PRIDOBITEV ZA ŠTIRI KRAJEVNE SKUPNOSTI
Točno 20.495.910,28 dinarja
S krajevnim pražnikom, ki ga v KS Ig praznujejo 17. maja v spomin na 17. 5. 1942, ko je bil kraj prvič osvobojen in je odšlo v NOV večje število krajanov, so tudi v tej naši temeljni samoupravni sredi-ni s 2400 prebivalci naredili obračun letne-ga dela.
Ta je tokrat še posebno uspešen in zato so Ižanci povabili v goste tudi predstavnike skupnosti II. samoprispevka, mesta Ljub-ljane in naše občine. Žal v skupnosti II. samoprispevka očitno menijo, da 1482 kvadratnih metrov velika zgradba telova-dnice pri osnovni šoli »Ljubo Šercer« ni tako pomemben objekt njihovega progra-ma, da bi na otvoritveno slovesnost poslali delegata. Mesto je predstavljala predse-dnica zbora združenega dela Tončka Ha-bič, v imenu izvršnega sveta in občinske skupščine pa se je na Igu mudil in bil tudi slavnostno govornik predsednik IS Joško Vučemilo.
Na Igu so torej dobili novo telovadnico. 1979. leta, na jesen, jo je pričelo graditi podjetje Vegrad. V tem času so postavili stavbo s 1482 kvadratnimi metri površine, z zakloniščem in osrednjim prostorom, 448 kvadratnih metrov (16 x 28 m) veliko telovadnico. Vse skupaj je veljalo 20.495.910,28 dinarjev. Ravnateljica ižanske osnovne šole Ema Durjava je me-nila, da ta novi del šolske zgradbe ni le pridobitev za šolo, olajšanje pri izvedbi vzgojno-izobraževalnega procesa, ampak vsestranska obogatitev vseh tamkajšnjih krajevnih skupnosti: Golo-Zapotok, Ig, Iška vas, Tomišelj.
Ob tem najbolj opaznem objektu, pa velja nanizati še nekaj pridobitev, ki so jih dobili v tej razvijajoči se krajevni skup-nosti v času od lanskega do letošnjega krajevnega praznika. Za preskrbo vasi Dobravica s pitno vodo iz vodovoda Go-lo-Zapotok so izdelali projektno doku-tnentacijo, zgradili so trafo postajo za na-selje Dobravica in obnovili nizko-nape-tostno omrežje elektrificirali so partizan-
Kmalu zelenice!
Ob gradnji stanovanjske soseske Trnovo, kjer je trenutno v gradnji 535 stanovanj, je moral izvajalec pred pričetkom gradnje dveh blokov odstraniti rodo-vitno prst in jo deponirati do izvajanja zunanje uredi-tve ob blokih v Trnovem. Zemlja je bila deponirana na edino prosto površino v bližini. Ta zemlja bo postopo-ma odstranjena v maju Ietos za zelene površine ob bloku »F« ob Ziherlovi cesti in ko bo dograjen bolk »C«. Po odstranitvi humusa bo ta površina zasejana s travo.                              ZAVOD ZA UREJANJE
STAVBNIH ZEMLJIŠČ VIČ
sko kmetijo Rebolj v Dragi, delno sanirali vodovodno omrežje v Iški vasi in na Igu, izdelali projektno dokumentacijo za ko-munalno opremljenost zazidalnih otokor S 9-1, S 9-2, S 10-1 in S 11 na Igu ter povečali zmogljivost telefonske centrale za 600 priključkov.
Še posebej pa naj zabeležimo, da je pri teh akcijah sodelovalo na prostovoljnem delu okrog 350 ljudi ter da je njihov pri-spevek vreden okrog 685 tisoč dinarjev.
Med predvidenimi opravili v letošnjem Ietu pa omenimo le začetek izgradnje sta-novanjskih blokov na Igu.
Toliko o letnem delovnem obračunu. Pridajmo, da so na slovesnosti ob krajev-nemu prazniku postali novi nosilci krajev-nega priznanja v KS Ig Janez Piškur, Ga-brijel Tancek, Janez Smole, Tončka Šu-štaršič, Miro Osredkar in Francka Zupan-čič. Bronasta priznanja OF pa so prejeli Ela Čož, Anton Erjavec, Metod Gantar, Silva Stražišar.
Kazvoj industrije na Igu, posebej pa v zadnjih letih izražene želje po hitrej-šem razvoju industrijskih podjetij, tako Kovinske industrije Ig kot Mizarstva in Silvaprodukta, še posebej izpostavlja zahteve po hitrejši komunalni ureditvi kraja in s tem ustvaritev osnove ne samo za razvoj obstoječih organizacij združenega dela, temveč za pridobitev novih investitorjev za to področje in s tem zagotoviti delovnim ljudem Iga in okolice delovna mesta v bližini doma.
S tem se bo povečal interes zidave stanovanjskih objektov na področju Iga in okolice, povečana bo potreba za hitrejšo urbanizacijo kraja in zaostrili se bodo problemi realizacije zazidalnih načrtov in realizacije komunalne uredi-tve. Samoupravni organi in vsi krajani krajevne skupnosti Ig so se v zadnjem obdobju aktivno vključili v razreševa-nje perečih problemov v kraju. Tako rezultati v letu 1980 niso izostali, sajso
bili ustvarjeni nekateri predpogoji za bodoče aktivnosti.
Seveda pa se pri vseh teh dosežkih pojavljajo v občini tudiprobletni kot so ogroženost vode in zlasti kvalitetne pit-ne podtalnice, stanje komunalne uredi-tve — vodovodi, kanalizacija in ceste — krčenje in drobljenje kvalitetne kmetij-ske zemlje in splošna urbanistična ne-disciplina, katere posebno znamenje je samovolja graditeljev, nedovoljene gradnje itd.
Naj zaključim s tem, da posebej pou-darim potrebo jačanja krajevne samou-prave s ciljempoglabljanja samouprav-Ijanja delovnih Ijudi in občanov v kraju njihovega prebivanja in omogočanja vse bolj demokratičnega odločanja Iju-di o potrebah in interesih, kijih uresni-čujejo v krajevni skupnosti.
(Iz slavnostnega govora
predsednika občinskega izvršnega
sveta Joška Vučemila)