GEOLOGIJA 24/2, 241—284 (1981), Ljubljana:
UDK 56:551.791:551.44(497.12)=863
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
La faune pleistocène de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi
Vida Pohar
Katedra za kvartarologijo, univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12
Kratka vsebina
V pleistocenskih plasteh Jame pod Herkovimi pečmi, doslej edine pa-
leolitske postaje na Kozjaku, je bilo najdenih 14 živalskih vrst in dve
podvrsti. Štiri vrste so konec pleistocena izumrle, šest se jih je zaradi
spremenjenega življenjskega okolja izselilo, preostale štiri pa še danes
živijo v bližnji in daljnji okolici jame. Favnistični ostanki pripadajo ark-
tičnim, alpskim, stepskim in gozdnim elementom. Najštevilnejši so kostni
ostanki jamskega medveda; jama je bila torej pravi medvedji brlog. Malo-
številno kameno orodje kaže, da je paleolitski lovec jamo redko obiskoval.
Po mešani gozdni in stepski favni je avtorica bazalno ilovico uvrstila v
iztekajoči se risko-würmski interglacial, mlajši grušč pa v prvi würmski
stadial, ker prevladujejo v njem alpski, arktični in stepski elementi nad
gozdnimi.
Resumé
Dans le remplissage de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi 14
espèces des mammifères et deux sous-espèces ont été déterminées. Quatre
d'entre-elles se sont éteintes vers la fin du pleistocène, six ultérieures ont
émigré par suite des conditions écologiques changées, les quatre restantes
ont subsisté jusqu'à nos jours dans les environs proches et lointains de la
cavité. Les restes fauniques appartiennent aux éléments arctiques, alpins
ainsi qu'à ceux des steppes et des forêts. Les restes osseux de l'ours des
cavernes y étant les plus abondants, la cavité est considérée comme un
repaire d'ours typique. Les outils en pierre peu nombreux signalent que
le chasseur paléolithique fréquentait la grotte rarement. D'après la faune
steppique et forestière, l'auteur a classé l'argile de base dans la phase
finale de l'interglacial Riss-Würm tandis que le cailloutis encore plus
récent est attribué au Würmien I en raison des éléments arctiques, step-
piques et alpins au-dessus de ceux de forêts.
Uvod
Jama pod Herkovimi pečmi je bila že dolgo časa znano nahajališče kosti jam-
skega medveda. V literaturi jo je prvi omenil S. Brodar (1938, 167). Taka
nahajališča pleistocenske favne so pogosto posledica lovskega plena ledeno-
dobnega človeka. Zato je S. Brodar leta 1939 izvedel poskusno sondiranje.
242
Vida Pohar
(si. 1 in 2). Rezultate tega izkopa je objavil šele po drugi svetovni vojni (S.
Brodar, 1950, 8). V sondi je poleg fosilnih ostankov jamskega medveda in
alpskega svizca odkril kulturno zapuščino paleolitskega lovca, ki jo je po pri-
merjavi s kamenimi orodji iz najbližje avstrijske starokamenodobne postaje
Drachenhöhle pri Mixnitzu, pripisal aurignacienu.
F. O s o 1 e je v letih 1977 do 1979 izvedel v jami sistematična izkopavanja.
Odkritih je bilo veliko kostnih ostankov pleistocenske sesalske favne, medtem
ko so bili materialni dokazi o bivanju ledenodobnih lovcev v jami izredno pičli.
Izkopavanja so tako pokazala, da je jama tipičen medvedji brlog, ki ga je
paleolitski človek redko obiskoval. Večina kostnih ostankov v jamskih sedi-
mentih pripada jamskemu medvedu, spremljevalna favna (volk, jamska hijena)
in ostanki plena (bizon, jelen, gams in dr.) so skromni tako po kostnih ostankih,
kakor tudi po številu vrst.
Kot asistentka katedre za kvartarologijo sem sodelovala pri izkopavanjih
in sem določevala najdene favnistične ostanke. Pri determinaciji sem uporabljala
za primerjavo recentni osteološki material. Osteološka in odontološka merjenja
sem izvedla po navodilih E. Huea (1907), J. U. Duersta (1926) in A.
van den Driescheve (1976).
SI. 1. Položajna skica Jame pod Herkovimi pečmi
Fig. 1. Situation de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
243;
SI. 2. Tloris Jame pod Herkovimi i>ečmi z vrisanimi fazami odkopa
Fig. 2. Plan de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi avec les
fouilles effectuées
Podatki o jami in njeni okolici
Jama pod Herkovimi pečmi leži okoli pet kilometrov severovzhodno od Ra-
delj ob Dravi. Izoblikovala se je v devonskem apnencu (A. Ramovš in P.
M i o č , 1973, 135—136) na zahodnem pobočju grape potoka Radelce, ki se po
združitvi z Vaškim in Ehartovim potokom že po kratki poti izliva v Dravo
pri zaselku Spodnja Vižinga. Jamski vhod je obrnjen proti vzhodu in je bil
244
Vida Pohar
prvotno precej manjši kot je danes, ko so ga povečala večletna izkopavanja
(si. 3). Za vhodom se odpira okoli 22 m dolg jamski prostor, ki meri na naj-
ožjem delu tri, proti koncu, kjer se razširi v manjšo dvorano, pa osem metrov.
Iz te dvorane vodi več stranskih rovov, ki se večinoma kmalu zožijo v ozke
špranje in se slepo končajo. Gruščnato ilovnata jamska tla se od vhoda polagoma
dvigajo, proti koncu jame pa se skoraj popolnoma izravnajo. Jamski strop je
močno razgiban, saj se približa tlem na pol metra, ali pa se kupolasto dviga
skoraj štiri metre od tal.
Pred drugo svetovno vojno sta v jami izkopavala kosti jamskih medvedov
F. Baš iz Maribora in Jurančič, ki je takrat učiteljeval na sosednjem Remšniku.
Tudi izsledki poskusnega sondiranja S. Brodarja se niso ohranili. Sele nedavna
izkopavanja F. Osoleta so pokazala, da leži kameninska podlaga sorazmerno
plitvo, saj znaša povprečna debelina sedimentov okoli dva in pol metra. V
prečnem profilu x = + 5.00 m je F. O s o 1 e (1980) ločil le tri plasti:
SI. 3. Jamski vhod z odkopanim izvoznim jarkom
Fig. 3. L'entrée de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi avec
le fossé fouillé
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
245:
A— Plast nasutega materiala, debela do četrt metra; material verjetno izvira
iz velike Jurančičeve sonde.
1 — Sorazmerno tenka humozna plast sestoji iz srednjedebelega grušča, ki je
v spodnjem delu bolj korodiran kot v zgornjem.
2 — Srednjedebel korodiran apnenčev grušč, ki ga v drobnejših frakcijah za-
polnjujejo slabo zaobljeni delci metamorfnih kamenin iz bližnje okolice.
Ob obeh jamskih stenah je grušč zaradi obilnega kapljanja pomešan z
drobtinčasto sigo. V grušč segata veliki podorni skali I in II, ob jamskih
stenah pa je še več manjših. Na levem krilu se plast žepasto zniža, ana-
logno skalni podlagi. Spodnja meja desnega krila je dokaj razgibana, nekaj
morda zaradi izoblikovanosti skalne podlage, bolj verjetno pa zaradi krio-
genih dislokacij (glej si. 4). Plast je vsebovala mnogo kostnih ostankov
pleistocenskih sesalcev.
3 — Bazalna ilovnata plast z malo drobnega močno korodiranega apnenčevega
grušča in precejšnjo alohtono primesjo je na desnem krilu krioturbatno
nagubana, na levem pa je stisnjena kot antiklinalna guba med obe podorni
skali I in II. Tudi bazalna ilovica je vsebovala zobe in kostne ostanke
pleistocenske favne.
SI. 4. Jama pod Herkovimi pečmi, prečni profil x = + 5,00 m
Fig. 4. La cavité de Jama pod Herkovimi pečmi, coupe transversale (x = 5,00 m) du
remplissage pleistocène de la cavité
246 Vida Pohar
PALEONTOLOŠKI OPIS
Kostni ostanki so v spodnji ilovici in vrhnjem grušču sorazmerno dobro
ohranjeni; vendar so dolge kosti le redko nepoškodovane, povečini so prelom-
ljene tako, da so se posebej ohranili diafizni in epifizni deli. Tudi cele lobanje
nismo nobene izkopali, pač pa so se dobro ohranili zobje in kosti šap. Fosilne
kosti so povečini rjavo obarvane, pogosto zasigane. V spodnji ilovici so temnejše
zaradi feromanganske infiltracije. Tudi ohranjene so tu slabše in so pri izkopu
rade razpadle. Redke so bile ostrorobe, namensko razbite, ki bi potrjevale na-
vzočnost človeka v jami. Nasprotno smo izkopali številne močno ogla j ene meta-
podije in falange ter oglajene kostne fragmente, uglajenost je verjetno posledica
soliflukcije, oziroma premikanja v plasti sami, in ne od človeške uporabe.
Kompakte nekaterih cevastih kosti so močno korodirane, zaradi dolgotrajnega
kapljanja so se ponekod na zgornjem površju kosti razvile ponvičaste oblike
(tabla 1, si. 1).
Mammalia
R o d e n t i a
Marmota marmota Linnaeus
Poleg jamskega medveda so bili sicer alpski svizci pri nas pogostne pleisto-
censke živali, vendar tega ne moremo trditi po najdbi v Jami pod Herkovimi
pečmi. V spodnji ilovici in vrhnjem grušču smo našli le redke svizčeve kostne
ostanke.
Iz ilovnate 3. plasti izvirata dobro ohranjena desna kolčnica, ki ji manjka del
sramnice in močno zasigana lobanja odraslega osebka. Obe parietalki, leva tem-
poralka in okcipitalka so tako poškodovane, da se lobanja ni dala izmeriti.
Odkriti ostanki pripadajo verjetno istemu osebku.
Više ležeča plast 2 je vsebovala več svizčevih ostankov. Ponajveč so zastopani
izolirani zobje, med njimi dva leva in dva desna zgornja glodača ter trije levi
in dva desna spodnja glodača. Nadalje smo našli skoraj nepoškodovano hori-
zontalno vejo desne mandibule (tabla 1, si. 2) z močno obrabljenimi zobmi,
fragmentirano levo skapulo, distalni del desnega radiusa, levi radius z distalno
epifizo, še ne povsem priraslo, dve levi kolčnici in metapodij.
Opisani ostanki pripadajo najmanj petim osebkom, od katerih je eden
juvenilen (en zgornji glodač ni kazal nobenih znakov obrabe, tudi distalna epi-
fiza radiusa še ni zrasla z diafizo), trije adultni in eden senilen (prečni grebeni
molarjev so tako obrabljeni, da so izravnani z žvekalno ploskvijo).
Zaradi primerjave opisanih najdb z ostanki alpskih svizcev iz drugih najdišč
sem izvedla vse možne meritve (tabeli 1 in 2). Ce te vrednosti sedaj primerjamo,
vidimo, da se le malo razlikujejo med seboj. Izmerjene vrednosti najdb iz Jame
pod Herkovimi pečmi komaj presegajo ali pa celo sodijo v variacijsko širino,
ki jo za današnje alpske svizce navajata O. Wettstein (1931, 785—786) in
M. Motti (1951, 71).
O osteologiji svizcev so nadrobno pisali številni avtorji. Po H. W e h r 1 i j u
(1935 b, 205—206) so v mlajšem pleistocenu prebivale v Evropi tri med seboj
geografsko ločene vrste, oziroma rase: Marmota marmota (alpska oblika). Mar-
mota bobak (stepska oblika) in Marmota baibakina. Potomci prvih dveh živijo
še danes v Evropi, Marmota baibakina pa se je ohranila le na Altaju.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
247;
Tabela 1. Dimenzije glodačev iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 1. Dimensions des dents incisives des localités diverses (en millimètres)
Tabela 2. Dimenzije mandibul iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 2. Dimensions des mandibules des localités diverses (en milli-
mètres)
Na kostnem materialu iz obeh plasti Jame pod Herkovimi pečmi sem za do-
ločitev vrste lahko uporabila oblikovanost nazali j, število korenin pri spodnjem
četrtem premolarju (P4) in barvo glodačev. Po H. W e h r 1 i j u (1935 a, 8) se
pri alpskem svizcu nazaliji navzad bolj zožita kot pri stepskem. Tudi zadnji
rob nazalij je pri alpski obliki močno vijugast, medtem ko je pri stepski bolj
izravnan. Dobro ohranjeni nazaliji iz bazalne ilovice se po oblikovanosti povsem
ujemata z risbami enakih kosti alpskih svizcev, ki sta jih objavila H. W e h r 1 i
(1935 a, 11, si. 6—7 in 15, si. 10) ter M. Motti (1951, 73, si. 26). Pri ekstremno
razviti obliki alpskega svizca (H. W e h r 1 i, 1935 a, 16—17 in 1935 b, 214—215)
ima P 4 na sprednji strani dobro razvit odrastek, ki ga pri stepski sploh ni, ali
pa je komaj opazen. Poleg tega ima P4 alpskega svizca v večini primerov
razvite tri korenine, stepskega pa le dve, redko tri. V alveoli desne mandibule,
najdene v gruščnati plasti 2, je še tičal četrti premolar. Imel je tri korenine,
sprednji odrastek je bil verjetno dobro razvit, vendar je njegov ostanek zaradi
precejšnje obrabljenosti žvekalne ploskve sedaj komaj opazen. Vsi glodači so
bili intenzivno oranžno obarvani, kar je tudi zanesljiv znak za alpskega svizca;
zobje stepskega so znatno svetlejši. Na podlagi opisanih značilnosti sem vse
fosilne ostanke iz spodnje ilovice in vrhnjega grušča prisodila alpskemu svizcu.
248 Vida Pohar
Najdbe svizčevih kostnih ostankov v slovenskih paleolitskih postajah niso
redke. Najstarejše izvirajo iz konca risko-würmskega interglaciala, poznamo jih
iz Betalovega spodmola (I. Rakovec, 1952, 213—214 in 1959, 296—297) in
iz Jame pod Herkovimi pečmi. Z nastopom prvega würmskega stadiala so najdbe
pogostnejše. Svizčevi ostanki so znani iz Marovške zijalke (V. Pohar, 1976,
111), Betalovega spodmola, Mornove zijalke in Parske golobine (I. Rakovec,
1975, tab. I in II) ter Jame pod Herkovimi pečmi. Proti koncu würmskega gla-
ciala se najdbe pomnožijo — alpski svizci so se razširili po vsej Sloveniji in
se ohranili še v holocen.
Carnivora
Ursus spelaeus Rosenmüller et Heinroth
Med evropskimi velikimi sesalci, ki so bili v pleistocenu razširjeni pred-
vsem v srednji Evropi, predstavlja jamski medved najpogostnejšo žival. Številne
najdbe te zveri v Sloveniji dokazujejo, da je bil prav jamski medved pogosten
obiskovalec naših jam. Tudi v Jami pod Herkovimi pečmi so njegovi kostni
ostanki v plasti 2 in 3 najštevilnejši. Med izkopanim kostnim materialom je bilo
izbranih 607 zob in 1511 določljivih delov okostja te živali, med katerimi prevla-
dujejo metapodiji in falange (629), le manjši del tvorijo drugi deli kranialnega
in postkranialnega skeleta. Številčno tako bogat material daje možnost za kom-
pleksno obdelavo anatomske zgradbe in morda filogenetskega razvoja tega naj-
pogostnejšega prebivalca naših krajev v mlajšem pleistocenu. Zato bom v tem
sestavku navedla le podatke, ki so potrebni za prikaz celotne slike najdišča in
njegove mlajšepleistocenske favne.
V celoti ni ohranjena nobena lobanja, izkopali smo le posamezne fragmente
lobanjskih kosti. Več pozornosti sem posvetila zraslima frontalkama, ki sta bili
tako dobro ohranjeni, da se je dala izmeriti širina čela (130,9 mm), tudi glabela
je bila dobro izražena. Po primerjavi izmerjene širine obeh frontalk z meritvami
enakih kosti, ki jih navaja I. Rakovec (1967, 128 in 130) za slovenska naj-
dišča, vidimo, da ne odstopa od navedene variacijske širine.
Med številnimi spodnjimi čeljustnicami ni nobena cela, zastopani so le po-
samezni deli horizontalne veje in fragmentarni aboralni odrastki. Povečini
pripadajo odraslim medvedom, med njimi je največ vitkih mandibul z relativno
nizko horizontalno vejo in skoraj ravnim ali le rahlo izbočenim spodnjim robom
(tabla 2, si. 1). Redke so masivne, z visoko vejo in konveksnim spodnjim delom
(tabla 2, si. 2). I. Rakovec (1967, 134) je pripisal prve samicam, druge
samcem.
Po ugotovitvah F. Ed. Kobyja (1949,638) in I. Rakovca (1967, 144)
se spol medvedov najzanesljiveje določa po kaninih. Tako sem ravno pri dolo-
čevanju spola na podlagi velikosti in oblike teh zob (tabla 3, si. 1 in 2) ugotovila,
da ne morejo vse najdbe majhnih in gracilnih čeljustnic ter drugih kosti
postkranialnega skeleta pripadati le samicam, temveč obema spoloma šibkejše
rasti.
Večina izoliranih zob, odkritih v plasteh 2 in 3, se po izmerjenih dimenzijah
močno približa spodnjemu ekstremu variacijske širine, kar kaže po I. Rakov-
cu (1967, 58) na nizko stopnjo razvoja jamskega medveda, vendar so vsi pre-
molarji in molarji izrazito speleoidni. En sam zgornji molar (tabla 3, si. 3) sodi
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi 249
po velikosti v sredino variacijske širine, ki jo je za recentne rjave medvede
podala M. Motti (1964, Zähne I). Tudi sicer kaže zob nekaj arktoidnih znakov:
zajeda za metakonom je komaj opazna, tudi talon je rahlo podaljšan in ni tako
posut z bradavičastimi vzboklinami kot drugi enaki molarji (М^). Njegovo
pripadnost jamskemu medvedu in ne rjavemu, dokazuje močno razvit cingulum,
ki pri rjavem medvedu ni tako izrazit (K. Rode, 1935, 62—64). Po velikosti
in opisu se precej dobro ujema z A. Borisjakovo (1932, 151—152, Tab. IV,
si. 1) stepsko obliko jamskega medveda — Ursus spelaeus rossicus, ki naj bi po
B. Kurténu (cf. M. Motti, 1964, 50—51) predstavljal vzhodno obliko
deningeri-kroga iz starejše pleistocenske epohe.
Morfološka in metrična preiskava ekstremitetnih kosti je pokazala, da ob-
stajajo normalno veliki (tabla 4, si. 1, 3; tabla 5, si, 1, 2) in pritlikavi primerki
(tabla 4, si. 2, 4; tabla 5, si. 3, 4), torej dve skupini, ki se med seboj ne razlikujeta
le po velikosti, ampak tudi morfološko. Zastopniki prve so speleoidno razviti,
na kostnih ostankih druge skupine pa se prepletajo speleoidni in arktoidni znaki;
zadnji rahlo prevladujejo. Pri tibijah, tarzalnih kosteh in metapodijih se je
dalo v obeh skupinah ločiti še bolj robustne (tabla 5, si. 1 in 4) in bolj
gracilne (tabla 5, si. 2 in 3) primerke. V tem primeru so robustnejše in bolj
gracilne oblike pri obeh skupinah verjetno posledica spolnega dimorfizma.
Pojav malega medveda z arktoidnimi znaki ni osamljen. K. Ehrenberg
(1955, 45—46) je pri obdelavi bogatega fosilnega materiala iz jam Salzofenhöhle
in Schreiberwand prišel do sklepa, da se njegov visokoalpski mali medved
(hochalpine Kleinform) pojavlja vedno skupaj z normalno velikim in ekstremno
speleoidno razvitim jamskim medvedom. Po H. Z a p f e j u (1948, 99—100, 153)
je tako imenovani pritlikavec (Zwerg) iz Drachenhöhle pri Mixnitzu degeneri-
rana končna oblika jamskega medveda. Pojavil naj bi se bil tik pred izumrtjem
vrste. Ni pa izključeno, da so se v speleoidni veji medvedov razvili tudi manjši
osebki obeh spolov. Do pojava takih oblik je prišlo predvsem tam, kjer je bil
jamski medved prisiljen živeti v okolju, ki zanj ni bilo ugodno. Namesto povsem
speleoidno veje so se bolje obnesli ^>zamudniki^< deningeri-kroga. Ti so se zaradi
manjše stopnje specializacije laže prilagajali okolju.
Istočasno pojavljanje normalno velikega in pritlikavega jamskega medveda
v Jami pod Herkovimi pečmi (v plasti 2 in 3) ne govori v prid tej Zapfejevi
hipotezi. Res, da so tu veliki speleoidni osebki v manjšini, vendar so jamo na-
seljevali v klimatskih pogojih, ki so bili zanje ugodni (interglacial) in morda
manj ugodni (glacial). Bolj verjetno je, da so prebivali v jami v času, ko so
okolico še poseljevali mali speleoidno in arktoidno oblikovani medvedi, ki so
bili po stopnji razvoja med deningeri- in spelaeus-krogom. Za ugotovitev tega
bo treba ločeno obdelati zastopnike prve in druge skupine, saj je že dosedanja
raziskava pokazala, da je prva skupina dosegla višjo stopnjo specializacije kot
druga. Prepletanje speleoidnih in arktoidnih znakov, ki je bolj izraženo pri
zastopnikih druge skupine, kaže na stopnjo, ki je bližja deningeri- kot spelaeus-
krogu.
Do podobnih ugotovitev je prišla M. Motti (1964, 41—52) pri raziskavi
fosilnih ostankov jamskih medvedov majhne rasti iz jame Repolusthöhle. Raz-
iskava je še pokazala, da so arktoidni znaki na kosteh tem številnejši, čim
starejše so plasti s fosilnimi ostanki. Tudi R. Musil (cf. M. Motti, 1964,
250 Vida Pohar
51) je omenil iz zadnjega interglaciala celo vrsto medvedjih mešancev, ki kažejo
poleg speleoidnih tudi arktoidne znake in se močno približajo vrsti Ursus de-
ningeri.
Na raznih delih okostja jamskega medveda sem opazila spremenjene površine
sklepnih faset (tabla 6, si. 1). Verjetno gre za posledice raznih obolenj ali po-
škodb, ki so jih živali utrpele v boju z močnejšimi osebki.
Nekatere dolge ekstremitetne kosti in metapodiji, odkriti v plasti 3, so tako
obgrizeni, da vzbujajo sum vsaj o priložnostnih obiskih jamske hijene. Ti sledovi
zverskih zob se popolnoma ujemajo z opisi in slikovnimi predstavitvami H.
Z a p f e j a (1939), E. Theniusa (1961) in drugih. Najvidnejši primer takega
udejstvovanja jamske hijene predstavlja humerus starega normalno velikega
jamskega medveda (tabla 6, si. 2), ki je brez proksimalnega dela, rob diafizne
kompakte pa je stopničasto objeden in zglajen. Tudi na dianzi so dobro vidne
globoke brazde, ki so jih povzročili zobje jamske hijene.
Fosilni ostanki jamskih medvedov so se ohranili v približno enakem številu
tako v spodnji ilovici, kot v zgornjem grušču. V geološko starejši spodnji
ilovici pripada 1133 določljivih delov okostja 88 osebkom, od tega 50 odraslim
medvedom in 38 mladičem. Števili samcev (19) in samic (19) sta v razmerju 1 : 1.
V vrhnjem grušču pripada 985 določljivih delov kranialnega in postkranial-
nega skeleta 87 osebkom. Med njimi je 51 odraslih in 36 nedoraslih jamskih
medvedov. Števili samcev (23) in samic (13) sta v razmerju 1,8 :1.
Ursus arctos priscus Goldfuss
Kostne ostanke fosilnega rjavega medveda smo našli le v plasti 2. Ohranila
se je fragmentirana desna mandíbula, nepoškodovan desni femur, distalni del
leve fibule, štirje metapodiji (Mc I—IV), štiri prve falange in ena tretja.
Desna mandíbula (tabla 6, si. 5) je le delno ohranjena. Poleg dela horizon-
talne veje sta vidna še processus angularis in processus articularis, fossa masse-
terica pa je ohranjena samo s spodnjim delom. Simfizni del horizontalne veje
je odbit, tako da sta nepoškodovani le alveoli za M2 in Мз. Spodnji rob hori-
zontalne veje je raven in ne konveksen, kot je to večinoma pri jamskem med-
vedu. Tudi processus articularis je skoraj v isti ravnini z žvekalno površino
molarjev ali komaj kaj dvignjen nad njo. Fossa masseterica je reliefna in seže
daleč navzdol. Izmerjene vrednosti so podane v tabeli 3.
Po primerjavi izmerjenih vrednosti s podatki, ki jih navajata I. Rakovec
(1962—63, 244—245) in M. M o 111 o v a (1964, 57), vidimo, da je bil medved iz
Jame pod Herkovimi pečmi nekoliko večji od notranjskega in bolj gracilen od
štajerskega. Po dimenzijah je še najbližji fosilnemu rjavemu medvedu iz
jame Maspino v Italiji (F. Ed. K o b y , 1944, 61).
Desni femur (tabla 7, si. 1) je dolg 440 mm, širina proksimalne epifize znaša
94,3 mm, distaine pa 78,6 mm. Za primerjavo navajam v tabeli 4 dolžine femur-
jev iz drugih najdišč.
Velikost femurjev iz Jame pod Herkovimi pečmi in jame Maspino (F. E d.
K o b y , 1944, 68) se dobro ujemata, obe pa krepko presegata zgornji ekstrem
variacijske širine, ki jo je za recentne evropske medvede navedel H. Zapfe
(1948, 116). Za primerjavo z enako dolgimi femurji jamskih medvedov je H.
Zapfe izračunal indeks zavaljenost/distalna epifizna širina v odstotku celotne
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
251
Tabela 3. Dimenzije mandibul iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 3. Dimensions des mandibules des localités diverses (en
millimètres)
Tabela 4. Dolžine femurjev vrste Ursus
arctos priscus iz različnih najdišč (v
milimetrih)
Tableau   4.   Longueurs   des   femurs
d'espèce Ursus arctos priscus des lo-
calités diverses (en millimètres)
dolžine: za recentne rjave medvede znaša od 18,8 do 21,1 in za jamske medvede
od 21,9 do 24,3. Vrednost indeksa zavaljenosti femurjev iz Jame pod Herkovimi
pečmi je 17,8. Torej je večji in bolj gracilen od enakih kosti današnjih rjavih
medvedov. Collum femoris našega primerka je daljši, kot je to značilno za rjave
medvede, medtem ko je diafiza vitka in v prečnem prerezu bolj okrogla kot
ovalna, kar je zopet arktoiden znak. Speleoiden je rahel zasuk diafize, tako
da je trochanter minor viden z dorzalne strani. Opisani femur ima torej poleg
izrazito arktoidnih tudi nekaj speleoidnih znakov.
Leva fibula je le fragmentarno ohranjena, tako da sem lahko izmerila le
širino distaine epifize, ki znaša 25,8 mm.
Vse opisane najdbe (mandibule, femur, fibula) pripadajo verjetno istemu
osebku.
Mnogo manjšemu osebku pa pripadajo štirje metapodiji leve prednje šape
(tabla 7, si. 2), najdeni v isti plasti. Zraven sodijo še tri prve in ena tretja
252
Vida Pohar
Tabela 5. Dimenzije metapodijev vrste Ursus arctos priscus G. iz raznih nazdišč (v
milimetrih)
Tableau 5. Dimensions des métapodes d'espèce Ursus arctos priscus G. des localités
diverses (en millimètres)
falanga. Vse možne mere so podane v tabeli 5. Morfološko se metapodiji ne ločijo
od enakih kosti drugih fosilnih in recentnih rjavih medvedov, le precej krajši
so. Tudi vrednosti indeksa zavaljenosti ne odstopajo od enakih vrednosti re-
centnih medvedov, so pa bistveno nižje od vrednosti, ki jih je H. Zapfe (1948,
116) navedel za jamske medvede.
Po dosedanjih najdbah sodeč je fosilni rjavi medved naseljeval naše kraje
že od prvega würmskega stadiala dalje. Odkrit je bil v Jami v Lozi (I. R a k o -
v e C , 1962—63, 243—249) in v Jami pod Herkovimi pečmi.
Felis silvestris Schreber
Iz plasti 2 izvira le ena najdba pleistocenske mačke. Našli smo desno tibijo,
ki se je pri dviganju iz sedimenta tako poškodovala, da se dolžine ni dalo na-
tančno izmeriti. Znaša okrog 140 mm, največja širina distaine epifize pa je
16,3 mm. Po morfologiji in velikosti se popolnoma ujema z risbo enake kosti
divje mačke, ki jo je navedla V. Gromova (1950, 41). Po primerjavi dolžin
tudi ne odstopa dosti od tibije velikega primerka recentne švicarske divje mačke
(A. Dubois et H. H. Stehlin, 1932, 95). Omenjena kost je dolga 147 mm.
Razen v Jami pod Herkovimi pečmi so našli v Sloveniji kostne ostanke plei-
stocenske mačke še v Kanegri v Sečovljah (I. R a k o v e c , 1956, 64) in v Ma-
ro vški zi j alki (V. Pohar, 1976,113—114).
Mustela putorius Linnaeus
Dihurju sem pripisala fragmentirano levo mandibulo, najdeno v plasti 3.
Ohranila se je le horizontalna veja s četrtim premolarjem in prvim molarjem
(tabla 6, si. 3). Po velikosti se ujema z enako kostjo recentnoga dihurja, le derač
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi 253
Tabela 6. Mandibule iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 6. Mandibules des localités diverses (en millimètres)
je močneje razvit. Izmerjene vrednosti so podane v tabeli 6. Iz razpredelnice
je vidno, da se opisana spodnja čeljustnica sklada s podano variacijsko širino
pleistocenskih dihurjev.
Dihur se je v pleistocenskih sedimentih prvič pojavil skupaj s kulturno osta-
lino moustériena (M. F. Bonifay, 1966, 393). Naseljeval je sorazmerno
prostrana področja, le v stepah ga je zamenjal telesno večji sorodnik — stepski
dihur.
Doslej je bil v Sloveniji pleistocenski dihur znan le iz Parske golobine (I.
Rakovec, 1961, 306).
Mustela (putorius) eversmanni soergeli Éhik
Stepskemu dihurju pripada leva mandíbula (tabla 6, si. 4), najdena v plasti
3. Ohranjena je v celoti, izpadli so le incizivi, drugi premolar in zadnji molar.
Je izredno masivna in v primerjavi z enako kostjo pleistocenskega dihurja
(tabla 6, si. 3), iz iste plasti, daljša, višja in debelejša. Tudi derač je močneje
razvit, fossa masseterica izrazitejša in poteka pod ostrim kotom skoraj do
sredine prvega molarja. Mere so podane v tabeli 7.
Primerjava z dimenzijami mandibul iz drugih pleistocenskih najdišč kaže,
da se dobro ujema z doslej znano variacijsko širino ledenodobnega stepskega
dihurja. Po F. Ed. K o b y j u (1951, 397—398) se dihur najbolje loči od step-
skega sorodnika po višini mandibule med zadnjim premolarjem in prvim mo-
larjem. Pri dihurju nikoli ne presega 8 mm, pri recentni stepski obliki pa se
giblje od 8,4 do 9,3 mm. Izmerjena višina našega primerka, ki znaša 9,0 mm, je
6 — Geologija 24/2
254
Vida Pohar
Tabela 7. Dimenzije mandibul iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 7. Dimensions des mandibules des localités diverses (en milli-
mètres)
le potrdila pripadnost podvrsti eversmanni. Po M. Mottlovi (cf. M. M a -
lez, 1963, 78) niha variacijska širina derača (Mi) pri stepskom dihurju med
8,1 in 9,7 mm. Naš primerek se z dolžino 9,5 mm približuje zgornjemu ekstremu
podanega razpona.
Mandíbula stepskega dihurja iz Jame pod Herkovimi pečmi je prva najdba
te živali v Sloveniji; zato se nekoliko pomudimo pri opisu in razprostranje-
nosti njenega potomca. Danes živi stepski dihur v gozdni in travni stepi, v viso-
kogorju ter na odprtih delih južnega obrobja tajge v geografskih širinah 28° do
60". Razširjen je torej v odprtih pokrajinah z mrzlimi zimami in toplimi do
vročimi poletji. Pod zemljo koplje rove, zato se izogiba trajno zamrznjenih tal.
Prehranjuje se z mišmi in rovkami, najraje pa z glodalci rodu Citellus — teku-
nicami (O. Sickenberg, 1968, 154).
Najdbe pleistocenskega stepskega dihurja so znane iz raznih krajev Evrope.
Najstarejše izvirajo s konca zadnjega interglaciala oziroma starejšega würma,
npr. Ehringsdorf Sirgenstein (O. Sickenberg, 1968, 152) in Liesberg (F.
Ed. Koby, 1951, 395). Redke najdbe te živali so znane še iz mlajših odsekov
zadnjega glaciala — Kohlerhöhle (F. Ed. Koby, 1951, 396) in iz prodne
terase reke Leine (O. Sickenberg, 1968, 148).
Poleg jame pod Herkovimi pečmi so fosilni ostanki stepskega dihurja znani
še iz Veternice (M. M a 1 e z , 1963, 78), Krapine in Vindije (M. M a 1 e z , 1979,
213).
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi 255
Meies mêles Linnaeus
Jazbečeve ostanke smo našli v plasti 2, in sicer desni femur in desno ulno.
Pripadata dvema odraslima osebkoma.
Ulna (tabla 7, si. 3) je ohranjena v celoti, femurju (tabla 7, si. 4) pa manjka
distalni del, a je tudi sicer oglajen in zasigan. Izsledki vseh možnih meritev
so podani v tabeli 8.
Ulna iz Jame pod Herkovimi pečmi je res krajša od enakih najdb v Veternici
(M. Malez, 1963, 90) in jami Repolusthöhle (M. Motti, 1951, 65), vendar
tudi jazbečeva ulna iz jame Hapav^ay v Angliji (cf. M. Malez, 1963, 90) ni
dosti daljša (100,5 mm) od našega primerka.
Femur je prav tako nekoliko bolj gracilen od enake kosti iz Veternice in se
po V. Gromovi (1950, 41) uvršča v sredino variacijske širine te kosti recent-
nega jazbeca.
V Sloveniji so kostni ostanki pleistocenskega jazbeca znani iz Parske golo-
bine (1. Rakovec, 1961, 307), Jame v Lozi (I. Rakovec, 1962—63, 249),
Županovega spodmola (I. Rakovec, 1975, Tb. I), Marovške zijalke (V.
Pohar, 1976, 113) in sedaj še iz Jame pod Herkovimi pečmi.
Tabela 8. Dimenzije uln in femurjev iz raznih
najdišč (v milimetrih)
Tableau 8. Dimensions des fémurs et cubitus
des diverses localités (en milimètres)
Canis lupus Linnaeus
Volčji ostanki, najdeni v spodnji ilovici in vrhnjem grušču Jame pod Herko-
vimi pečmi, so maloštevilni. Iz plasti 3 izvirata distalna dela levega in desnega
radiusa (tabla 8, si. 1), ki ne pripadata istemu osebku. Po primerjavi naših
meritev (tabela 9) z dimenzijami enakih kosti iz Veternice in drugih evropskih
najdišč (M. Malez, 1963, 61) pripadata oba radiusa manjšima primerkoma
pleistocenskih volkov. Kostne ostanke manjših osebkov je omenil tudi R.
Musil (1965, 28) iz moravskih paleolitskih postaj.
V mlajši plasti 2 je bil odkrit le desni astragalus (tabla 8, si. 2), ki je še precej
dobro ohranjen, čeprav so robovi nekoliko oglajeni zaradi obračanja v sedi-
mentu.
Iz dimenzij, podanih v tabeli 10, vidimo, da pripada tudi astragalus manj-
šemu osebku in se vklaplja v variacijsko širino, ki jo navaja V. Gromova
(1960, 64) za recentne volkove.
256;
Vida Pohar
Tabela 9. Dimenzije radiusov iz jugo-
slovanskih najdišč (v milimetrih)
Tableau 9. Dimensions des radius des
localités yougoslaves (en millimètres)
Tabela 10. Astragalusi iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 10. Astragales des diverses localités (en milli-
mètres)
Dosedanje ugotovitve so pokazale, da so pleistocenski volkovi iz hribovitih
pokrajin močnejši in večji, z ravnin in močvirnih nižin pa šibki in majhni. Po
gozdovih severne Evrope še danes žive veliki volkovi, medtem ko so majhni
razširjeni po južni in jugovzhodni Evropi.
V Sloveniji so znani ostanki pleistocenskega volka iz Črnega kala (I. R a -
k o ve C, 1958, 371—372), Matjaževih kamer (I. Rakovec, 1975, Tb. I),
Parske golobine (I. Rakovec, 1961, 285—286) in Zupanovega spodmola (I.
Rakovec, 1975, Tb. I).
Artiodactyla
Sus seroja Linnaeus
Fosilne ostanke divje svinje smo našli le v plasti 2, in sicer levi spodnji
inciziv, ki je že nekoliko obrabljen, in desno mandibulo nedorasle svinje (tabla
8, si. 4). Od spodnje čeljustnice je ohranjena horizontalna veja, le sklepni in
kronski odrastek sta odbita. J. U. D u e r s t (1926, 201—202) je prisodil enako
kost še ne eno leto staremu osebku, na podlagi razvoja zob in simfize, ki se še
ni zarasla. Najdbi pripadata dvema osebkoma.
Kostni ostanki divje svinje so v Jami pod Herkovimi pečmi pičli, vendar
kažejo, da so živali naseljevale okolico v prvem würmskem stadialu. Opisani
ostanki in najdba divje svinje v poznoglacialnih plasteh Županovega spodmola
(L Rakovec, 1975, Tb. I) dokazujejo, da te živali niso prebivale v naših
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi 257
krajih le v toplih presledkih (npr. Betalov spodmol) med dvema glacialoma.
Ni pa s tem rečeno, da je ves čas odlaganja plasti 2 v Jami pod Herkovimi pečmi
vladalo ekstremno mrzlo podnebje, saj potem tudi druge živalske vrste, npr.
jelen, pod takimi pogoji ne bi mogle živeti.
Bison priscus Boj anus
Bizonovi ostanki so v Jami pod Herkovimi pečmi skromni, saj smo v plasti
2 izkopali le dve tarzalni kosti (os scaphocuboides dext., os cuneiforme malus
dext.) ter prvo in drugo prednjo falango.
Obe tarzalni kosti sta zaradi kasnejših premikov v sedimentu poškodovani
in oglajeni; zato je bila določitev pripadnosti turu, ali stepnemu bizonu, otež-
kočena. Vendar je na desnem centrotarzalu kljub poškodovanosti v sredini
sklepne ploskve za astragalus še viden greben, ki je po V. I. B i b i k o v i
(1958, 34) pri bizonu pomaknjen na medialno stran, kar velja tudi za naš
primerek.
V bližini tarzalij smo našli tudi prvo prednjo falango, ki meri v dolžino
84,2 mm, medialno lateralna širina proksimalne epifize znaša 35,9 mm, distaine
pa 37,2 mm, in drugo falango z merami: dolžina meri 56,4 mm, medialno late-
ralna širina proksimalne epifize 38,3 mm, distaine pa 28,5 mm. Verjetno pripa-
data obe falangi istemu osebku.
Bizonovi fosilni ostanki so znani še iz Jame v Lozi in iz Ovčje jame (I. Ra-
kovec, 1962—63, 251, 256) iz Črnega kala in doline Lešanščice pri Lešah (I.
Rakovec, 1975,236) ter iz Marovške zijalke (V. P o h a r , 1976, 114).
Bos primigenius Bojanus
Iz bazalne ilovice smo izkopali fragment distaine epifize desnega radiusa
(tabla 8, si. 3), ki sem ga po izoblikovanosti sklepne fasete (U. Lehmann,
1949, 200—203, T. X, si. 10) prisodila turu. Nedaleč od radiusa smo našli še
karpalno kost — desni capitato-trapezoideum (tabla 9, si. 4). Po V. I. Bibi-
k o v i (1958, 28, si. 14 a, b) je oblika zgornje sklepne fasete te kosti pri turu
podobna kvadratu, pri bizonu pa trapezu. Capitato-trapezoideum iz Jame pod
Herkovimi pečmi ima proksimalno sklepno ploskev kvadratno oblikovano, zato
pripada brez dvoma vrsti Bos primigenius.
Z gotovostjo so bili doslej določeni ostanki tura le v Parski golobini (I. Ra-
kovec, 1955, 309 in 1961, 316—317) in v Črnem kalu (L Rakovec, 1958,
399—402).
Cervus elaphus Linnaeus
Kostne ostanke navadnega jelena smo našli v bazalni ilovici in zgornjem
grušču. Iz ilovice izvirajo močno obrabljen in nekoliko poškodovan inciziv, levi
metakarpus in distalni del desnega femur j a. Kostni ostanki pripadajo verjetno
istemu osebku.
Od femur j a sta ohranjeni distalna epifiza in del diafize. Na odlomi j enem
delu so robovi na piantami strani ostri, na dorzalni pa popolnoma oglajeni,
kakor da bi bili izlizani, vendar sledov ugrizov zveri ni videti. Izmerila sem
širino distaine epifize, ki znaša 66,6 mm. Tudi metacarpus (tabla 9, si. 1) je
258
Vida Pohar
Tabela 11. Metakarpalne kosti iz raznih najdišč (v milimetrih)
Tableau 11. Les os métacarpiens des localités diverses (en millimètres)
precej poškodovan, zato se vseh meritev ni dalo izvesti. Dimenzije so navedene
v tabeli 11.
V zgornjem grušču sta ležala prvi levi zgornji molar in desni metatarsus
(tabla 9, si. 2), ki so ga glodalci močno načeli. Obe najdbi sta tako poškodovani,
da se jih ni dalo izmeriti.
V pleistocenskih sedimentih Slovenije so ostanki navadnega jelena pogostni.
Znani so iz Betalovega spodmola (I. Rakovec, 1959, 318), Črnega kala
(I. Rakovec, 1958, 397—398), Matjaževih kamer (I. R a k o v e c , 1975, T. I),
Parske golobine (I. Rakovec, 1961, 314—315) in iz Potočke zijalke (I. Ra-
kovec, 1975, T. I).
Rangijer tarandus Linnaeus
V plasti 2 smo našli desni calcaneus (tabla 9, si. 3), ki je na prvi pogled
podoben enaki kosti navadnega jelena, le da je veliko manjši. Toda tuber su-
stentaculuma tali ni kljunasto zavihan navzdol kot pri navadnem jelenu (V.
Gromova, 1960, 97, si. 49 A), temveč se konča precej nad v^korakoidno
faseto«, kar je značilno za severnega jelena. Dobro se sklada z variacijsko
širino recentnih severnih jelenov (tabela 12) po V. Gromovi (1960, 22, 90).
Morfološko in po velikosti se dobro ujema z risbo kalkaneusa recentnoga
severnega jelena, podano v osteološkem atlasu kvartarnih sesalcev (L. Pales
in Ch. Lambert, 1971, Pl. 33). Tudi enaka kost severnega jelena, ki jo je
R. Musil (1965, 79) našel v jami Pod Hradem, je le nekoliko večja od našega
primerka.
V Sloveniji poznamo naslednja najdišča te živali: Betalov spodmol (I. Ra-
kovec, 1959, 320—321), Ciganske jame pri Zeljnah (I. Rakovec, 1975,
T. I), Jama v Lozi in Ovčja jama (I. Rakovec, 1962-63, 249—251 in 254—256),
Zakajeni spodmol in Zupanov spodmol (I. Rakovec, 1975, T. I), na prostem
pa so bili fosilni ostanki severnega jelena izkopani v Nevljah pri Kamniku
(F. Kos, 1939, 47—48) in na Vrhniki (L Rakovec, 1975, T. I).
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
259
Tabela 12. Dimenzije kalkaneusov (v milimetrih)
Tableau 12. Dimensions des calcanéums (en millimètres)
Capra ibex Linnaeus
Med pičlimi ostanki kozoroga v plasti 2 sta znani desna prva in druga
prednja falanga (tabla 10, si. 1). Prva falanga se morfološko ujema z enako
kostjo recentnoga kozoroga, vendar je nekoliko večja in bolj masivna. Ustreza
opisu, ki ga je za to kost podal F. Prat (1966, 297). Proksimalna sklepna
ploskev je skoraj štirioglata in podaljšana v antero-posteriorni smeri, medialna
brazda je globlja od notranje sklepne fasete (fossa glenoidalis interna). Dolžina
falange meri 44,4 mm, medialno-lateralna širina proksimalne epifize 15,0 mm
in distaine epifize 14,6 mm.
Celotna dolžina druge falange prednje noge je 33,1 mm, medialno-lateralna
širina proksimalne epifize 16,9 mm, distaine pa 15,3 mm. Ce primerjamo sedaj
obe falangi z enakimi kostmi gamsa ali severnega jelena, se z njimi ne ujemata
niti morfološko, še manj pa po velikosti. Za gamsa sta prstna členka prekratka
in preveč masivna, falangi severnega jelena sta veliko večji.
Proksimalna in distalna epifiza prve falange ter posteriorna stran diafize
kažejo sledove zob manjših glodalcev.
Po Coutourieru (cf. I. Rakovec, 1975, 236) so bili kozorogi rupikoli
bovidi, visokogorsko pokrajino so naselili šele v najmlajši dobi. Ta hipoteza ne
drži, ker je I. Rakovec (1967, 181) določil kozorogove fosilne ostanke iz
visokogorske paleolitske postaje v Mokriški jami. Izvirajo iz prvega würmskega
interstadiala (Will). Verjetno pa so se življenju v visokih gorah prilagodili že
prej, ker v Jami pod Herkovimi pečmi njihovih ostankov nismo našli v bazalni
ilovici, ki je risko-würmske starosti. Falangi iz vrhnjega grušča pa dokazujeta,
da so kozorogi v prvem würmskem stadialu živeli v okolici jame. K temu jih
je verjetno prisililo poslabšanje podnebja.
Fosilne ostanke pleistocenskih kozorogov poznamo iz Mokriške jame (I.
Rakovec, 1967, 181), iz jame nad Rašico pri Črnučah (I. Rakovec, 1975,
T. I), iz jame Treh bratov (I. Rakovec, 1940, 57) in iz Črnega kala (I. Ra-
kovec, 1958, 402).
260 Vida Pohar
Rupicapra rupicapra Linnaeus
Gamsu pripada koščen nastavek za rog, najden v plasti 2. Dolg je 110,1 mm
(tabla 10, si. 2). Isti vrsti, vendar drugemu osebku, sem pripisala prav tak
nastavek za rog, ki se še drži frontalke, ima odlomi j en distalni del, proksimal-
nega pa močno oglodanega (tabla 10, si. 3). Bolj ali manj okrogel prerez, ki je
poE. Schmidovi (1972, 91) značilen za gamsa, je dobro viden. Verjetno
pripada gamsu tudi levi inciziv, najden v bližini.
Gamsi so edini današnji predstavniki antilop v Evropi (K. Hescheler,
E. Kühn, 1949, 253). Živijo visoko v gorah in so na svoje okolje izredno
prilagojeni. K temu, da so živeli v okolici Jame pod Herkovimi pečmi, jih je
prisililo poslabšanje podnebja v pleistocenu.
Fosilni ostanki te živali so v naših krajih redki; do sedaj so bili znani iz
Potočke zijalke (I. Rakovec, 1975, 234) in Marovške zijalke (V. Pohar,
1976, 115).
Sklep
V pleistocenskih sedimentih Jame pod Herkovimi pečmi je bilo zbranih več
tisoč različnih živalskih kosti in zob. Malo se jih je ohranilo tako dobro, da
sem jih lahko izmerila in primerjala z enakimi ostanki iz drugih pleistocenskih
najdišč. Za determinacijo sem zbrala 2175 določljivih ostankov, ki pripadajo
13 rodovom, 14 vrstam in dvema podvrstama. Fosilnih ostankov številnih majh-
nih glodalcev in ptičev ni bilo mogoče ločiti niti generično, predvsem zaradi
pomanjkanja ustrezne literature in komparativnega osteološkega materiala.
Determinirani ostanki pripadajo živalskim vrstam, od katerih so štiri (jamski
medved, fosilni rjavi medved, stepski bizon in tur) konec pleistocena izumrle,
nadaljnjih šest (divja mačka, volk, severni jelen, kozorog, gams in stepski
dihur) se je zaradi spremenjenega življenjskega okolja izselilo, preostale štiri
(dihur, jazbec, divja svinja in navadni jelen) pa še danes živijo v bližnji in
daljnji okolici jame.
Izračunala sem odstotni delež posameznih živalskih vrst glede na vsoto
vseh določljivih paleontoloških najdb (tabela 13). Daleč največji odstotek kost-
nega gradiva zavzema jamski medved (99,0 "/o v plasti 3 in 95,4 "/o v plasti 2).
Zato imamo lahko to jamo za stalno bivališče jamskega medveda. To nam
dokazujejo tudi posamezne kosti (tibija, os illium, humerus itd.) nerojenih in
komaj rojenih medvedov ter številni kostni ostanki nedoraslih osebkov. Celih
kosti odraslih medvedov se je ohranilo v jami malo. Kasnejši premiki sedi-
mento v (soliflukcija) in izdatna korozija so kosti močno načeli. Tudi namensko
razbite kosti, ki bi dokazovale človekovo prisotnost v jami, so bile izredno
redke.
Starostni sestav, značilen za medvedji brlog, je potrdila analiza zgornjih
drugih molarjev. Na podlagi razvitosti korenine in obrabljenosti krone teh
zob sem po Bächlerju (1957, 141) določila starost osebkov, poginulih v jami.
V spodnji ilovici je sorazmerno visok odstotek molarjev pripadel nedoraslim
(50,0 "/o) in starim živalim (33,4%), komaj 16,6 "/o pa odraslim medvedom.
Podobno starostno razporeditev je pokazala analiza zob iz vrhnjega grušča.
Medvedjim mladičem je pripadlo 75,0 "/o vseh zob, starim medvedom 8,4 "/o in
samo 16,6 "/o odraslim osebkom.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
261
Tabela 13. Pregled živalskih vrst iz jame pod Herkovimi pečmi
Tableau 13. La liste faunique de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi
Vse ostale živali, katerih kostne ostanke smo našli v Jami pod Herkovimi
pečmi, so v pleistocenski epohi živele v njeni okolici in na različne načine zašle
vanjo. Majhne glodalce so v jamo zanesle ujede, zahajali pa so vanjo tudi
sami, kar dokazujejo močno oglodane kosti, npr. jelenji metapodij, kozorogove
falange in gamsov nastavek za rog. Alpski svizec v jami verjetno ni prebival,
ker v pleistocenskih jamskih sedimentih nismo našli fosilnih rovov. Jamske
hijene so obiskovale jamo priložnostno, kar potrjujejo sledovi ugrizov, ki so
jih njihovi zobje pustili na kosteh jamskih medvedov. V jami pa niso stalno
bivale, saj so obgrizene kosti redke, našli pa nismo niti njihovih kostnih
ostankov niti koprolitov. Prežvekovalci (tur, bizon, jelen itd.) so bili verjetno
plen zveri (jamski medved, volk, jamska hijena), ki so v jami prežimo vale ali
občasno zahajale vanjo. Malo verjetno je, da jih je v jamo zanesel ledenodobni
lovec, saj je njegova kulturna ostalina zelo skromna in omejena le na bazalni
del plasti 3 (F. O s o 1 e , 1981).
Bazalna plast 3 sestoji v Jami pod Herkovimi pečmi predvsem iz ilovice,
ki je nastajala v toplem in vlažnem podnebju. Vrhnja, bolj gruščnata plast 2,
pa se je odlagala pod vplivom zmrzali v hladnem vlažnem ali suhem podnebju.
Po mešani gozdni (navadni jelen, tur, dihur) in stepski (stepski dihur) favni
sem plast 3 prisodila iztekajočemu se interglacialu. V mlajši plasti 2 prevla-
dujejo alpski (gams, kozorog, alpski svizec), arktični (severni jelen) in stepski
(bizon) elementi nad gozdnimi (navadni jelen, jazbec). Zato sem uvrstila vrhnjo
plast v glacial. Pri tej razvrstitvi nisem upoštevala zveri (jamski medved, volk
itd.), katerih kostne ostanke smo dobili v spodnji ilovici in v vrhnjem grušču,
saj kot ubikvisti ne pridejo v poštev za presojo biotopa.
262 Vida Pohar
Vse živalske vrste, najdene v plasti 3, kažejo na mlajši pleistocen. Najsta-
rejše najdbe jamskih medvedov res izvirajo iz sedimentov riške starosti (F.
Prat, 1976, 380), vendar fosilni ostanki v Jami pod Herkovimi pečmi tega ne
potrjujejo, ker so ležali v jamski ilovici, ki je blizu jamskega vhoda vedno
produkt toplega in vlažnega podnebja. Tudi spremljevalna favna (tur, navadni
jelen, dihur) kaže na sorazmerno toplo in vlažno podnebje ter pokrajino, po-
raslo s pašniki in redkim gozdom.
Naštete ugotovitve bi lahko veljale tudi za toplejši presledek med obema
riškima stadialoma, toda fosilni ostanki alpskega svizca ter dihurja in stepskega
dihurja ne ustrezajo tej starosti. Dihur je bil v pleistocenskih sedimentih prvič
najden skupaj s kulturno ostalino moustériena (M. F. Bonifay, 1966, 393).
Tudi prve najdbe stepskega dihurja izvirajo s konca zadnjega interglaciala,
oziroma starejšega würma (O. Sickenberg, 1968, 152 in F. Ed. K o b y ,
1951, 395). Datacija svizčevih ostankov iz jame Castillo à Puente Viesgo v Špa-
niji (J. Cha li ne, 1966, 419), ki naj bi bila riške starosti, ni zanesljiva. Po
I. Rakovcu (1975, 233) so se alpski svizci pri nas prvič pojavili na prehodu
iz zadnje medledene dobe v prvi würmski stadial. Da pripada plast 3 res koncu
risko-würmskega integlaciala, potrjuje velikost torzijskega kota (52") medvedje
tibije, ki je po M. Mottlovi (1933) najzanesljivejši kriterij za presojo raz-
vojne stopnje medvedov. Pri jamskih medvedih iz prvega würmskega inter-
stadiala je torzija distalnega dela tibije precej večja, saj znaša npr. pri mo-
kriškem medvedu kar 60" (I- Rakovec, 1967, 167).
Po mnogih kosteh postkranialnega skeleta, predvsem pri metapodijih, se
je dalo ločiti dve skupini jamskih medvedov. Zastopnikov prve (velikih in
masivno grajenih) je manj, številnejši pa so pritlikavi primerki druge skupine.
Večinoma so robustni, redki so zelo gracilni. Zastopniki prve skupine so po-
večini speleoidno oblikovani. V drugi skupini pa se prepletajo speleoidni in
arktoidni znaki; zadnji rahlo prevladujejo. So torej na stopnji, ki je med
deningeri- in spelaeus-krogom, kar potrjuje risko-würmsko starost.
Favna iz plasti 2 — alpski svizec, stepski bizon, kozorog, gams in severni
jelen, kaže, da so se podnebne razmere v času odlaganja te plasti močno po-
slabšale. Le v glacialu so prebivalci visokih gora in daljnjega severa zapustili
svoje okolje zaradi napredujočega ledu. Tako so zašli tudi v okolico jame.
Pod vplivom hladnejšega podnebja se je spremenila vegetacija, ki je tako
predstavljala za stepskega bizona ugoden življenjski prostor. Poslabšanje kli-
matskih razmer potrjuje tudi najdba divje mačke, ki je bila v pleistocenski
epohi spremljevalka mrzle favne (M. Bonifay, 1966, 379). Po stratigraf-
skem zaporedju in majhnem torzijskem kotu tibij jamskih medvedov (tudi 52"),
sem uvrstila vrhnji grušč v prvi würmski stadial, oziroma po H. G r o s s u
(1964, 196) v starejši würm.
La faune pleistocène de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi 263
La faune pleistocène de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi
Conclusions
La cavité de Jama pod Herkovimi pečmi, forree dans un calcaire du Devono,
se trouve au nord-ouest de la Yougoslavie, dans la république de Slovénie
(fig. 1). Les fouilles systématiques (fig. 2, 3) effectuées là-dedans, au cours des
années 1977—1979 par M. F. O s o 1 e (1981) indiquent que le soubassement de
calcaires est peu profond, l'épaisseur moyenne de remplissage ne s'élèvent qu'à
deux mètres et demi. Trois couches seules ont pu être séparées (fig. 4): l'argile
de base (couche 3) et l'éboulis corrodé (couche 2) datent du pleistocène. Au
sommet du remplissage il y a l'éboulis emballé dans une argile noirâtre (cou-
che 1) appartenant a l'holocène.
Plus de mille os et dents divers des mammifères pleistocenes ont été recueillis
dans les couches 3 et 2. Il y en avait peu de bien conservés pour être mesurés
et comparés avec les restes pareils des autres localités pleistocenes (tableau
1—12). J'ai décompté 2175 restes osseux déterminables, appartenant à 13 genres,
14 espèces et deux sous-espèces. Les restes fossiles de nombreux petits ron-
geurs et oiseaux ne se prêtaient pas à une détermination, au moins générique.
Les restes déterminés appartiennent aux espèces dont quatre (Ursus spelaeus
R. et H., Ursus arctos priscus G., Bison priscus B., Bos primigenius B.) sont
disparues vers la fin du pleistocène, six ultérieures (Felis silvestris Sehr.,
Rangifer tarandus L., Capra ïhex L., Rupicapra rupicapra L., Mustela putorius
eversmanni soergeli É.) ont émigré à cause des conditions écologiques changées,
les quatre restantes (Mustela putorius L., Mêles mêles L., Sus seroja L., Cervus
elaphus L.) subsistent encore dans les environs proches et lointains de la cavité.
Pour mettre en relief le relèvement des restes fauniques j'ai calculé le
pourcentage de la participation des espèces fauniques individuelles par rapport
au total de toutes les trouvailles paléontologiques déterminables (tableau 13).
Il en résulte que l'ours des cavernes couvrait bien le plus grand pourcentage
du matériel osseux dégagé (dans la couche 3 — 99 "/o et dans la couche 2 —
95,4 "/»). Par conséquent on peut considérer cette cavité comme un repaire de
l'ours des cavernes, ce qui est prouvé par la présence des os isolés (tibia, os
illium, humérus etc.) des ours pas encore nés ou à peine nés, ainsi que par de
nombreux restes des sujets jeunes. Les os complets des ours adultes, on n'en
possède que très peu. Les déplacements ultérieurs des gisements et une cor-
rosion abondante ont fortement endommagé les os entiers jusque là. Des os
brisés à certains buts qui pourraient témoigner de la présence de l'homme
dans la grotte étaient rares.
La structure d'âge typique pour le repaire d'ours a été confirmée par l'ana-
lyse des secondes molaires supérieures. Ma calculation de l'âge des sujets, péris
dans la cavité, repose sur la base des racines formées et usures des couronnes
des dents sus-citées (selon Bächler, 1957, 141). Dans l'argile de base il y
a un relativement grand pourcentage des molaires appartenant aux animaux
jeunes (50,0 "/o) et âgés (33,4 "/o) et à peine 16,6 "/o aux ours adultes.
Un classement d'âge semblable ressort aussi de l'analyse des dents relevées
de la couche 2. Les dents prédominants sont celles des très jeunes ours (75,0 "/o),
tandis que celles des ours âgés sont présentes par 8,4'"/o et à peine 16,6 "/o
appartiennent aux sujets adultes.
264 Vida Pohar
Tous les autres animaux que nous avons découvert dans la cavité de Jama
pod Herkovimi pečmi et dont les restes osseux proviennent du pleistocène
fréquentaient les abords de la cavité et s'y fourvoyaient de manières différentes.
De petits rongeurs se retrouvaient dans la cavité soit apportés par des oiseaux
de proie soit par hasard — ce qui est confirmé par des os fortement rongés
p. ex.: métapodes de cerf (pl. 9, fig. 2), phalange de bouquetin (pl. 10, fig. 1) et
cheville osseuse de chamois (pl. 10, fig. 3). La marmotte ne vivait pas probable-
ment dans la cavité, les remplissages de la grotte pleistocène n'ayant fourni
aucune tranchée fossile. Les hyènes des cavernes fréquentaient la cavité spo-
radiquement. Les traces des morsures de leurs dents, visibles sur les os des ours
des cavernes, en sont les témoins (pl. 6, fig. 2). La cavité pourtant ne leur servait
pas de tanière, les os rongés étant peu fréquents et leurs restes osseux et co-
prolithes étant complètement absents. La présence des ruminants (bœuf, bison,
cerf etc.) est due probablement aux carnivores qui hivernaient dans la cavité
ou la fréquentaient de temps en temps. Il est peu possible qu'ils y soient déposés
par le chasseur pleistocène, son outillage de pierre étant extrêmement modeste
et limité seulement à la partie de base de la couche 3 (F. O s o 1 e , 1981).
L'argile de la couche 3, formée de la désagrégation chimique indique un
climat chaud et humide. L'éboulis de la couche 2 se déposait sous l'influence du
gel dans un climat froid humide ou sec.
D'après une faune forestière (cerf, bœuf, putois) et steppique (putois des
steppes fossile) j'ai attribué la couche 3 à l'interglacial final. Dans la couche 2
les éléments alpins (chamois, bouquetin, marmotte), arctiques (renne fossile) et
steppiques (bison) prédominent les éléments forestiers (cerf, blaireau); par con-
séquent, j'ai classé cette couche dans le glacial. Dans cette répartition je n'ai
pas tenu compte des carnivores (ours des cavernes, loup, etc.) dont les restes
osseux ont été extraits dans les couches 3 et 2, étant donné qu'ils ne peuvent
pas être pris en considération comme ubiquiste quant'à l'appréciation du biotope.
Toutes les espèces fauniques découvertes dans la couche 3 signalent un
pleistocène récent. Les plus anciennes trouvailles des ours des cavernes pro-
viennent des gisements rissions (F. Prat 1976, 380), pourtant je ne peux pas
le conclure au cas des restes osseux que nous avons découverts dans la cavité
de Jama pod Herkovimi pečmi:
1. Ils gisaient dans le dépôt d'argile, étant dans les environs de l'entrée
à la cavité toujours exposée au climat doux et humide.
2. Remarquons que la faune correspondante (bœuf, cerf, putois) découverte
dans la même couche, signale un climat relativement chaud et humide régnant
sur une étendue couverte de pâturage et forêt rare.
Les constatations enuméreos ci-dessus pourraient s'accorder avec l'inter-
stadiaire plus chaud des deux stadiaires rissions, mais les restes fossiles de la
marmotte et du putois ainsi que celui des steppes fossile ne correspondent pas
à cet âge. Le putois apparaît pour la première fois dans les niveaux du Mou-
stérien (Bonifay 1966, 393). Les premières découvertes du putois des steppes
fossiles datent de la fin du dernier interglacial et du Würmien I respectivement
(O. Sickenberg 1968, 152, et F. Ed. Koby 1951, 395). La datation de
la découverte des restes de marmotte provenant de la grotte Castillo à Puente
Viesgo en Espagne (J. C h a 1 i n e 1966, 419) et appartenant à l'âge du Riss,
La faune pleistocène de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi 265
paraît-il, peut être contestée. D'après I. Rakovec (1975, 233) les marmottes
font leur première apparition chez nous au cours de la transition du dernier
interglacial au premier stadiaire würmien.
Le fait que la couche 3 appartient à la fin de l'interglacial Riss-Würmien
est confirmé par la grandeur de l'angle de torsion du tibia de l'ours des cavernes.
D'après Mme M. Motti (1933, 166) la torsion de l'épiphyse distale du tibia
elle-même offre un des critères les plus incontestables, à l'égard de l'apprécia-
tion du degré évolutif des ours. Elle a constaté également (1955, 82) que les
tibias des ours des cavernes de l'interglacial Riss-Würmien dénotent un degré
inférieur de la torsion (43"—46") par rapport à celui de la dernière glaciation
(52"—55**). L'angle de torsion du tibia de l'ours des cavernes, fouillé dans l'argile
de base de la cavité de Jama pod Herkovimi pečmi fait 52", ainsi atteint-il
justement la limite inférieure de la valeur caractéristique du glacial Würmien.
Dans les cas des ours cavernes de l'interstadiare WI/II la torsion de la partie
distale du tibia est beaucoup plus prononcée et atteint, par exemple, dans le
cas de l'ours des cavernes de la cavité de Mokriška jama même 60" (I. Rako-
vec 1967, 167).
Les recherches morphologiques et métriques des extrémités de l'ours des
cavernes ont montré de plus, qu'il en existe des échantillons des os de la taille
moyenne (pl. 4, fig. 1 et pl. 5, fig. 1, 2) et ^<naine>- (pl. 4, fig. 2 et pl. 5, fig. 3, 4),
à savoir, deux groupes ne différant pas seulement du point de vue de la taille
mais aussi morphologiquement. Les représentants du premier groupe développés
de manière spéléoïde, par contre les restes osseux du deuxième groupe sont
marqués par l'entrelacement des signes spéléoïdes et arctoïdes, ces derniers
étant un peu plus prédominants. Ils se trouvent donc au niveau plus rapproché
du cercle deningeri que celui de spelaeus.
D'après la torsion de la epiphyse distale du tibia et maints signes arctoïdes
évidents sur les os des ours des cavernes de la cavité de Jama pod Herkovimi
pečmi, si comparés aux os pareils des ours de la cavité de Mokriška jama, j'ai
classé l'argile de base (couche 3) à l'interglacial Riss-Würmien final.
La faune trouvée dans la couche 2 — marmotte, bison, bouquetin, chamois,
renne fossile — nous amène à supposer que les conditions climatiques ont
nettement détérioré au cours de la sédimentation de cette couche. Les habitants
de hautes montagnes et du nord lointain n'ont abandonné leurs demeures qu'au
cours du glacial par suite du gel excessif. Notons que l'instalation d'une végéta-
tion modifiée sous l'influence d'un froid plus rigoureux a établi des conditions
de vie favorables pour le bison. La fréquentation plus intense du gisement par
le chat sauvage confirme un climat progressivement pire. D'après M. B o n i f a y
(1966, 379) il coexistait avec la faune froide au cours du pleistocène. Selon
l'ordre stratigraphique et un petit angle de torsion de tibia des ours des cavernes
(même 52"), j'ai rangé le dépôt du cailloutis (couche 2) dans le Würmien I, ou
plutôt dans le Würmien ancien d'après H. Gross (1964, 196).
266
Vida Pohar
Tabla 1 — Planche 1
1 korodirani dianzi cevastih kosti, pomanjšani
diaphyses corrodées des os longs, diminuées
2 Marmota marmota L.
fragmentirana desna mandíbula, nar. vel.
mandibule droite fragmentée, gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
267'
Tabla 2 — Planche 2
1 Ursus spelaeus R. et H.
nizka desna mandíbula z izbočenim spodnjim delom, 1, 2 nar. vel.
mandibule droite gracile, à la partie inférieure convexe, 1/2 gr. nat.
2 Ursus spelaeus R. et H.
robustna desna mandíbula, 1/2 nar. vel.
mandibule droite robuste, 1/2 gr. nat.
268 Vida Pohar
Tabla 3 — Planche 3
1 Ursus spelaeus R. et H.
levi zgornji kanin, velik in robusten, nar. vel.
canine supérieure gauche, grande et robuste, gr. nat.
2 Ursus spelaeus R. et H.
desni zgornji kanin, majhen in gracilen, nar. vel.
canine supérieure droite, petite et gracile, gr. nat.
3 Ursus spelaeus R. et H.
desni zgornji drugi molar, nar. vel.
molaire droite supérieure, gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
269
7 — Geologija 24/2
270 Vida Pohar
Tabla 4 — Planche 4
1 Ursus spelaeus R. et H.
levi radius normalno velike živali, 2/5 nar. vel.
radius gauche de l'ours des cavernes, taille normale, 2/5 gr. nat.
2 Ursus spelaeus R. et H. '
desni radius »pritlikavega« osebka, 2/5 nar. vel.
radius droit de l'ours des cavernes >^nain«, 2/5 gr. nat.
3 Ursus spelaeus R. et H.
Proksimalni del desne ulne normalno velike živali, 2/5 nar. vel/
Cubitus droit de l'ours des cavernes, taille normale, 2/5 gr. nat.
4 Ursus spelaeus R. et H.
Leva ulna »pritlikavega« osebka, 2/5 nar. vel.
Cubitus gauche de l'ours des cavernes »nain«, 2/5 gr. nat.    i
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
271
272 Vida Pohar
Tabla 5 — Planche 5
1 Ursus spelaeus R. et H.
levi calcaneus normalno velikega robustnega osebka, 3 5 nar. vel.
calcanéum gauche de l'animal à la taille normale, 3/5 gr. nat.
2 Ursus spelaeus R. et H.
desni calcaneus normalno velikega gracilnega osebka, 3/5 nar. vel.
calcanéum droit de l'animal gracile à la taille normale, 3/5 gr. nat.
3 Ursus spelaeus R. et H.
desni calcaneus »pritlikavega« gracilnega osebka, 3,5 nar. vel.
calcanéum droit de l'ours des cavernes gracile et »nain«, 3/5 gr. nat.
4 Ursus spelaeus R. et H.
desni calcaneus »pritlikavega« robustnega osebka, 3/5 nar. vel.
calcanéum droit de l'animal robuste et »nain«, 3/5 gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
273:
274 Vida Pohar
Tabla 6 — Planche 6
1 Ursus spelaeus R. et H.
bolezensko spremenjen proksimalni del radiusa, pomanjšan
partie proximale du radius droit déformée, diminuée
2 Ursus spelaeus R. et H.
distalni del desnega humerusa s sledovi zverskih zob, 3/5 nar. vel.
partie distale du humérus droit avec les traces des dents carnivores, 3/5 gr. nat.
3 Mustela putorius L.
fragmentirana leva mandíbula, nar. vel.
fragment de la mandibule gauche, gr. nat.
4 Mustela (putorius) eversmanni soergeli E.
leva mandíbula, nar. vel.
mandibule gauche, gr. nat.
5 Ursus arctos priscus G.
desna mandíbula, 1/2 nar. vel.
mandibule droite, 1/2 gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
275
276 Vida Pohar
Tabla 7 — Planche 7
1 Ursus arctos priscus G..
desni femur, 1/3 nar. vel.
fémur droit, 1/3 gr. nat.
2 Ursus arctos priscus G.
levi metacarpale I—IV, nar. vel.
métacarpe gauche I—IV, gr. nat.
3 Meies mêles L.
desna ulna, nar. vel.
cubitus droit, gr. nat.
4 Meies mêles L.
desni femur, nar. vel.
fémur droit, gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
277;
278 Vida Pohar
Tabla 8 — Planche 8
1 Canis lupus L.
distalni del levega radiusa, nar. vel.
partie distale du radius gauche, gr. nat.
2 Canis lupus L.
desni astragalus, nar. vel.
astragale droit, gr. nat.
3 Bos primigenius B.
distalna epifiza desnega radiusa, nar. vel.
epiphyse distale du radius droit, gr. nat.
4 Sus scrofa L.
desna mandíbula, nar. vel.
mandibule droite, gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
279:
280 • Vida Pohar
Tabla 9 — Planche 9
1 Cervus elaphus L.
levi metacarpus, 1, 2 nar. vel.
métacarpe gauche, 1/2 gr. nat.
2 Cervus elaphus L.
desni metatarsus, 1/2 nar. vel.
métatarse droit, 1/2 gr. nat.
3 Rangifer tarandus L.
desni calcaneus, nar. vel.
calcanéum droit, gr. nat.
4 Bos primigenius B.
desni capitato-trapezoideum, nar. vel.
capitato-trapézoïde droit, gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi
281
282
Vida Pohar
Tabla 10 — Planche 10
1 Capra ibex L.
prva in druga prednja falanga, nar. vel.
première et deuxième phalangue antérieure, gr. nat.
2 Rupicapra rupicapra L.
nastavek za rog, nar. vel.
cheville osseuse de corne, gr. nat.
3 Rupicapra rupicapra L.
nastavek za rog z delom frontalke, močno oglodan, nar. vel.
cheville osseuse de corne avec la partie de l'os frontal, fort rongée, gr. nat.
Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi ■ 283
Literatura
B ä C h 1 e r , H. 1957, Die Altersgliederung der Höhlenbärenreste in Wildkirchli,
Wildenmannlisloch und Drachenloch. Quartär 9, 131—146, Berlin.
Bibikova, V. I. 1958, O nekotoryh otlicelnyh čertah v kostjah konečnostej
zubra i tura. Bjull. Mosk. obšč. uspyt. prir., otd. bioL, T. 63, vyp. 6, 23—35, Moskva.
Bon if ay, M. F. 1966, Les Carnivores. Iz: Faunes et Flores préhistoriques de
l'Europe occidentale. Ed. N. Boubée & Cie, 337—396, Paris.
B o r i s j a k , A. 1932, Novaja rasa peščernovo medvedja iz cetverticnyh otloženij
sev. Kavkaza. Trudy Paleozool. instituta Akad. Nauk SSSR, T. 1, 137—202, Leningrad.
Brodar, S. 1938, Das Paläolithikum in Jugoslawien. Quartär I, 140—172, Berlin.
Brodar, S. 1950, Prerez paleolitika na slovenskih tleh. Arheol. vestnik I/l—2,
5—12, Ljubljana.
Chai ine, J. 1966, Les Lagomorphes et les Rongeurs. V: Les Faunes et Flores
préhistoriques de l'Europe occidentale. 397—440, Paris.
Coutourier, M. A. I. 1954, L'Ours brun. Grenoble.
Driesch, A. V. 1976, Das Vermessen von Tierknochen aus vor- und frühge-
schichtlichen Siedlungen. Inst. f. Paläoanat., Domestikationsforsch, u. Gesch. d. Tier-
med. d. Univ. München, München.
Dubois, A. & Stehlin, H. G. 1932, La Grotte de Cotencher, station mou-
stérienne. Mém. Soc. Pal. Suisse, Vol. 52, 1—178, Bale.
D u e r s t, J. U. 1926, Vergleichende Untersuchungsmethoden am Skelett bei
Säugern. Handbuch der biologischen Arbeitsmethoden, VII, H. 2, Urban & Schwarz-
zenberg, Berlin^ Wien.
Ehrenberg, K. 1955, Alpine und hochalpine Höhlen und Höhlenfunde in der
Schweiz und Oesterreich. Die Höhle, Jhrg. 6, H. 3, 41—50, Wien.
Gromova, V. 1950, Opredelitelj mlekopitajuščih SSSR po kostjam skeleta.
Trudy kom. po izuč. četvrt, per., IX, Akad. nauk SSSR, Moskva-Leningrad.
Gromova, V. 1960, Opredelitelj mlekopitajuščih SSSR po kostjam skeleta.
Trudy kom. po izuč. četvrt, per., XVI, Akad. nauk SSSR, Leningrad.
Gross, H. 1964, Das Mittelwürm in Mitteleuropa und angrenzenden Gebieten.
Eiszeitalter und Gegenwart, Bd. 15, 187—198, Oehringen/Württ.
Hescheler, K. & Kühn, E. 1949, Die Tierwelt. Die Fauna der paläolithi-
schen Siedlungen mit Ausblicken auf die diluviale Fauna im Ganzen. Iz: Urgeschichte
der Schweiz. I, 121—368, Frauenfeld.
Hue,  E.  1907, Osteometrie des Mammifères, I in II. Schleicher Frères, Paris.
Koby, F. Ed. 1944, Un squelette d'ours brun du pleistocène italien. Verh.
Naturforsch. Ges. Basel 56, 58—85, Basel.
Koby, F. Ed. 1949, Le dimorphisme sexuel des canines d'Ursus arctos et d'Ursus
spelaeus. Revue Suisse de Zoologie, T. 56, no. 36, 675—687, Genève.
Koby, F. Ed. 1951, Le Putois d'Eversmann en Suisse et en France. Eclogae
geologicae Helvetiae, vol. 44, no. 2, 394—398, Basel.
Kos, F. 1939, Neveljski paleolotik. Glasn. Muz. dr. za Slov., 20, 25—65, Ljubljana.
Lehmann, U. 1949, Der Ur im Diluvium Deutschlands und seine Verbreitung.
N. Jrb. f. Min., Geol. u. Paläont. Bd. 90, Abb., 163—266, Stuttgart.
M a 1 e z, M. 1963, Kvartarna fauna pećine Veternice u Medvednici. Palaeont.
jugosL, sv. 5, 1—193, Zagreb.
Malez, М. 1979, Kvartarna fauna. Iz: Praistorija jugoslavenskih zemalja. I,
209—215, Sarajevo.
Mioč, P. & Ramovš, A. 1973, Erster Nachweis des Unterdevons im Kozjak-
Gebirge (Possruck) westlich von Maribor (Zentralalpen). Bull. Sei. Cons. Acad. You-
gosl., (A), 18, 7—9, 135—136, Zagreb.
Motti, M. 1933, Die arctoiden und spelaeoiden Merkmale der Bären. Földtani
Közlöny 63, 165—177, Budapest.
Motti, M. 1951, Die Repolust-Höhle bei Peggau (Steiermark) und ihre eiszeit-
lichen Bewohner. Archeol. Austriaca, H. 8, 1—81, Wien.
Motti, M. & Murban, K. 1955, Neue Grabungen in der Repolusthöhle bei
Peggau in der Steiermark. Mitt. Mus. Bergbau, Geol. Technik, Landesmus. Joanneum.
H. 15, 77—87, Graz.
284 Vida Pohar
Motti, M. 1964, Bärenphylogenese in Südost-Oesterreich. Mitt. Mus. Bergbau,
Geol. Technik, Landesmus. Joanneum, H. 26, 1—56, Graz.
Musil, R. 1962, Die Höhle »Sveduv stül«, ein typischer Höhlenhyänenhorst.
Anthropos, Č. 13, 97—260, Brno.
Musil, R. 1965, Die Bärenhöhle Pod Hradem. Die Entwicklung der Höhlen-
bären im letzten Glazial. Anthropos, Bd. 18, 2—92, Brno.
O s o 1 e , F. 1981, Paleolitik iz Jame pod Herkovimi pečmi. Poročilo o raziskovanju
paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji VIII, Ljubljana.
Pales, L. & Lambert, Ch. 1971, Atlas ostéologique des Mammifères. I, II,
Paris.
Pohar, V. 1976, Marovška zijalka. Geologija 19, 107—119, Ljubljana.
Prat, F. 1966, Les Capridés. Iz: Faunes et Flores préhistoriques de l'Europe occi-
dentale. Ed. N. Boubée & Cie, 279—300, Paris.
Prat, F. 1976. Ursidés. Les faunes quaternaires. La Préhistoire française Ii,
376—383, Paris.
Rakovec, I. 1940, Diluvialni kozorogi iz Slovenije in Dalmacije. Razpr. matem.
prirod, razr., knj. 1, 55—76, Ljubljana.
Rakovec, I. 1949, Nove najdbe diluvialnih svizcev v Sloveniji. Razpr. IV. razr.
SAZU, 205—228, Ljubljana.
Rakovec, I. 1952, O fosilnih sesalskih ostankih iz Betalovega spodmola. Letopis
SAZU, 4. knj., 1950—1951, 205—225, Ljubljana.
Rakovec, I. 1955, O pleistocenskih bovidih na Slovenskem. Razpr. IV. razr.
SAZU, III, 303—328, Ljubljana.
Rakovec, I. 1956, Razvoj pleistocena na Slovenskem. Prvi jugosl. geol. kongr.
na Bledu, 59—77, Ljubljana.
Rakovec, I. 1958, Pleistocenski sesalci iz jame pri Črnem kalu. Razpr. IV. razr.
SAZU, IV, 365—434, Ljubljana.
Rakovec, I. 1959, Kvartarna sesalska favna iz Betalovega spodmola pri Po-
stojni. Razpr. IV. razr. SAZU, V, 289—348, Ljubljana.
Rakovec, I. 1961, O novih svizčevih ostankih iz Slovenije. Razpr. IV. razr.
SAZU, VI, 353—365, Ljubljana.
Rakovec, I. 1961, Mladopleistocenska favna iz Parske golobine v Pivški kotlini.
Razpr. IV. razr. SAZU, VI, 273—349, Ljubljana.
Rakovec, I. 1962—1963, Poznowürmska favna iz Jame v Lozi in iz Ovčje jame.
Arheol. vestn. 13/14, 241—272, Ljubljana.
Rakovec, I. 1967, Jamski medved iz Mokriške jame v Savinjskih Alpah. Razpr.
IV. razr. SAZU, X/4, 123—203, Ljubljana.
Rakovec, I. 1975, Razvoj kvartarne sesalske favne Slovenije. Arheol. vestn.
XXIV/1973, 225—270, Ljubljana.
Rode, K. 1935, Untersuchungen über Gebiss der Bären. Monogr. z. Geol. u.
Paläont., S. II, H. 7, 1—162. Leipzig.
Schmid, E. 1972, Tierknochenatlas, Amsterdam—London—New York.
Sickenberg, O. 1968, Der Steppeniltis Mustela (putorius) eversmanni soergeli
Ehik in der Niederterrasse der Leine und seine klimageschichtliche Bedeutung. Eiszei-
talter und Gegenwart, 19, 147—163, Oehringen/Württ.
T h e n i u s , E. 1961, Hyänenfrassspuren aus dem Pleistozän von Kärnten. Carin-
thia II, 71. Jrg. (151 Jrg. der Gesamtreie), 88—101, Klagenfurt.
Toepfer, V. 1963, Tierwelt des Eiszeitalter. Leipzig.
W e h r 1 i, H. 1935 a. Zur Osteologie der Gattung Marmota Blumenb. (Arctomy
Schreb.). Zeitschrift für Säugetierkunde, Bd. 10, H. 1, 1—32, Berlin.
W e h r 1 i, H. 1935 b, Die diluvialen Murmeltiere Deutschlands. Palaeont. Zeit-
schrift, Bd. 17, H. 1—4, 204—243, Berlin.
Wettstein-Westersheim, O. 1931, Die diluvialen Kleinsäugerreste. V:
O. Abel-G. Kyrie: Die Drachenhöhle bei Mixnitz. Speläol. Monogr. 7—9, 784—786,
Wien.
Zapfe, H. Lebensspuren der eiszeitlichen Höhlenhyäne. Palaeobiologica VII, H.
2, 111—146, Wien.
Zapfe, H. 1948, Die altplistozänen Bären von Hundsheim in Niederösterreich.
Jrb. Geol. B. A., Jhrg. 1946, H. 3—4, 7—163, Wien.