Slovo pomladi.
Kaj, da kloni            V gozdu potočki,        Potocek tiho,
zelena travica,           čuj, vsi molče,           tak tiho brblja,
kaj, da moli              drevesa nekatn           in ribica v njem
žareča rožica? ...    v daljo strme.            le počasi vesla.
Pastirček tožno zre čez ravan in se spominja prelestnih sanj . . .
*
Po beli cesti              V njej spi kraljica
angelci gredč,             lepa — pomlad —
na ramah svojih        neso jo angelci rakvico neso. —        z naših livad . . .
Božidar Borko   .