljanje navzven. Posebna naloga članov KLOK-a je propagandne narave in ponuja pomoč pri oblikovanju obvestil, vabil, ilakator, pri razpošiljanju in pla-atiranju ter vsestranskem oblikovanju kulturne ponudbe.
Koga združuje KLOK? — kulturne animatorje in organizatorje kulture iz podjetij v velenjski in mozirski občini in tudi od drugod, in vse, ki jih veseli kulturniško delo takšne narave.
Nekoč je že bil nek KOK, ki ga pa že dolgo ni več. Propadel je, preživel. Novi KLOK je povsem nov klub, nastal iz novih, sedanjih potreb in želja.
Kulturni animatorji in organizatorji kulture v podjetjih, kjer
£
so kljub spremembam še ostali, naprej aktivno delujejo. Zadnje seminarsko srečanje kulturnikov, pretekli vikend v Piranu, na temo Kulturna ponudba mesta, je pokazalo, kako zelo je za organizatorja kulture v podjetju pomembno poznati kraj, v katerem živi, njegovo kulturno dediščino in živečo ter porajajočo se kulturo. Ponuditi obisKovalcu podjetja, kraja, poslovnim partnerjem ali napovedanim izletnikom nekaj od večinoma pestre kulturne ponudbe kraja, predvsem pa za nastalo priložnost, čas in namen prihoda izbrati pravo, vseobsega-)0Č0 in kvalitetno kulturno informacijo, je zahtevno delo. Prevečkrat zaradi pomanjkanja časa prikažemo le tiste najbolj poznane kulturne znamenitosti, ki so že kar razvpite, na drobne in zanimive, takoimenovane kulturne drobtinice pa pozabljamo.
Tudi za pràznike podjetij že kar zlorabljamo klasično kulturo, ki jo v glavnem zastopajo godba na pihala, folklorne skupine in recitatorji. Pozabljamo na lutkarje, filmarje, ohranjeval-ce etnoloških obrti, na zbiralce predmetov, ljudske godce na eni strani, kotičelc v kulturnem dogajanju pa odrekamo, hote ali nehote, tudi nastajajoči kulturi, moderni poeziji, plesu in gibu,
glasbenim skupinam, ki ne izvajajo ravno Avsenikov in drugim, večinoma marginalnim umetnikom. Vse to in še mnogo več je naloga organizatorja kulture v podjetju, ki naj ve in zna ponuditi tisto, kar nudi njegov kraj. Kultura pa ni nadomestilo, ampak ključ življenja, je bil moto srečanja — seminarja v Piranu, ki so se ga, na pobudo in ob po-
fiolni organizaciji KLOK-a, ude-ežili organizatorji kulture iz sedmih slovenskih mest. Ogled znamenitosti Pirana in okolice je prinesel ravno to, česar pri kulturni ponudbi mesta nismo vajeni — majhne, neznane zanimivosti v izogib velikim, že davno znanim biserom kulturne tradicije tako starega mesta, kot je Piran.
Kulturni animatorji in organizatorji kulture v podjetjih in ustanovah, pridružite se KLOK-u, vsak zadnji četrtek v mesecu v Zlatici ob devetnajsti uri. Če se želite obrjiiti pisno za sodelovanje ali po pomoč, pišite na naslov: KLOK-Klub organizatorjev kulture Velenje, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Velenje, Prešernova 1, Velenje.
Boris Salobir
Praznik presvetega Rešnjega telesa
Marsikdo mi bo potrdil, da je praznik svetega Rešnjega telesa ali krajše Telovo, zelo lep in slikovit praznik. Po starosti se ne da primerjati z Božičem ali Veliko nočjo, saj se je »rodil« šele v srednjem veku. Ce smo natančnejši: Leta 1264 je papež Urban IV. izdal odredbo, naj se v Rimu obhaja »praznik presvetega Rešnjega telesa našega gospoda Jezusa Kristusa.« Pod tem imenom se je praznik pričel širiti po takratnem krščanskem svetu in se razvijal do oblik praznovanja, kot jih poznamo danes.
Že samo ime praznika pove, daje ta posvečen Kristusu, od jeruzalemske zadnje večerje naprej vedno navzočem med nami v podobi Rešnjega telesa. Zato je prvotni in najslovesnejši praznik presvetega Rešenjega telesa pravzaprav Veliki četrtek, imenovan tudi »rojstni dan keliha«.
Toda spomin na Kristusovo trpljenje in neposredna bližina Velikega petka v velikonočnem tri-dnevju nam ne dovoljujeta, da bi se tedaj z vso dušo prepustili veselemu, bleščečemu praznovanju in kar najbolj radostnim izrazom
hvaležnosti za Kristusov največji dar svoji Cerkvi, tisti dar, o katerem celo tako resni učenjak kot sv. Tomaž Akvinski razvneto vzklikne: »O dragocena in občudovanja vredna gostija, zveličavna, vse sladkosti polna . . .« Ravno zato, kar se je na Veliki četrtek zdelo Cerkvi neprimerno, hoče sedaj nadomestiti na četrtek po končanem velikonočnem pe-terodesetdnevju. Tedaj, na praznik presvetega Rešnjega telesa, skuša odpreti vse registre veselja in hvaležnosti za največji zakrament, ki obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše Velikonočno jagnje in živi kruh, ki s svojim mesom, po sv. Duhu oživljenem in oživljajo-čim, daje ljudem življenje. Sicer pa je že vsak krščanski praznik najtesneje povezan z najsvetejšim Zakramentom, ki mu pravimo Rešnje telo.
Med vernim ljudstvom so najbolj priljubljene procesije na ta dan. Priznati moramo, da so te procesije na podeželju veliko sliko vitejše kot v mestih. Z veseljem in živo se spominjam le-te-ga praznovanja v šmihelski fari v
Šoštanju. Velika cerkev, ki je do-minirala na gričku nad Šoštanjem, je na ta dan s pesmijo pri-trkovalcev vabila župljane na praznovanje. Ljudje so prišli od blizu in daleč. Pred cerkvijo seje oblikoval sprevod: spredaj možje in fantje, ki so nosili visoke bandere, v osrednjem delu duhovnik s spremstvom, ki je v monštranci nosil Rešnje telo v obliki hostije, za njim pa ženske in otroci. Korski pevci so prepevali evharistične pesmi, vmes pa so ministranti cingljali z drobnimi zvonci.
Celoten sprevod je spremljalo »taljančenje« s cerkvenega zvonika. Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, razvrščenih na prostem pod obronki šoštanjskih Goric. Spodaj je utripalo kmečko Družmirje. Bilo je, kot da je cela šaleška dolina prisluhnila prazniku. Pri vsakem oltarju je bilo kratko oznanilo evangelija ter blagoslov z Najsvetejšim.
Eden od oltarjev je bil pod Basi-stovim križem, znanem po napisu pod korpusom: »O človek, spomni se, da sem vreden tvojega pozdrava . . .«
Procesije, kot je bila pravkar opisana, so se na naših tleh udomačile v 16. stoletju. Misel tega obreda je: Blagoslov z najsvetejšim na vse štiri strani neba naj bi pod mogočno in dobrotljivo vodstvo Kristusa prebivajočega v najsvetejšem zakramentu postavil vso pokrajino. Procesija naj bi bila predvsem živa občestvena prošnja, naj gospod Bog blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove ...
Blagoslovov, ki se pri obhodu dajejo z Najsvetejšim, seveda ne smemo jemati kot nekaj magičnega, čarovnega, kakor da je že z obredom samim brezpogojno in s popolno gotovostjo dosežena odvrnitev »treska in hudega vremena« ter vseh drugih nesreč, o katerih govore obredne molitve. Tako pojmovanje bi bilo docela tuje krščanskemu verovanju. Vemo namreč, da gre pri teh blagoslovih le za posebno poudarjene prošnje — res prošnje, ki so ravno najbolj popolno nasprotje vsakršne magije. Kot so včasih verni ljudje prosili Boga naj jih obvaruje pred kugo — lahko danes prosimo za varstvo pred rakom, infarktom, za odvrnitev državljanske vojne in še bi lahko naštevali ....
Stane Koselj
Konovškovi iz Lokovice
»Življenje je pred nas postavilo novo preizkušnjo«
Lanski 1. november — marsikdo bi rad ta dan zbrisal iz koledarja, če bi lahko. Toliko hudega je prinesla čudna igra narave, njeno dokazovanje premoči nad človekom in še danes, po preteku petih mesecev težko verjameš, da je bilo vse to res.
»Pa je bilo, in še kako res,« pravijo Konovškovi iz Lokovice. »Dejstva so tu, ni jih moč spregledati. Za nas pomenijo novo preizkušnjo, zelo težko in ne vemo, ali ji bomo kos ali ne.«
Strah, jeza, skrbi, žalost jih prevevajo ob razmišljanju, kako sta jim sreča in narava obrnila hrbet omenjenega dne. Dvanajst let so gradili toplo zavetje in le kratek čas je bil potreben, da so danes tam, kjer so bilf pred tem časom — pred novogradnjo. Da bo nesreča še večja, bodo tokrat lahko gradili na mestu, kjer so hoteli že prej. Narava jim je po tolikih letih dela dala sicer prav, žal, pa jih je s tem tudi prizadela. Plaz jim je namreč odnesel del hiše, za sabo pokopal upanje in sanje o lepšem življenju.
»Ni sonca za nas. Kaj malo imam upanja, da ga bom deležen zvrhano mero v doglednem času, če ga sploh bom. Časi za večje naložbe, kar pa izgradnja nove hiše gotovo je, niso najprimernejši. Tanke denarnice, trije šoloobvezni otroci, drago življenje, vse ti podira misel, da boš še zmogel ta korak,« pravi Ivan.
Toda, nič se ne da spremeniti. Življenje pač teče dalje. Namesto, da bi sedaj »uživali«, ob vsakdanjih tegobah razmišljali še o čem drugem kot kako in kje bi najbolje obrnili vsak dinar, so njihove misli pri novem domu, novih skrbeh. Vse potrebne papirje za nov dom že imajo, izbrali so tudi načrt, s 658 tisoč di-,narji, kolikor denarja jim je za reševanje njihove življenj-
Anton Martin Slomšek:
Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jeziki
ske stiske namenila družba iz naslova »elementarne nesreče« , pa so kupili gradbeni material do strehe. Konovškovi upajo, da se mošnjiček zanje pri družbeni blagajni še ni zavezal, in da bo pricurljal še kakšen dinar pomoči. Sicer bo vse preveč težko.
»V nesreči res nismo ostali sami, toda dobljen denar tako hitro kopni, da je ostalo le še nekaj malega za plačilo dela delavcev. Sami smo že vložili nekaj denarja, pomagali si bomo s krediti, delali in trudili se bomo kjer se bo dalo. Glede na to, da rezerv nimamo več, se močno bojimo, da naše gradnje ne bo tako kmalu konec.« Ob razmišljanjih o svoji usodi, se Ivan dotakne dejstva, kako malo je pravzaprav dobila naša občina za posledice odpravljanja novembrskih poplav v primerjavi z Zgornjo Savinjsko dolino. Res je bilo tam veliko huje kot v Šaleški dolini, pa vendarle posledice niso bile tako majhne kot je znašal prispevek.
V letošnji zimi in mokri pomladi za Konovškove iz Lokovice ni bilo počitka. Priprave za kar najuspešnejši začetek gradnje so zahtevale svoje. Minulo nedeljo so vlivali že temelje, če bo vse po sreči, bo do letošnjega poletja Konovškov novim dom pod streho.
Pravega optimizma pa kljub temu ni in ni. Vzrok za to ne tiči le v prej zapisanih težavah, ampak tudi v strahu pred vsakim večjim deževjem. Kajti plaz še ne miruje, ampak z hišo vred drsi gmota zemlje počasi proti dolini.
Toda kjer je volja, se da marsikaj narediti. Upamo in želimo si, da bo te dovolj tako pri Konovškovih kot pri tistih, od katerih je odvisno, ali bodo svojo življenjsko stisko lahko rešili v doglednem času.
Slovenci imamo Trubarja, Gallusa, Prešerna, Kreka, Cankarja, Jakopiča, Plečnika, Maistra . .. Med te in druge slovenske velikane smemo upravičeno prišteti tudi A. M. SLOMŠKA, čigar versko, učiteljsko in budi-teljsko delo je trajno zapisano v zgodovino slovenskega naroda. Slovenci se premalo zavedamo pomena, ki ga je imel prenos sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, s katerim nam je Slomšek rešil ves severovzhodni del narodnostnega ozemlja z Mariborom vred. Premalo se tudi zavedamo daljnosežnosti ustanovitve Mohorjeve družbe, katere začetek 1851. leta temelji na Slomškovi pobudi iz leta 1845 in ki je z milijoni knjig izobrazila slovenski narod; premalo spoštujemo Slomškovo kulturo in narodnostno delo, ki je vseskozi prežeto z občudovanja vredno ljubeznijo do SLOVENSTVA.
To je nekaj misli, ki jih je nanizal uvodni govornik dr. Janko Čar ob svečanem odkritju Slomškovega spomenika v Slovenski Bistrici, v nedeljo, 26. maja 1991.
Prireditev so organizirali Slovenski krščanski demokrati in Zveza kulturnih organizacij Slovenska Bistrica ob natrpanem sporedu s slovesno mašo škofa dr. Franca Krambergerja, enega izmed sedmih doktorjev, ki so opravili doktorat iz različnih področij najrazličnejšega delovanja škofa Slomška. Po slovesnem odkritju spomenika, je bilo praznično in veličastno, saj so sodelovale različne folklorne skupine, ljudski godci, ansambli, različni pevci.
Nastopil je študentski pevski zbor Jurij Vodovnik, pihalni orkester Impol pa je uprizoril polurni koncert.
A. M. Slomšek se je rodil 26. nov. 1800 na Slomu pri Ponikvi. Obiskoval je celjsko gimnazijo, 1824 je bil posvečen v duhovni-
ka. Služboval je kot kaplan, spiritual, župnik, kanonik in opat v raznih krajih od Bizeljskega do Celovca. 1846 je postal lavantin-ski škof in 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. V izboru možnega sedeža je bila tudi Slovenska Bistrica. Poleg desetine verskih in poučnih knjig, je napisal tudi knjigo Blaže in Nežica. Na to temo je bil 1939 dokončan in odprt kip Slomška z Blažetom in Nežico, delo kiparja Ivana Sojča (1879-1951). Takoj v začetku vojne okupator ta kip odstrani s pročelja doma, vendar ga domačini uspejo očuvati. Lansko leto ZKO postavijo taisti kip, 26. maja 1.1. pa slovesno odkrijejo spomenik skupno z domačo župnijo še: Zveza kulturnih organizacij in Krščanski demokrati iz Slovenske Bistrice.
Še nekaj misli A. M. Slomška o veri, jeziku, narodu . . .
—	Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličarske narodne omike.
—	Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu, ne jezika maternega, ki domače kraje po domače oživlja in poveseljuje.
—	Dokler beseda materna slovi, se narod časti in oživlja; kakor beseda materna umira, peša tudi naroda slava in moč.
Bližnja preteklost Slomšku ni bila naklonjena. Po slovenski pomladi 1990, ki je obudila naš zgodovinski spomin, smo se zavedli, da slovenska lipa nima korenin le v času po drugi svetovni vojni, temveč v nedeljivi tisočletni zgodovini. In na enem izmed lipovih listov je z zlatimi črkami zapisano tudi Slomškovo ime. Se trudimo, da bi bilo tudi kdaj naše ime v lipovem gozdu?
Anton Lovrec Topolšica
Kdor umira pred mnogimi pričami, umira vedno pogumno.
Voltaire
Sicer vsi živimo pod istim nebom, vendar nimamo vsi enakega obzorja.
Konrad Adenauer
Veselo Jurjevanje na Ljubeli
V	sedanjem času, ki je že vse preveč nasičen z nasiljem, strahom in stiskami, je množičen otroški živžav in sproščena igrivost prava paša za oči in dušo.
Več kot 150 škalskih otrok je preživelo takšno lepo nedeljsko popoldne, ki ga je tu in tam sicer skazilo nekaj deževnih kapljic, na tradicionalnem praznovanju dneva pomladi na Ljubeli prejšnjo nedeljo.
Prihod Zelenega Jurija in praznik pomladi sta samo povod za to tradicionalno škalsko prireditev na Ljubeli. Osnovno je združevati starše in otroke v sproščenih igricah v naravi, popestriti otroštvo s srečnimi trenutki ter na ta način pripomoči k zdravemu razvoju otrokove osebnosti.
Škalsko društvo prijateljev mladine, ki je v Skalah že dolgo glavni vzpodbujevalec in organizator takšnih aktivnosti, je tudi tokrat pripravilo sicer tradicionalen, vendar pester program za otroke.
Poleg prihoda Zelenega Jurija in krajšega programa so otroci najbolj radostno doživeli iskanje jajčk v go^du, ki so jih v posebna skrita gnezda nastavile njihove prijateljice ptice. Otroci so za simbolično ceno 10 din dobili priponko z narisano ptico, katere gnezdo so v gozdu morali poiskati. V gnezdih pa je bilo darilo ptic — trdo kuhano kurje jajce.
Celo popoldne je bila tudi gneča pred šotorom — frizerskim salonom Kuštravček, v katerem so frizerji Jože, Jožica, Milica ter njihova sodelavka kozmetičarka s kitkami, trakci, šminko in tudi lakom za nohte burili otroško domišljijo. Proti večeru si dobil občutek, da na Ljubeli pripravljajo film o otroških manekenih. Taborniški vod iz Škal je pod vodstvom prizadevnega vodnika v improviziranem taboru ves popoldan pekel slastne palačinke ter kuhal čaj, otroci pa so si lahko tudi v vsakem trenutku postregli s svežim domačim kruhom in sokom.
Tako starši kot otroci pa so si lahko tudi obilno napolnili želodce z domačim pecivom, ki so ga spekle članice društva ter po minimalni ceni prodajale v lovskem paviljonu.
V	raznih športnih igricah pa so si morali pretegniti ude skupaj z otroci tudi njihovi starši. Seveda so vedno zmagali otroci.
Prireditev je bila preprosta in prisrčna, organizirana z malo sredstvi in veliko dobre volje članov in članic društva prijateljev mladine, gasilcev, lovcev, škalskih gospodinj ter prijazne pomoči frizerjev in kozmetičarke iz podjetja Brivnice in česalnice Velenje.
Tudi letos se je škalskim pridružilo več otrok in družin iz drugih krajevnih skupnosti, saj je prireditev odprtega značaja. Naslednja takšna otroška prireditev na Ljubeli pa bo kostanjev piknik v jeseni.
Žurček
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje in DPM Edvarda Kardelja organizirata v soboto, 8. junija 1991, na Kardeljevi ploščadi že drugi ŽURČEK.
Otroci in odrasli se bodo
poveselili in razgibali na športnih tekmovanjih (pika-do, namizni tenis, gumitvist, igre z žogo, kros ...), ogledali si bodo tekmovanje z avtomobilčki in letali na daljinsko upravljanje, izdelovali bodo vetrnice, slikali na keramiko in papir. Otroci in starši, VABLJENI!
Naslednji dan okoli poldneva je voznik zatrobil v odhod. Miren zvok iz Nissanovega rilca in vročina sta nas kar pehala v spanec, ko smo se vozili mimo čudovitih velikih peščin. Po štirih urah prijetne vožnje se je pokrajina' spremenila iz prej nepregledne, ravne in razbeljene plošče v najprej rahlo valovito in nato že kar hribovito pokrajino. Spustili smo se v nekakšen kanjon, ki je bil z obeh 96 strani obdan s krušljivimi stolpi čudovitih oblik, ki so močno spominjale na znamenite stolpe v Ne-vadi. Na koncu doline smo se znašli v oazi Arak, ki je bila sestavljena iz bencinske črpalke ter dveh restavracij, od katerih je bila le ena odprta. Nadaljevanje poti se je izkazalo za najrazbur-ljivejši del vožnje vse od Algera naprej. Mestoma je cesta izgubila svoj prvotni namen in Nissan je veselo poskakoval preko grdih lukenj. Pred nočjo smo se ustavili še pri nekem čudnem svetišču pod vznožjem hriba, kjer naj bi prebivalo neko žensko božanstvo. Verujejo, da boš imel srečno nadaljevanje poti, če vržeš kovanec skozi luknjo v steni svetišča. Tudi mi smo si, normalno, zaželeli srečno pot do Tamanras-seta in nazaj domov. Točno ob polnoči, po dvanajstih urah vožnje, smo utrujeni obležali vsak v svoji postelji v Youth Hostelu.
Proti večeru naslednjega dne, smo napadli agencije, ki prevažajo turiste z veliko denarja naokrog po puščavi. Mi ga seveda nimamo kaj dosti, zato smo obredli kar nekaj agencij, Cene
so bile za naš prvi cilj med 3200 in 6400 alž. dinarji, kar je bilo za nas celo premoženje. Na koncu smo v zakotni ulici našli še eno agencijo, ki je bila odprta. Večina jih je namreč zaprtih zaradi pomanjkanja turistov. Tipi sicer niso razumeli kaj drugega kot »OK« in »CAR« ter veselo klatili svojo šlampasto arabsko francoščino. Ob dveh čajih smo končno doumeli, da imamo opravka z biznismeni najvišjega razreda. Pokasirali bi radi okroglih 1000 USD za 100 km vožnje z razmon-tiranim terencem. Kdaj drugič prijateljčki, ko bomo nasledili kakšno dediščino afriških »neuvrščenih« predsednikov.
Agencija »Hoggar Soleil« nas je rešila vseh skrbi s prevozom v hribe. Še prijetnejši šok smo doživeli, ko je možakar izdavil željo, če bi lahko kaj malega dali za akontacijo.
Beli Nissan Patrol je v prtljažnik sprejel vso kramo za katero mislimo, da jo bomo rabili v hribih, tako da ni bilo potrebno ničesar spravljati na streho, pa še udobno smo sedeli. Če bom kdajkoli velik, si bom zagotovo kupil Nissana ! Vse je bilo pripravljeno, lahko se je pričela nova pustolovščina. Ob cesti, ki ji bi pri nas rekli »šoder jama«, so se tu in tam pasle tudi kamele, za katere smo ugotovili, da niso nič drugega kot defektne krave.
Sredi divje in puste pokrajine nas je presenetila tabla z napisom »Čaffe — restaurant«. Pred kamnito podrtijo nas je pozdravil simpatičen star Tuareg. Še
bolj nas je presenetil kartonski namizni prt A —banke. Poleg različne zanikrne tuareške ropotije, kot so prašne sablje, razni na pol obdelani obeski, umazani tepihi in podobno, je gospod premogel tudi najdragocenejše v puščavi — vodo. Med pitjem kave smo se spoznali tudi z mladim Švicarjem, čigar zobovje je krasila očarljiva srebrna dvojka zgoraj desno. Možakar že slab mesec na štop in peš potuje po Alžiriji, tako da je njegovo švicarsko poreklo že prav vprašljivo.
Po kratki vožnji navzgor smo zagledali prve obrise Teuzilai-gov, pod katerimi bomo živeli naslednjih šest dni. Vendar smo se zapodili še naprej proti prelazu Assekrem, visokim okoli 2720 m. Pot je vodila mimo čudovitega vitkega stolpa Saouinan, ki smo ga še dolgo občudovali.
Vzpon na prelaz je bila daleč najtežja naloga za našega »štiri-nogega Japonca«, ki pa jo je zanesljivo premagal. S prelaza seje odpiral čudovit razgled. Pred nami se je bohotil Severni in Južni Teuzilaig, Point Jean, Clocher ter triglavi Trident. Kot nori smo škljocali s fotoaparati ter brenčali z videokamerami. Filmi ter vi-deotrakovi se nam, hvala bogu, niso strgali.
Otipavanje skale nam je 96 prineslo mešane občutke, saj je bila skala precej drugačna od naše domače. Ponekod je precej krušljiva, pa tudi rdeče —oranžna barva ni delovala preveč prepričljivo. Pri plezanju bo potrebna največja mera previdnosti.
Stena je sestavljena iz tako pravilnih zajed, tankih poči ter suhih kaminov, da bi vsakega plezalca zasrbele blazinice na prstih. Res stena Južnega Teuzilai-ga je fascinantna, še lepši pa je
Clocher, kije pomanjšana kopija Petit Druja.
Prvi plezalni dan. Boris je začel rogoviliti naokrog že ob sedmi uri. vendar sva ga z Vikijem z primernimi »vljudnimi« izrazi hitro umirila..Ob pol desetih sem se spravil iz toplega zavetja spalne vreče v hladno jutro. Veličastna stena je še vedno stala nad nami. Z Vikijem sva se odpravila v Klasično smer v Južnem Teuzi-
razveselila dveh čisto novih, še svetlih svedrovcev, ki sva jih s pridom uporabila za varovališča. Tako sva se naenkrat znašla pred čudovitim navpičnim kaminom—zajedo, ki je izgledal zelo suvereno. Čutila sva že vrh, zato nama niti takšna težka skalna tvorba ni mogla do živega.
Na vrhu sva doživela najlepši razgled, kar jih verjetno ponuja Hoggar. Kamor nama je seglo
laigu. Ob pogledu na čudne zajede, sva z Vikijem kar nekako počasi odvijala še deviški 8 mm plezalni vrvi. Nekaj po enajsti se je pričelo zares. Viki je z veliko mero pazljivosti le počasi napredoval. Seveda nisva našla niti enega samega klina v prvem raz-težaju, metulji pa tudi niso šli v najmanjše razpoke. Naslednji raztežaji so šli nato veliko lažje od rok in nog, saj sva se že malo navadila na nenavadno skalo. Zajede in kamini so kar hitro ostajali za nama. Vmes sva se še
oko je bila sama kamnita puščava posuta s številnimi stolpi različnih oblik. Panorami je kraljevala nama najbližja južna stena Severnega Teuzilaiga, vsa posuta s številnimi zajedami in kamini ter stebri med njimi. Sestop z vrha, ki ga razumljivo nisva poznala, je bila štorija zase. Odšla sva po sledovih skalnih možicev po grebenu, vendar je stvar po nekaj desetih metrih postala kar »delikatesna«. Gibala sva se po »instinktu«, ko nama je pot zaprl petmetrski navpičen kamin z za*.
gozdenim kamnom na vrhu. Premagala sva ga kar brez vrvi. Na koncu kamina sva našla vse pripravljeno za spust z vrvjo, ki sva ga debelo in začudeno gledala, kajti Boris nama je zatrdil, da ni nikakršnih spustov z vrvjo. Stvar se je zakomplicirala po prvem spustu, ker se je zataknila vrv. Po vseh mogočih, na koncu že obupanih poizkusih, saj se je med tem že začelo temniti, je Viki ob vrvi splezal kakšnih 25 m navzgor ter že ob siju lune odrešil šlampasto vrv.
Proti jutru je pričel pihati hu-dirjevo divji veter. Šotor je kar premetavalo sem ter tja, nosilna palica pa me je tolkla po glavi.
Žvižgalo je, tulilo in žvenketalo, kot da se bliža sodni dan. Veter ni pojenjal niti zjutraj in spanje je bilo seveda odpisano. Vsi zmečkani smo se dolgo dogovarjali okoli današnjega plezanja. Odločili smo se, da je danes najbolje obiskati prelaz Assekrem ter spotoma še splezati na čudoviti stolp Saouinan ali Point De Foucauld (2650 m) po normalni smeri.
Na vrtiu Assekrema stoji kapelica Charlesa Foucaulda, ki jo je, sodeč po napisu nad vhodom, dal postaviti 1911 leta. Poleg kapelice je na vrhu tudi vremeno-slovna postaja. V majhni knjižnici v kapelici premorejo poleg verske literature tudi stare vre-menarske zapise ter opise plezalnih smeri v okoliških stolpih.
Nasploh je bil gospod Foucauld, skupaj s svojim bratom Pierrom, kar fejst fant. Leta 1909 je prišel kot misionar v te kraje pokristja-njevat poganske muslimane, kar mu je uspevalo dobra tri leta, nakar so ga po 96 dobri stari navadi dokončno odstranili. Dedec verjetno res ni bil od muh, ko je neustrašno v imenu vere lazil po teh puščavskih krajih.
MOJ SADNI VRT (24)
Posebno opozorilo sadjarjem
Kot sem že večkrat poudaril, je letošnje vreme zelo neugodno v samem razvoju sadnega drevja. Zaradi tega ni slabo, če si še enkrat pogledamo nekaj ukrepov po posameznih sortah, so pa ti ukrepi nujni.
Pri jablanah je razvoj kljub zgodnji vegetaciji zaradi slabega vremena doslej zaostal. Beležimo že več kot
osem zelo močnih okužb škrlupa ter nekaj blažjih. Ker kaže, da se vreme tudi v naslednjih dneh ne bo stabiliziralo, je še vedno potreben maksimalen nadzor nad razvojem šrklupa. Potrebna so škropljenja v sedemdnevnih razmakih s kontaktnimi fungicidi, kombiniranimi s kurativnimi: topas — c, syistane —
mz, baycor + dihtane, rubi-gan + captane,	ron-
do + dihtane ..vendar z maksimalnimi dozami. Pojavlja se tudi že prva plesen, zato bi dodajali že tudi bayleton.
Skoraj enako kot pri jablanah bomo postopali pri hruškah, vendar s to razliko, da bomo dodali decis proti hruševi botsčici, ki je že močno okužila najmlajše poganjke. Pri breskvah bi lahko sedaj opravili še eno škropljenje z delanom, kasneje pa bi se lahko posluževali s cizamom in antraco-lom, saj je glavni napad breskove kodravosti že minil. Pri višnjah in češnjah bi se lahko uporabil od fungi-
cidov še samo preventivni fungicid ali Dihtane ali an-tracol ter še dodatek proti črvivosti, ta pa naj bi bil čimbolj blag (actelic ali pi-rimor), ki bi istočasno uničil tudi nastajajoče roje uši, ki se v zadnjem času že zelo množijo.
Za pridelovalce rdečega in črnega ribeza je že tudi skrajni čas za uporabo fungicida in insekticida, ker se je pač treba držati karence. Priporočil bi močnejšo uporabo baycorja v kombinaciji z evparenom in pa uporabo akaricida nissoruna zaradi rdeče sadne pršice, ki je močno napadla oba ribeza.
Matjaž Jenšterle
25. maj 1991
Kam greš Šaleška dolina?
Prelepa moja Saléska dolina, gledana z višine, z Velenjskega gradu, je morda tudi jokala nad svojo osa-melostjo. 25. maj 1991.
Naivno je bilo verjeti, ampak verjeli smo, utrujeni od nepotešene želje za večjim kosom kruha, prisotnosti tankov, vojaških letal, napovedanih potresov, duhovne brezosebnosti, da bi za trenutek potešili srečanje mladosti, kulture.
Kolikokrat smo bili v preteklosti kritični do vsega, kar se je dogajalo okrog nas 25. maja. Vendar priznajmo, da je na tisoče ljudi čakalo na 20. uro in ritualno spremljalo in spet ča-
kalo, da se tam nekje na stadionu zgodi čudež. Pa čudeža ni bilo, čeprav vemo, da se je čudež zgodil potem — na tisoče mladih si je seglo v roke, se predalo prijateljstvu in rojevala se je ljubezen, takšna neobremenjena. In v to smo morda nostalgično verjeli tudi letos.
In bilo nas je nekaj mladostnih, iz let 1950, 1940,... največ teh, ob posameznih res mladih.
Quki se je potrudil, da bi se res nekaj dogajalo. Šaleški likovniki so temu dnevu resnično dali svoj pečat, prav tako pa tudi učenci osnovne šole Miha Pintar To-
ledo. V atriju gradu smo si lahko ogledali razstavo umetniške fotografije foto kluba Velenje.
Nekaj mladih me je nehote spomnilo na leto 1968 in nepozabne bitke. Slišati je bilo resno glasbo. Prostoru so svoj besedni okvir dali pesniki Velenja in Slovenj Gradca.
In vse je bilo pristno in mladostno. Le mladosti ni
bilo — nikjer. Mladi so se morda pripravljali na kakšen nov »štrajk«, poučeni o tem od svoje starejše generacije ... Ko prav nekateri takšni na sobotni sprehod raje odpeljejo potrdilo svojih delovnih zmag — svoje mazde, ople .
Mi ostali pa lahko samo nevoščljivo gledamo in se sprašujemo: Kam greš. Šaleška dolina?	S. P.
VELENJSKI AVTOMOBILSKI SEJEM
»MI MED SEBOJ«
Maske gor, maske dol
Vsak človek ima dva obraza. Da ne bo pomote — ne bomo govorili o pustu in maškarah, le o tistih maskah, ki jih nosimo celo leto in za katerimi se bolj ali manj uspešno skrivamo.
Peter je uspešen mena-ger. V službi se dobesedno razdaja. Tudi kadar mu ne gre vse po načrtu se vedno smehlja kot bi se šolal na Japonskem. V poslovnih krogih je priljubljen in kupčije mu gredo kot po maslu. Veliko je z doma. Kadar pa je doma, lahko govorimo o čisto drugačnem Petru. Iz uspešnega poslovneža se spremeni v tečneža in sitne-ža. Žena že resno razmišlja o ločitvi, otroka pa se že vnaprej veselita, ko bo spet odšel z doma.
Polona je učiteljica. Zaradi doslednosti in včasih že kar pretirane strogosti jo otroci v šoli kličejo za teto Pehto. Toda, ona ima otroke rada in njen razred je vzoren. Kolegice v šoli ji kar zavidajo železno disciplino in ji prerokujejo, da bo edina šolnica, ki bo odšla z zdravimi živci v penzi-jo. Polona ima tudi tri otroke. Tu se pa zanjo začno težave: tako jih je razvadila, da ji sedaj, ko so že skoraj odrasli, krepko »hodijo po glavi«, kot temu radi rečemo. Vsa je iz sebe in ne ve si prav pomagati. Ko bi tudi doma obdržala isto masko, kot jo ima v šoli, jo sedaj najbrž ne bi bolela gla-
ga ga vidijo sosedje, pa tudi žena, ki je po dvajsetih letih zakona še vedno zaljubljena vanj. (P. Brajša bi rekel, da je malo premaknjena.) Toda, Tone je »kavelj« in vsako priložnost spretno izkoristi, da skoči čez plot. Tako je spreten pri tem, da ženi še na kraj pameti ne pride, koliko je ura. Oni dan pa sem ga srečal vsega obupanega. Žena ga je zalotila s tujo žensko v lastni postelji. Baje je treščilo kot leta 1945 nad Hirošimo. In Tone bo vsaj nekaj časa nosil samo eno masko.
Tone je srečno poročen in naj naj očka, vsaj takšne-
Vdova Pepca rada gre k maši. Nič hudega. Dokler je v cerkvi, se obnaša kot svetnica. Po maši pa rada stopi k sosedi na kavo, kar tako, zaradi družbe. Beseda da besedo in kmalu obereta celo sosesko dobesedno do kosti. Poznane, pa tudi manj poznane. Ampak, bolj je kaj pikantnega, bolj jima tekne. Prav rad bi ji rekel, naj sleče eno masko: naj bo ali svetnica ali pa opravljiv-ka, oboje namreč ne gre skupaj. Bojim pa se, da bo izbrala drugo in potem me bo obrala do konca.
Vidimo, da vsi nosimo maske. Razlika je samo v tem, da so ene bolj, druge pa manj prozorne.
Kajne, kako bi bilo lepo na svetu, če bi pust trajal res samo en dan v letu, ne pa 365 dni.
Vaš Jaka Čuk
Najdražji Mercedes - 45.000 DEM
Na tokratnem velenjskem avtomobilskem sejmu je bila ponudba železnih konjičkov spet manjša kot minulo nedeljo.
Kupcev — resnih in onih drugih — je bilo tudi manj. Poznalo se je namreč, da so delavci iz drugih republik zaradi kolektivnega dopusta Rudnika Velenje odšli domov. Tudi cene avtomobilov so (še) vedno visoke, za nekatere nedostopne, pa čeprav so se odločili za nakup rabljenega avtomobila, kakšna je vrednost marke tudi vemo.
Še nekaj cen: Zastava 750, 1969, 1.500 DEM, Zastava 101 GTL, 1987, 6.000 DEM, Zastava 101, 1989, 7.000 DEM, Jugo 45, 1989, 7.300 DEM, Jugo 45, 1991, 8.000 DEM, Jugo 55 1990, 130,000 dinarjev, Škoda, 1980, 2.100 DEM, Lada 2107 1988, 9.000 DEM, Lada Samara, 1989, 10.000 DEM, Renault 4, 1989, 7.800 DEM, Golf diesel, 1985, 10.50 DEM, Golf bencin, 1979, 4.100 DEM, Mercedes 200 D, 1986, 45.000 DEM.
(bm)
KUHARSKI NASVETI
PEČENA POSTRV Z MANDLJI
Sestavine: 4 postrvi po 250 g, 20 g masla, 100 g olja, moka, sol, limona, peteršilj, 80 g mandljev
Očiščene postrvi posolimo, povaljamo v moki in spečemo na olju. Na maslu spražimo oluščene in razpolovljene mandlje, dodamo limonin sok in s tem polijemo pečene postrvi.
Poleg serviramo mlad krompir.
V ribarnici K K Ptuj so vam vsak torek in petek na voljo sveže postrvi.
NARAVNA ZDRAVA PREHRANA VSEBUJE TUDI RIBJE JEDI!
kmetijski kombinat ptuj p
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
o.
Opto-	ri?* 5 s. ~ : ~ • JP
me-	
ter	
Spoštovanje, da je kaj (prvič)
Prav zanimive so včasih (ali že kar vedno) razprave o naših trenutnih razmerah in prejšnjih tudi. Prejšnje so bile navadna tiranija, kar mnogi izrecno poudarjajo; izrecni so tudi v prepričanju, da je danes še slabše, za kar pa je seveda krivo »tisto prej«. In to trdijo tisti, ki so na oblasti. Poglejmo cvetko: nekdo, ki mu je bilo dobro »prej« in mu je dobro »sedaj« sicer kritizira vse po vrsti, obenem pa pravi, da je zakon vreden toliko, kolikor ga ljudje spoštujejo. Njegov stric je zakone spoštoval in skoraj umrl od pomanjkanja, on pa jih ne in mu gre zelo dobro. Kakorkoli že vzamemo — ima prav.
Spoštovanje že - drugič...
Res so zanimive te razprave s strani sedanjih oblastnikov. Presenetljiva je denimo izjava uglednega republiškega poslanca, ki pravi: država, ki bo z davki uničila lastnike, bo uničila samo sebe. Najbrž, da o tem ne kaže dvomiti, zanimivo pa je to, da se davčna zakonodaja sprejema prav tej republiški skupščini in zanjo tudi sam glasuje.
... in še tretjič
Tudi v občinah, kjer ima Demos prepričljivo večino, se posamezniki jezijo na komuniste, ki baje po tihem prevzemajo nazaj najpomembnejše vodilne funkcije, menda predvsem v gospodarstvu. Prav zanimivo bi bilo videti te domnevne »komuniste«. Lahko, da so včasih bili »člani« in danes niso več; pravzaprav so, ampak na drugi strani. Zakaj pa so jih vzeli, ali — zakaj ne predlagajo drugih? Najbrž je tako, da nekdo pač mora biti dežurni krivec. Spoštovati bo torej treba tudi lastne kadre.
Kleparji brez dela?
Avtokleparji v Gornji Savinjski dolini menda zadnje čase tarnajo, da so ostali skorajda brez dela. Čudno. V vse hujši denarni in siceršnji stiski bi človek pričakoval, da se bo vse več lastnikov železno(rjavih) konjičkov odločalo za popravila, takšna ali drugačna. Nekateri zlobno namigujejo, da se to ne bo zgodilo, ker je v dolini zadnje čase ogromno novih osebnih in drugih vozil. Res čudno, pa prav po poplavi.
Zdravniki-trgovci
Odkar so v velenjskem zdravstvenem domu prebrali, da so premalo naredili za izgradnjo nove trgovine v Topolšici (tako je ob njeni otvoritvi namreč izjavil slavnostni govornik) razmišljajo, da se bi registrirali kot trgovska organizacija. Bele plašče že imajo.
Prebivalci ulice XIV. divizije na cesti
O urejenosti prometa v našem mestu ni vredno izgubljati besed. Napake neusklajenega dela urbanistov in prometnih strokovnjakov so vidne povsod, najbolj pa jih »občutimo« udeleženci v javnem prometu in marsikje tudi stanovalci. Prometne zagate poskušajo odgovorni reševati tam, kjer se pač da, na najrazličnejše načine. Protest prebivalcev ulice XIV. divizije v Velenju, ta ponedeljek dopoldan, pa kaže, da rešitve niso vedno prave. In kaj je jedro spora ?
To je njihova ozka cesta oziroma zamenjava sedanjih prometnih znakov »dovoljeno za stanovalce« z označbami za enosmerni promet. To se je zgodilo nekaj dni pred 1. majem letos. Sedaj označbe dovoljujejo prehod tudi drugim udeležencem v prometu. Zakaj tako, krajani ne vedo, kajti nihče jih ni ničesar vprašal, o vzroku za tako neodgovorno dejanje pa lahko ugibajo. Med vsemi se jim zdi še najbolj verjeten ta, da je nekdo spremenil prometni režim zato, ker je lastnik novogradnje na začetku Ceste na Selo del robnika cestišča zagradil. »Sedaj se po naši ozki cesti odvija ves promet za Šmartno, tudi tovorni, da o nočnem hrupu obiskovalcev bifeja Karaka raje ne izgubljamo besed. Bo res potrebna kakšna žrtev prometa, da se bodo odgovorni zganili in ta problem rešili drugače. Zagotovo se ga da in to z majhnimi stroški,« negodujejo prebivalci Ulice XI V. divizije v Velenju.
Za cesto, za katero trdijo, da so jo zgradili z lastnimi sredstvi, predlagajo zaporo. Če jim odgovorni ne bodo ugodili, bodo cesto zaprli »na svojo roko«.
Mi se ob tem sprašujemo le nekaj: je mar res treba po nepotrebnem razburjati krajane? Če pa drugačne rešitve za ta prometni zamašek hi, pa obstajajo poti skupnega dogovora.
"Nogomet"
"Dan za rekreativce
Podvig Rudarjevih igralcev »Pomlad v Škalah«
fi
nama
V nedeljskem kolu v slovenski ligi so nogometaši Rudarja enostavno povedano — navdušili. V derbiju z vodilnim Slovanom na Kodeljevem so prikazali doslej najboljšo igro na gostovanjih, s katero so presenetili gostitelje ter navdušili vse, ki so se v nedeljo zbrali ob Slovanovem igrišču. Teh ni bilo malo. Med njimi naj omenimo predsednika slovenske in jugoslovanske nogometne zveze Rudija Zavrla in dr. Marka Ilešiča. Vsi so ocenjevali, da si s takšno igro Velenjčani zaslužijo naslov, na katerega čakajo že tri leta, vse odkar je prišel za trenerja Drago Kostanjšek. Povedal je, da so vsi zaigrali zelo dobro, vendarle pa so malce odstopali kapetan Brdnjanovič. Goršek in Macura, saj je bil eden od njegovih zadetkov pravi »evrogol«.
Velenjčani so zmagali s 4:2. Gostitelji so sicer povedli v 23. minuti, vendar je Brdjanovič pet minut zatem izenačil, v zadnji minuti prvega polčasa je Rudar povedel s strelom Macure, ki je v
drugi minuti nadaljevanja povišal na 3:1, v 74. minuti je dosegel zadetek Goršek, v zadnji minuti pa so bili uspešni domačini. Po 27. kolih imata Slovan in Rudar po 37 točk, tretjeuvrščena Ljubljana le 32. Trenutno ima Slovan boljšo razliko v zadetkih od Rudarja, vendar pa ta ob morebitnem enakem številu točk obeh enajsteric ne bo odločala o prvaku, ampak njuni medsebojni srečanji, kar pomeni, da morajo imeti Ljubljančani ob koncu prvenstva točko več, če želijo prehiteti Velenjčane. In kakšne so njune možnosti? V naslednjetn kolu bodo Velenjčani gostili Nafto, Slovan pa bo gostoval v Celju. Ljubitelji Rudarja si seveda želijo, da bi ekipa Bojana Prašnikarja po dveh porazih znova zaigrala tako kot je igrala v ostalih spomladanskih tekmah in z morebitno zmago še bolj nagnila tehtnico na Rudarjevo stran, seveda pa tudi Rudarjem v nedeljo ne sme spodleteti.
(vos)
V Škalah so zadnje čase očitno najbolj dejavni na področju športa in rekreacije v velenjski občini. Pri njih bo v soboto, 1. junija, še ena zanimiva prireditev. Naslovili so jo »Pomlad v Škalah«. Tega dne se bodo v tem kraju srečali rekreativci društev Partizan in drugi rekreativci iz vse Slovenije, vabijo pa tudi vse ostale, da pridejo v Škale in sodelujejo na tekmovanjih.
Pomerili se bodo v različnih panogah, v malem nogometu, odbojki in skokih v daljino, vse za moške in ženske, v ciklokrosu, planinci bodo odšli na pohod, vsi, ki bodo prireditev spremljali kot gledalci, pa bodo videli nastop mešanega pevskega zbora Škale, telovadni nastop šolske mladine, prikaza taborniških veščin, karate sekcije Škale in podobno. Na prireditev, ki se bo pričela ob 9. uri, vabijo vse ljubitelje rekreacije in razvedrila.
Mali nogomet »Evropa open«
Le ena tuja ekipa
Veliko so pričakovali ljubitelji malega nogometa od 6. turnirja Evropa Open v Skalah v organizaciji tamkajšnjega TVD Partizan, pa malo videli — tujih ekip. Resda je zaigralo na turnirju 12 ekip, žal med njimi le ena tuja, Severbo z Nizozemske. Organi* zator je napovedal in upal, da bosta prišli na njegov turnir še dve odlični malonogometni ekipi s Poljske in Italije, da bo prišla tudi ženska reprezentanca Nizozemske, a žal s tem ni bilo nič. Razlog je verjetno znan, tujci se pač bojijo zaostrenih razmer pri nas. Zaradi tega je turnir seveda bil kakovostno okrnjen. Kljub vsemu so gledalci le videli nekaj zanimivih srečanj, zlasti tistih, v katerih so igrali
Nizozemci in Vukosavljevič iz Ljubljane. Prav ti dve ekipi sta zaigrali tudi v finalu, ki pa si ni zaslužil tega imena. Med srečanjem je prišlo tudi do vroče krvi kar med vsemi igralci, tako da smo videli sliko značilno za hokejske tekme. Ko si je večina igralcev obeh ekip dala duška z nemalo-nogometnimi veščinami in ko je sodnik na vsaki strani do konca tekme izključil po enega igralca, je tekmo srečno pripeljal do konca.
Rezultati — polfinale: Sever-bo:Križevci 5:3, Vuko:Reprezentanca Slovenije 2:0; za 3. mesto: Križev-ci:Slovenija 8:0, za I. mesto: Vu-ko:Severbo 4:2.
Tradicionalni turnir v Škalah
V Skalah se v zadnjem času turnirji vrstijo, kot po tekočem traku. 14., 15. in
16. junija bo v tamkajšnjem športnem in rekreacijskem centru drugi tradicionalni turnir v organizaciji KMN Skale. Igrali bodo po pravilih FIFE. Vsaka ekipa bo odigrala najmanj dve tekmi, prijavnina znaša 1.500 dinarjev; naslov KMN Skale, Božidar Repnik, Skale 47 A. Velenje 63320. Prijaviti seje treba najkasneje do 5. 6 ekipe pa se bodo lahko prijavile še na žrebanju 8. 6. v prostorih doma krajanov.
Prijavnino nakažite na žiro račun: KMN Škale, 52800-678-57567 Vse informacije Aleš Rednjak, tel. (063) 881-111. int. 522. ali 857-578. Najboljši bodo prejeli lepe denarne nagrade, za 1. mesto 13.000 dinarjev, za drugo 8.000 itd.
"Košarka
Atletske novice
Iščejo stik z najboljšimi
V maju se atletska tekmovanja vrstijo po tekočem traku. Udeležujejo se jih tudi mladi velenjski atleti, ki tudi v tehničnih disciplinah in sprintu iščejo stik z najboljšimi v Sloveniji. V kvalifikacijah za ekipno prvenstvo Jugoslavije je v popolnem atletskem programu nastopila tudi ekipa velenjskih mladink, se pravi v vseh metih, skokih, tekih na ovirah in štafetah. Jedro ekipe sestavljajo mlade atletinje, ki bodo v tej konkurenci nastopale še nekaj sezon. Skupni seštevek točk se je približal številki 12.000, ki že vodi med najboljše v Jugoslaviji.
Steblovnikova je zmagala v tekih na 800 in 1.500 metrov, Ste-inbacherjeva na 100 metrov ovire in v daljino, Kozarjeva je sunila kroglo preko 10 metrov, Ahtiko-va, Salejeva, Petkova, Steinbac-herjeva, Korenova in Bizjakova pa so bile dobre v obeh štafetah. Na istem tekmovanju so nastopili tudi fantje, ki so dokazali, da so pri mlajših mladincih že v slovenskem vrhu, veliko pa obeta tudi pionir Aleš Janžovnik.
Italijanski Bressanone je že tretje leto gostil mlade reprezentance dvanajstih evropskih regij. Jolanda Steblovnik je v teku na 800 metrov zmagala že tretjič zapored, za Slovenijo je nastopil tudi Robi Kožar, v članski konkurenci pa Hrapič.
Tudi na maratonu Treh src je v vseh kategorijah nastopilo veliko velenjskih rekreativcev, tek na 21 kilometrov pa je štel tudi za slovensko prvenstvo. Slava Poznič je z novim osebnim rekordom osvojila tretje mesto.
B. Šalamon
Elektra ne počiva
Košarkarji Elektre so uspešno sklenili tekmovanje v 1. SKL in uresničili svoj cilj, to je obstanek v ligi, istočasno pa dosegli solidno osmo mesto. Kljub temu igralci in uprava ne počivajo, saj igralci trenirajo trikrat tedensko, člani uprave pa uspešno urejajo klubske stvari, saj je klubu pristopilo nekaj novih imen, ki bodo osvežili delo. Z vsemi igralci se je uprava kluba dogovorila, da ostanejo vsaj še eno sezono. Kar se tiče okrepitev, je Elektra zelo zadovoljna, saj je poleg Terglava v svoje vrste pridobila tudi dolgoletnega igralca Celja in Smelta Olimpije Zorana Golca. Z njegovimi in Pipanovimi izkušnjami ter s pomočjo ostalih igralcev bi Elektra v prihodnji sezoni lahko osvojila kakšno vidnejše mesto.
Začelo se je tudi pokalno tekmovanje na področju Slovenije. Igralci Elektre so uspešno prebrodili prvo oviro, saj so v Laškem premagali Zlatorog z 71:63. V petek ob 18. uri bodo v Šoštanju igrali s Celjem.
Mišo Letonje
Šah -
Turnir v Šaleku
V soboto je bil v Šaleku šahovski turnir za prehodni pokal salona »S«, na katerem je nastopilo 10 ekip. Zmagala je ekipa Šaleškega šahovskega kluba z 29 točkami, pred Zlatarno Celje 25, Lavo Celje 23 itd. Nagrado velenjske Name je osvojila ekipa Vegra-da na 4. mestu.
On>anizator se zahvaljuje osnovni šoli Šalek za prostore in dobro izvedbo, prav tako pa vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji.
Čez Koželj
Razpotegnjen hrib Koželj, ki na jugu deli šaleško in šentiljsko dolino, nam je vsem bolj ali manj poznan. Se posebej ga cenijo vsi tisti ljubitelji narave, katerim ugajajo nekoliko zahtevnejši sprehodi. Za takšne pa je Koželj kot nalašč, saj je preko njegovega celotnega vrha speljana steza, ki s svojimi vzponi in spusti pripomore, da se vsak pošteno razgiba in preznoji. Ker je tukaj speljana tudi zadnja etapa Šaleške planinske poti od kmeta Venturina, do Velenjskega gradu je povsem razumljivo, da so prav planinci med najpogostejšimi obiskovalci. Ravno oni so bili tudi tisti, ki so pred leti na najbolj razgledni točki postavili prvo mizo in klopi vse skupaj namenjeno za počitek in okrepčilo vsem tistim, ki se povzpnejo sem gor.
Ker sia zob časa in tisti obiskovalci »boljše vrste« storili svoje pa tudi gosta podrast je že skoraj povsem zakrila pogled v dolino so se planinci odločili, da počivališče — kot radi pravijo temu kraju, pošteno očistijo in obnovijo, oziroma postavijo novo podobno tistemu na zadnjem vrhu, in je v lasti Trim društva iz Kavč. Rečeno storjeno. Danes so
na tem mestu postavljene povsem nove klopi in mize, tudi gosta podrast je odstranjena tako, da se obiskovalcu ob lepem vremenu ponudi veličasten pogled na celotno šaleško dolino in venec gora, ki jo obkroža.
Šentiljski planinci, ki so ob pomoči nekaterih članov iz matičnega društva to delo opravili, vabijo vse naj se v čim večjem
številu podajo na Koželj. Veseli bodo, če bodo sadovi njihovega dela koristno uporabljeni. Obenem pa naprošajo vse, ki bodo koristili počivališče, naj ga pustijo takšnega kot je sedaj. Naj se vsak, ki se bo vsedel za katero izmed miz, zaveda, da je bilo vse to zgrajeno s prostovoljnim delom. Tudi material so planinci prispevali sami, in ga na ramenih in v potu svojega obraza znosili na vrh. Torej, obilo užitkov na poti čez Koželj, in čuvajmo naravo in sadove prostovoljnega dela.
M. Hrusti
V sredo zaključek športnih dni
V Velenju smo deset let za osnovnošolsko mladino organizirali igre, ki smo jih imenovali »Pionirska olimpiada«. V tem času je bilo veliko doživetij in spoznanj, ki jih ni mogoče izbrisati ali pozabiti — zakaj bi to sploh počeli?! Ob preobrazbi družbe prihaja tudi do spremembe vsebine nekaterih prireditev, ne smemo pa ukinjati prijetnih, kulturnih in koristnih aktivnosti, ki smo jih v Velenju že uveljavili. Zato smo se odločili, da bomo takšne dneve nadaljevali. Zaključek športnih dni za osnovnošolsko mladino je gotovo dogodek, ki bo nadomestil pionirsko olimpiado. Pričakujemo pravi pomladanski živ-žav s preko 5.000 otrok in učiteljev.
Tako na zaključek športnih dni vabi Športna zveza Velenje. Prireditev bo od 8. ure dalje v sredo, 5. junija, na mestnem stadionu in ostalih športnih objektih v Velenju, obogatena bo z akrobacijami pilotov Aeroklubov Velenje in Slovenj Gradec, za prijetno počutje pa bosta skrbela velenjska ansambla Chateau in Šank rock.
Športnih panog je veliko, povejmo pa še, da bo ob tem na sporedu še športno srečanje v igri med dvema ognjema za tretje in četrte razrede ter igre brez meja za prve in druge.
Danes »cicibanov« telovadni dan
Športna zveza Velenje in Vzgojno-varstveni zavod Velenje vabita danes, v četrtek, vse cicibane in starše na otroško igrišče v Velenju, da bodo skupaj telovadili. Na vrsti bo namreč »Cicibanov telovadni dan«. Pričel se bo ob 9. uri in bo trajal do 11. ure za otroke, ki obiskujejo vrtce. Od 11. do 16. pa ure bodo telovadili, ki vrtcev ne obiskujejo, ob 17. uri pa bodo nastopili vsi mladi šolarji. Če bo deževalo, prireditve seveda ne bo.
Namin kotiček
V	diskontu samopostrežne prodajalne:
•	YO juice 40 %, uvoz brik 1 /1	29,10 din
•	Merlot Brda 1/1	25,60 din
•	Laški rizling Avia 0,7	44,00 din
•	Brandy »Minister« Fructal 1/1	72,00 din
V	tekstilnem diskontu:
•	moške in ženske majice s kapuco	154,50 din
•	predpasniki 3 kom samo	97,20 din
Na oddelku posode:
•	vrček za mleko — porcelan	32,60 din Na oddelku železnine:
•	sončni kolektorSKS 100	5.068,80 din Na ženskem oddelku:
•	kopalke raznih barv, vzorcev in modelov, tudi iz modnega stretcha . ..
Na moškem oddelku:
•	viskozne srajce, rožastih vzorcev,
uvoz Tajvan že .	od 317,30 din
•	jeans jakne le	934,30 din Na otroškem oddelku:
•	otroške obleke, uvoz iz Tajvana	181,50 din
•	otroški kompleti kratke hlače,
srajca že	od 173,40 din
•	kompleti dolge hlače, srajca	334,90 din
Na športnem oddelku:
•	rolke, uvoz iz Italije po
•	torbe Jugoplastika že
•	ležalne blazine že
1.044,50 din od 609,00 din od 230,60 din dalje
MESEC MAJ V NAMI -
še kupce!
mesec presenečenj za najmlaj-
Novi potniki za NAMIN IZLET:
-	LUKA BENČAN, Ulica bratov Vošnjakov 3, Celje
-	POLONCA VERDEV, Podkraj 17 a, Velenje
-	KAJA FLIS, Gubčeva 3, Velenje
-	BRIGITA VERDELJ, Šalek 14. Velenje
-	JURE RIBIC, Bevče 46, Velenje
-	LIDIJA KRANJC, Foitova 4, Velenje
-	ŽIGA ŽUBER, Graškogorska 9, Velenje
-	MIHA TRATNIK, Lačja vas n.h., Nazarje
-	DOGlC AZNA, Jenkova I, Velenje
-	MATEJA KROFLlC, Crnova 3 a, Velenje
-	MAJA TOVORNIK, V. Vlahoviča 38, Velenje
-	MOJCA MERNIK, V. Vlahoviča 43, Velenje
Kabelsko razdelilni sistem
Imetnikom priključkov
Upravni odbor kabelsko razdelilnega sistema Velenje je na svoji seji dne 23. 5. 1991 obravnaval delovanje sistema v letošnjem letu in sprejel naslednje ugotovitve in sklepe:
1.	Vzdrževanje KRS Velenje
V prvem kvartalu 1991 je vzdrževalnino za kabelsko razdelilni sistem, na katerega je priključenih 7169 uporabnikov, poravnalo 95 % vseh imetnikov priključkov.
Zbrana sredstva vzdrževalnine so se porabili za:
—	za stroške rednega vzdrževanja (odprave napak, reklamacije, dežurstvo) je bilo porabljeno 17% zbranih sredstev,
—	za stroške najema ptt kanalizacij 18 % sredstev,
—	za stroške električne energije 4 % sredstev,
—	za strokovna in finančno računovodska opravila 12,5%,
—	za razširitev programskega paketa z programom FILM NET 9,5 % in
—	za ostale materialne in funkcionalne stroške 12% zbranih sredstev. Preostalih 27 % sredstev pa
je namenjenih za razširitev programskega paketa KRS Velenje s sprejemom I programa avstrijske televizije.
2.	Interni KANAL 05
Upravni odbor je odločil, da odda interni KANAL 05 KRS Velenje v najem Centru za informiranje, propagando in za-
ložništvo Velenje in VTV studiu Velenje, ki sta se skupaj prijavila na javno objavljen razpis za oddajo kanala 05 v najem. Drugemu prijavljenemu na razpis, to je Kino klubu Gorenje, pa je dana možnost souporabe kanala v določenem terminu. Najemnika kanala morata v tromesečnem poiz-kusnem delovanju zagotoviti v povprečju najmanj 3 (tri) oddaje tedensko v živo, po tem roku pa najmanj pet krat (5) tedensko.
3.	Dopolnitev programskega paketa s programom AVSTRIJA I
Upravni odbor je sprejel ponudbo za dopolnitev televizijskega programskega paketa s programom AVSTRIJÀ I in radijskega za tri nove satelitske radijske programe.
Sredstva za to so deloma že zagotovljena, preostali del pa se bo zagotavljal preko povišanja vzdrževalnine v II in III tromesečju letos. Pričetek del je predviden v mesecu juniju letos.
4.	Povišanje vzdrževalnine KRS na 50,00 din
Zaradi visokega povišanja ptt stroškov, reprodukcijskega materiala, energije in za zagotovitev sredstev za dopolnitev programskega paketa z Avstrijo I, je upravni odbor sprejel sklep o povišanju vzdrževalnine iz 45,00 na 50,00 din od 1. 6. 1991 dalje. Povišanje je minimalno glede na druga poviša-
nja. Ob polletju bo upravni odbor ponovno preveril vse stroške in sprejel opotrebne ukrepe za ohranitev doseženega nivoja delovanja KRS Velenje.
5. Licenčna pogodba za sprejem satelitskih tv programov
Rtv Slovenija je kot pooblaščen zastopnik interesov lastnikov satelitskih programov poslala vsem imetnikom kabelsko razdelilnih sistemov pogodbe o brezplačnem odstopu licenčnih pravic za sprejem in distribucijo tv programov. Upravni odbor je predlagane rešitve v pogodbi načeloma sprejel, za določene pripombe in vprašanja pa bo zahteval pojasnila od RTV Slovenije. Po pridobitvi teh pojasnil bo ponovno sklepal o podpisu pogodbe o licenčni pravici za sprejem tv programov.
Upravni odbor je obravnaval tudi nov predlog za urejanje naročniških odnosov v KRS Velenje in sprejel ukrepe proti neplačnikom vzdrževalnine. Vsem neplačnikom vzdrževalnine bo v okviru tehničnih možnosti in po zaključenih tožbah, prekinjena distribucija signala.
Uprnvni odbor obvešča vse imetnike priključkov KRS, da se informacije o kabelsko razdelilnem sistemu tekoče objavljajo na informativnem kanalu 05, druge informacije pa lahko občani dobijo pri strokovni službi tel. 853 231 interna 204.
Milan Štumberger
Predsednik upravnega odbora
Kdo je
lastnik KRS?
Strinjam se z navedbami v članku gospoda Severja v časopisu Naš Cas št. 8 z dne 16. 5. 91 z naslovom »Kdo je lastnik KRS Velenje?«.
Tudi mi ne plačujemo najemnine za kabelsko televizijo, iz razloga, ker menimo, da je delovanje »KRS« Velenje urejeno zelo po »domače«, brez ustrezne pravne podlage, oziroma menimo, da meji na gospodarski kriminal, (prisvajanje prispevkov občanov v družbeno firmo).
Nam so signal za sprejmanje satelitskih programov izklopili pred 2 mesecema brez predhodnega obvestila, ker smo preveč opozarjali na nepravilnosti pri izgradnji in vzdrževanju CATV v krajevni skupnosti Šmartno.
Ker se z ustanovitvijo monopolistične firme za vzdrževalca in s tem tudi upravljalca z našimi vloženimi sredstvi ne strinjamo smo zahtevali vračilo vloženih sredstev v višini DEM 700 (brez materialne odškodnine na zemljišču). Odgovor Krajevne skupnosti, odbora za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema v krajevni skupnosti, katerega predsednik je gospod Penšek, je bil, da so naš zahtevek predali firmi Velkom, za katero pa je iz javnih medijev moč izvedeti, da gre za sumljive posle.
Za vse aktivnosti, ki jih je odbor za izgradnjo »KRS« v naši krajevni skupnosti izvajal, pa ima odbor samo našo pristopno izjavo o prispevku k izgradnji KRS in ničesar drugega.
Menimo, da bodo inšpektorji in sodniki imeli še veliko dela.
Širše
Šmarška 27 Velenje
Aktivnost našega hišnega sveta
Upravljanje HIŠNEGA SVETA stano vanjskega bloka v Stan-tetovi 1 1 — 13—15 — 17—19 je primer, k i ga je treba zapisati.
V letu 1988 je bil izvoljen novi HIŠNI SVET, ki si je zadal, vsaj upam, dober načrt dela za upravljanje hiše — za 104 stanovanjski blok. Že po nekaj mesecih si je predsednika poiskal nadomestnega predsednik in prepustil svojo »častno« funkcijo novemu predsedniku, kar je bilo potrjeno na sestanku z majhno udeležbo stanovalcev. Delo za razna popravila v bloku so si člani HS lepo razdelili, kar je vsekakor zanje velik plus.
Kaj pa se je dogajalo od takrat naprej, pa je drugačna slika. Pogledati je treba samo okrog stan. bloka. Nekatera korita za cvetje so že od vsega začetka prazna, čemur seveda ni kriv samo sedanji HS. Res mi je.g. predsednik na zboru stanovalcev na moje opozorilo svetoval, naj gremo z otroki (z otroki iz bloka!) v gozd ali na travnik po sadike in zemljo in korita zasadimo. Tega nismo naredili, ker sem prejšnjo leto na lastne stroške z otroki zasadili 2 koriti z enoletnicami. Zemljo smo celo z vrečkami nosili skupaj, vendar zaželjenega uspeha ni bilo. Divje poraslo okrasno grmičevje okrog bloka, ali nemarno posekano, pa je dopolnitev h gornjemu. O košnji travi-nja, papirčkih in porisanih stenah se že ne pogovarjamo več, to je že naša vsakdanjost.
No, lani je bil nenadoma me-njan hišnik, potrdil ga je menda samo g. predsednik, saj zbor stanovalcev v ta namen sploh ni bil sklican. Res je, da je sedanji g. hišnik oz. že naš dolgoletni čistilec. dal na oglasne deske obvestilo za sestanek HS. Verjetno pa so člani HS smatrali, da so po 2 letih že gotovo izvoljeni novi člani in na tak slic na sestanek niso šli. Novi hišnik je bil vseeno sprejet in imamo v eni osebi hišnika in čistilca, ki po enkrat, morda včasih tudi dvakrat tedensko stopi z vso družino v akcijo. V določenih primerih opazujemo iste smeti tudi več tednov, po čiščenju pa je opaziti vidne krivulje, ki jih pušča za seboj poteg krpe, ožete iz močno umazane vode. Zato je naš blok med najbolj zanemarjenimi v naši Krajevni skupnosti, če ne celo v Velenju.
Stanovalci seveda negodujejo. Pritožujejo se pri g. predsedniku HS, gredo s svojo pritožbo tudi k sektorskemu Stanovanjske, pritožujejo se v pisarni KŠ — gredo na urad Stanovanjske, pričakujejo sklic zbora stanovalcev, kjer bi iznesli svoj bes nad umazanimi stenami, uničenimi stikali in luč-
mi itd. itd. Kdo naj tu ukrepa? Predsednik HS niti sestanka ne skliče, vse kot bob ob steno!
Da naš HS nima denarja za razna tekoča popravila — in zakaj? Naj zapišem še to. Prostore našega hišnega sveta ima v najemu OORK, ki ne plačuje stanarine, menda zato ne, ker je tako nizka in čaka, da jo HS na novo ovrednoti. Nizko najemnino (ali pa nikakršnjo) plačujejo tudi drugi najemniki; — saj stanovalci niti ne vemo, kdo vse zaseda številne prostore in »luknje«, ki jih je zasnoval arhitekt našega bloka. Plačniki skupnih dobrin smo tudi stanovalci, vprašujejo, kje je ta denar.
K pisanju pa me zgoraj navedeno še ni vzpodbudilo, sem resnični nasprotnik obrekovanj po časopisju. Toda stvar je v tem, da smo ostali stanovalci brez vsakega prostora za sestankovanje. OORK je zavzel že tri pretore v pritličju, torej tudi tretjega, ki naj bi služil še HS in ni v najemu. Razumemo, da v teh mesecih zbiranja materiala za popla-vljence rabijo več prostora in temu ne oporekamo, da pa ti prostori tudi v bodoče ne bi pripadali več hiši, vsaj tako je, sicer neuradno, izjavila predstavnica OORK — je pa že višek vsega. Naša z volitvami pridobljena demokracija pač marsikaj dopušča, ne morem pa verjeti, da bi nov Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki ga bodo SKUPŠČINE države Slovenije in občin sprejele, bil do stanovalcev tako neprimeren, da se ne izrazim še bolj grobo!
In zdaj k zadnjemu, najbolj bolečemu primeru! Že leta 1982 smo v bloku ustanovili PIONIRSKI AKTIV, v katerega so se vključili, sporazumno s starši, otroci iz bloka. Prostor s sanitarijami, katerega je arhitekt namenil igralnici, je bil oddan OORK, otrokom pa dodeljeni prostori, ki so bili namenjeni delavnici hišnika. Sem dolgoletni mentor Aktiva otrok v bloku in sem se s sklepom HS v daljnem letu 1982. strinjala — denar za najemnino vendarle prav pride. Z otroki smo se v teh treh malih prostorčkih velikokrat prav lepo imeli. Ob pravljicah, risanju, petju raznih praznovanjih ipd. so se otroci razživeli. Mentorjev nas je več in moram reči, da je najbolj vesten mentor bila g." Konjevičeva (žal, danes ni več!), žena bivšega hišnika, ki si je otroke znala j>ri-dobiti. Katere otroke ni važno, mentorji delamo z vsemi ! Na pripombe posameznikov se ne oziramo. Priznati moram, da kot Aktiv otrok v zadnjih letih nismo bili več tako aktivni.
Prostori, namenjeni otrokom, so bili že nekaj let neuporabni, zaradi zamakanja iz zgornjih nadstropij. Vsa prizadevanja za sanacijo so bila v prazno. Da ni denarja! Povsod smo mentorji naleteli na gluha ušesa. Hišni svet je povsem apatičen do dogajanj v bloku. V lanskem letu pa je Krajevna skupnost — SKS z denarjem iz samoprispevka pomagal Hišnim svetom v KS reševati najnujnejše primere. Tudi jaz sem pri »Svetu krajevne skupnosti« priborila finančna sredstva za sanacijo prostorov naše igralnice. Toda glej — predsednik Hišnega sveta ni trznil, smatral je, da bodo te stvari v bodočnosti urejali drugi in na drugačen način. Vendar smo še vedno tam, kjer smo bili v oktobru lani! Mimo Hišnega sveta nisem hotela riniti, saj je oil pridobljeni znesek namenjen le za material obnove sten fn tal, delo pa bi morali opraviti stanovalci sami. Tako so delali tudi v drugih stan. blokih. Nekateri otroci so se vkljub onesnaženemu in smrdljivemu prostoru še vedno tam ilegalno zbirali, so pač posedovali ključ, katerega mentorji že dalj časa nimamo.
Pred meseci pa je novi privatni podjetnik — čistilec iskal prostore za svojo pisarno in shrambo strojev. Pogovarjala sva se o tem in ugotovila, da bi bili prostori, nekoč namenjeni hišniku, danes pa neuporabni za igralnico otrok, primerni zanj. Strinjala sem se s tem pod pogojem, da pomaga HS pridobiti nazaj prostore, ki jih zavzema OÒRK. Tudi on je bil pred leti predsednik HS in celo predsednik SKUPŠČINE KS in probleme pozna. OBLJUBLJENO — vendar, besede, besede!
Da bi le nekoliko poizkušali reševati vse zgoraj omenjeno, sem se telefonsko dogovorila z g. predsednikom HS, da pomagam sklicati sejo HS. Določila sva dnevni red, dan in uro — 6. marec 1991 ob I9h. Napisana vabila je predsednik osebno podpisal, odtisnil žig HS, nakar sem iih razdelila v poštne nabiralnike. Toda glej — na sejo so prišli člani HS, ki so že mislili, da niso več člani, prišel ie tudi g. privatni čistilec in g. Sinko, sektorski Stanovanjske. G. predsednika Hišnega sveta ni bilo, niti se ni nikomur opravičil, gladko nič. Tudi vabljenih predstavnikov SKS ni bilo. Dajmo roke vstran od neprijetnih zadev sta si verjetno mislila. Takrat pa sem tudi izvedela. da je POGODBA O NAJEMU prostorov igralnice v Stante-
tovi 11 že podpfsana in prenovitvena dela tečejo. Vem, kdor ima denar, lahko, vendar ne po taki poti! Kdo in kako je podpisnik soglasij, navzoči člani Hišnega sveta niso vedeli, saj jim je bilo vse omenjeno glede nove namembnosti teh prostorov povsem novo. Ni greh slutiti in domnevati, da je nekdo pri tem dobil kuvepo; tudi uslužbenec na občini. Žig HS je v rokah le enega človeka. Svet Krajevne skupnosti soglasja ni izdal, kot je predpis in ga upoštevajo v drugih stanov. Blokih.
In kaj pravijo k temu stanovalci. Velika večina o tem nič ne ve. Izgleda, kot da mirno, pač nekoliko godrniaje, prenašajo vse neugodje okrog sebe. Danes se vsak boji za svoj imidž in službo, samoupravljanja ni več, zakoni iz prejšnje oblasti se ne upoštevajo — novih, demokratičnih zakonov še ni, ali pa še niso uveljavljeni oz. uzakonjeni. Le veliko se piše in govori o njih.
Zato sem lani v Qktobru naslovila v imenu DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE kratek dopis vsem 86 članom DPM našega bloka s povabilom na sestanek, kjer naj ni se pogovorili o navedenih problemih. Le 3 so prišli. Zato sem sklenila, da pač ne bom drezala v zadeve, ki našim stanovalcem, oz. staršem niso nič mar in bom tako kot drugi hodila mimo vseh neprijetnosti: mimo počečkanih in umazanih sten, hodnikov in stopnišč, polu-lanih in smrdečih kotičkov v pritličju, vedno blatnih in zasmete-nih vhodov in parkiranih manjših vozil in se spotikala ob pokvarjenih ali nikakršnih predpražnikih pri vhodih itd. Ko pa sem med člani DPM pobirala že zares nepomembno članarino in slišala nič koliko pritožb z vsega navedenega, je kljub vsemu nastal tale zapis.
Bomo že morali tudi stanovalci povzeti potrebne korake, ne samo kritizirati. Sklicatelji zbora stanovalcev smo lahko tudi mi, ne samo gospod predsednik HIŠNEGA SVETA. Na sestanku oz. zboru se lahko disciplinorano dogovorimo in nato konkretno ukrepamo. Je kdo pripravljen sprejeti mesto predsednika HS? Ce bi se v začetku mandata tega HIŠNEGA SVETA, kot tudi pozneje, udeleževali sklicanih sestankov in zborov, bi probleme sproti reševali in g. predsednik HS bi gotovo bil bolj aktiven pri vodenju svoje častne funkcije. Tako pa že res več ne vemo, kao je za kaj odgovoren, komu se pritožiti ipd.
Pa brez zamere!
Zapisala: Anica Suligoj
Barva res ne bi smela biti vzrok
Pri pregledu Našega časa sem prebral članek neimenovanega pisca pod naslovom Rdeči-plavi, rdeči-zeleni.
Iz članka sem razbral, da je to odgovor g. Borotu Korunu.
Popolnoma se strinjam s piscem članka, da so bivši rdeči v vseh strankah. Da je očitek opoziciji praviloma prizvok rdeči, bi pa pisca opozoril, da je to popolnoma upravičeno, ker ti najbolj nasprotujejo privatizaciji, ker vedo, da bi jim takrat usahnil vsak dotok sredstev in se ne bi tako kršili, kot se sedaj določeni v Republiški skupščini. Vemo da si opozicija ni ničesar kupila, ampak je vse po komunistično prenesla ali prisvojila. V kolikor so ti predstavniki raznih strank res tako pošteni in zavedni, naj imetje, ki so si ga prisvojili, oddajo za bolj pomembne in potrebne stvari. Sami naj si s članarino kupijo vso opremo in prostore, da bodo lahko še bolj skregali narod med seboj. Komunistična metoda je to, narod prvo skregat, potem se pa pojavljati kot narodni spravitelj. Ne bi se strinjal s piscem, da je niso prenovitelji pobrisali z oblasti, pa ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. Strankarsko so jo sigurno pobrisali, samo poimensko ne. O volitvah mislim, da nima smisla izgubljati besed, ker vemo, da so jih vodili v večini bivši SZDL, ki pa vemo, komu so služili. Popolnoma podpiram pisca, da podpira vse dobre rešitve ne glede, kdo vlada. Ne vem pa ali pisec ne pozna razmer ali si zatiska oči, da so pri nas zamenjali samo delno vrh, ki je v večini samo lutka, saj imajo denar podjetja, ki jih vodijo prebarvani rdeči in se ne zmenijo, kaj preveč za vladne odločitve. Za primer bi navedel, da občina Velenje zaposluje cca 150 ljudi. Menja se samo do 10 ljudi, ostali pa so še iz vemo katerih časov in kdo jih je zaposlil in po kakšnem ključu. Seveda pri tem številu bi odbil par nižjih ljudi, ki o ničemer ne odločajo, če je pa kaj narobe, se ve, da so ponavadi ti krivci. Pisce mogoče namerno pozablja, da so se bližajoče krize prvo zavedali rdeči.
ker so ti vedno največ potovali in imeli tajne stike z raznimi tujimi diplomacijami, ne pa navadni delavci. Vladajoči so točno vedeli kdaj je potrebno začasno oblast zapustiti ter se razdeliti po drugih strankah, če hočeš ostati pri vrhu pa ne biti ničesar kriv. Ali so bile volitve demokratične sem že navedel svoje mišljenje. Za mene je demokratično, če bi se volitve pričele od spodaj navzgor, ne pa obratno. Saj so se bivši vladajoči porazdelili po raznih strankah in medse dobili par novih imen. Tudi to bi po mojem bilo potrebno obratno. Prvo se zbere skupina somišljenikov in si iz svojih vrst izbere zastopnike, ter jih ti zastopajo v skupščini. V kolikor bi volitve potekale po tem vrstnem redu, ne bi imeli istih »frisov« že več let v skupščini, saj že majhni otroci poznajo te, ki so vedno govorili tovarne delavcem, prodajajo jih pa sami. Mi, če kdaj želimo boljše živeti moramo zamenjati drugo garnituro po podjetjih, ki se skriva za direktorji in seveda večino direktorjev. Ti so v večini isti, samo v druge stranke so se začasno včlanili. Sedaj si ti ustanavljajo podjetja ter še kako obrt za ženo ali otroka pa vidno kritizirajo vlado, da jim naj nameni še sredstva za razvoj drobnega gospodarstva. Višina osebnih dohodkov javnosti ni znana, da jih ne bi delavci linča-li. Razprodajajo postopoma skupno imovino, če pa kateri delavec kaj reče je višek delovne sile. Da ne govorimo o raznih izdelkih, ki so jih določena manjša podjetja proizvajala, pa so šla v stečaj. S temi izdelki pa sedaj bivši rdeči začenjajo uspešno poslovno pot. Nekaj direktorjev pa je še pred tem kupilo stroje od podjetja ker so bili slabi in se z njimi ni dalo kvalitetno delati, sedaj pa kot podjetniki uspešno proizvajajo s tistimi stroji brez popravil. Teh primerov je v Sloveniji veliko. Glede ustave se pridružujem piscu. Kakšna je razlika med srbskimi in slovenskimi komunisti pa ni potrebno izgubljati besed. V večji večini so vsi isti. Slovenci so zapustili kongres zato, da so si zagotovili oblast in se hitro po strankah razdelili. Omembe ni vredno tistih par deset novih imen v skupščini. Kot navaden občan poznam celo veliko imen v skupščini in nisem visoko izobražen. To pa zato, ker so nekateri že dvajset let isti, spremembe pa nobene, temveč vedno slabše. Ti ki so že toliko let v vladi oziroma v skupščini, nam niso bili sposobni napraviti boljše takrat, ko je bilo veliko denarja, ne pa sedaj, ko veliko rabijo zase in še strankarske kolege. Samo naše samoizvoljene delegate v skupščini poglejte, uredili so si, da imajo seje plačane, sej se pa ne udeležujejo, da ni možno sprejeti kakšnih sklepov. Tudi miselnost ob volitvah, da je v vladi potrebno imeti čimbolj izobražene ljudi, se je izkazalo kot neutemeljena, ker imamo sedaj same dr. in ne vem kaj še, gospodarstvo pa vidno propada tudi tam, kjer to ne bi bilo potrebno. Vsi ti dr. in podobni niso v življenju še ničesar naredili z lastnimi rokami in pa s svojim denarjem, pà ne vedo, kako je potrebno garati za tistih par tisoč din, ki jih dobijo delavci, ti nimajo službenih avtomobilov za domov in na vikend. Res je, če govorim o naši občini, da imajo sekretarji veliko manjše plače kot direktorji, imajo pa zato bolj zahtevno in vidno delo. Direktorji pa so po mojem zato dobro plačani, ker imajo procente od odpuščenih delavcev in prodanega skupno ustvarjenega imetja. Po moji laični presoji bi bilo že lansko leto prepozno, če bi podjetja privatizirali. Seveda ne po sistemu, kot ga nekateri zagovarjajo. Vsi sedanji direktorji bi morali položiti varščino, kar mislim, da jim ne bi bilo težko, ker imajo v večini vsi dobre hiše in še kakšnega jeklenega konjička. Vsak bi opravljal toliko kot je dejansko sposoben in bi dobili več manjših firm. Iz varščine pa bi plačevali tiste, ki so ostali brez dela. Z mesečnim odvajanjem pa bi postopoma izplačevali že prej realno ocenjeno vrednost. Na tak način ne bi nihče dobil ničesar zastonj, pa tudi vodstvenim ne bi bilo garantirano dosmrtno delovno mesto, ker brez uspeha ni denarja in bi jih delavci hitro zamenjali oziroma novi kupec podjetja. Pri nas sicer te stvari tečejo še kar po starem. Prvo se pogleda, s kom iz Ljubljane si v sorodu oziroma prijatelj, potem je strankarski kolega, pa šolska izobrazba in šele pri koncu, kaj si sposoben. To, kar je v svetu najbolj važno, to je denar, seveda lastni, pa ni predmet pogovora
in kot sedaj vse kaže, še par let ne. S takim obnašanjem mislim, da ni možno pokukati v Evropo, kaj šele govoriti o njej.
Zato predlagam, če smo že poizkusili v preteklosti, kdo je bil bolj poslušen in seveda družbeno politično neoporečen in nesposoben, da je lahko direktor oziroma v vladi, sedaj smo izbirali antikomuniste, seveda besedno, in izobražene, saj imamo v vladi veliko dr. in podobnih, pa poizkusimo v tretje in na naslednjih volitvah izvolimo vlado kot so v svetu, kjer je pogoj za kandidaturo premoženjsko stanje.
Mogoče pa se bo ta sistem najbolj obnesel, seveda, v kolikor se bodo bivši in sedanji rdeči strinjali s takim predlogom, ker s takim načinom bomo vsi ostali brez dela in seveda tudi v večini brez zaposlitve, ker teh, ki nam sedaj vladajo, ne bi nihče v tržnem gospodarstvu imel na plačilnih listih.
No priznati pa moram, da še vedno velja pregovor, da na oblast ne silijo bogati in pametni ljudje, ti bi rajši ustvarjali.
Franc Sever
Razsodnost in
nerazsodnost
Stanarine se neprestano dvigujejo, tudi elektrika, voda, ogrevanje. Včasih so primerjali stanarine s stanarinami na Zahodu, kjer naj bi bile enake tretjini poprečne plače. Ali so pri nas še v višini tretjine plače? Tega sedaj nihče ne ve, tudi naši občinski možje ne, ker smo uvedli »zaprte kuverte«. Še nečesa ne vemo: kdo bo ustavil občinski aparat pri dvigovanju cen. S sedanjo stanarino se stanovanjski blok s 30 stanovanji amortizira že v 40 letih, saj se v njem nabere 500.000 din stanarine na leto.
Nisem ekonomist, zdrava pamet pa mi govori, da vse dražje storitvene dejavnosti požirajo še tisto zadnjo kupno moč naših revnih plač in tako pomagajo uničevati naše gospodarstvo. V prizadevanjih za izvoz naših izdelkov smo pozabili, da smo najzanesljivejši trg sami sebi, seveda pri normalnih plačah. Tako pa iz meseca v mesec plačujemo račune in kupujemo hrano, za drugo ne ostane ničesar več. No, pa da bi imeli vsaj še plačo, veliko šibkejša kupna moč so brezposelni, ki naj bi jih bila tretjina zaposlenih. Hvalimo se z vzpodbujanjem podjetništva, drobnega gospodarstva, kje bodo ti našli svoj trg pri obubožanih ljudeh. Tisti redki z visokimi plačami pa raje kupujejo zunaj in tako pomagajo siromašiti že osiromašeno Slovenijo.
Naši voditelji nas opozarjajo, da bo treba vsaj 5 let potrpeti, potem pa si bo gospodarstvo počasi opomoglo. S čim le? S tujimi vlaganji? Po tržnih zakonitostih bodo pri nas iskali le poceni delovno silo, njeno ceno pa ji bo dajala domača industrija. Zakaj so dvignili standard delavcev na Zahodu? Zaradi usmiljenja, odgovornosti do sočloveka? Dajte no! Zato, da so povečali kupno moč svojega prebivalstva! Vsiljuje se mi misel, da so bili Marko-vičevi predhodniki daleč pametnejši od njega. Zanašali so se na jugoslovanski trg in ne na tujega. Kupno moč svojega prebivalstva so večali tudi z inflacijo. Kaj nas je potem prizadelo? Pomanjkanje discipline! Novi oblastniki, namesto da obračajo revolucionarno vse na glavo, kar nas bo moralno in materialno uničilo, bi morali uvesti samo strožji nadzor nad spoštovanjem zakonov, nad delom, uspešnostjo vodstvenih kadrov v podjetjih in ustanovah, ukiniti familiarnost in onemogočiti »male bogove«, z zakoni pa dovoljevati privatizacijo, ne pa jo vsiljevati in jo nasilno uvajati in s tem ustvarjati še večji kaos.
Kar pa se izvoza tiče, je že čas, da končno presodimo, v čem lahko konkuriramo kot majhna država z velikimi deželami. Gotovo ne v industriji, ki danes terja veliko število strokovnjakov. Zato lahko konkuriramo le v specialnih programih, nam lastnih posebnostih: n. pr.: pridelovanjem specifičnih pridelkov: hmelja, vinske trte, zgodnjih poljščin (Mi pa gradimo cesto po sredini Vipavske doline!), lesa, biopridel-kov. Zaradi raznolikosti in lepot pokrajine ter še vedno dokajšnje ohranjenosti njenih prvobitnosti je naša panoga turizem. Tudi turizem in kmetijstvo sta tesno povezana. Ko kmetijstvo prehranjuje na tisoče turistov, je to samo druga oblika izvoza hrane. Nenasilna oblika kmetovanja pa
ščiti naravo in njeno prvobitnost, ki jo lahko ponudimo turistu. Ne posnemajmo drugih, pomembna je izvirnost ponudbe v turistični konkurenci: ne ponudbe v velikih in za vzdrževanje dragih hotelih, ki jih ponujajo tudi drugi, ampak ponudimo turistom življenje v neokrnjeni naravi s turističnimi paketi bivanja v alpskem in obmorskem svetu, saj imamo oboje tako blizu skupaj, pokažimo jim raznolikost naših pokrajin od Prekmurja do Bele krajine, lepote Krasa in predalpskega sveta. Zato pa je potrebna zaščita pokrajine, sedanjega načina kmetovanja in gozda, ne pa da bo zaradi prevelikih davkov kmet izčrpal gozdove, nazadnje pa bo še primoran prodati svojo kmetijo veleposestnikom, ki ne kmetujejo v prid ohranitvi narave in podeželja. Pohitimo, dokler naša dežela še izgleda urejena in bogata, ko jo bomo izčrpali in pahnili v revščino, je nihče več ne bo hotel obiskati. Turistu ne. moreš ponujati revščine na ogled.
Šavor Marija
Sicer pa, kdo pa ste sploh vi?
Kaj vse se lahko zgodi živemu človeku? Vse. Tudi najbolj neverjetne stvari. Nekaj podobnega se je pripetilo meni.
Pri običajni kontroli našega gozda sem ponovno opazil krajo lesa. Les je bil že posekan in pripravljen pri bližnji žagi. Ker je šlo ža črno sečnjo, mi ni preostalo drugega, kot da obvestim postajo milice. 2. 5. 91 sta na kraj dogodka prispela dva miličnika, naredila posnetek stanja in predlagala, naj les takoj odpeljem, da še tega ne ukradejo. To so mi predlagali tudi dva dni kasneje, ko sem jih poklical, če so kaj odkrili o tem dogodku. 5. 5. 91 sem organiziral prevoz lesa do doma. Naenkrat se pred našim domom pojavi krivec, in prične nadlegovati moje prijatelje. Pristopi tudi do mene in vpraša, kdo sploh sem. Odgovoril sem mu lahko le: dovolj žalostno je, da sekaš les po našem gozdu, pa ne veš, kdo sem. Seveda ga tudi jaz nisem poznal. Kasneje sem zvedel, da je to Želj-ko Grudnik iz Konovega, ki je takoj angažiral policijo. Prišli so kar štirje. Popisali so podatke in odšli, češ, da se to njih ne tiče. 7. 5. 91 zjutraj dobim obvestilo v službo, da mi tako rekoč izpred hišnega praga nalagajo les, tudi že prej nažaganega. Takoj sem poklical na postajo milice, od koder sem dobil surov odgovor: da ima dovolj tega lesa, da je les očitno Grudni-kov in da ga na noben način ne morem odvrniti od dejanja. Če pa bi poskušal na silo, bo napisal prijavo. Ostal sem nemočen in lahko sem le nemo spremljal njegovo početje. Pri njegovem zlobnem dejanju mu je pomagal prevoznik Milan Dolar iz Skal 96. Kasneje so me poklicali v službo s postaje milice in vprašali, kako se je zadeva iztekla. Ob tem pa se človek takoj zamisli — tako ravnanje z njihove strani ni običajno.
Kakorkoli že, tudi to dejanje bo potrkalo na vrata pravice. Razpolagam z vsemi argumenti, ki dokazujejo krajo lesa, pa naj g. Grudnik še tako maha s sklepom o dedovanju, s katerim on nima nikakršne zveze. Zakoniti dedič je že zdavnaj prekoračil svojo količino, za kar imam tudi vsa dokazila. Tu gre samo za skrajno lakomnost g. Ž. Grudnika oz. njegovega očeta, ki tudi ne pozna osnovnega pravila, da nihče nima pravice posegati v gozdu brez vednosti oz. prisotnosti lastnika. Da pa lastnika sploh ne pozna, je še toliko bolj ironično.
Človeka se spozna po njegovih dejanjih in g. Grudnika, smo spoznali.
A. Jazbec
Zakon
o državljanstvu
Zakon o varstvu okolja II, Temeljna načela
Gotovo ni bolj dolgočasnega branja, kot je prebiranje zakonov. Sam se dobro spomnim »filozofije« prejšnjega sistema, ki je v »laično« javnost zelo uspešno plasiral tezo, da se za zakone zanimajo le tisti, ki se jim ne ljubi delati. Tako je bilo med takoime-novanim delavskim razredom skoraj sramotno, če se je kdo med borbo za svoje pravice skliceval na ta ali oni zakon. To je bilo odbijajoče. Poleg tega so bili zakoni (in so še) mešanica suhoparne in dlakocepske pravniške govorice, s samoupravljalsko-si-sovskim nakladanjem polnim novih besednih izumov. V njih smo brali: (citat) Samoupravljanje izhaja iz načelnega negiranja sleherne oblike prevlade v družbi in ustvarja tako možnosti za to, da združeni delavci samostojno upravljajo lastno delo na načelu interesne enakopravnosti vseh udeležencev v združenem delu. (Ramlja, Samoupravljanje, 1974) Takšno nakladanje, so razmnoževali v tisočih in tisočih izvodih pa ni čudno, da so tisti, ki so se sklicevali na podobne kon-strukte izgledali pametni, ali leni. Odvisno pač, kdo je to govoril. Tudi na področju varovanja okolja se je v veliki meri poznala prisotnost takšnega duha. Za primer si lahko preberete Zakon o vodah in videli boste, da to ni zakon o vodah, ampak zakon o vodnih skupnostih. Konkretizacijo zakona pa so reševali podzakonski akti. V preživeti samou-pravljalski maniri je tudi zakonodaja o varovanju okolja temeljila na zavesti onesnaževalcev. Kam nas je takšno idealistično gledanje pripeljalo, vidomo.
Sedanji osnutek zakona skuša vpeljati jasna pravila igre. Prav gotovo bo tudi po sprejetju predlaganega Zakona o varstvu okolja, potrebno napisati tudi področni zakon za vode, ki se najbrž ne bo bistveno razlikoval od obstoječih norm. Razlika pa je v izhodišču. Krovni zakon bo predstavil takšno možnost/osnovo, ki bo preventivno veliko učinkovitejša, kurativno pa strožja. Zato je osnutek t. i. ZELENE USTAVE očiščen vse nepotrebne politikantske navlake in sklicevanja na zavest. Zgrajen je na enajstih načelih, ki smo jih tisti, ki smo se že v preteklosti ukvarjali z ekološkimi problemi, zaman iskali v zakonih minule politične ureditve.
Prvo načelo celovitosti varstva okolja ne predstavlja več, kot nekakšno eksotiko. Primer takšnega ravnanja v naši občini je, ko sRrb za varstvo okolja zelo tesno povezujejo s potrebno po premogu češ, ko bo država premog rabila, bodo pa vsi utihnili in »ubogi knapi« se bodo morali spet žrtvovati za blaginjo Slovenije. Načelo celovitosti pa vgrajuje varstvo okolja v ves sistem, od raznih dovoljenj, davčne politike, politike financiranja javne porabe, do nadzora. To naj bi preprečilo oscilacije, ki jih zaznavamo v naši občini.
Načela odgnvoi nosti onesnaževalca, plačila za onesnaževanje in obveznega zavarovanja izo-strujejo odgovornost za onesnaževanje predvsem preko plačila za onesnaževanje prizadetim. Odškodnine morajo biti praviloma tako visoke, da onesnaževalci ne bi imeli dobička zaradi onesnaževanja okolja, ampak izgubo. To pomeni, da bo na primer Ve-plas ali katerikoli drugi dokazani onesnaževalec, ki poleg TEŠ onesnažuje ozračje, plačal več kazni za onesnaževanje, kot pa bi ga veljalo korektno čiščenje izpustov v zrak. Načelo obveznega ukrepanja bo narekovalo Republiki Sloveniji ali občini, da ta sama poskrbi za npr. divje odlagališče posebnih odpadkov v Le-žnu, če ne bo možno ugotoviti, kdo in kaj je tja vozil. Seveda pa lahko država oziroma občina naknadno izterja od onesnaževalca povračilo stroškov, v kolikor se odkrijejo krivci. To načelo velja tudi v primerih, ko se škoda v okolju zgodi v naši državi, vzrok pa je zunaj naših meja. To pomeni, da bo na podlagi tega načela država Slovenija nosila vse finančne posledice, ki bodo izšle iz znane zgodbe o HE Ko-ralpe-Golica.
Osnutek krovnega zakona o
okolju ne uveljavlja zgolj restriktivno politiko. Zgrajen je tudi na načelih preventive in spodbujanja. Preventiva bo imela svoje mesto predvsem v sistemih planiranja, da bodo imeli prednost tisti vidiki razvoja, ki bodo rabili čim manj energije, snovi in prostora. Finančno pa bodo spodbujani takšni razvojni projekti, ki ne bodo upoštevali zgolj dovoljene ekološke normative, ampak bodo skušali emisije škodljivih snovi znižati daleč pod dovoljene! To je gotovo eno najpomembnejših načel, kajti onesnaževalci naenkrat ne bodo zgolj pod pezo kazni. Na ta način je vpeljana pozitivna stimulacija, kar pomeni, da se bo na račun varovanja okolja dalo tudi zaslužiti, kovati dobiček, ne da bodo direktorji raznoraznih onesnaževalcev na pamet znali zgolj gornje meje škodljivih emisij iz svojih obratov ter se zgovarjali, da jih ne presegajo. To načelo je pomembno tudi zaradi evropske izkušnje, kjer že ugotavljajo, da se zakonski normativi z določanjem zgornjih mej onesnaženosti spreminjajo v dovoljenja za onesnaževanje. Zato je načelo spodbujanja korak od kaznovanja onesnaževalcev, k nagrajevanju tistih, ki delajo problematične proizvode, pa ne onesnažujejo okolja.
Danes se različni onesnaževalci radi pohvalijo, kako dolgo da že skrbijo za varstvo okolja. Pri tem vedno zamolčijo, da skrbijo pač toliko, kolikor hočejo sami ali kolikor jih je javnost v to prisilila. Tak demagoški pojav je še posebej znan s strani RLV, ki neprestano ponavlja, da niža proizvodnjo predvsem zaradi varovanja okolja, pri tem pa pozablja na neprimerno megalomansko načrtovanje v preteklosti, ki jim je narekovalo toliko in toliko premoga ter o ekonomskih nelogičnostih, ki izhajajo iz socreali-stičnega razvoja težke industrije. Zgolj za ilustracijo spomnimo, da TGA Kidričevo redno plačuje podcenjeno srbsko elektriko, ker se pač tudi Srbija utaplja ob nerentabilni industriji v poplavi viškov el. energije, medtem ko TGA ne plača tiste elektrike, ki jo pridobimo v Sloveniji.. . skratka; v drugi polovici osemdesetih se je vpliv civilne družbe je alternative, ki seje v veliki meri artikulirala v stranko ZELENI SLOVENIJE, okrepil tudi na področju varstva okolja. »Zelena ustava« bo tako z načelom sodelovanja in javnosti to razsežnost vključila v izvajanje zakona. Vse ključne odločitve zato ne bodo temeljile zgolj na ugotovitvah stroke, ki ji je danes moč marsikaj oporekati, ampak bo še vedno upoštevan gias prizadetih prebivalcev, društev in političnih strank, ki se v svojem delu ukvarjajo tudi z varovanjem okolja.
Zakon seveda upoševa tudi načelo upoštevanja mednarodnih standardov, zgrajen pa je tudi na načelu varovanja pravic vsakega posameznika in na tej osnovi je predviden institut branilca za varstvo okolja, ki bo kot samostojen in neodvisen organ na pobudo posameznikov, organizacij in na lastno pobudo predlagal odpravo nepravilnosti in nezakonitisti. Pri tem ni nepomembno, da se kot onesnaževalec lahko pojavi tudi država ali občina, ki bo onesnaževanje dopustila ali ga ne bo preprečila.
Zakon o varovanju okolja, kot noben zakon, sam po sebi ne bo rešil nič. Vendar bo zaradi celovitosti in navedenih načel gotovo veliko bolj učinkovito orožje za preprečevanje varovanja okolja, kot obstoječa zakonodaja. Poleg tega ta zakon ni stoodstoten slovenski izum, ampak se v veliki meri zgleduje po nekaterih progresivnih zakonih drugih evropskih držav, ena od kvalitetnih izboljšav pa je gotovo načelo spodbujanja.
Prihodnjič vam želimo predstaviti še nekaj več o možnosti uporabe »Zelene ustave« v praksi, danes pa ponovno pozivamo vse zainteresirane, da s svojimi idejami in pripombami obogatijo osnutek zakona, ki jih lahko posredujeta na naslov ZELENI Velenja, p. p. 174 Velenje, ali pa kar v Naš čas.
ZELENI VELENJA Peter Rezman
Predlog kluba delegatov Stranke demokratične prenove Slovenije v Skupščini Republike Slovenije je bil, da se zakon o državljanstvu kvalifici ra kot ustavni zakon. Seveda ta naš predlog ni požel odobravanja predvsem vladajoče koalicije oziroma njihovega podmazanega glasovalnega stroja.
Temeljni kriterij, ki obvezuje predlagatelja. Skupščino Republike Slovenije in podpisnice sporazuma političnih skupin, je podan v ustreznih dokumentih, kot jih je Skupščina Republike Slovenije (zlasti z Izjavo o dobrih namenih) tudi sprejela. Pri tem posebej opozarjamo na naslednje:
»Slovenska država zagotavlja italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni Republiki Sloveniji vse pravice, kakor so določene z ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ. Prav tako zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo.
Izvršni svet Slovenije bo storil vse, da bodo avtohtoni italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni slovenski državi zajamčene pravice najmanj v obsegu in na ravni kot jih uživata sedaj in ki so jima zagotovljene z veljavno ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, še posebej dvostranskimi, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ.
Prav tako bo Izvršni svet Slovenije upošteval mednarodne akte ter nadaljeval z že začetnimi
Izvršilni odbor ZELENIH VELENJA izraža globoko razočaranje in nezadovoljstvo nad dejstvom, da je Izvršni svet Skupščine občine Velenje imenoval g. Jožeta Melanška, sicer predsednika zbora krajevnih skupnosti velenjske skupščine, za vršilca dolžnosti direktorja komunalnega podjetja Velenje. Obenem izražamo tudi skrajno začudenje, da so nas o tej najnovejši potezi velenjske vlade seznanila šele sredstva javnega obveščanja (NČ, 23. 5. 1991).
ZELENI VELENJA si vse od ustanovitve prizadevamo, da bi varovanje okolja vgradili v vse pore družbenega življenja. To nam na deklarativni ravni kar dobro uspeva, saj je očitno, da je vedenje o pomenu čistega in zdravega okolja postalo malone že splošno prepričanje. Toda le z besednim pristajanjem in podporo tem ciljem se seveda ne moremo zadovoljiti. Prav zato ne moremo in ne smemo molče mimo dejstva, da je velenjski izvršni svet na eno ključnih točk na ta-koimenovanem kurativnem področju varovanja okolja (kamor komunalne dejavnosti vsekakor sodijo) postavil osebo, ki je imela v preteklosti dovolj moči, časa in priložnosti, da bi svoj odnos do tega vprašanja pokazala in dokazala v praksi. Zal omenjena oseba tega ni storila!
IO ZELENIH VELENJA izraža nezadovoljstvo nad takšno politiko izvršnega sveta in odločno protestira, da ZELENI KOT TRETJA NAJMOČNEJŠA IZVOLJENA STRANKA V DPZ občinske skupščine, nismo bili predhodno seznanjeni z namero, ki jo je izvršni svet izpeljal. Zato ZELENI VELENJA ne prevzemamo svojega dela odgovornosti, za politiko varstva okolja v občini Velenje, ki jo v praksi izvaja izvršni svet.
aktivnostmi za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu ter Slovencev v tujini.
Pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, bodo lahko pridobili državljanstvo Republike Slovenije, če bodo to želeli. (Iz izjave o dobrih namenih).
Po osnutku ustave Republike Slovenije bo državljanstvo urejal ustavni zakon. Republiški sekretariat za notranje zadeve je pripravil teze za zakon, s katerim se je skušal približati ureditvam zahodnoevropskih držav, ki so po velikosti in strukturi prebivalstva primerljive z Republiko Slovenijo. Pri pripravi tez za zakon so bili upoštevani: že uveljavljena ustavna načela, dosežene stopnja razvoja v Sloveniji, družbenopolitične razmere, ter predvideni prihodnji politični status Republike Slovenije.
Pravice vseh narodnih skupin do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja bodo še naprej zagotovljene. (Iz dokumenta »Osamosvajanja Slovenije«).
Republika Slovenija bo zagotavljala narodnostnima skupno-stima, italijanski in madžarski kakor tudi vsem pripadnikom drugih jugoslovanskih narodov, da se zaradi plebiscitne odločitve ne bo spremenil njihov sedanji politični status. Delili bodo našo skupno usodo. Republika Slovenija bo varovala narodnostne skupnosti, pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, pa bodo, če bodo to želeli, dobili državljanstvo po zakonu o državljanstvu«. (Iz sporazuma političnih strank).
Stranka demokratične prenove VELENJE
Izvršni svet SO Velenje je z imenovanjem dokazal tudi nesposobnost realnega ocenjevanja delovnih rezultatov. Dvomimo namreč, da bi npr. natančna analiza in ocena poslovnih odločitev, ki jih je v preteklosti sprejemal Rekreacijsko turistični center Golte (in g. Melanšek kot njegov direktor), dokazala upravičenost te kadrovske poteze velenjske vlade. Zato izvršni svet in javnost opozarjamo, da vso odgovornost za posledice te odločitve sprejema nase le izvršni svet oziroma njegov predsednik osebno.
Gospoda Jožeta Melanška si dovolimo opozoriti na (vsaj moralno) nezdružljivost njegovega vodilnega skupščinskega položaja (predsednik zbora krajevnih skupnosti) z direktorovanjem javnemu podjetju. Njegov nov položaj mu namreč daje možnost in priložnost, da zboru krajevnih skupnosti SO Velenje (ki mu predseduje) ponuja v sprejem odločitve, ki bi lahko še naprej vzdrževale monopol ene organizacije na področju vseh komunalnih dejavnosti v občini, pa tudi odločitve, ki lahko te dejavnosti popolnoma uničijo. Ker smo prepričani, da bo izvršni svet vztrajal pri svoji ponesrečeni odločitvi, predlagamo gospodu Jožetu Melanšku, da odstopi s funkcije predsednika zbora krajevnih skupnosti. Le tako bi namreč vsaj moralno pristrigel peruti škodljivi neumnosti, ki se je je lotila opraviti velenjska vlada. To je še toliko bolj pomembno zaradi dejstva, da je prav g. Melanšek ob sprejemanju nezakonitih sklepov velenjske skupščine v zvezi s cenami komunalnih storitev, nesporno zavajal delegate velenjske skupščine.
IO ZELENIH VELENJA zanj: Vane Gošnik
Svobodo je treba presojati po svobodi najnižjih.
Nehru
Naš svet je že truden od sovraštva.
Gandhi
Kadrovska šlamastika
eso
Na osnovi sklepa DS razpisujemo natečaj za oddajo (v najem)
naslednjih poslovnih prostorov na Prešernovi c. 22 v Velenju, skupne velikosti 254 m;:
1.	Prostor v pritličju, ki meji na Prešernovo c., primeren za finančno ali zavarovalniško dejavnost
2.	Prostor v pritličju z delom kleti, primeren za podjetništvo ali trgovino
3.	Kletni prostor namenjen za mirno obrt.
Ponudbe z opisom dejavnosti in navedbo cene pošljite v roku 8 dni na naslov ESO, p.o., Preloška c. 1, Velenje — Pravna služba.
V primeru več enakih ponudb imajo prednost delavci ESO.
Informacije po tel.: 853-312 int. 1771.
CVETLIČARN/I
BEH GVET
stane vanovšek
v veleblagovnici NAMA Velenje
miif
gostinsko podjetja teI. št. (063) 831-911, 832-536 63331 Nuaijo fax. št. 831-319
DELAVSKI SVET MERX GOSTINSKEGA PODJETJA TURIST NAZARJE
razpisuje
prosto delovno mesto
DIREKTORJA
(ni reelekcija)
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg zakonskih pogojev še naslednje:
—	da ima strokovno izobrazbo V. stopnje in najmanj 7 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih področjih vodenja;
—	da ima strokovno izobrazbo VI. stopnje in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih področjih vodenja;
—	da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti, potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja;
—	da ne obstojajo razlogi za prepoved poslovodenja po zakonu;
—	da kandidat v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v 4 — letnem mandatnem obdobju in
—	da obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika. Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi, opisom dosedanjega dela in opredelitvijo dolgoročne razvojne strategije ter nje uresničevanje v zaprti ovojnici na naslov:
GP TURIST NAZARJE, 63331 NAZARJE, za RAZPISNO KOMISIJO, in sicer v roku 8 dni po objavi razpisa.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi poslovodnega delavca (direktorja), ostale pa obvestili najpozneje v 15 dneh po zaključku izbire.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Občinski odbor SDSS Velenje prireja javno tribuno o novem sistemu »pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«
OBČANI — DELAVCI — INVALIDI in KMETJE
seznanite se z novostmi o sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pridite na JAVNO TRIBUNO v ponedeljek, 3. junija, ob 17. uri v dvorano skupščine občine Velenje.
Novosti bo pojasnila g. Zdenka Jakopanec — upravnica SPIZ — izpostave v Velenju.
ČETRTEK 30. maj	1	PETEK 31. maj		SOBOTA 1. junij	1	NEDELJA 2. junij		PONEDELJEK 3. junij		TOREK 4. junij
										BHHHHHHfl
			■			TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1 I
8.50 9.00 9.00
9.25 9.55
10.45 15.20 15.30
16.00
16.50 16.55 17.00 17.05 17.05
18.30 18.35
19.00 19.12 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.00
20.55 21.00 22.00 22.05 22.25
23.50
Video s trani
Mozaik, ponovitev
Benji, ameriška nanizanka (2.
del/13)
Alpe Jadran
P-Yeldham: Heroji, (4. — zadnji del avstralske nadaljevanje) Video strani Video strani
Mozaik, ponovitev, Alpe Jadran
Sova, ponovitev, Spovedova-nje, angleška nadaljevanka 1. del/3
Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev Čas negotovosti: Usodno tekmovanje, 7. zadnji del angleške dokument, serije EP video strani
Spored za otroke in mlade, ZBIS: G. Vitez: Zrcalce Risanka EPP
Tv okno EPP
Tv dnevnik 2
Vreme
EPP
N. COMPANEZ: VELIKI ZASUK, francoska nadaljevanka (6. del/8) EPP Tednik EPP
Tv dnevnik 3, vreme Sova: VI STE PA NAJBRŽ NJEN MOŽ, angleška nanizanka, 1/7 Spovedovanje, angleška nadaljevanka, 2/3 Video strani
8.50 9.00 9.00 10.10
11.00 15.20 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10
19.00 19.20 19.30 19.59 20.20
21.15
22.10 22.30
0.30
Video strani Mozaik, ponovitev Klub Klobuk
N. Cimpanez: Veliki zasuk, francoska nadaljevanka (6/8) Video strani Video strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Mozaik, ponovitev, Tednik Video strani
Spored za otroke in mlade
Hči morskih valov, norveška
nadaljevanka, 5/6
Risanka
Tv okno
Tv dnevnik 2
Zrcalo tedna
PLAYBOY, angleška dokum. oddaja
V Cityu, angleška nanizanka (3. del/13) Tv dnevnik 3
Sova: Dragi John, angleška nanizanka, 15. del/23, Spovedovanje, 3. zadnji del angleške nanizanke Video strani
TV SLOVENIJA 2 |HTV 1
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija, studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Skozi hudičeva vrata, angl. dokum. oddaja (3/3) 21.00 Mali koncert. Tolkala — SGŠ Ljubljana. 21.15 Večerni gost mag. Andrej Rot 21.00 Retrospektiva filmov Jožeta Babica Poslednja postaja. slovenski film. čb. 23.15 YUTEL, eksperimentalni program.
HTV 1
9.15 Poročila 19 20 Tv koledar. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelittski program. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Izobraževalni program. 17.30 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarni program. 19.30 Tv dnevnik 1. 19.30 Tv dnevnik 1. 19.55 EPP 20.00 Politični magazin 21.05 Kviskoteka. 22.20 Tv dnevnik 2. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Yutel. Poročila
SAT I
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bog varuj zaljubljene, nemški. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Živali, dokumentarec. 13.15 Na poti v Sturgies, (jokumentacija. 13.35 Bingo. 14,00 Thunder Cats Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki 16 45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor. 21.00 Edina priča, kriminalka. 1984 (Harrison Ford, Kelly Me Gillis). 23.00 Poročila 23.15 Umor na neko deževno nedeljo, kriminalka. 1986 (Jean-Pierre Bacri) 1.05 Tenis. 1.35 Petek trinajstega.
». 10 Tim in Struppi, risani. 7.25 Kjer cvetijo lilije 9.00 Goljat. pustolovski, 1962 (Brad Harris). 11.00 Risanka 11.10 Pirat, pustolovski, 1969 (Robert Woods). 12.35 Adam 12. 1300 Fire-bird Tornado, akcijski. 1982 (Ch. Sto-ne). 14.25 Tim in Struppi. 15.45 Kuba, drama. 1979 (Sean Connery) 17,45 Benny Hill. 18.00 Šef. serija 18.45 Poročila. 19.15 Grad strahu, glasbeni, 1965 (Udo Jürgens) 20.40 Poročno potovanje, komedija. 1969 (Liselote Pulver). 22.10 Zbogom, kralju, pustolovski. 1988 (Nick Nolte) 0.15 Came-ron, grozljivka, 1987 (Mei Harris) 1 40 Adam 12
13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Ro-binsonovi, Mijuki 14.35 Divje življenje 15.30 Wildcat 16 00 Igra z ognjem 16.25 Bim. barn, bino: Smrkci. Bobon-si. Cool McCooi 18 35 Bliskovito. 19.05 Mesto dežela, reka. 19 35 Poročila. 19.45 Hop ali top 20.15 Traffik angleška serija o mamilih. 1989 (Lind-say Duncay) 21 55 Poročila 22.05 Krvave sledi v parku, kriminalka. 1971 (Helmut Berger). 23 45 New York Connection kriminalka. 1984
10.35 Roseanne 11 05 Harryjeve sodbe, Harry Fox 12 15 Obala nepridipravov. 13 05 Zdravnik se vrača, nemški 1962 (Erik Schumann. Barbara Frey) 14.40 Marco, Zajček 1545 Lassie 16.10 Waltonovi 17 00 Marco, Zajček 15.45 Zajček Bunny 18 40 Prometna šola, komedija, 1985 (John Murray) 20.15 Čarlijeva teta komedija. 1955 (Heinz Ruhmann) 21 50 Hawai 0-5
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Kryptonov faktor. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 Družinska čast. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kaktusov cvet, komedija, 1969 (Walter Matthau, Ingrid Berg-man). 21.55 Poročila. 22.05 Profesionalci. vestem, 1966 (Burt Lancaster, Lee Marvin). 0.10 Šport. 0.15 Veliki pogon, akcijski, 1968 (Ray Danton).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.15 Broadwayska melodija, glasbeni, 1944 (William Powe!). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Benny Hill. 19.40 Pravica pesti v Keniji, pustolovski, 1956 (Vera Fusek). 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Tutti Frutti, v 3-D. 0.15 Vesela kompanija, seksi.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-binsonovi, Barkleyi, Popaj. Arčibald. 15 30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Bobonsi. 18.25 Galaxy Rangers. 19 20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz za 100 000 DEM. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.30 Hop ali top. 2100 Ring je prost. 21.50 Poročila 22.00 Noč zaljubljencev, drama, 1960 (Laurent Terzieff). 23 40 Kjer stanuje strah, psihološka kriminalka, 1981 (John Du-kakis).
PRO 7
6.10 Preston, Catweazle, Marco. Lassie. Waltonovi. Obala nepridipravov. Simon Templar. 10.20 Mali veliki joyc-key, angleški. 1954. 12 00 Obala nepridipravov 12.50 Lady Hamilton, ponovitev 14 35 Marco, Zajček 15.35 Lassie
16	00 Perry Mason. 17 00 Roseanne
17	25 Barney Miller 18 10 Prihod zdravnika, domovinski. 19.50 Cosby Show 20.15 Bliskavica okrog Marioje. domovinski, 1957 22 00 Ceste San Francisca 23 00 Baraka-agent X 13, agentski. 1965 (Sylvia Koscina) 0.50 Ceste San Francisca
8.25 8.35 8.35
9.00 9.10 9.20 9.45 10.45
11.35 12.15 12.55 14.10 14.20
14.50 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.25 18.30
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev 50. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos. 21.25 Oči kritike. 22.05 Yutel.
19.00 19.12 19.20 19.30 19.59 20.20 20.35
22.05 22.25
1.15
Video strani TV mozaik, ponovitev Angleščina — Follow me, 15. lekcija
Radovedni Taček: Čevelj IBIS: G. Vitez: Zrcalce Alf, 31. del ameriš. nanizanke Zgodbe iz školjke Ex libris: Bila je slovenska popevka
Večerni gost: mag. Andrej Rot Oči kritike Video strani Video strani
Marlboro music show, ponovitev
Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1 Trnuljčica, ameriški film Slovenski glasbeni dnevi Video strani
Skozi hudčeva vrata, angl. dokum, oddaja, ponovitev (3. del/ 3)
Že veste? Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3
Zelvin dan, glasbena komedija HTV
Tv dnevnik 3
Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 14. del/30, Twin Pe-aks, ameriška nadaljevanka, 20. del/21, Cigan, francoski film
Video strani
9 15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Serijski film. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Izobraževalni program. 17.30 Serijski film. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Duoptrija, talk show. 22.25 Tv dnevnik 2. 22.45 Dokumentarna oddaja. 23.45 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Kaktusov cvet, komedija. 12.05 Risanka. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14,00 Srce, komedija, 1940 (Theo Lingem). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek na Sat 1 17.40 Poročila 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Heintje — srce gre na pot, glasbeni, 1969 (Heintje). 22.10 Poročila. 22.25 Profesionalci, začetek angleške kriminalistične serije, 1978 (Gordon Jackson, Martin Shaw). 23.20 Grešna postelja, erotični, 1973. 0.50 Šolski ra-port, nemški. 2.15 Grešna postelja, pon.
RTL PLUS
6.00 Ženska za sedem milijonov. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.35 Jetsonsi, Mr. T. 11.00 Dežela fantastičnih zmajev, Spiderwoman, Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario brothers. 13.25 Želve. 13.50 Ragazzi. 14.25 Adam 12. 15.15 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Masters of The Universe, fantastični, 1987 (Dolph Lundgren). 22.05 Dall-As. 23.00 Zgodba o O., seksi. 1984 (Sandra Wey). 0.40 Dotikanje je prepovedano, seksi. 2.17 Zgodba o O.
TELE 5
11 50 Kovček, nagradna igra. pon 12.40 Deželni magazin. 13.00 13.00 Mesto, dežala, reka. 13.25 Bim, bam, bino: Popaj, He-man, Smrkci, W. Fogg, Kraljica. 16.10 Robinsonovi. 16.40 P.O.P. 17 40 Ring je prost. 18.30 Poročila. 18 33 Mesto, dežela reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19,45 Hop ali top 20.15 V deželi kamel, dokumentarec. 21.15 Orožje zakona. 22.05 Ek-stremisti. knminalka, 1986 (Farrah Fawcett) 23.35 Krvave sledi v parku, kriminalka. 1.10 Rdeči tiger, pon
PRO 7
15 10 Zvezde in njihove hišne živali. 15 20 Morski tiger, poustolovski, 1962 (Anthony Steel). 17.00 Angel na Zemlji. 18.05 Umor z razdeljenimi vlogami, kriminalka. 1985 (Peter Ustinov) 19.45 Bill Cosby 20.15 Sneguljčica in sedem glumacev, komedija, 1962 (Catherine Valente). 22.15 Vsaka glava ima svojo ceno, kriminalka, 1980 (Steve McQue-en). 0 00 Ceste San Francisco
8.35 8.45 8.45 9.40
10.20
11.00
12.00 12.20 12.50 13.10 14.40
15.30 16.50 16.55 17.00 17.05
18.20 18.50 19.00 19.15 19.30 20.05
20.55 22.15 22.35
23.55
Video strani Otroška matineja Živ žav
Hči morskih valov, ponovitev norveške nadaljevanke, 5/6 Siniša Pavič: Boljše življenje, humoristična nadaljevanka Tv BG (1/14)
Celje: Mladinski pevski festival, prenos Obzorja duha
Alpski večer — Bled '91 2/6 Video strani Ona + on, ponovitev J. Gaisworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka (20/26), čb Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Teci, zajček, teci, avstralski film
Video strani Risanka Tv mernik Tv okno Tv dnevnik 2
Zoran Bručič—Živorad Tomič: Diploma za smrt, nadaljevanka HTV (3/3) Zdravo Tv dnevnik 3
Sova: Kremplji in praske, ameriška nanizanka, 14/16, Tag-gart, škotska nanizanka, 1. del 1. zgodbe Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi ali šport. 19.00 Muppet show: Loreta Swith. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Sunburn, angle-ško-ameriški film. 21.50 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.00 Yutel, eksperimentalni program.
TV SLOVENIJA 2
14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Allegro Con Fuoco, igrani dokumentarni film. 21.15 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja, Lola, nemški film. 23.10 Športni pregled, oddaja TV SA. 23.55 Yutel.
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški program. 10.00 Šolski program, 11.30 Dokumentarni mozaik. 13.30 Izbrali smo za vas. 14.30 Igrani film za otroke. 16.10 Tv teden. 16.30 En avtor, en film. 16.55 Poročila. 17.00 Sedmi čut. 17.10 Narodna glasba. 17.40 Serijski film. 18.10 Dokumentarni program. 18.55 Risana serija. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Igrani film. 21.45 Tv dnevnik 2. 22.10 Športna sobota Tv NS. 22.30 Za-bavnoglasbena oddaja. 0.00 Yutel. Poročila.
SATELITSKA TV
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Nedeljsko popoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinska oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Dramski spored. 21 05 Igrani film. 22.40 Tv dnevnik 2. 23.05 Športni pregled Tv SA. 23.35 Glasbena oddaja. 0.35 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dino, Zaljubljen v čarovnico. 8.20 Neon Rider. 9,10 Drops. 9.35 Zapp. 10.00 Avto magazin. 10.30 Car gora. 11.00 Heintje, komedija. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Videoteke. 14.30 Kako poročiš milijonarja, komedija iz cikla M. Monroe, 1953. 16.05 Od srca do srca 16.30 Drops. 17.05 Črni princ, zgodovinski, 1955 (Errai Flynn). 18.00 Volitve v Hamburgu. 18.45 Poročila 18.50 Volitve. 19.30 Skrita kamera. 20.00 Protokol, komedija, 1984 (Gol-die Hawn). 21.40 Volitve. 22.00 Pogovor. 23.15 Volitve v Hamburgu. 23.25 Plavalka (Dawn), športni, 1978 (Bun-ney Brooke).
RTL PLUS
6.00 Mr. T„ Kapitan N, Yogi, Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Pirat iz Monte Forte, pustolovski, 1958. 11.00 Tednik. 12.05 Rezerviran čas. 13.05 Moj oče zunajzemeljski, Munsterjevi. 14.00 Street Hawk. 15.15 EP v plesu. 16.20 Ukradi celo banko, komedija, 1973 (George C. Scott). 17.45 Petrova revija. 18.45 Poročila. 19.30 Formula ena v Kanadi. 22.00 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Model in vohljač. 23.45 Formula ena. 0.05 Ponoči, ko zmrzuje kri. 0.30 Cona somraka. 1.15 Hitch-cock prikazuje.
TELES
6.50 Dobro jutro. Bino. 11,00 Hundra, pon 12.40 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, barn, bino. 13.50 Svetovna liga ameriškega nogometa, play off. 16.20 Noč zaljubljencev, francoski, 1960. 17.55 Divje življenje. 18.50 Volitve v Hamburgu. 19.00 Ameriški nogomet, druga tekma. 22.00 Za smeh. 22.55 Extremities, ponovitev filma. 0.25 Nočna patrulja
PRO 7
7.55 Kraljestvo divjih živali, dokumentarec 8.40 Marco Polo. Niklaas, Kapitan Scarlet, Veverička, Sindbad, Muppet Show. 11.40 M.A.S.H. 12.10 Angel na Zemlji. 13.00 Umor z razdeljenimi vlogami, ponovitev. 15.25 Oh, Egon, komedija, 1961 (Heinz Erhardt) 17 10 Riptide 18.15 Grom na soncu, vestem. 1959 (Susan Hayword) 19.45 Bill Cosby. 20.15 Zaljubljenca, ljubezenski, 1984 (Robert De Niro, Meryl Streep) 22.05 Ceste san Francisca. 23.00 Atrakcija erotični, 1987 (Ann Margarete Hughes) 0.35 Divine Mad-ness. glasbeni. 1980 (Bette Midier)
8.50 9.00 9.00
9.30 9.45 10.05 10.25 15.00 15.10 16.30 17.55 18.00 18.05
18.35 18.35 18.50 19.05 19.15 19.30 20.05 21.10 21.55 22.15
22.55
0.15
Video strani Mozaik, ponovitev Tovarišija Petre Grče, I. del igrane serije HTV Tv mernik
Zvočnost slovenskih pokrajin Obzorja duha Video strani Video strani Zdravo, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Mozaik, ponovitev, Utrip, Zrcalo
Spored za otroke in mlade
Radovedni Taček: Okno
Risanke
Risanka
Tv okno
Tv dnevnik 2
Film AGRFT Tv Slovenija
Osmi dan
Tv dnevnik 3
400 let slovenske glasbe, 19. oddaja
Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka, 1/15, Taggart, škotska nanizanka, 2. del 1. zgodbe Video strani
HTV 1
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Črni princ, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videoteka. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Trapper John, serija. 21,00 Samo ne poroka, veseloigra, 1991. 22.40 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Peter in volk, glasbeni spored. 0.10 Plavalka, film. 2.05 Traper John, pon.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 8.35 Šov 9.15 Formula ena, povzetek. 10.00 Plesi na Dunaju. 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara, 558 nadaljevanje 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Galaktika. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 A-team, serija 20.15 Šef, serija. 21.15 Bleščeči vohun, pustolovski, 1987 (Brenda Bak-ke). 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Poročila. 23.30 Priložnost za ljubezen. 0.00 Magazin za moške. 0.35 Hlev. poln dobrih mačk, komedija, 1969
TELE S
6.20 Throb, zabavna serija, 1988. 6.40 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top 11.55 Bliskovito. 12.25 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, bam, bino: Odisej. Mijuki, Richie, Rakuni. 15.05 Bim, barn, bino: Cool McCooi, Robinsonovi. Smrkci. Rešitelj. 18.10 Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 1930 Poročila 19,45 Hop ali top. 20.15 Majhna, a smrtna napaka, gangsterski, 1973 (Leslie Nielsen). 21.30 Poročila. 21.45 Nočna patrulja. 22.35 Traffik, serija o mamilih. 0.20 Tam, kjer stanuje groza, psihološka kriminalka. 1981 (Patricia Pearcy).
PRO 7
5.35 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lassie, Za smeh. 7 40 Muppet Show. Obala nepridipravov. Perry Mason. Roseanne. Barney Miller. Bill Cosby 11.20 M.A.S.H 11.45 Obala nepridipravov. serija. 12.35 Sneguljčica in sedem glumačev, ponovitev filma 14.35 Marco, Zajček Bunny. 15.35 Lassie 16 00 Fant z drugega planeta 16.55 Roseanne. 17.20 Mr. Smith (Tim Duningan). 18 00 Ceste San Francisca. 18.50 Zajček Bunny. 19 20 Starsky in Hutch 20.15 Kapetan iz Koepeni-cka, satira, 1956 (Heinz Ruehmann). 22.00 Čarovnice iz Eastwicka, komedija. 1986 (Jack Nicholson Cher, Michelle Pfeiffer) 0.00 Starsky in Hutch 1.00 Vsaka glava ima svojo ceno. kriminalka
8.50 9.00 9.00 10.05 10.25 11.10 16.20 16.30 17.55 18.00 18.05 18.05
18.15 19.05 19.15 19.30 20.05
20.55 21.05 21.40 22.00
23.20
Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan
Omizje, Video strani Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Spored za otroke in mlade Periskopov Raček: Programski jezik logo, 7. lekcija Posnetek gledališke predstave Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
A. Adelson: Ime mi je Steven, 4. zadnji del ameriške nadaljevanke
Novosti založb Glasbeni potret Tv dnevnik 3
Sova: THE PIGLET FILES, angleška nanizanka, 1/14, Tagga-ri, škotska nanizanka, 3. del 1. zgodbe Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.20 Povečava, ponovitev, 17.30 Regionalni programi, Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 RADI STE JIH POSLUŠALI, 1. ODDAJA 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. Yutel.
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija Studio 2 Koper. 19.00 Mladinski pevski festival Celje, 1. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: HEIRICH VON KLEIST: KATICA IZ HE-ILBRONNA, nemška Tv drama. 22.35 Yutel.
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Poletno dopoldne. 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.30 Otroški program. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Izobraževalna, poljud. znan. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrana serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Yutel.
SATELITSKA TV
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Poletni program. 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar, 17.30 Otroški program. 18.00 Hrvatska danas. 18.45 Po-Ijudnoznan. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 Kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik 2. 22.55 Kino klub. 0.25 Yutel. Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Samo ne poroka, veseloigra. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Sosedje, Bolnišnica. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17,45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mancuso, FBI, začetek kriminalistične serije, 1989 (Robert Loggia). 21.00 Beg v Atene, akcijski, 1979 (Roger Moore, Telly Sa-valasj. 22.55 Poročila. 23.10 Spiegel TV. 23.40 Lov na Frankieja, pustolovski, 1967 (Joachim Fuchberger). 1.20 Mancuso, FBI. pon.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.10 Znova ti. 9.35 Dr Bertram, nemški, 1957 (Willy Birgel). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.45 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba, 1246 nadaljevanje. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.15 Columbo: Samoportret nekega morilca, 1989 (Peter Falk), 21.55 Explosiv, politični magazin. 22.50 Zakon v LA. 23.45 Poročila. 23.55 Primer Serrano, kriminalka, 1977 (Alain De-lon).
TELE 5
6.40 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito 12.25 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim. barn, bino: Teddy Monster, Chack, Richie, Rakuni. 15.15 Lucy v Avstriji, risana serija. 15.40 Cool McCooi, Robinsonovi. Smrkci. Rešitelj, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Za sanje ni priložnosti (Dreambreakers), drama, 1989 (Robert Loggia) 21.50 Poročila. 22.05 Ukradeno nebo, angle-ško-jugoslovanski film, 1988 (Derek de Lint, Kim Thomson) 23 50 Naftni sindikat, grški, 1980.
PRO 7
6 10 Preston. Catweazle. Marco, Lassie, Sindbad. Scarlet Obala nepridipravov, Fant z druge zvezde, Roseanne. Mr Smith 11 25 Samurajevo maščevanje 12 20 Obala nepridipravov, 13 10 Grmenje na soncu. pon. 14.35 Marco. Zajček. 15 35 Lassie 16.00 Kraljestvo miru 16.55 Roseanne. 17 20 Alice 17.55 Z loparjem in pištolo 18.50 Zajček 19.20 Starsky in Hutch 20.15 Ferrisov prosti dan. komedija, 1986 (Matthew Broderick). 22 05 Cheech in Chong, komedija, 1980 (Cheech Marin Thomas Chong). 23.35 Starsky in Hutch. 0.35 Ludvik II. zgodovinski. 1972 (Helmut Berger)
SREDA 5. junij
TV SI
8.50 9.00 9.00 9.50 10.55
11.40 16.20 16.30 17.55 18.00 18.05 19.05 19.15 19.30 20.05
22.00 22.20
23.40
Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav
Film AGRFT TV Slovenija A. Adelson: Ime ml je Steven, ameriška nadaljevanka (4/4) Video strani Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
FIlm tedna: HOOSIERS, ameriški film Tv dnevnik 3
Sova: Alf, 40. del ameriške nanizanke, Taggart, škotska nanizanka, 1. del 2. zgodbe Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor, Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Poletni program. 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.30 Otroški program. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Videoboom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Tv dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Yutel. Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Beg v Atene, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter, serija. 21.00 Obupno iščem Suzano, komedija, 1984 (Madonna, Rosanna Arquette). 22.50 Poročila. 23.05 Petek, trinajstega. 23.55 Kanal 4 v gledališču. 0.55 Hunter.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.15 Demonska ženska, nemi 1926 (Greta Garbo). 11.10 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Angel se vrača. 20.15 Umor je njen hobby. 21.10 Narodna glasba 22.10 Stern TV. 22.50 Ženske po Sinnenovi 23.35 Dr. Westphall. 0.30 Boj proti mafiji. 1.20 Angrl varuh New Yorka.
TELE 5
6.40 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.25 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Rešitelj, Richie, Rakuni, Lucy, Cool McCool. 16.15 Robinsonovi, Smrkci, Bobonsi, Smrkci. 18 15 Po-paj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Vodomec (The Kingfisher), drama, 1983 (Rex Harrison). 21.35 Poročila. 21.50 Tele 5 kino. 22.00 Majhna, a smrtna napaka, ponovitev filma. 23.15 Ukradeno nebo, pon. 1.00 Bliskovito 88.
6.45 Marco. Lassie, Kraljestvo miru, Obala nepridipravov, Samurajevo maščevanje, Roseanne, Alice, Z loparjem in pištolo. 11.50 Obala nepridipravov. 12.40 Kraja v velikem stilu, kriminalka, 1988 (Louis Jourdan). 14.25 Marco, Zajček. 15.25 Lassie. 15.50 Zvezde in njihove živali. 16.00 Hiša na Eaton Place. 16.50 Roseanne. 17.15 Harryjeve sodbe. 17.55 Kobra, prevzemite. 18.50 Zajček Bunny. 19.20 Harry Fox. 20.15 Trije na begu, pustolovski, 1970 (Marlene Jobertj. 22.15 Dva. 23.10 Gypsy, kraljica noči, zabavni, 1962 (Natalie Wood). 0.50 Cheech in Chong, pon.
Prireditve

Obisk na Dunaju in v Salzburgu
Zaključujemo prijave za koncert Mozartserenade v Salzburgu dne 14. 9. 1991 z ogledom mestnih zanimivosti. Izlet bo dvodneven. Zadnji ogled najbolj uspešnega musicala FANTOM OPERE bo 20. septembra na Dunaju. Prijave še sprejemamo.
Obisk v Cankarjevem domu
V soboto, 8. junija, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekalo 1. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v koncertni skupini. Tekmovanja se bo udeležila tudi Rudarska godba Velenje pod vodstvom Ivana Marina.
Iz Velenja bo tega dne odpeljal poseben avtobus ob 9.00 izpred Rdeče dvorane.
Koncert bo ob 11.00. Cena prevoza 200 din. Prijavite se v Kulturnem centru, tel. 853 574.
Božena Trilecova v Gorenju
V galeriji Gorenja v poslovnih prostorih Gorenja Servis v Velenju je na ogled razstava likovnih del Božene Trilecove iz Bratislave.
Ob otvoritvi razstave je svobodna umetnica iz Češkoslovaške predstavila tudi ne-
'kaj lutk in nasploh spregovorila o ljubezni do umetnosti. Seveda je veljalo največje zanimanje njenim podobam v posebni tehniki »art-proti-su«. To je posebna vrsta tapiserij, pri katerih nanašajo na površino volnene drobce raznih barv, nato to pod paro še
prešijejo s posebnim tkalnim strojem.
»Podobe na mojih slikah iščem tudi v vaši lepi Sloveniji,« je med drugim povedala na otvoritvi v galeriji Gorenja in ob tej priložnosti prebrala tudi eno svojih pesmi. Poleg tega pa se Božena Trilecova pojavlja na televiziji kot avtorica animiranih Filmov.	H. J.
Glasbeni kotiček
Radia Velenje
A ■ <i
D. J.
Robb) Gratula
ZDRA vom
Počasi in vztrajno se približujemo koncu šolskega leta, kar pa v glasbi pomeni, da se še pred poletjem začenja pravo garaško delo glasbenikov in seveda vseh tistih, ki v tem poslu nekaj pomenijo. Zato bom o samih novostih nekaj več napisal v naslednji izdaji glasbenega kotička.
Danes pa se ponovno bolj podrobno posvečam samemu prvenstvu najboljših DJ-ev, ki se je pred dobrim mesecem in pol končalo v Londonu z ponovnim triumfom lanskoletnega prvaka DJ Dave iz Nemčije.
Prah okoli tega tekmovanja se je polegel zato lahko nekatere zanimive stvari danes analiziramo bolj podrobno.
Horst Fascher, oče prvaka DJ Dave, je dejal, da se je David držal izredno stroge diete, preden se mu je sploh uspelo zavrteti na krožniku gramofona SL 1200. (kako to izgleda lahko opazite na spodnji sliki) Prav tako Horst pravi, da je David zlomil v pri-
pravljalnem obdobju samo en gramofon. Ja, kako zlahkoto je to povedal, kot da se ni zgodilo nič. Pač zlomil se je eden gramofon. Meni bi se pri takem poskusu strio srce, če samo pomislim, da en takšen gramofon stane 1000 mark + dajatve. V letošnji komisiji sodnikov je bilo prisotnih sedem ljudi, ki pa so v glavnem same znane osebnosti iz DJ Worlda. To so: Ben LIEBRAND, Paul DAKEYNE, Cutmaster SWIFT, Francesco ZAPPALA, DJ »H«, All Starr Fresh in Bruce FOREST.
Seveda so bile podeljene tudi nagrade za najboljše izvajalce, ki so prejeli nekakšne zlate plošče in med njimi naj omenim samo nekatere: 808 STATE kot najboljša angleška skupina, nagrado za najboljšo malo ploščo je dobila skupina SNAP, E M F so najboljša nova skupina, CLIVIL-LIES IN COLE iz projekta C + C MUSIC FACTORY pa najboljša producenta. Seveda bi jih lahko naštel še dosti več, kajti podeljenih je bilo več kot trideset zlatih plošč.
Toliko za danes, več pa ponovno prvi četrtek v juniju.
IiWIIiMF
Občina Velenje
V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 30. maja — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. Lazar
Petek, 31. maja — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Žuber, nočni dr. D. Popov in dr. Menih Soboto, 1. junija in nedeljo, 2. junija — dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Pirto-všek
Ponedeljek, 3. junija — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Friškovec in dr. Jonko.
Zobozdravnica:
V nedeljo, 2. junija — dr. Darinka Šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna v Velenju:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 31. maja do 7. junija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, telefon: 858-704.
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 2. junija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, telefon: 841-410.
Od 3. junija do 9. junija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, telefon: 831-219.
THE WORLD S TOP TEN
C & C Music Factory Here we go
Black Box	Strike it up
Afrika Bambataa Just get up and dance
o
Cathy Dennis	Touch me
C & C Music Factory Gonna make you sweat London Beat	l've been thinking...
Bizarre Ine	Playing with knives
Bingo Boys	How to dance
Pet Shop Boys Where the streets. .. Monie Love vs. Adeva Ring my beli
0)
8
W (D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
C ena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna naročnina 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in zaloiniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 97,2 IN 88,9 Mhz
PETEK, 31. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, ml vrtimo. 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 2. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 3. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Nasveti vrtičkarjem; 19.00 Na svidenje.
								
1 1	M	M	M	M	1 1	1	1 1	1 J
KINO VELENJE OBVEŠČA SVOJE OBISKOVALCE, DA OD I. 6. DALJE OB PONEDELJKIH, TORKIH IN SREDAH NE BO FILMSKIH PREDSTAV V REDNEM KINU!
REDNI KINO
Četrtek, 30. 5. ob 18. uri Petek, 31. 5. ob 18. uri
MORSKE SIRENE (MERMA-IDS) — ameirška drama. Režija: Richard Benjamin Vloge: CHER, Bob Hoskins, Wyona Ryder
Sobota in nedelja, L, 2. 6. ob 18. in 20. uri
DOBRI FANTJE (GOOD FEL-LAS) — ameirška kriminalka. Režija: Martin Scorsese (Taksist, New York, New York, Barva denarja)
Vloge: Ray Liotta, Robert De Nero, Joe Pesci, Lorraine Braco Neverjetno realističen prikaz mafijskega življenja! Marec, april '91 — na vrhu ameriške lestvice popularnosti, pred filmom Pleše z volkovi!
Ponedeljek, torek, sreda, 3., 4., 5. 6.
NI FILMSKIH PREDSTAV!
NOČNI KINO V REDNEM KINU
NOVO! NOVO! NOVO! Erotski film ob petkih ob 11. uri!!! Četrtek, 30. 5. ob 20. uri Petek, 31. 5. ob 20. uri Sobota, 1. 6. ob 22. uri Petek, 31. 5. OB II. uri
POHOTNE ZAČETNICE -ameriški erotski. V gl. vi.: Tanya Lawson, Jerry Butler
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 3. 6.
ZAKLJUČEK FILMSKEGA ABONMAJA - MALI FILMSKI MARATON
OB 18. URI BELI LOVEC -ČRNO SRCE — ameriška, pustolovska drama. Režija in gl. vloga: CLINT EASTWOOD
Nov film Clinta Eastwooda je ambiciozna rekonstrukcija dogodkov s snemanja legendarnega hollywoodskega filma AFRIŠKA KRALJICA.
OB 20. URI MORSKE SIRENE (MERMAIDS) - ameriška drama.
Režija: Richard Benjamin
Vloge: CHER, Bob Hoskins, Wyona Ryder
Paralelno spremljamo ljubezenske zveze gospe Flax in njene hčerke Charlote. Mati in hči pomagata druga drugi spoznavati čustva in dejstvo kaj pravzaprav prava ljubezen sploh je.
ČUDOVITA IGRALSKA ZASEDBA!!!
OB 22. URI DOBRI FANTJE (GOOD FELLAS) - ameriška kriminalka.
Režija: Martin Scorsese (TAKSIST, RAZJARJENI BIK, BARVA DENARJA)
Vloge: Ray Liotta, ROBERT DE NERO, JOE PESCI, Lorraine Braco
Tri desetletja Newyorške mafije. Henra Hill je deček, ki ga v zgodnji mladosti posvojijo gang-sterji iz njegove ulice in vzgojijo v zvestega člana »družine«. Film prikazuje življenje aktivnega ma-fijaša — njegove zveze, prijateljstva, družabnosti, romanse, nesramne šale in poslovne poteze.
FILM JE POSNET PO RESNIČNIH DOGODKIH! JOE PESCI-OSCAR ZA STRANSKO VLOGO!
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 2. 6. ob 20. uri NOČNI KINO
POHOTNE ZAČETNICE -ameriški erotski.
Ponedeljek, 3. 6. ob 19. uri DOBRI FANTJE - ameriška kriminalka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 31. 5. ob 20. uri
DOBRI FANTJE — ameriški,
kriminalka.
KINO »DOM« MOZIRJE
30. 5. - AMERIŠKI KICKER-BOKSER, ameriški karate
1. in 2. 6. - GORILE V MEGLI, ameriška drama
6. 6. — SMRTNONOSNA PRAKSA, ameriška kriminalka
KINO »JELKA« NAZARJE
29. 5. - MLADI EINSTEIN, avstralska zabavna komedija
1. in 2. 6. - GOLI REVOLVER, ameriški zabavni
5. 6. - KAKOR OČE TAKO SIN, ameriška komedija
KINO »LJUBNO«
1. in 2. 6. — OBRAČUN V HONGKONGU I, hongkonški akcijski
Tel. št.: 853 451 _855 450.
NEMŠKO OVČARKO, staro 7 mesecev, z rodovnikom, prodam. Žerdoner, Vinska Gora 20. UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, prodam. © 855-325. NUJNO PRODAM: dva barvna tv, plajer video rekorder, camp prikolico, avto prikolico, agregat za elektriko 2 kw, štedilnik, hladilnik, pralni stroj, stroj za izdelavo ključev, elektronsko tajnico, Aiva kasetno komponento, vse po zelo ugodnih cenah ter možnost obročnega plačevanja. ©856-610.
OKROGLO ZAKONSKO POSTELJO in dvosed, dobro ohranjeno, ugodno prodam. © 852-853.
IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Tel.: 063/857-558
MOTOR AVTOMATIC malo rabljen, prodam. © 853-189 po-Doldan.
HIŠO V TRETJI FAZI GRADNJE, primerno za obrt in gospodarsko poslopje ter 30 a zemlje, prodam. G. F. Ljubije 53, Mozirje, © 882-379.
MLADO KRAVO, brejo drugega teleta, prodam. Tavčar, Arna-če 20 A, Velenje. © 888-146. MAESTRAL 9 SD in Tomos av-tomatic, nov, poceni prodam. © 855-360, popoldan ali na Koroški 40.
MZ ETZ 250, letnik 1983, poce- ' ni prodam. Tone Tajnšek, Arna-če 26, Velenje.
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do januarja 1992, 21.000 km, prodam za 6000 DEM DP. © 858-185.
ROLETE IN ŽALUZIJE, v
več barvah izdelujem in montiram. © 24-296 (Andrej).
VESPO 150 ccm, še v garanciji, dobro ohranjeno, prodam za 2900 DEM. © 856-318. TELEVIZOR GORENJE, ugodno prodam. © 882-305. MOTORNO KOLO AVTOMATIC, rdeče barve, avtoradio Fisher z zvočniki Pioneer, rabljeno vrtno kosilnico Alko in R-4, letnik 1982, prodam. © 853-533. GRADBENO PARCELO v obrtni coni, Nazarje, dokončana I. faza, prodam. © 831-653. TELIČKO ZA ZAKOL ali na daljnjo rejo, prodam. © 778-112.
POČITNIŠKO PRIKOLICO
2 + 1, z baldahinom in Fiat 750, letnik 1975, registriran do 3/92, prodam ali menjam za mlajši avto, lahko karamboliran. © 858-427, od 7. do 15. ure. JUGO 65 GVX 130, star leto dni, prodam. ® 854-680. PRALNI STROJ GORENJE in športno žensko kolo, ugodno prodam. © 856-551.
NOVO! MACRO ELEK-TROSERVIS, popravilo malih gospodinjskih aparatov, elektro orodja ter previjanje veh vrst elektromotorjev. Robert Žerdoner, Špeglova 38, Velenje. © 855-537. SE PRIPOROČAMO.
Bolečino težko izraziš z besedo, Lahko jo le grenko občutiš. . .
S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
V SPOMIN
tebi dragi mož, atek, stari atek, brat, stric, tast in svak
Tone Jedlovčnik
iz Šmartnega ob Paki
Dne 4. junija 1991 mineva žalostno leto, odkar smo se za vedno poslovili od tebe.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali se ga spomnite
z lepo mislijo.
Žalujoča žena Geli ter sinova Oto in Edi z družinama.
ZAHVALA
ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina
Janka Meha
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z menoj v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku za opravljen' cerkveni obred ter gospodu Valenciju za govor in moškemu pevskemu zboru.
Vsem in vsakomur posebej — iskrena hvala! Njegova mama z možem
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega ljubega moža, atija in starega atija
Franca Pečovnika
24. 3. 1923-22. 5. 1991 iz Raven
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh hudih urah stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ste darovali cvetje in sveče.
Posebej se želimo zahvaliti sosedom Hodobnikom, Osrednikom in Krištanom, po-grebcem, govornikoma, pevcem za zapete žalostinke, godbi TUŠ in predstavniku RK. Zahvala tudi gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
FIAT 126 P, letnik 1987, garaži-ran, malo vožen, ugodno prodam. © 881-249. SLOVENSKI PAR išče stanovanje ali sobo s kopalnico. © 850-129.
BRAKO PRIKOLICO ZELO UGODNO	PRODAM.
© 857-125.
PRIKOLICO ADRIA 500, rabljeno dve sezoni, prodam. © 856-115.
PRODAJAM GOZD V LAJ-
ŠAH v izmeri I ha 89 mJ. Informacije po telefono 045-22-261, po 16. uri.
KOZLIČA, starega 2 meseca, prodam. © 850-492, popoldan. KARTO ZA PREMOG, prodam. © 850-492, popoldan. POROČNO, ŽENSKO OBLEKO, prodam. Št. 38—40. Bernarda Bolha, Gaberke 137, Šoštanj. FIAT 132, 1800, letnik 1974, registriran do avgusta 1991, prodam. © 891-149.
KAWASAKI KLR 250 in nov
Colibrì, prodam. Telefon, dopoldan, 856-922.
PARCELO — GOZD v bližini Velenja, prodam. © 857-206, zvečer.
NA POTI GORENJE—GORICA sem izgubil v četrtek 24. 5. vozno karto. Najditelja prosim naj jo vrne na naslov Bojan Po-vše, Veljka Vlahoviča 49, Velenje.
APN 6 S, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam. © 854-562, popoldan.
JUGO 45 KORAL, star 3 mese ce, prevoženih 3000 km, prodam. © 857-143.
OMARO ZA DNEVNO SOBO
ali samsko sobo, ugodno prodam. © 852-273. VRTNO HIŠICO OB JEZERU
na urejeni parceli 500 nr prodam. © 853-694.
GUMI TRAK ZA TRANSPORT
gradbenega materiala in silaže, z elektromotorjem ali brez prodam. Informacije po telefonu 721-607 od 20. ure dalje. V VELENJU NAJAMEM STANOVANJE, garsonjero ali eno-sobno stanovanje. © 858-340. ADRIA PRIKOLICO 400 TD in zazidljivo parcelo 1200 mJ v Poreču, prodam. © 853-774 ali 857-135.
BRAKO PRIKOLICO ter nov šivalni stroj Ruža step Electronic, prodam. © 857-573.
UGODNO JE NAPRODAJ družinska hiša, zgrajena 1937/38 z 2000 mJ funkcionalnega zemljišča na lepi sončni legi za samostanom oziroma farno cerkvijo v Nazarjah. Informacije dobite v Nazarjah 8 in 10 ali po telefonu 064-50-601 in 064-51-155.
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBČINA MOZIRJE Poroki :
Ambrož Ugovšek, 1966, iz Florjana pri Gornjem Gradu in Jožefa Vezočnik, 1969, iz Tera 14; Branko Petek, 1964, iz Gornjega Grada 76 in Milena Žerov-nik, 1971, iz Gornjega Grada 76.
Smrti:
Helena Češnovar, 1906, iz Lok pri Mozirju 27, Franc Žunter, 1915, iz Spodnjih Kraš 22.
OBČINA VELENJE Poroke:
Vladimir Mešič, roj. 1961, Skorno pri Šoštanju št. 8 in Evelyn Natek, roj. 1965, Šoštanj, Čankarjeva c. št. 1, Jože Nunčič, roj. 1968, Veliki vrh št. l/a in Mihaela Teržan, roj. 1968, Letuš št. 56/a, Milan Staleker, roj. 1951, Velenje, Cesta Františka Foita št. 4 in Marija Centa, roj. 1944, Velenje, Cesta Františka Foita št. 4, Miran Konečnik, roj. 1969, Veliki vrh št. 28 in Mojca K rajne. roj. 1972, Laze št. 36, Robert Samec, roj. 1967, Velenje,
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6 do 15. ure
Kajuhova c. št. 8 in Natalija Emeršič, roj. 1966, Šmartno ob Paki št. 30, Peter Bolha, roj. 1970, Velenje, Selo št. 19 in Ber-nardka Kolenc, roj. 1971, Gaber-' ke št. 9, Andrej Gradišnik, roj. 1970, Velenje, Selo št. 19 in Bri-gita Križan, Velenje, Šalek št. 64/a, Vojko Cvikl, roj. 1965, Hramše št. 18 in Andreja Zaje, roj. 19/3, Gaucrkc št. 97, Veljko Vlahovič, roj. 1952, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 31 in Loreta Udovičič, roj. 1964, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 31, Zlatko Kugonič, roj. 1966, Florjan št. 126 in Sonja Uranjek, roj. 1966, Hrastovec št. 28, Mitja Brie, roj. 1960, Slatina št. 5/b in Sonja De-lopst, roj. 1966, Topolšica št. 103/a.
Smrti:
Jožef Korošec, roj. 1909, Gra-čič št. 6, Marjan Borovnik, roj. 1934, Trnovlje pri Socki št. 12, Natalija Perkovič, roj. 1975, Kavče št. 22/b, Verica Zorko, roj. 1940, Ponikva št. 31.
Trgovina z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
filli
Ob boleči izgubi žene, mame in ome
Marije Razgoršek
iz Velenja
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem Tomšičeve 27—31 ter Gavc, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni
zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste obsuli njen grob s cvetjem, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter govornici TEJI DEVIČ za besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube hčerkice, sestre in svakinje
Natalije Perkovič
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom ter sodelavcem Gorenja za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč.
Velika hvala njenim mladincem, ki so jo imeli tako radi, jo pospremili z vpijočo žalostjo v srcih in nesli k zadnjemu počitku.
Neutolažljivi: mami, ati in sestra Mateja z možem
Ivan Kramberger med Velenjčani
Očitno je, da Ivan Kramberger zna privabiti, vsaj v Velenju, kopico pozornih poslušalcev. To je dokazal lansko leto, ko je v predvolilnem boju napolnil Titov trg, to je dokazal tudi letos, ko je zanimanje za tovrstne medijske prireditve nadvse skromno. Tokrat trg seveda ni bil poln, kljub temu
in kljub spremenljivemu vremenu pa mu je želelo prisluhniti kar nekaj več kot tisoč občanov.
Dobrotnik iz Negove je v zadnjem letu kar precej spremenil in izpilil svoj nastop, pa kljub temu je v njem še vedno veliko tistih zajedljivih misli, ki jih sicer ljudje v medsebojnih pogovorih radi izrečejo, javno pa se jim, zaradi ljubega
miru in lastnega strahu, raje odrečejo. In Kramberger je tu, da to pove namesto njih, sočno in jedrnato, oni pa, da mu z aplavzom odobravajoče pritrdijo.
In stanje je tako, da je imel Kramberger marsikaj za povedati. Iz vseh njegovih misli, pa se je vendarle dalo ujeti tisto najbistvenejše, to pa je nezadovoljstvo s sedanjo politiko slovenske

vlade, ki nas pelje v vse večje socialne stiske, nezadovoljstvo z zavlačevanjem z osamosvojitvijo Slovenije in nezadovoljstvo zaradi zapravljanja denarja za slovensko vojsko. »Koga bo lahko varovala tako maloštevilna vojska,« se je spraševal Kramberger. »Predvsem sedanje oblastnike,« si je odgovoril.
V nadaljevanju je ošvrk-nil neupravičeno bogatenje nekaterih vodilnih delavcev, zavzel se je za medsebojno sožitje z delavci iz drugih republik, za bogatejše zdravstvo in šolstvo, za boljše življenje delavcev. Menil pa je, da vseh teh zahtev sedanja vlada ni sposobna uresničiti in je zato ob precejšnjem odobravanju množice zahteval njeno zamenjavo, predvsem pa konec zavlačevanja s sprejetjem nove ustave in nove volitve.
Krambergerjev nastop se v Velenju očitno ne more končati brez incidenta. Tokrat naj bi mu po življenju stregel s pištolo oborožen neznanec. Tako vsaj mu je ob koncu nastopa dejala neka obiskovalka. Kramberger je Velenje zato dokaj hitro zapustil, neznanca s pištolo, pa niso zasledili.
'"I Prometna varnost v občini Velenje
Stanje ni boljše, prej slabše
MILIČNIKI SO ZAPISALI
IZ PREDALA ODNESEL DENARNICO
Nekdo je 27. maja okoli devete ure iz predala prodajnega pulta v Erini Tržnici odnesel dve denarnici prodajalkama Tatjani G. in Ireni V.
PRETEPLI SO GA
Velenjski miličniki so morali posredovati 25. maja kar dvakrat na prireditvi, ki so jo pripravili na velenjskem gradu študentje. Enega izmed udeležencev so morali prepeljati na zdravljenje v bolnišnico, ker so ga pretepli. Okoli 23. ure je skupina neznancev pristopila tudi k Francu K. Pretepli so ga in mu zbili tri zobe, nato pa zbežali.
IZZA ŽIVE MEJE PRED AVTO
Osemletni Ratko R. je skočil 26. maja malo po 18. uri na ulici Veljka Vlahoviča izza žive meje pred osebni avto, ki ga je vozil petintridesetletni Drago Doki. Kljub zaviranju voznik trčenja ni mogel preprečiti. Otroka je zbil po cestišču in ga hudo telesno poškodoval.
ZANESLO GA JE
Enaindvajsetletni voznik osebnega avtomobila Predrag Ružič je peljal 26. maja malo pred polnočjo po cesti iz Gorenja proti Velenju. V Skornem gaje v levem nepreglednem ovinku začelo zanašati, trčil je v obcestni robnik, od tu ga je vrglo v prometni znak, letel je po zraku, trčil v obcestni nasip, nato pa še v jablano ob cesti. Na vozilu je škode precej. Predrag pa jo je »odnesel« z lahkimi telesnimi poškodbami.
NA PREČNEM DROGU KOLESA VOZIL VNUKA
Dvainšestdesetletni Anton Dobnik je 21. maja malo pred 14. uro peljal s kolesom (na prečnem drogu) osemletnega vnuka Tomaža, po cesti iz Šoštanja proti Topolšici. V bližini stanovanjske hiše Metleče 29, je vtaknil Tomaž svojo nogo v pred-
nje kolo. Padla sta po cestišču, pri tem se je Anton hudo telesno poškodoval.
IGRAL SE JE NA AVTOBUSU
Doslej še neznani storilec je 25. maja vlomil v avtobus APS, ki je bil parkiran pri igrišču na Konovem. Očitno se je na njem igral, naredil je precej škode, s sabo pa odnesel ročico z več stikali.
ODMONTIRAL PRIKLOP
Nekdo je z avtokamp prikolice parkirane pri opuščeni hiši v Skornem odmontiral priklop v času med 19. in 15. majem. Oškodoval je Draga Š.
PADEL JE
Štiriinpetdesetletni Jože Molan seje peljal s kolesom z motorjem 27. maja okoli 16. ure po Partizanski cesti v Velenju, v smeri proti Šoštanju. V bližini Partizanske 55 je zapeljal na robnik in padel po cestišču. Pri tem se je lažje telesno poškodoval.
SKOČIL PRED AVTO
Šestletni Matej L. je 27. maja malo po 14. uri nenadoma skočil pred avtomobil, ki ga je po Šaleški cesti vozil dvainštiride-setletni Rajko Brodej. Ta je sicer močno zavrl, a otroka vseeno zbil po cestišču in ga telesno poškodoval.
PORISANA FASADA
Preko noči z 20. na 21. maj je nekdo z barvnim razpršilcem porisal fasado uprave Zdravstvenega centra ob Centru srednjih šol.
ODNESEL ELEKTRIČNI KABEL
Nekdo je prišel v noči na 21. maj v prostore samskega doma RL,V na Kersnikovi 13, ki ga prenavljajo. Odnesel je električni kabel.
RAZBIL DVE STEKLI
V noči na 21. maj je nekdo razbil dve stekli veliki 310 krat 190 cm na trgovini Binko — nekdanja upravna stavba REK.
Stanje prometne varnosti v občini Velenje, sodeč po prvih letošnjih treh mesecih in v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, je že kazalo na bolje, če seveda primerjamo le število nezgod. Po štirih mesecih pa se glede na takšno primerjavo izenačuje, oziroma se celo slabša. Vključno z letošnjim aprilom se je v občini Velenje zgodilo 26 prometnih nezgod, lani sicer 29, so pa letošnje posledice precej večje. V tem času so namreč življenje izgubile 4 osebe, deset jih je bilo huje poškodovanih (lani 8), lažje 18 (lani 27).
Komandir postaje milice Velenje Edi Mlačnik je o vzrokih za te prometne nezgode, povzročiteljih in delu miličnikov Postaje milice Velenje povedal naslednje: »Med vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi izsiljevanje prednosti, na tretjem mestu je vožnja pod vplivom alkohola, sledijo pa nepravilnosti pri prehitevanju, prečkanju ceste ali vozišča, neupoštevanje prometnih znakov in drugo. Pri vinjenosti velja opozoriti, da je vzrok tudi za druge nezgode kot je neprimerna hitrost, kar pa ugotovimo šele po opravljenih analizah. Največ prometnih nezgod so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, kar je glede na število razumljivo, za njimi pa so vozniki motornih koles in koles z motorjem, kolesarji in pešci.
Delavci Postaje milice Velenje smo z ukrepi in poostreno kontrolo vseskozi skrbeli za izboljšanje prometne varnosti. Na določenih mestih smo povečali tudi število kontrol. Sodniku za prekrške
smo podali 527 predlogov za uvedbo prekrška, mandatno smo kaznovali 1.446 oseb, plačilnih nalogov pa izdali kar 980 (tu velja opozoriti, da smo lani v enakem obdobju izdali samo 235 plačilnih nalogov), 454 kršiteljev smo opozorili, na mestu samem smo začasno odvzeli 228 vozniških dovoljenj in 98 prometnih, kar je tudi več kot lani. Kljub tem podatkom, o katerih pričajo naštete številke, s prometno varnostjo v naši občini ne moremo biti zadovoljni.
Ne bi našteval vseh tistih ukrepov, ki so jih podvzeli drugi organi, ki skrbijo za promet, od sveta za preventivo in vzgojo v ccstnem prometu, šol, vrtcev in ostalih, ki jih za to obvezuje zakonodaja. Veliko se namreč ukvarjamo tudi z mirujočim prometom, ki sicer na samo varnost in nezgode ne vpliva preveč, zelo pa moti občane. Ponovno bi želel poudariti težavo zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. V mislih imam predvsem zaprte dele mesta, signalizacije pa prene-kateri ne upoštevajo in kršijo predpise. Poudarim naj, da so to predvsem Velenjčani in ne tisti, ki prihajajo od drugod. To seveda zelo in upravičeno moti tiste, ki tam prebivajo in površine uporabljajo za hojo. Tej težavi zadnje čase posvečamo precej pozornosti, vendar smo dokaj neučinkoviti. Znano je namreč, da v času, ko se miličnik pojavi na takšnem mestu, zbeži vsak na svojo stran, težava pa je tudi v tem, da je večina teh kršiteljev mladoletnikov. Zanje pravih kazni ni, največkrat jih lahko le opozorimo.
B. M.
Vključno z mesecem aprilom se je v občini Velenje pripetilo 26 prometnih nezgod
Stalinov izrek: če hočete napraviti dobro omleto, morate razbiti jajce. Kar pomeni: če hočete napraviti dobro družbo, morate razbiti nekaj glav.
Stjepan Meštrovič



NOVA TRGOVINA ERA ŠPORT V VELENJU
VSE ZA ŠPORT IN
REKREACIJO OD 29. maja dalje
na Šaleški 19/a nasproti Sodobne opreme
PONUDBA:
—	fitness oprema
—	tenis oprema
—	oprema za lov in ribolov
—	kolesa
—	smučarska oprema
—	planinska oprema
—	kamp oprema
—	športna oblačila
—	KOMISIJSKA PRODAJA
e A
maloprodaja