J ist 47. np v • lecaj XLVI1I gos I ne i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 19. novembra 1890 Obseg: Reja mlade živine. Nekoliko številk. Jama za prezimovanje v roki cepljenih drevesec Razne reči Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. (jiospodarskc stvari. kali pokaže se malokedaj driska, in zatorej jih je jako priporočati vrh tega so tudi jako redilne Če Reja mlade živine. se pa Pri reji alade živine dandanes še veliko greše. bolezen endar jih loti driska, gledati je, da se hitro odpravi, kajti tudi ob najboljši krmi tele ne uspeva, če ima to Mnogi kmetovalci puščajo mladim teletom sesati priprostimi domačimi sredstvi doseže se iz po dva do tri tedne, potem jih pa odstavijo in jim ne dajo DOVo znesenih prva jako mnogo, na pr. če daš teletu slednji dan nekaj več mleka, preživeti se m s om in ekoliko zr- če se mlečno meso posuši in da skoro 30 tele njem. Čuditi se ni, vsa teleta shujšajo in postanejo mršava. Shujša se pa nikdar več ne opomore in nikdar nima več take vrednosti, kakeršno bi moralo imeti po svojem plemenu. driska, ki traja pogostoma dolgo Če se mladim teletom omeči ali izprazni srce, prihaja to vsled pomankanja krvi zaradi preslabega krmljenja. gane krede ali surovih jajec, ali nekoliko žličic nastr nekaj žlic opražene moke z jajcem. Pregovor pa se Pri mnogih pokaže in pokonča marsikatero tele Posebno pa glej pri mladi živini na snažnost. pravi: „Snaga je pol krme." Pogostoma, najraje slednji dan, odstrani naj se gnoj iz hleva. Mnogi kmetje mislijo da morajo gnoj puščati dva ali tri dni pod živino 9 da bode dober, in puščajo toraj živino v blatu. Čud no ni > če jim potemtakem živina boleha in ob najboljši krmi ne uspeva. Marsikdo morda poreče : Kje bom pa jemal na8tila, če morem slednji dan odpravljati gnoj ? Na to Če pa skuša živinar ohraniti mlečno meso, bode odgovarjamo, da se mnogo slame prihrani če se z vilami spravi proti jaslim in, kadar je izkidan gnoj, zopet nove pridene, če se ob vsakem kr- malokedaj prisiljen pobiti mlado živinče. Mleko gre najprvo teletu, to je uredba prirodna, krava ne dobi mleka razstelje in malG zaradi ljudi. In zakaj prasetom, ko se odstavijo strežemo mlienji odpravijo kravjaki. Na ta način dobi se vendar , - —" ■ *■ >- n z vsem, kar imamo na razpolaganje? Mari govedina ni težek, dober gnoj, živina leži na suhi stelji in uspeva toliko vredna kakor svinjina. Odpuščati je bilo zane- vidno. Če se tako ravna, ponesnažijo si mnogo manj marjanje mlade živine prejšnje čase, ko je biio meso po obleko ljudje, ki imajo opraviti pri živini. Nadalje treba ceni in živinarstvo ni še imelo tega pomena, kakeršnega z mlado živino lepo in prijazno ravnati. Posebno je gle- ima dandanes. dati, da ne dobi uši. Ušiva živina ne raste. Da se od- Po mnenji mojem ne smeti teletom puščati preveč pravijo uši, ostrižejo naj se teleta, najbolje s konjskimi mleka, tudi ni dobro, če so predebela ; pustiti se ga pa škarjami. Take škarje so po ceni in zelo ročne. jim mora toliko, da morejo uspevati in se ijati dobe potem lepšo, svetlejšo barvo vidno bolj Živali rede aj se odstavij daj naj se leto namolženega mleka, dokler h Kdor naj se teletom da)e kolikor mogoče močna mladi živini varčuje, ne varčuje na pri šestim ali osmim tednom i pa jim iz keblice ravnokar niso tri mesece stara. To ni preveč, kajti mleko se pri pravem mestu. Živali, ki dobivajo sena in močne krme, teletih dobro izplača. Od šestega tedna sme se jim da- so bolj iztegnene in okrogle, zatorej naj se mladi živini jati nekaj sena. Fino, dobro seno, malo posuto z debelo nikdar ne daje zelene krme. e ovseno moko, z lanenimi prgami * v je najprimernejša krma se na ta način bolj ali pa s sladnimi kalmi gledalo na rejo mladih goved, ne bilo bi se nam bati teletom. Če tele uživa sladne inozemske prodaje. Če kmet polje svoje še tako dobro 370 obdeluje, vendar se mu delo njegovo ne izplača, ako prazne letine, kakor je bila lanska. zanemarja živino. Tedaj č. g. župnik n. imel naš vsaj vsako drugo leto*) po 200 gld. a vsako leto 100 gld več Nekoliko številk. nego pa če ne bil ob8aj ka, s zrnjem obsej • t chodka od svojega vrta, In če pomislimo, Ba 1 ^ . daje le 170 gld. čistega drevj se je že jako veliko pi vsi pi koristi sadnega salo, še več pa govorilo, sveti so dostikrat „bob ob vorov ima naš kmet, ki so z njegovega stališča vsaj na- in govorj „eni na-steno". Sto izgovorov in ugo- dohodka, trobijo te številke pač dovolj glasno v najbolj gluha ušesa, da je treba vse travnike, ki imajo količkaj ugodno lego za sadje, ž njim na redko 12 15 vsak s ebi) diti Janko Žirovnik videzno utemelj Toda ti ugovori nas ne smejo pla iti Saj vsaka stvar potrebuje časa, in kolikor boljša Jama za toliko več ga potrebuje. Če toraj stokrat moramo vendarle vsako novo prilik „pogorimo" porabiti in pripo » prezimovanje drevesec. roki cepljenih ročati sadjarstvo. In če tudi za zdaj dosežemo to bo naš kmet prideloval dovolj mošta » da Goto bilo popolnoma odveč ekaj suhega zelo koristno je ceplj ali požlatnj pravljati, kako anje jabolčnih sadja za se, dobro je. Marsikateri bo ostal v kmetovem in hrušk°vih podlog v roki v zimskem času. Stvar je žepu vino novec katerega sicer izdal za žganje, slabo dogna osobito glede drevesnic ljudskih šol Zal pa » in zdravnika. Zatoraj pa bodimo vztraj in poučujmo kmeta, kako koristno je sadje, kadar ličkaj prilike. Dejanski dokazi pa gotovo najbolje reko ugovorov. Za danes navajam en tak dokaz. ko da marsikateri posestnik drevesnice, posebno pa ljudski učitelj nima primerne Ô kleti v kateri zimskem ča zajeze Na Naš č. gosp. župnik ima tem vrtu stoji 40 jablan, i s M velik sadni vrt ki 80 50 let odšteti nam je še kakih 6 zanikarnih stare nekako po , ker požlahtnjene podloge prisul in zoper mraz zavaroval. Pa tej nepriiiki je lahko odpomoči, in sicer z jamami, ka-keršne služijo zelenjadarskim vrtnarjem za prezimovanje zelenjadi. Taka jama napravi se tako le: Izbere se najbolj zavetni kraj na vrtu. Ležati mora toraj proti se- skoraj niso vredne, da stoje. Od teh debel je letos pro- verDl 8traDÍ ÍD biti obzidaD ali z deskami ograjen, proti dal naš 45 gld. župnik za 91 gld. potrganega sadja in za otre8enega za mošt Za 86 pa nasušil ali pa južni pa odprt, prisojen. Na takem prostoru izkoplje se jama (jarek) vsaj meter globoka, do dva metra široka ter po potrebi dolga. Poleg sten ob jami zabijo se koli v mošt podělal za 35 gld. jabolk ter za dom prihranil še za 35 gld. potrganih jabolk. Toraj mu je dalo 34 iu 8Ícer ob zadDji proti ograji obrněni steni dobrih 30 zdravih dreves 206 gld. dohodkov. Pripomniti mi je, da do 40 % iznaci Jame> ob ostalih treh stenah pa ne iz- ta drevesa niso imela dežnice ob deževnem vremenu druge postrežbe, kakor nekoliko > ki je nekoliko razpelj nad nje. (možlarji) a tako 8 ceste po vrtu pridelek sicer ni Bog ve kolikšen obod je ob zabite kole pribijo se naposled še deske ima vsa jama lesen obod. Leseni steni za 30—40 % viši, nego ob da zadnji a dober pa je, če pomislimo da se travniku toliko pridelalo poleg trave štel sem tudi jabolka Če na tem vrtu ali sprednji, stranski steni pa visita poševno. Na tako obito jamo polože se tudi deske, to pa tako, da ostane ravno pa bil privzel še v 8redini sprednje strani dovolj velika odprtina, in okolo hruške, češplje in orehe, ki rasto na tem vrtu ob plotu, tako narejenega pokrova zmeče se iz jame izmetana bil bi pa račun zrastel še za par desetakov Zope ta zemlja. Da se pokrov pod težo zemlje preveč ne udaje, račun slišim dva ugovora. Eni pravijo: Če drevje sadim, dobro je podpreti ga s koli in na nje položenimi gre pa trave ne bo. Toda ta ugovor nima dejanske podloge Mlado drevje itak ne dela nobene sence. dicami. tako prirejeni jami prezimijo cepljene pod- doraslo pa daj a staro t. j loge prav dobro. Paziti se mora na to, da se jama po 100 do 400 d dja Pod takim ob iepem vremenu zrači (odpre se odprtina), ob grdeiu, se res toliko trave ne nakosi, a koliko več je mrzlem pa zapira. pa tudi vred dokaz o tem sadje nego tista pest trave! Dejanski zmeče se na njo Da lahko ne uhaja 1 i 81 j a, mraz skozi odprtiu, slame, najboljše pa še 1200 ta vrt. Poleg sadja pridelalo se je še 8Q°la c. sena iu 800 otave i toraj toliko, kolikor se ub dobrih letinah nakosi na neobsajenih navadnih travnikih letos Drugi pa ugovarjajo en. tudi ta ugovo ua dve ali tr a lepi pridelek je Koliko let zdaj zopet takege ne bo ! se da ovreči. Pri nas res adj rodi Razne reči. * Kakšen život naj ima dobra molzna krava? Krava mora biti od vrba glave do začetka repa štirkrat leta tako obilo, kakor je letos če bi toliko dojga, kolikor je glava doiga. Obseg života ne- se naši ljudje za sadje bolj brigal ter nažili drevj in umno mu gnojili (kakor ravnajo že stoletja druge poljske e najmanj vsako drugo leto to- rodilo rastline), liko, kolikor je breje krave ne sme nikdar biti manjši, nego štirikratuii dolgost glave. Vime mora biti toliko rita skupaj dolgost in širokost glave. dolgo, kolikor me- letos in nikdar ne bilo eč tako Toliko donaša v resnici že vrt, če je količkaj sadne kupčije * Pravi cas za zimsko setev. Pravi čas za zimsko Vprašanje 221 predzadnji številki ..Novic po setev ravna se po podnebji, to je, po krajevni toploti, ročate, koliko je Blejska podružnica dobila za čiščenje ker setev mora biti vedno toliko zgodnja, da se mlade žita s podružničnim trijerjem vzlic temu rastline dovolj okiepijo, predno pride zima. Zgodaj kaže čiščenje nič ne plačajo Ker da udj za po mrzlih krajih sejati tem bolj, radi tudi mi uredili po ker dobro razrasle rabo našega trijerja, izvolite v c. listu prijaviti kako kar rastline laže preneso hud zimski mraz in veliko mokroto, postopa Blejska podružnica kratka in mrzla spomlad jih pa tudi potem ne ovira ampak gotovo tudi druge zanimati utegne ne samo nas > ( v preveč v njih rašči. pšenico, ker se mora Po rž rž mrzlih krajih sejejo uže jeseni dovolj zarasti. pred Po R.) Odgo Blejska podruž edila je porabo tri toplejih krajih se pa včasih rž jeseni tako močno razraste, da se poleže, čemur se pa da pomagati s tem, da pustimo tako rž pravilno z ovcami popasti. Šentjanževa ali gorska rž pa mora biti zgodaj sejana, če jo hočemo jerja s prepričanjem, da je večin aših kmetovalcev taka da se rajši najkoristnejše reči ne poslužijo, če reč sarna ne pride pošlje trijer vs njim Iz tega vzroka je ukrenila kemu, ki želi žito čistiti, na dom da Ako še jeseni enkrat za krmo požeti. Sploš je o odnejša se pa trijer na razne vozove kladal zimska setev boljša > ker kmetovalec ni toliko odvisen kladal in ga zdaj in zopet raz- ta od spremenljivega zimskega in spomladanjskega vremena, niso vešči tem del bil zdaj oni rabil, vsi skupaj pa ki ga tolikokrat vara, poleg tega pa ob zgodnji setvi bil stroj kmalu pok a ga tudi težko dobiti, ker marsikedo laže pogodi pravi čas in laže ujame pravo vlažnost in godno8t zemlje. brigal dobiti ga hitro se po pa niča to dala delati odkladal vrniti ga. Podruž njem trd stoj za trijer poseben voz, ki na dado ob delu ta Vprašanja in odgovori. Vprašanje 219. Imam sod rdečega vina, ki je med vožnjo se navzel duha po posodi (po plesnobi). Kaj mi je narediti, da vino zgubi ta duh ? Vino je letošnjo. v zaboji (kostnu), katerega strani se ) odpreti, da povečajo prostor na vozu, r stoji. Na vozu so tudi vse potrebne posode, da jih ni treba ob delu šele iskati, ampak so precej pri roki. S trijerjem hodi vedno en in isti človek na katerem trije ki je dela vajen ter plačan od podružnice. Ta človek gre s trijerjem od hiše do hiše, čisti » v v.) družničnim udom brezplač » mernika žito, in sicer neudom pa po 10 kr pood te pristojbine plačujejo se stroški za tega Odgovor : Duh po plesnobi odpravite, ako vino iz- delavca in za popravo. Ker je tako čiščenje za kmeto filtrujete ter je pretočite v zdravo posodo. Priporočajo valca zelo prilično, ni ga skoraj v Blejski podružnici tudi > pretakati vino v prav zdravo posodo, ob pretakanji gospodarja ki ne dal semenskega žita pa v brenti, s katero se vino prenaša, mešati je s finim tem se pa napredno kmetijstvo čistiti ; pri namiznim oljem, na hektoliter vina naj pride olja. imajo svojo korist, podruž pospešuje, družabniki ima pa še dobiček. 1 Ni ampak šano vino, stopi potem olje na vrh, in lahko je s sr- njih poraba mora biti pravilno urejena, če hočemo, da kalom poberete ter poljubno porabite, ker ostane ne- se doseže namen. zdravi posodi, kamor pretočite dobro z oljem pome- toraj dovolj, samo omisliti si skupnih strojev ? pokvari Vprašanje 222 Od vseh strani nas nadlegujejo Vprašanje 220. Ali se smejo presaditi pomladi brez agentJe zavarovalnic zarad zavarovanja proti ognju škode jabolčna drevesa na pritlič t. 1 bila okulovana meseca avgusta lepo in veliko mladiko iz popka kakor taka ■■■■■■H Ker dajete v c. svojem litu vsakemu o vsaki reči dober svet, bodo pognala vP™šam Vas tudi jaz, in sicer: Katero zavarovalnico podlogi, katera ali so sade? Glede rož sem skusil, da ni razlik jablan in hrušek kedo kako skušnj (M se pre-Ali ima glede v R. na R.) proti ognju nam najbolj priporočate: (G. H. v L.) Vam Odgovor: To je zelo kočljivo vprašanje, na katero ne moremo kar Odgovor: Po leti okuiovani popek se je k deblu popolnoma prirastel in ima v sebi isto moč, kakor vsak drug saditve bode seveda rast nekoliko naravnost s tem odgovoriti da se Vam imenujemo eno izmed mnogih zavarovalnic. Predno rujete, povprašajte pri več družbah, koliko Vam . Pa to sploh godi pri vsakem presajenem drevesu. Ako je to ui še vse. Varujte se onih zavarovalnic, katere ne- popek, ki je na njem samem zrastel. Vsled pre- ie plačati od vsakih 100 gld. zavarovane vrednosti. družba, ki stavi najcenejše pogoje, tisto si izberite zaostajala, kakor se podloga dobra, t. j. dobro ukoreninjena in e je presa- usmilj tožarijo kmete za zastale premije, o požaru jalo pravilno, tedaj bode neznatno malo razločka med Pa 86 na vse načine vijejo, da odbijejo ubogem presajenim iu nepresajenirn okulantom. Na vrtu kme- relcu nekaj kraj za ostale e> X pogo- ke. Prav lahko in tiyske družbe imamo glede tega precejšnje skušnje > ker z mi estj Vam priporočamo zavarovalnice, katere vrtnar one podloge, katere drugače po zimi v roki dajejo svoje oglase v naš list y one zavarujejo ceno in cepil ter pomladi v drevesnico posadil, okuluje po leti pošteno izplačujejo škodo ter jih pomladi kar naravnost presadi. To dela, da si časa prihrani, doseže najboljši uspeh. — * Sli Podučne stvari. Važna sestavina črue kave je dišeče izhlapivo olje, katero se še le pri žganju razvija. To olje daje črnej Zemljepisni in narodopisni obrazi kavi oni ugodni aroma, Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 199. se mora pri prirejanju ki nam je tako po volji, ia zato kave najbolje na to paziti, da to olje ne izhlapi. Ako hočemo imeti dobro kavo, treba nam je gledati, da kupimo dobro zrnje, da je lepo se- žgemo in prav kuhamo. Kjer nato • • pazijo i ondi zrnje Sestavine kavinega zrna. Žganje in kuhanje kave ; najpreje očistijo. Zrnje mora biti jednako debelo i ker njeno delovanje. » Ako pregledamo sestavine kavinega zrna, najti ho- one tvari, katere nahajamo tudi v čemo v njem vse dr gem semenju. Ima tu 10 postotkov beljakovine, 12 po8totkov maščobe in okoli 15 postotkov sladora. Te tvari pa so velike vrednosti za človeško hrano. Ko bi se te tvari z žganjem nič ne spremenile, in ko bi pri kuhanju mogle preiti v vodo, bilo nam bi črna kava dobra hrana. No to ni, ker v kuhanej črnej kavi vsega tega gotovo ne nahajamo. In kava ne bi imela za nas ni- kake vrednosti, da ni v njej nekih drugih tvarij. Dve sta to tvari, kateri nahajamo v zrnju že popřeje, preden je žgemo, dočim se tretja tvar napravlja še le z žganjem. Prvi dve tvari sta coffein in kavina čreslovina, a tretja tvar je dišeče izhlapivo olje. Coffein se nahaja isto tako v svežej kavi kakor v žganej, in ima ga tudi perje same rastline. Odkrili so ga še 1820. » in pozneje so tudi dokazali, da je to ona ista tvar, ki jo ima čaj, in katera je bila poznata pod imenom thein. Ker s početka niso vedeli, da to nista dve tvari, temveč jedna sama, zato je dobila vsaka se v čokoladi nahaja, vrlo je svoje ime. Theobromin, sorodem eoffeinu. Kakor ni vsaka kava jednake dobrote tako tudi ni v vsakej jednako mnogo eoffeina. Najboljše vrste kave imajo po priliki postotka eoffeina, do- čim najslabejše vrste nimajo več kot pol postotka. Ke dar se iz zrnja, ki ni sežgano, izvleče coffein, prikazuje se nam v tankih in dolgih iglicah, ki se svetijo kot svila. Kako deluje čist coffein na organizem človeški, o tem je napravljal Lehmann poskuse, in zapazil je, da Vi grama razdraži srce na hitrejše tripanje. S y2 grama je postalo tripanje mnogo močnejše in hitrejše, človek je začel trepetati, domišljija mu je postala živahnejša, in kmalu potem so se mu zmedle misli, človek je bil kot pijan in potem trd zaspa kuhanej kavi je množina eoffeina zelo neznatna, in zato je tudi delo- vanje mnogo 8labejše, ali vendar tudi ta mala množina eoffeina nekoliko pospešuje tripanje, razdražuje domišljijo in greje telo, iu to, kakor Lehmann omenja, bolje zjutraj kakor zvečer. Strauch je delal poskuse z mački in kunci dajal m je po i 3 do i 2 grama eoffeina dveh urah so vse živalice poginile. Druga važna sestavina črne kave je kavina čreslo-vina, katera je po nekoliko podobna čreslovini (taninu), ki jo nahajamo v črnem vinu in hrastovej skorji. se samo takrat more lepo sežgati. S kave se morajo odstraniti vsa zanikarna zrna, kamenčki in druge smeti. smeti z zrnja odstrane, mora se kava vodo oprati. dul gim pranjem 1Z- Da se prah in naglo z mrzlo vlekli iz kave coffein. S pranjem se človek tudi prepriča, ali je zrnje umetelno pobarvano. Oprane kave ni treba sušiti, more so koj žg*ti. Za žganje je najbolje vzeti zaprto železno posodo. Posoda se nasuje do dve tretjini z zrnjem, in potem se na ognju neprestano vrti, ker se samo tako more vsako zrno jednako sežgati. početka prihaja iz kave samo vodena para, a čez kaj časa začno se vzdigati tudi di- šeče tvari, in nič od slej mora gospodinja osobito paziti > da čisto ne preneha z vrtenjem. Vsak čas mora pogledati barvo zrnja, in kedar zapazi, da je zrnje postalo rujavo kot kostanj , mora je vzeti z ognja. Ako se zrnje še dalje žge, izgubi veliko dišečega olja, po- stane črno in je grenko. Di se zapreči izhlapivanje dišečega olja, priporoča Liebig, da se pri žganju vrže mej zrnje malo sladora. Slador se v toplini razstopi in so kot tenka kožica prime zrnja, s tem pa je obvaruje zblapivanja. Sežgano to ime se izt rnje kavo je treba sedaj ohladiti, v leseno posodo in pusti odkrito dokler se kadi. Sežgano in ohlajeno kavo moramo sedaj v pripravno posodo dobro zapreti, in za vsako kuhanje je toliko sproti namljeti, kolikor je trebamo. Zmljete kave ne kaže dolgo imeti, ker se preveč izdiši. Pri žganj dogode se v kavinem zrnu znamenite del sladora, ki je v zrnu bil, rastvori se. Od 15 postotkov sladora ne ostane v žganem be- spremembe. Največji zrnu niti 1 postotek. Prav tako se v zrnu rastvori liakovina. Jeden del eoffeina se pri žganju izpari, in to tem bolje, čim dalje se kava žge vsem postane zrno pri žganju za petino laglje. Najglavnejša sprememba gotovo ta, da se pri ž napravlja dišeče Kava katera ni žga j nima tega olj tvar. iz Katere se to olje stvarja, nima nikakega prijetnega duha. Ta tvar se v vodi raztopi in če jo iz nežganega zrna z vodo izvlečemo in potem tako zrno sežgem > nima nikake duha, če pa tisto vodo zgrejemo, pa nam voda zadiši To je gl razlog j zrnja dež ne zmoči svojej merno malo, in zato se zakaj se po bratvi mora paziti, da zmočena kava izgubi mnogo v kavi neiz- vrednosti. Dišečega olja je v žgan sak gubitek koj očuti Dobroti kuhane kave pomaga nekoliko tudi sama kavi je ima štirikrat toliko kot eoffeina. Od nje dobiva voda. Najboljšo kavo hočemo črna kava grenek okus. To bi dosegli j ko skuhati na alkalični vodi. v navadno vodo pri kuhanju malo 373 «ode potresli. Čim se kava dalje kuha in čim dalje stoji, terem otrovanju. Kot zdravilo se upotreblja tudi proti bljevanju in v črevesnih boleznih. Vse ono ugodno de- kava na človeka ima, pa se koj izvrže, tem več duha izgubi. Kava se na vrlo različne načine kuha. Na izhodu mej Mohamedanci zmeljejo kavo kot lovanje, Je najfinejšo moko. Za vsak napitek vzemo v malej posodi od če jo začne čez mero piti. Človeku začne kri v glavo mesinga tople vode in potrebno množino zmljete kave, siliti, srce se mu izredno vznemiri, napada ga drhtavica in postavijo R ognju, da zavre. Skuhana kava ss pusti, in strah, in živci se do skrajnosti razdražijo. Premočna da se prah vsede, sladora in mleka. in potem se kava pije vselaj brez kava more človeka omamiti, in more ga od nje tudi kap Liebig priporoča, da se za kuhanje zadeti. vspo v vodo najpreje samo tri četrtinke kave, in kedar voda začne Treti, da se vsuje zadnja četrtinka in potem «e posoda koj od ognja postavi. Posodo treba sedaj po- kriti in čez pet minut malo pomešati, da tudi ono na dno sede, kar zgoraj plava, in kava Arabci žgo za pitje gotova. tudi tako pijačo nazivajo posušeno meso iz plodov, kuhajo in sultansko kavo. Siromaki si na- pravljajo pijačo tudi od ljusk, ki se z zrnja potegnejo Žg ano perje pa je najboljši nadomestek kitajske eč coifei kakor v zrnju. čaja neka î p8kih jemljo goščo, mešajo z otrobi in v njem je mnogo terih krajih evre 8 tem pitajo gosi in kapune, drugi pa gnoje ž njo cvetlicam v loncih. Da črna kava človeka ne hrani, slišali smo. čem je toraj vrednost in delovanje kave? Še dandanes mnogi mislijo in verujejo, da se ob kavi mnogi deli telesa ne trošijo tako brzo, kakor brez kave. Ko na ega bilo to res, bila mašnejši svet, slabejšo hrano zadovoljiti. kava neizmerno velike vrednosti za siro ker se človek ob kavi mogel tudi s No novejša znanstvena raz- i8kavanja so dokazala, da temu ni tako. Kakor kava ne redi telesa, tako ga tudi ne čuva od trošenja. Delovanje kave vse drugačno. Kava človeka razdražuje. Kava zmanjšuje dihanje, Močim delovanje srca povekša, radi tega pa ne morejo mnogi ljudje po noči spati, če zvečer kavo pijo. Kava najboljše deluje zjutraj, ker ona raz- dražuje srce, ki je zjutraj mirno. kavo jedi. popoludne , najbolje stori, Ako da jo človek • • Pije koj Pije po Kava deluje na vse razpoloženje človekovo tako, da čuti neko ugodnost, bistrost in veselje. Stroh- : «Ob kavi človek ne čuti toliko raznih ne- mann veli ugodnostij, laglje jih pozablja, in težave življenja tudi mirnejše prenaša. Po mnogej jedi ne nazadnje kavo Pije, težkega dela, čuti človek, če napora želodca in £rev, da si sama prebava ne biva hitrejša in lahkejša. Kava preganja mračni dolgi čas, učenjaka vzdržuje pri napornem duševnem delu svežega in bistrega, a delavcu pomaga » da veselejši prenaša breme posla u Kava razdražuje domišljijo na budnejše delo, o zagotavljajo vsi veliki filozofi in pesniki. Jean čemur nas Paul veli: „Kava dela ognjevitega Arabca, a čaj cere monijalnega Kita * glad H J vendar pomaga » Ako da kava tudi ne odstranjuje ga človek toliko ne čuti, in da ga laglje prenaša, kakor tudi čl.vek telesni napor laglje prenaša Radi tega so začeli kavo dajati vojakom pri napornej hoji in na vojski. Kava je dobro sredstvo proti omami od opija, in tudi pri neka- (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Deželni zbor kranjski Dnevni red IX. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 11. novembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne. Branje zapisnika VIII. deželno-zborske seje dne novembra 1890. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Priloga 55. Poročilo deželnega odbora glede po- o O. rni Vrh na prave občinskih potov iz občiue okrajno cesto Vrhnika-Polhovi gradeč, oziroma Vič-Dobrova-Polhovi gradeč, 4. Priloga 57. Poročilo deželnega odbora glede učnih knjig za slovenske ljudske in srednje šole. Priloga 47. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Viljema Pfeiferja in tovarišev z načrtom zakona o zemljiško-knjižnem vpisu na podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiško-knjiž-nih stvareh. Priloga 54. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca L. Svetca in tovarišev zadevajoč nadsodišča in napravo pravne akadem napravo je, oziroma juriuične fakultete v Ljubljani. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu ,, in o prošnji zvišanje plače 1891 muzejskega zaklada za leto preparatorja Ferdinanda Schuh prilogi 6.). Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi de želnega gledališča (k prilogi 35.). , Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji strokovne šole za lesno obrt v Kočevji za podporo. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji preiskovalca starin Jerneja Pečnika v Krškem, za nagrado. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o popravi ceste med Verčičem in Črnomljem in o preložitvi Se- miške okrajne ceste prilogi 45.). 12. Ustno poročilo finančnega odseka o p/ošnji Ivane Saurau, udove okrožnega zdravnika, za mi leščino. 374 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Iškivasi za podporo za zgradbo šole. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pod- občine Kašelj, da se most v zgornjem Kašlji uvrsti f med objekte okrajnih cest. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o preložitvi okrajne ceste od Dunajske državne ceste pri Pre- vojah, oziroma Lukovici, na Moravče pril. 38.). 16 Priloga 5G. Poročilo upravnega odseka o uravnavi zdravstvene službe o občinah prilogi 15.). 17 Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Ja- neza Adamiča v Ponikvah za podporo v zadevi iztrebljevanja požiralnikov v Ponikvah. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji direk- torija n zaveze slovenskih učiteljskih društev v Krškemu o zadevi sestave enkete za izdajo slo- V ^ A • >0 f to " ' f ^ M M 'ft venskih šolskih kojig. Dnevni red % * XI. seje deželnega zbora kranjskega v Ljnbljani dne 18. novembra 1890. 1. ob 10. nri dopoludne. 1. Branje zapisnika X. deželno-zborske seje 14. novembra 1890. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva dne Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi nove deželnobranske vojašnice v Ljubljani (k pril. 51.). Ustno poročilo finančnega odseka o preložitvi ceste čez „Wagensberg" (k prilogi 36.) in o dotič- nih prošnjah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in občin Litija, Šmartno i. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o napravi ceste iz Podpeči do gospodarske ceste, ki se nahaja v ozemlji Ljubljanskega mesta ter stika z okrajno cesto Tomišelj-Lipe in gledé uvrstitve obeh prog med okrajne ceste prilogi 42.). 7 10 Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Ustija zarad razdelitve nekih pašnih parcel med občince (k prilogi 46 ). Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji zdravstvenega zastopa Kočevskega, gledé naprave bolnice v Kočevji. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Radomlje, Jarše, Rova in vasi Preserje za podporo za napravo mostu preko Bistrice pri zelezniški postaji Jarše-Mengeš. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji župnije Sv. Katarina v Topolu za ustanovitev samostojne občine. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji dav-uarske občine Preloka za ločitev od občine Vinice ter za ustanovitev samostojne občine z imenom Preloka. 11. Ustno poročilo odsekaza letno poročilo o § 7 letnega poročila deželnega odbora: ,,Deželni zavodi in zakladi". 12. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu gledališkega zaklada za leto 1891. (k prilogi 21.). 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji žu- V panstva troški 347 deželni zaklad. Dolu, da se prevzemo oskrbovalni 40 kr. za Frančiško Vidmar na • * « b ~jm • • 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Ivana Dražila za povekšanje miloščine. U^tno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kranjske kmetijske družbe za podporo za ustano- 15 16 vitev pepinjere. Ustno poročilo finančnega odseka o neki personalni stvari. 17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvanredno podporo. 18. Ustno poročilo finančnega odseka o ustanov'tvi mesta asistenta na kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani prilogi 60.). 19. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občin Semič, Suhorje, Vinica i. d. za podporo za napravo vodnjakov. 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Janeza Martinšek-a iz Zirov za podporo vsled škode provzročene po nevihti. r zu- 21. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji panstva Kresniškega za podporo za popravo občinskih potov. 22. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskega vodj Ivana Lapajne v Krškem za podporo za iz dajo prirodopisja. » 23. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji uči telja izdaj dr Tomaža Romih v Krškem za podpo obrtnega knjigovodstva". za 24. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Čeplj e j da se deželna cesta Kočevje-Črnomelj ne preloži čez Nemško Loko. 25. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji mestne občine Idrija in občin Dole in Rovte za uvrstitev -Veharše med oKrajne ceste. občinske ceste 26. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin za podporo za napravo nove do vasi Tlake, odseka gledé učnih . Jurij in Lipi] občinske ceste iz 27. Ustno poročilo upravuega knjig za slovenske ljudske in srednje šole (k prilogi 57.). 28. Ustno poročilo upravnega odseka glede poprave občinskih potov iz Črnega Vrha na okrajno cesto Vrhnika-Polhovigradec (k prilogi 55). 29. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora in sicer o : Iz • .1 Veleporaenljivo imenovanje v.— - ^ 9. „Ustanove" i 11. „Različne reči ; u Mesto predsednika okrožne sodnije Celjske je zopet zasedeno in naslednik Heinricherjev postal je dr. Adalbert Gertscber, nadsodnijski svetovalec pri deželni sod-niji ljubljanski iu sin bivšega predsednika deželne sodnije, kakor se v obče priznava, dober sodnik, ne Naši dopisi. Dobrova dne 17. novembra 1890. (Raznovrstno.) Ob pretočenih dnevih spravili so se tukaj raz njiv najzaduji letošnji pridelki pod streho. No, hvala Bogu, z letošnjo pristranski pravnik, jako spretea in nepristransk mož, od kogar nihče ne pričakuje kakor pravičnega sodnika. Novoimenovanca spremlja najboljše ime in radostno iz- rekamo, da se ne bode lahko od koga izresal strah, da bi nov predsednik mogel povod dati, da ga kedo, izre- letino moramo biti popolno zadovoljni; res i da se koma z slovenske strani, sprejema z nezaupnostjo, ka- nÍ80 vsi pridelki sploh izvrstno obnesli, a pridelalo se h>ala bodi Bogu, dovolj. Najslabše obnesla se koršna se je skazovala njegovemu predniku redoo. je vsega, je ajda, za Sv. Elizabeta to pa ječmen in proso ter pozna jesenska ? katere god danes, daje kot god cesarice in praznik se praznuje Elizabete, šolski mladini prikuha. Ajdi in zadnje imeuovanim pridelkom primanj- počitnice, kot semenjski dan pa je bil minuli ponedeljek kovalo je dežja ; suša škodovala je v posledici tudi če dobro belam, da so se pičlo srednie obnesle. Vsi drugi obiskan letni semenj, pomenljiv tržen dan za poljski in travniški pridelki so se pa prav dobro ob- Lj ubijano. nesli: osobito turščica in pa krompir „onejida", katerega bili so nekateri pri c. kr. kmetijski družbi za seme ob Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska pre jela je v dobi 15 mesecev 18983 gld. 83'/a kr., izdala pomladi prejel Tudi ruski lan, kolikor se ga je bilo pa 17511 gld. 91 toraj je preostalo koncem oktobra sejalo ob precej veliko pri vsem zvečer dne 25. avgusta t se je kaj hvale vredno. Jabolk bilo je da jih je bil silen vihar polovico bolj na iz- meseca letos 1471 tem takole : Izplačalo se je bolnikom gld. 92V2 kr. Troški 8079 zdelij gld. 18 se kr. dobro Zdravnikom in za bolniško kontrolo 2840 gld. 6 kr. Za brisih otresel. Ta sil viha iu pa zadnji sneg sv. Si zdravila in druge lečilne sredstva 1489 gld. 72 kr. » » mon-Judovi, kateri je tako neutegoma po noči padel napravila sta tukaj, osobito na sadnem drevji, zelo veliko škode; ob obeh prilikah podrlo in razčesnilo se je mar- sikako rodno drevo do popolnega ukončanja. zadnji sneg ni prav oskrbovalnih troškov v deželni bolnici 1014 gld. 34 kr., pogrebščiue 516 gld., upravnih troškov 3415 gld. V2 1 raznih troškov 100 gld. 35 kr. in povračil na prispevkih 57 gld. 25Vo kr. Iz statistike posnamemo, da je obolelo šolski drevesnici nam pa nobene škode napravil ; oskrbeli bili smo z učenci še o 932 moških in 145 ženskih ud in 6 ženskih udov. um pa 29 moških pravem času drevesca za zimo stem da smo je bil listja osmukali Sad peške posejali smo pa letos zadnj da Fantički imajo veliko veselja do sadjarstva prav je, koristilo bode to enkrat njim samim največ. Vsakdanja šola ima letos tukaj v obeh razredih vsega skupaj 252, v ponavljavnici pa 72, totalno toraj 334 obiskujočih otrok. Gotovo lepo število samo za dva razreda in dve učiteljski moči ; no, pa z božjo pomočjo gre vse pošteno naprej, samo, da je obisk šole reden, Kar zadeva steljo, so oni posestniki, ki jim v to listje služi, ž ujo se prav slabo preskrbljeni, prapro- Deželni zbor Kranjski, čegar včerajšnji dnevni rod objavljamo na drugem mestu, imel je včeraj obširno razpravo, katere pomenljiv del je veljal Vagenšpergski cesti. Ta cesta je bila sicer že vlansko leto dokonečno rešena, ali potem ko )e dolenjska železnica tako nepri čakovano hitro zrastla iz tal, začeli so bolj oddalj konkurenčni okraji omahavat in krčiti svoje doneske kaj tarji so pa na tem veliko boljši. Zdravstvo je v tej šolski občini vsestransko povoljno ; če kak otrok malo pokašlja in ga radi nahoda malo glava poboli za par ur, pa sem omenil za ta pot meneč, da železnice in Vagenšperske ceste naenkrat ne bode treba. Pri hladnokrvnem presojanji pa se je vendar pokazalo, da grozne strmine na Vagenšperski cesti onemogočijo vsak promet in da se morajo toraj odpraviti. Deželni odbor je že minulo leto s kreditom vlani za to privoljenim dal preložiti s stroški približno 10.000 gld., največje strmine pod Vagenšperskim gradom in včeraj se je vrtila stvar krog vprašanja, ali se ima preložiti še ečji ali manjši del ostale Vagenšperske ceste Zma vse tukajšnje bolezni. Bog daj, da tudi v prihodnje pri gaja je 0Da stranka, ki je zahtevala preložitev večjega veselje je "bilo tem ostane! dela sicer samo z večino 2 glasov, toda Sveti Martin naredil je bil krasne dneve; Bog daj, toliko več Juti skup veliko posvetovanj da ! se še dolgo vzdržali Drugih posebnosti ni. Bag ! zbornice o poroštvu dežele za zgradbo doleujsk e vse želez- Ilant. zarad katere je adnj dni trčalo toliko rac po zraku. Kakor stvar danes stoji ne dvomimo, da bode deželni poroštvo dežele za železnice sprejel sogla 370 Razpis častnih daril Da pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 300 gld, častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: 200 gld. povesti, obsezajoči najmenj 10 tiskovnih pol, 100 gld. povesti, obsezajoči najmenj 5 tiskovnih ae ali in pol Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovi sploh iz življenji naroda slovenskega. Obe povesti mo rata biti pisani tako da po obliki in V8ebi svoji ustrezata umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodita literarnim namenom „Matice Slo- » venske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere # * c - ■ m| izpustil a ua prijavo našega glavnega odbora je to pomoto radovoljno popravil. Dobili so še odlike: . č a s t n o diplomo ali zlato svetinjo: 28.) Albert Samassa v Ljubljani za kmetijske stroje. II. Srebrno sveti njo: 29) Primož Hudovernik v Kranji za žimna sita. III. Bronasto svetinjo: 30.) Peter Majdič v Jaršah za mlinarske izdelke. 31.) Gustav Pire v Ljubljani eno svetinjo za slike kranjskih kmetijskih stavb, eno pa izdaji knjig poljedelske vsebiue družbi. pri kot sotrudnik pri kranjski kmetijski čuj n Matica Slovenska po reda po 25 40 gld za 15. svojega opravilnega tiskovno pólo. Rokopisi naj se IV fr Priznalne diplome: 32.) Andrej Druškovič v Ljubljani za kmetijsko brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slo ročno orodje. venske do k t o b 1891 Pi-atelj ime naj 33.) Kmetijska šola v Grmu za razne slike ter se pridene rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je risarije učencev, zapisano dotično -Matica Slovenska geslo. poslovnega berila Večkrat se je poudarjalo da podaja svojim članom premalo letem razpisom hoče Matiči odbor 34.) Sirarske zadruge kranjske za svoje izdelke in 35.) V. Ribnikar v Logatcu za načrt šolsKega vrta. pokazati da ga resna briga, po vsi svoji moči pospe ševati tudi razvoj leposlo književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo torej se pa podpi odbo tudi nadej da ga Za- bodo Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. - Dve dogodbi nadkriljujete minuli teden r pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se prva je zdravniška, druga denarna. V Berolinu znajdel častno odzvali njegovemu domoljubnem Ljubljani 31. oktobra 1890. pozivu Odbor it Matice Slovenske". Poziv slovenskim pisateljem ! Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da čim preje tem bolje skrivnosti je namreč profesor zdravnik Koch zdravilo, s katerem se morejo zdraviti tuberkoli, pri jetikah in drugih podobnih boleznih in to s pomočjo bakcilov, katere izreja Koch že dolgo let, da dela ž njimi svoja zdravniške po-skušnje. Minulo nedeljo razodelo je zdravniško časopisje en del. namreč ravnanje in deloma tudi vspehe Koch-ow u poslali kaj primernih donesKOv za prihodnji „Letopis Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu in znanstveno-poučni spisi iz i ; vendar je želeti, in vtis tega razodenja bil je toliki, da uče- samo izvirni znanstveni njaki zdravniki od blizo in daleč hite v Berolin, da se osebno prepričavali o neverjetnih vspehih Koch-ovega vrstnih strok človeškega znanj da čestiti gospodje pisatelji svojim lazpravam izbrali vseučilišča zdravljenja. V Berolinu ustanovili so za zdravljenje tuber- koloznjh že bolnico za 300 bolnikov in sedaj odpošljejo in take predmete, ki ugajajo potrebam zavodi svoje zastopnice, da si osebno ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini Ma tičinih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje da slovenskega ogledajo nenaden uspeh na obširnem polji zdravljenja. do konca marcija venske" v Ljublj 1891, . Po predseduištvu „Matice Slo pravilih določena grada v „Letopis" vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. Ljubljani 31. oktobra 1890. imenu „Matice Slovenske": Znan češki rodoljub Hlauka daroval je tudi sedaj češki akademiji znanosti 1000 gld. v podporo onemu, Katerega odpošlje akademija v ta namen v Berolin. Angleška — pa je sedež druge denarske dogodbe Londonu nastala je namreč hipoma huda kriza na borzi vsled falimenta svetovno bankiae firme bratie Baring, ki je v tesni zvezi z Rotschild-om tega tedna. r Josip Marn, p r v o m e s t n i k. Anton Bartel, odbornik. in ta kriza sedaj vpliva nad vso Evropo. Bratje Baring pa so delovali dosedaj skoraj izključno v Ameriki o Buenos-Aires. Ko so tam pregnali Brazdi- Dodatek k imeniku kranjskih odlikovancev na janskega cesarja Dom Pedro, so dunajski kmetijski in gozdarski razstavi. 43. šte- skoraj na nič, še bolj pa je šlo padli pod tamošnji papirji nič, 8 tamošnjim vilki navedli smo 25, oziroma 27 odlikovancev. Po javnim kreditom, ko so se skoraj brez konca ponavljali pomoti je presojevalni odbor nekaj kranjskih razstavnikov upori argentinske republikanske zveze Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki