Poštnino Diacono v gotovini.
Leto XXI*. št. 69
Ljubljana, sobota 23« marca 1940
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
01
Vesele in srečne praznike želi vsem naročnaUom in čitatelfem, sotrudnikcm in
inserentvm	,JUTRO"
★
Današnja številka ima 36 strani. Zaradi velikonočnih praznikov bo pone-deljsko »Jutro« izšlo izjemoma v torek, prihodnja redna številka »Jutra« pa v sredo zjutraj.
Velikonočni mir
Pred leti je bila v mnogih državah lepa navada, da so za velikonočne praznike proglasili politično premirje. »Treuga dei«, star srednjeveški običaj, je dobil moderno obliko in nov pomen. V bivši Češkoslovaški je Rdeči križ objavil za velikonočne dni posebno geslo, ki se je tikalo te ali one narodne in državne potrebe. Vedno je šlo za to, da v dneh velikonočnega premirja opuste ljudje svoje zasebne in strankarske razprtije in mislijo na neko občo, vsem skupno zadevo. Tako se je vzvišena velikonočna ideja, ideja Vstajenja in nravne prenovitve, združevala z duhom in potrebami današnjega življenja.
Letos bi imeli dovolj povoda, da bi sanjarili o »treuga dei«. Narodi naše celine so daleč od miru, dalje kakor vseh teh 22 let, kar jih je minilo od zadnje velike noči v svetovni vojni. Besi vojne in sovraštva so se zopet na široko razpasli. In tudi nad državami, ki jih še ni zajel strahotni vrtinec mržnje in krvi, visi nenehoma Damo-klov meč vojne. Njegova mrzla ostrina ne pusti nobenemu narodu, da bi se neskrbno vdajal občutju varnosti m nedotakljivosti. Skoraj sedemmesečna vojna je do dobrega alarmirala vse narode v Evropi in mobilizirala tudi v nevojskujočih se državah velik del njihovih gmotnih in moralnih energij. Čuječnost in pripravljenost sta geslo leta, ki ni zmožno nekdanjega velikonočnega premirja.
V Jugoslaviji smo letos v srečnem položaju, da lahko kljub vsem težko-čam in nevarnostim mirno slavimo praznik Vstajenja. Škoda je, da ni naša država posnela prejšnjega vzgleda drugih držav in da se ni objavilo geslo velikonočnega miru. Geslo, ki bi vtisnilo znamenje tem dnem. Geslo, ki naj bi povzdignilo naše misli nad vse razprtije in nasprotja, k neki obči, vsem skupni zadevi. Menimo, da ga ne bi bilo težko najti. Lahko bi bilo prav preprosto, čisto kratko, morda samo ena beseda: Jugoslavija!
Da. zdi se nam, da je to geslo po-trebnejše in važnejše od vseh drugih. Lahko si mislimo druga, postavimo: mir, pravičnost, demokracija, človečnost itd. Mir ne zavisi samo od nas in če ga imamo še danes, je to v neniali meri zasluga tiste skupnosti, ki je izražena s pojmom Jugoslavije. Pravičnost. demokracija, človečnost in druge odlike in vrline so — v kolikor gre za njihovo splošno razširjenost — sad občnega prizadevanja, smotrnega družbenega razvoja in nacionalnega napredka, ter niso ostvarljive izven narodne, domovinske in državne svobode in skupnosti. Tuj narod ne more biti nikdar pravičen nasproti podložnemu, šibkejšemu narodu: vsa naša narodna zgodovina nam dokazuje dovolj prepričevalno to trditev. Prav tako ne more biti demokracija nikjer tako popolna in tako pozitivna, kakor v zvezi z narodno svobodo in z narodno državo.
Vse, kar je velikega in lepega, vse je lahko zapopadeno v geslu, ki je tako kratko in tako vsakdanje: Jugoslavija! Če v teh dobrih dvajsetih letih, kar obstoji naša državna skupnost, ni bilo ostvarjeno njeno idealno notranje ravnovesje; če so se svoboda, demokracija, pravičnost in druge odlike dostikrat zabrisale v dušečem dimu naših notranjih bojev, v slabostih in napakah onih, ki so prevzemali odgovornost za vlado te države; če so ostala nerešena tolika vprašanja in nezado-ščene premnoge zahteve in potrebe — kdo bi se čudil? Sleherna skupnost, siehern razvoj k enotni državni volji zahteva normalno ne desetletij, marveč stoletij, preden postane samoumevna potreba in preide ljudem v meso in kri. Zgodovina Anglije in Francije, Italije in Nemčije nam nudi tako prepričljive primere, da vidimo v tem neko zakonitost, ki je ni mogoče iz-premeniti, ker ne zavisi od volje obstoječih činiteljev. Za razvoj močne državljanske in nacionalne zavesti v tistem smislu, kakor jo opažamo pri velikih narodih zlasti v dneh težkih preizkušenj, je normalno treba generacij. Samo skozi rodove se razvija tista notranja, čustvena, skoraj že nagonska kohpziia .ki tvori nodi ago .oskepa in ang'eskega bon sensa, odločnosti in jasnosti v važnih trenutkih narodne zgodovine.
Ne bi se bilo treba bati otroških bolezni naše državne in nacionalne skup-
Reynaud pred parlamentom
Geslo nove vlade: „Zbrati vse siie naroda ter iih voditi v borbo za zmago in ziom izdajstva, pa nai pride s katerekoli strani" - Zbornica ie izglasovala
vladi zaupnico s pičlo večino, senat pa soglasno
Pariz, 22. marca. j. (Havas) Nova francoska vlada se je danes dopoldne sestala v Elizejski palači na prvo sejo pod predsedstvom predsednika vlade Paula Rey-nauda. Takoj po ožji seji je bila širša seja ministrskega sveta pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna. Seja, na kateri je Reynaud obvestil člane svojega ka-
bineta o deklaraciji, ki je bila popoldne prečitana pred parlamentom in v senatu, se je končala brez vsake debate in je ministrski svet soglasno odobril besedilo Rey-naudove deklaracije. Popoldne ob 15. je Herriot otvoril zasedanje parlamenta in je bila najprej prečitana naslednja progra-matična izjava Reynaudove vlade:
Izjava vlade
Francija je stopila v totalno vojno. Sovražnik je močan, organiziran, odločen, vzgojen za vojaške namene in usmerjen tako, da zna usmeriti vso ljudsko delavnost za dosego zmage. Podprt z izdajo sovjetov prenaša borbo na vsa poprišča in združuje vse udarce, katere zadaja z neko vrsto rušilnega genija, pri čemer mi zelo dobro razločujemo tisto, kar je veliko, pa tudi tisto, kar je istočasno gnusno (burno odobravanje). Iz samega dejstva, da gre za totalno vojno, izvira, da se nahaja na kocki vse. Zmagati, pomeni rešiti vse, podleči, pomeni zgubiti vse.
Gospoda! Skupščina je kot izraz narodovih čustev pretehtala vsa ta dejstva v vsej njihovi obsežnosti. Zato vla-
da, ki se vam danes predstavlja, nima drugega razloga za obstoj in tudi drugega ne bo imela, kakor: zbuditi in zbrati vse francoske sile in jih voditi za borbo in zmago in za zlom izdajstva, pa naj pride od katerekoli strani (viharno odobravanje). Z vašim zaupanjem in z vašo podporo bomo izvršili to nalogo. Če nam bo potrebna še druga podpora, se bomo morali opreti samo na ogromne vire domovine in imperija, morali bomo pogledati v oči naše divne zaveznike ter pokazati hrabrost našega naroda, delavnost naših delavcev in kmetov, moč naših armad, polet naših vojakov, sposobnost njihovih šefov, in končno mislimo tudi na večni genij Francije.
Reynaud o smernicah
vladne politike
„že iz same definicije totalne vojne se more definirati tudi vsa politika, ki jo morama zasledovati"
Istočasno kot v parlamentu je podpredsednik vlade Chautemps prečital isto deklaracijo tudi v senatu. Člani parlamenta so priredili ministrskemu predsedniku Reynaudu po odhodu z govorniške tribune velike ovacije.
Dve interpelaciji
Predsednik parlamenta je nato sporočil, da sta poslanca Galimand in Badie vložila dve interpelaciji, in sicer glede splošnih ciljev vladne politike ter glede načinov nadaljevanja sedanje vojne. Reynaud je predlagal, da se interpelaciji takoj postavita na dnevni red. Poslanec Galimand je izrazil svoje začudenje, da vsebuje nova vlada tolikšno število ministrov in da je bilo izbranih toliko državnih podtajnikov. Nato se je dotaknil navzočnosti socialistov v novi vladi ter je izrazil bojazen, da bo to predsednika vlade morda oviralo v izvajanju potrebnih represali j proti komunistični propagandi. Galimand se je poslu-žil besed Reynaudove deklaracije, v kolikor so se nanašale na Sovjetsko unijo, ter je izrazil svoje upanje, da bo predsednik vlade vsaj v tajnem vladnem odboru preciziral smernice bodoče politike proti sovjetski vladi.
Za Galimandom je spregovoril poslanec Badie, ki je prav tako izrazil svojo bojazen, ali bo mogla vlada v sedanji sestavi učinkovito nastopiti proti komunistični agitaciji.
Poslanec Loius Marin, predsednik republikanske federacije, je izrazil svoj dvom, da predstavlja sedanja vlada resnično tisto vojno vlado, ki si jo je želel francoski narod in ki bo kos velikim dogodkom sedanjega časa. Dejal je, da bo republikanska federacija glasovala proti zaupnici vlade.
Poslanec Laurent je nato stavil nekaj vprašanj, tičočih se Sovjetske unije, Finske in Italije. Po teh vprašanjih je dobil ponovno besedo predsednik Paul Reynaud, ki je dejal:
Reynaudov govor
»Dokler je Francija v vojni, ima francoska vlada samo eno poslanstvo in to se imenuje zmaga. Vse, kar bi nas oviralo, napraviti en sam korak na poti k tej zmagi, bi bilo napačno. Zmerom sem si zadajal eno vprašanje: Ali je primerno, da vztrajamo na vladni sestavi, kakršna je bila sprejeta pred približno dvema letoma, ali pa bi bilo pametnejše postaviti vlado na širšo bazo, kakor to zahtevajo izredne vojne prilike. Ni potrebe, da bi
moralo inozemstvo misliti, na kako zelo 1 nizkem nivoju je francosko politično življenje. Dejal sem Daladieru, da se jaz ne bi opiral kakor on, zgolj na eno samo veliko politično stranko, marveč bi vlado tako razširil, da !.. lahko tudi v izrednih prilikah nadaljevala svoje delo, pri katerem je vztrajala z naravnost jakobinskim patriotizmom že dve leti. Daladier mi je odgovoril z odločnim »ne«, obljubil pa je meni svojo pomoč.«
Nato je Reynaud opravičil svoje ravnanje, zakaj je apeliral na sodelovanje vseh strank, ter je ponovno naglasil potrebo, da danes vsakdo brez izjeme sodeluje pri reševanju problemov, ki jih je zastavila sedanja vojna. Za tiste, ki so zahtevali osnovanje vojne vlade, je Reynaud pripomnil, bosta posebni vojni odbor kakor tudi medministrski gospodarski svet izvrševala natanko isto vlogo, kakor so si jo želeli zagovorniki vojnega kabineta.
Glede smernic bodoče politike vlade je Reynaud naglasil:
»Kakšno politiko bomo vodili? Danes smo sredi vojne narodov. Strategija v tej vojni je umetnost, voditi ljudstvo v vojni na ta način, da se vse narodne sile osredotočijo proti enemu samemu cilju. Včasi je bilo orožje varnosti kake države edino njena armada. Danes je to orožje vsa Francija. Že iz same definicije totalne vojne se more definirati tudi vsa politika, ki jo moramo zasledovati. Nismo še pozabili žalostnih ur iz svetovne vojne. Takrat so bile storjene napake, ki jih ne bomo več ponovili. Moj predhodnik Daladier je storil že mnogo tega, kar potrebujemo. To, kar bomo sedaj zahtevali od naroda, bo, da čim hitreje razvije vse najmodernejše pripomočke, ki jih potrebujemo v vojni.
Kar se tiče naše bodoče zunanje politike, bi se mogel zadovoljiti s tem, kar je že povedal Daladier v tajnem vladnem odboru. Vse, kar smo lahko mislili in govorili v minulosti, danes ne velja več. Edino, kar v naši zunanji politiki lahko obžalujemo, je, da nam je bilo s sovraštvom odgovorjeno na naše prijateljstvo in da bomo poslej tudi mi s sovraštvom odgovarjali (Aplavz.)
Nobene prilike ne bomo zamudili, da bomo dali našemu delavstvu razumeti, da komunizma ne pobijamo iz doktrinarstva, marveč zaradi tega, ker je to izdajalska organizacija. Komunisti so zmerom rova-rili in še rovarijo proti naši državi. Sedaj jih bomo štrli.«
Nato je Reynaud podrobneje razložil vladne gospodarske ukrepe. Eno najvažnejših vprašanj, ki so ga rešili, je to, da so z začetkom sedanjega leta tako vse
nosti, našega omahovanja med unitar-no in federativno državno politiko, naše nesposobnosti, da uravnovesimo sredobežne in sredotežne smeri v skupnem razvoju. Vse to, prav kakor pretirani strankarski boji in moralni defekti političnih činiteljev, upravne nesposobnosti itd. — vse to so slabosti in zmote, ki jih ima delno vsaka država in vsak njen sistem, delno pa so nujna posledica državne mladosti in neizkušenosti. Toda ta naša politična nedoraslost ima nekega nasprotnika, ki večjim narodom v dobi njihovega državnega uravnovešanja ni bil tako sovražen, kakor je nam. Ta nasprotnik je — čas. Kakor povsod v današnjem svetu, zahteva tudi pri nas nagli razvojni tempo, ki ga mi ne zmoremo;
odtod vsa dramatična zapletenost našega notranjega položaja! Nimamo mnogo časa: treba je za vsako ceno državo dograditi.
V današnji veliki krizi, v ostrem vetru, ki piha po Evropi in povzroča vrtince in katastrofe, moramo z zavestno voljo in smotrno dejalnostjo pospešiti tempo, ki ga zahteva razvoj naše notranje kohezije. Ne predstavljamo si je kot neko mehanično, nasilno -zedinjenje in ne kot trdno določen politični sistem: potrebna je federativni državi enako kot unitami. Nezlomljivo državljansko voljo in čut solidarnosti so dobili drugi narodi v stoletjih — mi imamo zanj na razpolago komaj dve desetletji in nekaj let več: v tem je naš največji problem! Če ne
civilne kakor tudi vojaške dajatve spravili v ravnotežje z dohodki, deloma s povečanjem davkov, deloma pa s posojili. Reynaud je v krepkih besedah prikazal važnost moralnih sil v sedanji vojni ter naglasil v zvezi s tem velik pomen propagandnega ministrstva. Svoboda je ena najdragocenejših svojin Francije. Skupaj z Veliko Britanijo je Francija v taboru svobode in želeti je le. da bi se v tem taboru znašli tudi drugi narodi.
Politika francoskega in angleškega tabora stremi za tem. da ustvari novo Evropo za svobodne države. In v borbi za ta ideal so moralne sile prav tako važne kakor materialne slie. ki jih je treba zastaviti v vsej njihovi razsežnosti. Danes je ritem francoskega naroda prepočasen. Vlada bo nastopila napram njemu kot pospeševalna sila, ako ji bo to dovolil parlament.
Glasovanje
Po Reynaudovem govoru, ki so ga poslanci sprejeli z burnim aplavzom, se je pričelo glasovanje za zaupnico vladi. Za zaupnico je glasovalo 258, proti 156 poslancev, 111 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Spričo tega izida glasovanja se je vlada takoj po seji poslanske zbornice sestala, da se posvetuje o položaju.
I V senatu je bila deklaracija vlade soglasno sprejeta. Senat je nato prešel k raz-1 pravi o zakonskem načrtu za vojaške kredite v drugem trimesečju. Brez razprave so bili tudi ti krediti soglasno odobreni.
Vlada se posvetuje o položaju
Pariz, 22. marca. s. (Reuter.) Na podlagi današnjega glasovanja v parlamentu so se nocoj pojavili dvomi o bodočnosti nove francoske vlade. Za 20. je sklical ministrski predsednik Reynaud sejo vlade, na kateri bo padla odločitev, ali naj vlada odstopi ali ne. Izgleda, da ministrski predsednik sam nima namena, da takej poda ostavko, vendar pa zavisi položaj od stališča radikalno-sooialističnih ministrov. Ce bodo oni iz glasovanja v parlamentu izvajali posledice, bo odstopila celotna vlada. Reuterjev dopisnik poroča nocoj, da prevladuje v parlamentarnih krogih prepričanje, da bo vlada ostala.
Pariz, 22. marca. br. (Havas) Seja francoske vlade, ki jo je sklical Reynaud takoj po glasovanju v poslanski zbornici, se je pričela ob 20. in je trajala do 21.30. Udeležili so se je vsi ministri in državni podtajniki. Člani vlade so po seji novinarjem izjavili, da ostane vlada še nadalje na svojem mestu.
Kaj namerava Moskva
Nevtralni švicarski opazovalci o ciljih sovjetske zunanje politike po miru s F insko
Bern, 22. marca, b Malokje zasledujejo razvoj sovjetske politike s tolikšno pozornostjo kakor v tukajšnjih nevtralnih krogih. Povodov za to je bilo zlasti v zadnjem času vse polno, zlasti v zvezi s sklenitvijo moskovskega sporazuma med Rusijo in Finsko ter ugibanji okoli brennerskega sestanka med Hitlerjem in Mussolinijem. Znano je, da so informacije iz resnih virov napovedovale po tem sestanku akcijo za tesnejšo povezanost Nemčije, Sovjetske Rusije in Italije, za kar naj bi se angažirala predvsem nemška diplomacija.
Tu so te informacije presojali s precejšnjo skepso. Po mnenju švicarskih poučenih krogov je sicer diplomatska povezanost med Nemčijo in Italijo ostala vse do danes nespremenjena; prav tako ima tudi nemško-sovjetsko sodelovanje, vsaj doslej, povsem realna obeležja, ki jih ni mogoče prezreti, toda za trozvezo, pravijo tu, so potrebni trije, ne pa samo po dva in dva. To velja še posebej za primer, ako naj bi se nova italijansko-nemško-sovjetska politika nanašala predvsem na evropski jugovzhod. Znani publicist dr. Oeri piše na primer v »Basler Nachrichten«, da je glede Balkana mogoče za sedaj govoriti samo o dveh partnerjih, »kajti v pogledu ohranitve miru na Balkanu obstoji jasna interesna skupnost med Nemčijo in Italijo že zato, ker je Italija zaščitnica tega področja, Nemčiji pa je odtod potrebno neovirano dobavljanje najrazličnejših potrebščin«. Toda dr. Oeri vprašuje, ali je to mogoče trditi tudi o Sovjetski Rusiji. O popolni skupnosti interesov vseh treh velesil vsaj za sedaj še ne more biti govora.
še bolj zanimiva izvajanja je o sovjetski politiki po moskovskem sporazumu objavil v »Neue Zürcher Zeitung« znani poznavalec Rusije dr. J. Welti. Glede severa je dr. Welti mnenja, da se bo Rusija zadovoljila z dosedanjimi teritorialnimi osvojitvami, da pa bo zato povečala svojo komunistično propagando na vsem skandinavskem področju. Ugibanjem o tem, v koliko bo sedaj Sovjetska unija izkoristila svojo vojaško razbremenitev na severu za nepričakovane akcije drugod, so vrata na široko odprta. Toda področja, o katerih se ugiblje, spadajo posredno ali neposredno v vplivno območje zapadnih velesil. Dr. Welti postavlja v tej zvezi vprašanje, »ali sploh še traja med Moskvo in zapadnima velesilama ono napeto razmerje, ki je še pred nekaj tedni nakazovalo nevarnost spopada na Bližnjem vzhodu?«
Sovjetska Rusija je namreč po mnenju dr. Weltija pridobila popolno svobodo akcij tudi nasproti Nemčiji in bi zato utegnila biti v nadaljnjem razvoju manj naklonjena prišepetavanju z nemške strani kakor doslej. Zanimivo je, da je morala Rusija v Berlinu opravičevati zasedbo polotoka Hangö s sklicevanjem na nevarnosti z angleške strani, »ko pa vsakdo ve, da
najdemo tega, tedaj bomo zdrobljivi vsi skupaj in vsak zase. Razvoj dogodkov v svetu in izkušnje drugih narodov ne dopuščajo ne dvoma ne lahkomiselnosti: bomo samo tedaj, če smo že v vsakem hipu današnjega življenja.
Čas, ki je bil često zaveznik močnih, je pogosto sovražnik slabih. Treba se je boriti zoper njegov negativni vpliv. Zato potrebujemo »treuga dei« čim več in v kar največji meri. Potrebujemo prilik, ko bomo opustili vse razprtije in mislili samo na to, kako bi dali naši največji skupni stvari — Jugoslaviji — čim večjo vsebino in čim čvr-stejšo trdnost. Na visokih valovih viharnega časa nas bo samo to držalo pokonci.
more Hangö služiti Rusom predvsem kot trdnjava proti morebitnemu nemškemu napadu z morske stranic. Ako ni torej Moskva prav v tem vprašanju hotela popustiti napram Finski, je s tem po mnenju dr. Weltija pokazala, »da se na sedanje prijateljstvo z Nemčijo ne zanaša v celoti in da si hoče za vsak primer zavarovati svojo neodvisnost«. Dejstvo pa, da je Rusija navzlic ostrim napadom svojega časopisja proti Angliji vendarle ravne angleško vlado prosila za posredovanje v finskem konfliktu, si dr. Welti razlaga tako. »da Moskva ne želi prelomiti z zapadnima velesilama in da nasprotno išče ž njima celo stikov ter da je znabiti prav zaradi tega izostala napovedana objava angleške »bele knjige« o pogajanjih z Moskvo izza lanskega poletja«.
Vse te okoliščine govore po sodbi dr. Weltija za to, da se Sovjetska Rusija najbrž ne bo spustila v kake nove avanture, temveč da bo mir s Finsko Izkoristila za to, da se spet nekoliko odmakne od evropskih interesnih nasprotij. Pač pa je verjetno, da bo svoje zatišje spet izkoriščala za razne intrige ln prevratno propagando. Seveda se ob nadaljevanju svojega sodelovanja z Nemčijo vedno lahko zaplete tudi v odkrit konflikt z zapadnima velesilama in bi jo nezadovoljstvo zapada z njeno politiko lahko vedlo do novih »zavarovanj« na škodo malih sosedov. Toda v tem primeru bi bilo zelo dvomljivo, ali bi mogla Sovjetska Rusija še nadalje igrati vlogo neposredno v konfliktu neudeleže-nega tretjega, ki bi hotel izkoristiti krvavenje Evrope zase.
Zato se po mnenju tukajšnjih nevtralnih opazovalcev zdi najbolj verjetno, da bo Moskva — da se izogne nevšečnostim z zapadnima demokracijama — hotela zanje še naprej ostati »interesantna« (ta videz vzbuja predvsem s svojimi osvojitvami na škodo nemških interesov), obenem pa tudi nevarna, v kolikor bo nadaljevala skupno igro z Nemčijo, ki lahko pomeni za zapad pritisk, da prizna njene osvojitve, dosežene z nemškim pristankom.
Iz tega pa se vidi, da je sovjetska politika nekoliko manj enostavna kakor jo hočejo v Evropi prikazati njeni ideološki propagatorji in da mora tudi ona — navzlic pobožnim željam kominterne o svetovni revoluciji — vedno računati z nasprotnimi silami ter se pri tem zadovoljiti samo s tem, kar je praktično dosegljivo.
Bela knjiga o pogajanjih z Moskvo ne bo objavljena
London, 22. marca. AA. (Havas). Preden je parlament odšel na velikonočni odmor, ki bo trajail do 2. aprila, je razpravljal še o interpelaciji glede splošne in zunanje pK>-litikc Anglije. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Butler je potrdil, da vlada ne bo objavila dokumentov, ki se nanašajo na angleško-sovjetska pogajanja. V tem pogledu obstoja popolno soglasje med angleškim in francoskim kabinetom. Na koncu svojega govora je Butler dejail, da je tranzit blaga, namenjenega Nemčiji čez Vladivostok, predmet pozornosti angleške vlade.
Verske svečanosti
v Jeruzalemu
Jeruzalem, 22. marca. s. (Ass. Press). Današnjih verskih svečanostih na Božjem grobu se je udeležilo izredno veliko število vernikov, predvsem več tisoč angleških in avstralskih vojakov v uniformah Civilistom je bil dovoljen dostop do Božjega groba samo v omejenem številu. V mestu je vladal popoln red in mir.
Balkan v središču diplomatske aktivnosti
Prizadevanja obeh vojskujočih se taborov gredo za tem, da zagotovo ntftr v Južno vzhodnem delu Evrope — Mrzlična aktivnost nemške diplomacije — Ribbentrop bo obiskal
Beograd in druge ba lkanske prestolnice
Rim, 22. marca, o Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Londona, da pričakujejo v tamošnjih diplomatskih krogih v zvezi s poslednjim sestankom Mussolinija in Hitlerja na Brenerju skorajšnjo objavo nem-ško-italijansko-sovjetske deklaracije, ki bo predstavljala podlago vsem bodočim političnim in gospodarskim akcijam, izvršenim z namenom, da bi se ohranil in ojačil rnir na vsem področju evropskega vzhoda od Sredozemskega do Baltiškega morja. Pri tem se italijanski listi vzdržujejo vsakršnih komentarjev, vendar pa poudarjajo dopisniki »Gazzette del Popolo«, »La Stampe« in Piccola« v poročilih lz Berlina, da je za Nemčijo največje važnosti potreba omejitve vojne na evropski zapad in sicer ne zaradi tega, ker bi ne mogla vzdržati vojne tudi na drugih frontah, temveč predvsem zato, ker bi razširjenje vojne na druge fronte spravilo v nevarnost oskrbovanje Nemčije. To je razlog, pravijo ta poročila, da dela Nemčija sedaj, ko je bila s sovjetsko-finskim mirom trenutno odstranjena nevarnost razširjenja vojne na severu, za to, da bi se ohranil in ojačil milna evropskem jugovzhodu. Nemčija in Sovjetska Rusija sta se že sporazumeli o jamstvih za varstvo miru na južno-vzhod-nem področju Evrope in ta jamstva naj bi se še razširila ln izpopolnila.
Vse to spravlja,, 3 v zvezo tudi s prihodom nemškega poslanika v Rimu Macken-sena v Berlin ter odhodom sovjetskega poslanika Škvarcova iz Berlina v Moskvo.
Berlin. 22. marca. z. Nemški listi posvečajo zadnie dni posebno pozornost iužno-vzhodni Evropi. Po zatrjevanju berlinskih diplomatskih krogov se plete sedaj davna diplomatska akcija okrog Balkana. Ne samo Nemčiia, poudarjajo v teh krogih, marveč v enaki meri tudi Rusija ima največji interes na tem, da ostane Balkan Izven vojnega konflikta. Vsak konflikt na BaH»a-nu hi mogel zaplesti v vojno tudi Turčijo, a s tem hi lille Dardanele odnrte tildi y.n angleške in francoske vojne ladje. Rusiji pa je predvsem na tem, da ostanejo T)'irrisi nele za tuie vojno brodovje zanrte. Pač pa je skupni Interes Moskve in Berlina, da s»> Balkan čim holj izleči od vpliva za-pailnlh velesil ter da se na nrimeren način koordinirajo interesi Italije, Nemčije in Rusije v tem delu Evrope.
Pariško mnetijs
Pariz, 22. marca. j. (RSV.) Nenadni odhod sovjetskega poslanika v Berlinu Škvarcova v Moskvo komentirajo v poučenih berlinskih krogih kot eno izmed glavnih posledic brennerskega sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem ter pričakujejo kot rezultat škvarcove poti v Moskvo obisk sovjetskega zunanjega ministra Molotova v Berlinu. V francoskih diplomatskih krogih pa so glede obiska Molotova v Berlinu zelo skeptični ter pripominjajo, da je bila škvarcova pot v Moskvo povsem drugačnega značaja. Najbolj verjetno je ,da je škvarcov odletel v Moskvo na poročanje, ker potrebuje Molotov raznih informacij za svoj govor, ki ga pričakujejo za 29. t- m, na sestanku vrhovnega sveta Sovjetov. Dejstvo je, da Nemčija in Sovjetska unija navzlic medsebojni pogodbi še z daleka nista tako tesno — niti gospodarsko, še manj pa politično — povezani med seboj, kakor to ob vsaki priliki naglaša Berlin. Prav tako je dejstvo, da v sedmem mescu vojne Nemčija iz Sovjetske unije še z daleka ni dobila tistega materiala, ki bi ga nujno potrebovala. Kar se pa tiče enakosti političnih interesov, postaja od dneva do dneva bolj jasno, da prihajajo na Baltiku in vobče v severni Evropi ti interesi v zmerom hujše nasprotje. Ugovor Moskve proti sklenitvi nordijske obrambne zveze je popolnoma nedvoumna sovjetska gesta proti Nemčiji. Glede na to nič kaj prisrčno razpoloženje med Berlinom in Moskvo so v merodajnih francoskih krogih tudi zelo skeptični glede na nemške napovedi, da se bo kot ena nadaljnjih posledic brennerskih razgovorov pokazalo tudi izboljšanje odnošajev med Moskvo in Rimom.
Priprave za sestanek Hitlerja in Stalina?
Budimpešta, 22. marca. o. »Maggyar Nem-zeti« poroča, da bo prišlo do sestanka Hitlerja in Stalina. Isti list poroča po informa-
cijah iz Pariza, da je sovjetski poslanik v Berlinu Škvarcov odpotoval v Moskvo, da je nemški poslanik v Rimu Mackensen prispel v Berlin in da so dr Schacht, dr. Clo-dius in dr VVeizsaccker prispeli v Bukarešto. V poučenih krogih trdijo, da je samo še vprašanje nekaj dni, kdaj bo Ribbentrop odpotoval v Moskvo, Molotov pa v Berlin. Maršal Göring, ki potuje v Moskvo, bo pripravil vse potrebno za sestanek Hitlerja in Stalina Značilen je tudi obisk madžarskega ministrskega predsednika Telc-kyja v Italiji. Pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je grški kralj Jurij sprejel v avdienci ministrskega predsednika Mataxa-sa. Iz vsega tega je razvidno, da je diplomatska ofenziva usmerjena proti južno-vzhodni Evropi. Glavna naloga nemške diplomacije obstoja v tem, da bi se v južno-vzhcdni Evropi ustvaril obroč malih zaveznikov, ki bi služil kot vojaška komora osi
Berlin-Rim-Moskva. Ltot pravi v svojem po-! ročiJu iz Pariza na koncu, da bo Revnaudo-! va vlada v kratkem »mela priliko pokazati svojo sposobnost in svojo hrabrost vojaškega duha.
Molotov pride v Berlin
Rim, 22. marca. br. »Tribuna« objavlja naslednje informacijej: Po vesteh ü zanesljivih virov v Moskvi, bo komisar za zunanje zadeve Molotov krenil na pot v Berlin takoj po svojem velikem političnem govoru, ki je napovedan za 29 marca. Molotova bo spremljal cefi štab političnih, gospodarskih in tehničnih strokovnjakov. V Berlinu bodo razpravljali: i- o položaju v Jugovzhodni Evropi, 2. o zbližanju med Rimom in Moskvo in 3. o ie tesnejšem gospodarskem sodelovanju med Semčijo in ! sovjetsko Rusijo.
Hemclja ni dala pobude
'ESI skandinavski blok
„Berliner Börsen-Zeitung" o poskusu zaveznikov, da bi zasejali razdor med Nemčijo in Sovjetsko unijo
Berlin, 22. marca. AA. (DNB). »Berliner Börsen Ze'tung« piše spričo vesti agencije Tas, da sovjetska vlada nasprotuje obrambni zvezi skandinavskih držav, med drugim naslednje:
Od začetka je bilo jasno, da se je moralo v zvezi s tako zvezo, ki naj bi se sklenila takoi po zaključku sovražnosti na Finskem, vsiliti vprašanje, zakaj se ta zveza sklepa in do kakšnh nesporazumov bi moglo priti v bodoče zaradi nje. Stališče, ki ga je zavzel tisk zapadnih demokracij ob vesteh za sklenitev te zveze, je nudilo dokaz, da pomisleki sovjetske vlaie niso bili neupravičeni. Zapadni demokraciji sta smatrali, da jim bo nova skandinavska zveza nudila dobrodošlo priliko, da se vmešavata v notranje vprašanje skandinavskih eržav. Poleg tega je zgodovina pokrajinskih paktov in takih obrambnih zvez v zadnj h 20 letih pokazala, da so bili taki pakti in zveze često samo maska za osva-jevalne priprave in da so te zveze megle služiti kot orožje proti vsakemu sose:"u.
Ko je ta najnovejši poskus diplomacije zapadnih sil na severu osta1 b:ez uspeha, in se je videlo, da skandinavske države nočejo na severu postati orožje proti Nem-č'j! in Sovjetski Rusiji, sta zapadni demokraciji začeli sedaj ponovno sevati razdor med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo na ta način, da stalno trdita, da je pobu'.la «a skenitev skandinavskega obrambnega pakta .prižla iz Berlina. Razume so samo po sebi, c'a to ni rea. Nemčja je ostala ob finsko-sovjetkem spopadu ob strani in se o priliki razgovorov in pogajanj o skandinavskem obiambpern paktu ni uclalcžDvala in nikakor ni dala pobude za noben ukrep, kj bi b i v zveri s tako zvezo. Possbno je treba upoftevati dejstvo, da je do spopada med Finsko in Sovjetsko Rusijo prišlo dejansko iz strato*T'čnih razlogov. Po tam takem je bilo jasno, da se novi mir ne sme skaliti in por ui Iti z nobenimi dejanji, ki bi pomen'la vračanja na taka trenja. Ves nasp'otne vesti so manever angleške propagande.
proti severni z ves!
R:m 22. m?roa. j. (Havas). Mere a ini italijanski krogi pravijo, da je smatrati sovjetski ugovor proti sklenitvi no'dijake obrambne zveze kot izredno slabo zname-n,ie, ki obeta morda švedski in Norveški, prav tako pa trudi Finski (navzlic mirovni pogodbi) prav ž:ilo3tna presenečenja.
List »Messagero« pvinaša dopis iz Hel-s'nkov, kier se trd', da postaja vse boi.i očitno, kako se Sovjetska unija ravna no političnem konceptu Petra Velikega *er sania o tem. kako bo rasšlrila svojo oblast vse dalje proti zapadu potem ko je že zrla,i izpromenila Balt ško morje v rusko jezero-Moskva sanja o svoji svobodni luki na Atlantiku, ki bi ji omogočila še bo'j razviti njeno trgovino in industrijo. Prav za-
InformacCjc r:<mskil~ listov — Najpžv^ bo obiskal
Beograd
R?m, 22 marca br (SDAi Danagn'i rimski I sti poročaj j, da bo r niš i zunanji minister Ribb^nir p v na jk a.jšem ča u, verjetno tako.i po v elilton: čaih pr zni.ih. službeno ob skal Beograd. Za enkrat še ni znano, ali bo iz Beograda krenil dal e v Sef'.io in od tam preko Bukrrešte ii Budimpešte naaa.i v Nemčijo, vendar ima nem.ko zu«an'e nvnististvo obis1 e v vseh teh jugovzhodnih evropskih prestolnicah v načrtu.
Stališče Balkana
Curih. 22. marea z. Južnovzhodn dopisnik »Neue Zürcher Zeitimg« pproča. da se na Balkanu vedno boli utriuie prepričanje. da bo ostala vojna omeiena zaoli na Anglijo Francijo in Nemčiio in da se ni i bati. da bi se razširila tudi na druga ev- j ropska področja V tem prepričanju utr- j juje balkanske kroge zlasti tudi deistvo. da Mussolini ni podvzel nikake mirovne iniciative, kar bi brez dvoma storil, če bi bilo količkaj izgledov na usDeh V tem resnem položaju ere balkanskim državam predvsem za to. da pravilno zajamejo morebitno novo konstelaciio med državama osi Rim-Berlin in Sovjetsko Rusijo. Gospodarsko sodelovanje balkanskih držav z Italijo podaje v tem nogedu tu«1 i že glavne smernice odnošajev z Rusijo Beograd kot vodilna prestolnica na Balkanu je odl-čno proti vsaki vojaški akc;ji. Jugoslavia je tudi prepričana, da bo Italija ohran la svoje prijateljske odnošaje z Nemčijo in se
ne bo na nol e^o ste n ^ pe.^'m'a * n e l
dvema mesecema ie Itali ia odl&čn » izjavila. da ie proti bolišev zmu in proti prodiranju Savietske Rusiie na Bal'canu. To stališče Italije se odtlej ni ' n čemer bnre-menüo V osta'em oa so 1 * r> Nemčija ka kor Italija in Sovjetska Rusi'a ena'o zainteresirane na tem. da ostane Balkan izven vojnega zaoletliaia To is še prav posebno v interesu Nemčije, ki več;no svojih potreb na kmetijskih proizvodih kriie iz balkanskih držav.
Telefe^fsv obisk v Rimu
Rim, 22. marca br V zvezi z bližnjim posetam madžarskega mimsttskega predsednika grofa Telckyja v Rimu, je »Giornale d'Ital'a« nocoj objavil uvodnik, v katerem pravi med drugi:
Ta obisk bo izvršen v mirni atmosferi. Kljub napovedim, da se bo sedanja vojna po [likvidaciji finskosovjetskega spora razširila na druge dole Evrop**, je ostala doslej lokalizirana na evropski zapad. Tudi sedaj še nič ne kaže, da bi se razširila na jugovzhodno Evropo. Po krivdi Nemčije se to gotovo ne bo zgodilo Jugovzhodne evropske države só jasno definirale svoje stališče. Pod vplivom Italije so se postavile proti angleški zahtevi, da b? se priključile blokadi. Storile niso ničesa? kar bi moglo skaliti mir v jugovzhodni Evropi.
radi tega pa si Sov.ietska unija ne želi, da bi na potu v tako luko morala zadeti na oviro, ki bi jo utegnila predstavljati vojaška solidarnost skandinavskih držav. Svoje načrte bo Moskva tem laže uresničila, čim bolj bodo Finska, švedska in Norveška ostale izolirane druga od druge. Res je, da Moskva odločno zanika, da išče kakih opor šč na Atlantiku, toda vsa njena politika zacinjega časa. cokazuje, kako v resnici odločno stremi tjakaj. Cilji Moskve pa seveda obetajo skandinavskim državam najbolj temno bodočnost, bodisi takoj ali v skorajšnji bodočnosti.
List nato izraža svoj dvom, da bi se mogle skandinavske države otresti sovjetskega vpliva in zaključuje svoje napovedi z ugotovitvijo, da ae skandinavske države nahajajo c'anes na usodnem razpotju ter da bodo najbrže morale bridko plačati za vsa dolga leta, ki so jih lahko preživela brez oblačka na svojem političnem nebu.
Vatikansko glasilo
o položaju Finske
Rim, 22. marca. o. Vatikansko službeno glasilo »Osservatore Romano« objav'ja uvodnik o odnosih med Finsko in Sovjetsko Rusijo, v katerem pravi med drugim-
Devet dni po podpisu mirovne pogodbe s Finsko, Sovjetska Rusija ne diktira samo Finski kakšno zunanjo politiko naj /o-di, temveč skuša delati zapreke tudi au-nanji politiki Norveške in švedske.
List napoveduje, da bo Sovjetska Rusija, ko bo utrdila svoje nove meje in kon-solldirala svoje novo «zemlje, izvršila nove uepiijateljske akcije.
——-—.—.'.i.^,
V^-Saa na morja
London. 22. marca. s. (Reuter). Neka angleška vojna ladja, ki je spremljala konvoj ob zapadni angleški obali, je opazila v bližini sovražno podmornico in spustila več globinskih, bomb. Podmornice niso več opazili. Ni še ugotovljeno, ali je bila tudi potopljena.
Landen, 22. marca, s. (Reuter). Zadnje dni so nemško pci-momice potopile 4 danske pairlke. Poleg včeraj javljenih par-nikov »Bothel« In »Wiking« sta ^ili vče- ! raj javljenl še dve izgubi. V bližini \ngle-ške obale je bil v torek potopljen 1200 ; tonski danski parnik »Minsk'«, Anglaìka vojna ladja je včeraj rešila 9 članov posadke, ki so bili 36 ur v čolnu na odprtem morju, 11 ostalih članov posacJke pa pogrešajo.
V Atlantskem oceanu je nemška podmornica s torpedom potopila 1600 tonski motorni pain'k » Algire«. Ladja se je po- j topila v 10 minutah. Pogrešajo 4 člane rosa ire in neko žensko, ki se je nahajala na ladji.
Zaradi pomRnikanja prostora in čaEa .no moiali kljub velikemu obsegu danr-š-sijc številke irpu^t'Ü. odnosno oilloirtl celo viste d c' ov in nrispcvJvOv, zlasti on*\ ki smo jih prijeli šele včeraj, rrzatkte do p'en'ke in sotrudnike prosimo rproSčenja. Njihove pri« pevke bomo pori.bill v prvih številkah po Veliki noči.
Ekspros Z2VZŽ11
v tavsrai viali
Ivaničgrad, 22. marca. o. Davi okoli 5. sta na železniški postaji v Ivaničgradu trčila skupaj orientivi ekspres in tovorni vlak. Tovorni vlak, ki je prispel iz Zagreba, je manevriral precej daieč vstran od postajnega poslopja, ko je privozil ekspres od beograjske strani. Vozil je z običajno hitrostjo, ker se na postaji v Ivaničgradu ne ustavlja ter je treščil v tovorni vlak. V prvem trenutku se je zdelo, da bo nesreča katastrofalna, vendar pa ni bilo nobenih človeških žrtev. Lažje sta bila ranjena le oba strojevodji in en kurjač. Izmed potnikov v ekspresu ni bil nihče ranjen. Gmotna škoda pa je precejšnja. Lokomotiva tovornega vlaka se je popolnoma razbila, močno poškodovana pa je bila tudi lokomotiva orient-ekspresa Nekaj vagonov tovornega vlaka je bilo precej poškodovanih. Proga je bila porušena v dolžin več sto metrov. Signalni znaki so bili pravilno postavljeni, vendar pa jih strojevodja ekspresa zaradi megle ni opazil. Potniki orientekspresa so prispeli v Zagreb z zamudo petih ur.
Drž. svetnik Jovičič umrl
Beograd. 22. marca. o. V Beogradu ie davi umrl državni svetnik in bivši narodni , poslanec inž. Dobrosav Jovičič,	'
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kailju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in hrlpl, a doalej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod pereaa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) n točnim naslovom na: PUHLMANN £ Co.. Berlin 014. MUggclstra«se Nr. 25-25a. Odobreno od min. soc. pol. «anitetsfcu oddelienit b. br. 2416 od 12 X11 1936
■i „ ,
\f>: - • - X -
Pred likvidacijo Suzorja?
Hrvati zahtevala pope Ino razdelitev delavskega zavarovanja — Zanimiva anketa v Zagrebu
Po uredbi o banovini Hrvatski spadajo v delokrog te banovine tudi posli socialne politike. V določbah o prenosu teh poslov,
ki so bile izdane oo sklepu ministrskega sveta, je ta odredba glede delavskega socialnega zavarovanja raztolmačena tako, da pripada banovini nadzorna oblast nad okrožnimi vradi. nad privatno boln ško blagajno »Merkur« in nad pokojninskimi zavodi za privatne nameščence, ki se nahajajo na Hrvatskem. Za osrednji urad delavskega zavarovanja (SUZOR) pa je bilo izrecno določeno, da se bo to vprašanje rešilo s posebno uredbo vlade.. SUZOR, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je vsedržavna osrednja delavska socialna institucija. Naravno je, da so na njej vsi deli države enako interesirani in da more biti kakršna koli sprememba v njenem delokrogu in njeni organizaciji le delo sporazuma vseh zainteresiranih. V prvi vrsti je zainteresirano delavstvo, a tudi gospodarski krogi in končno vsi. ki jim je nekaj na tem. da dragocena ustanova socialnega zavarovanja v naši državi ne utrpi težke in nepopravljive škode. V razpravah o bodoči usodi Suzorja se je že uveljavilo mišljenje, da bo mogoče brez večje škode izvesti temeljito decentralizacijo delavskega bo1"-ga zavarovanja v smislu popolne avtonomije posameznih pokrajin tudi glede rizika. Glede nezgodnega in starostnega zavarovanja so pa mišljenja še jako deljena.
Medtem je v Zagrebu popolnoma zmagala struja. ki hoče socialno zavarovanje za banovino Hrvatsko docela izločiti iz skup-
ne institucije. V sredo je bila v Zagrebu, kakor smo Kratko že poročali, konferenca predstavnikov OUZD s področja banovine Hrvatske in pa delegatov delavskih in na-meščenskih organizacij, ki pripadajo Hrvatski seljački stranki. Na konferenci je sporočil zastopnik banske oblasti, da je odddelek za socialno politiko že izdelal uredbo o likv'daeiji Suzo-'a in da crr-- samo še za to, kako se naj ta likvidacija izvede. Konferenca se je soglasno izjavila, da se naj za področje banovine Hrvatske ustanovi posebna »Osrednja blagajna za pa naj ostane v Zagrebu kot osrednji za-socialno zavarovanje delavstva«, SUZOR varovalni urad za ostale pokrajine držav*. Delegati Hrvatske delavske zveze so za-pretiii, da hrvatsko delavstvo ne bo več plačevalo svojih prispevkov za socialno zavarovanje, ako se ta zahteva čim prej ne izvrši.
Od ministra za socialno politiko postavljeni komisar Suzorja Gašparac se je izjavil proti likvidaciji in razdelitvi Suzoria. Opozarjal je, da so »drugi činitelji pozvani« rešiti to vprašanje, ki se mora najbolj resno proučiti, da ne bo 750.000 zavarovanih delavcev morda trpelo nepopravljiv* škode. Smatra se, da je komisar Gašpa rac izrekel mišljenje ministra za sociali* politiko in narodno zdravje. Odposlane» banske oblasti pa je izjavil, da imi ban-' a oblast že izde"a"< odliV o razd^'itvi Suzorja in da je vsako nadaljnje razpravljanje o tem oav « č.
Brennerski ofmcvl
Italijanske sodbe o položaju po ?jfussi!kr|2vem sestanku s Hitlerjem na Brennerju
Rim. 22. marca
Zadnjih deset dni je bil R m središče živahne diplomatske dejavnosti. Višek zanimanja je vladal seveda za nenadni sestanek na meji ki je bil, vsaj po rimskem komunikeju, dogovorjen že cavno, v podrobnostih pa ob priliki Ribbentropovega rimskega obiska. Kljub temu je sočasnost z drugim Wellesovim obiskom v Rimu zbudila domnevo, da je ameriški odposlanec morda vendarle našel neko osnovo za nov mirovni poizkus. To domnevo je še potrdila okol ščina, da je Welles pri po-vratku ' Londona v Pariz izročil francoskemu ministrskemu predsedniku posebno sporočilo svojega prezidenta, ki ni moglo biti drugega kakor odgovor na kake predloge. ki so bili Wellesu sporočeni ob njegovem prvem parišKem obisku. Na drugi strani se je Ribbentropov nenadni obisk pri papežu tolmačil v smislu nemške mirovne ofenz:ve, ki bi se posluž le obeh velesil izven vo.ine Zedinjenih držav in Italije, ter moralne sile Sv. stolice. v takih okoliščinah je razumljivo, da je bilo zanimanje za brennersk' sestanek kar največje.
Oba voditelja avtoritarnih velesil sta se videla zadnjič v septembru 1938 v Mona-kovu, ko je bila odločena usoda češkoslovaške republike. Zato so nekateri tudi brennerskemu sestanku v naglici prisodili »monakovske« tedence. Seveda nihče ne more točno vedeti, ka,j so v salonskem vagonu razpravljali oba voditelja in njuna zunanja ministra. Gra'iva jim ni manjkalo ln gotovo so se dotaknil: vseh problemov, ki so danes pereči, in teh ni malo. Medtem se je tudi že pokazalo, da je bilo razmeroma nalmapj govora o novih mi-rovn:h poskus h, ker za nie vsaj zaenkrat res ni nikakih izgledov. Vsekakor zatrjujejo tako nemSki kakor italijanski viri, da so na Brennerju zopet "gotovili istovetnost pogledov glede osnov bodočega m'ru in naj bi upošteval ž vljenske interese obeh velikih, a revrlh narodov Po izbruhu vojne se v Rimu ni več dosti omenjala os in grof O«no ie sredi decembra precej jasno označil re-loge. »»kaj Italija ni stopila v vojno na strani svoje zaveznice; kakor je to svet .«r>lr>F.no mr čakoval. 2e so ponekod prenagljeno sklepali, da se je razmerje med obema avtoritarnima velesi'ama ohladilo. V zadnjem času ae namreč da iz mnogih dejstev sklepati, da se os Rim-Berlin zopet vedno močnejše uveljavlja. Po pomembnega trgovskega sporazuma za tekoče leto, ki je Nemčiji kljub vojni zasigural prvo m??to v italijanski zunanji trgovini, je prišel obirk Ribbentropa, za njim pa da-lekosežnl sporazum glede dobave premoga, ki je za'ltalüo življenjskega pomena če prav strokovnjaki dvomijo, da bi Nemčija lahko po kopnem dobavljala Italiji ves potrebn' premog Berlinski komunike govori o 1500 ton dnevno, kar bi bilo do 50 vlakov, oziroma mesečno nekaj manj od milijon ton, letno pa okrog 11 milijonov. Vsekakor bo Italija vsaj deloma še o:Visna od dobav angleškega premoga pri čemer je novi dogovor z Nemč jo moJno utrdil njen v po^^ntih z Anglijo.
Višek na tej obnovljeni poti pa je bil nenadni sesfarek šefov vlad, ki naj bi pokazal zlasti velikim demokracijam, da je os zopet močno oživljena. Mussolini je vedno poudarjal, da je »valčkov krog«, to se pravi obrat italijanske politike izključen. Vendar bo Italija ostala še dalje pri politiki nevojskovanja, vse, dokler ne bodo prizadeti njeni življenjski interesi, kar bi se po splošnem mnenju n. pr. zgodilo, če bi izbruhnila vojna na obalah Ornega morja. Zato so tudi na Brennerju zelo podrobno pretresali probleme Balkana in Bližnjega vzhoda. V stremljenju, da bi se zboljšali italijansko-ruski odnošaji, so se Nemci trudili doseči v Moskvi poroštva, da ne bo nič p od vrela v področju, ki se smatra za Italijansko interesno sfero. Predvideno je tudi ožje gospodarsko sodelovanje, po katerem bi ne samo Nemčija, marveč tudi Rusija pomagala Italijanom, da se rešijo angleške odvisnosti glede važnih surovin. Gotovo bo na Balkanu priSlo do poveča-
nega diplomatskega tekmovanja med obema taboroma.
*
Iz dobro obveščenih vatikanskih krogov se zatrjuje, da je nenadni obisk nemškega zunanjega ministra pri papežu imel namen. prepričati Sv. stolico o opravičenosti nemškega stališča in nemških zahtev, poleg tega pa utrditi nemško notranjo fronto napram katolikom. Dobil je baje odgovor, da Vatikan ne more podpreti nikake nemške pobude, dokler se ne popravijo odnošaji nemške vlade do katoliške cerkve in se ne urede cerkvene razmere tudi v zasedeni Poljski. Pozornost in mnogo komentarjev je vzbudilo, da vatikanski av-j tomobili, ki so prišli po redkega gosta, i proti dosedanjim običajem niso imeli zastavic s kljukastim križem, na drugi strani pn tudi okoliščina, da se kardinal državni tajnik ni dal fotografirati skupaj s svojim gostom, kakor je to tudi običaj.
★
Tik pred svojim definitivnim odhodom iz Rima je Welles izjavil ameriškim novinarjem — sprejel je zopet samo nje — da ni od nikogar prejel nikakega mirovnega predloga, da tudi on ni nič podobnega predložil in da takega predloga ne bo stavil niti svojemu prezidentu. Kljub temu smatrajo v Rimu. da Wellesovo potovanje ni bilo čisto breuspešno, ker je naposled dokazalo vsemu svetu, da se mirovni cilji obeh taborov za enkrat medsebojno izključujejo in da ni kompromisa med njimi. Tudi Berlin odgovarja sedaj Parizu in Londonu z geslom: vojna do zmage! Čeprav je os Rim - Berlin prišla spet močno do veljave, vendar izključujejo tukaj možnost, da bi Mussolini prevzel kake določne obveznosti. Italija bo stopila v vojno, kadar bo to sama smatrala za potrebno. Njeno zavezništvo z Nemčijo ji pušča v tem oziru polno svobodo. Pač pa si Nemčija želi zasigurati italijansko diplomatsko pomoč v jugovzhodni Evropi,
da bi izključila enostranski sovjetski vpliv.
*
NTa Bližnjem vzhodu 90 zadeve zelo zapletene. Turčija, ki je ključ za vsako eventualno akcijo, se močno upira vsem poskusom, ki bi njeno ozemlje pretvorilo v bojišče. Za njeno naklonjenost se vodi huda diplomatska borba. Nemci želijo doseči, da bi sovjeti klicali zopet v Moskvo turškega zunanjega ministra, da bi se nadaljevala prekinjena pogajanja. Nemški veleposlanik Papen je slej ko prej na delu, da se doseže sporazum med Moskvo m Ankaro, ki bi izključil vsako možnost, da bi se zavezniki nekega dne poslužiH Turčije za kako akcijo proti Kavkazu. Zavezniki so po italijanskem mnemju po zaključku mira s Finsko zapravili moralno opravičenost za kako akcijo na ruskem jugu, ki bi bila utemeljena le z istočasno akcijo na severu, r korist napadenega malega naroda. V teh ta-jinstvenih orietitalnih krajih je v zadnjem času posebno dosti americrkih novinarjev, ki vsi ugotavljajo, da so tam tehniški p<v goji tako težki in neurejeni, da bi zavezniška vzhodna vojska težko stopila v kako večjo akcijo pred potekom enega leta.
Na osnovi vseh teh pogledov in razmo-trivanj so v italijanski politični javnosti prepričani, da brennenski sestanek ni ničesar spremenil ne na stališču Italije, ne na splošnem mednarodnem položaju. Zato tukaj tudi za bližnjo bodočnost ne pričakujejo nikakih presenečenj. — Dr. O. A.
Sokolski oder v Trbovljah
Sokolska drama bo ponovila »Pesem s ceste« na velikonočni ponedeljek ob 16. Prijatelji naše drame in Sokola vljudno vabljeni! _ _
Vremenska napoved
Zemunska: Precej toplo, delno in pretesno oblačno sredi države, ponekod morda lahni nativi.
pa in napredna vas
i
Velikonočni nagradni natečaj »Jutra«
Nedavno smo citali izjavo visokega funkcionarja v prosvetnem ministrstvu, ki je tožil, kako malo je bilo pri nas do sedaj storjenega za našega kmeta, za napredek kmečkega stanu. Bridko je to spoznanje in zadnji čas se zlasti v Beogradu kaže vedno večja skrb, da se nadoknadi vsaj nekaj zamujenega: da se dvigne naša vas in da se omogoči kmetu v Jugoslaviji boljši napredek. Za enkrat je vse samo še pri načrtih. Toda če bo dobra volja ostala in če bo tudi meso voljno, potem ura ni zamujena. Pionirsko delo se odpira vsem, ki so voljni delati.
Prišla je pomlad,
ko bodo mest j ani iz zatohlega vzdušja spet hiteli v prirodo. Uživali bomo ob idiličnih lepotah slovenske zemlje. Ali ko bomo stopali skozi posamezne vasi in morda zavili pod slamnate strehe, se nam bo marsikod skrčilo srce spričo zaostalosti, ki še gospoduje z bedo vred v mnogih naših krajih.
Veljati hočemo za kulturen narod in v čim večji meri hočemo streči tujskemu prometu. Ali pa tudi zorimo in delamo v tisti meri in smeri, da bo Slovenija lahko postala biser med mnogimi drugimi žlahtnimi dragulji Evrope? Seveda, sama grenkoba in trpkost tudi ne domu j e po Sloveniji. Imamo nešteto vzornih domačij in premnoge vaisi, ki se lahko ponašajo po legi, po starinskih domovih, po snažnosti in izobraženosti svojega prebivalstva. Treba je, da jih postavimo vsem drugim za zgled. Sprožiti želimo kar najširšo anketo o današnjem stanju naše vasi. Vedeti hočemo, kaj so v posameznih vaseh v zadnjih 20. letih storili za napredek svojega kraja, — kakšno je njihovo družabno življenje, kakšno je socialno
stanje prebivalstva. »Jutro« odpira svoje predale vsem, ki žele izpregovoriti odkrito besedo o današnjem stanju našega podeželja in zatorej razpisuje
velikonočno anketo,
s katero vabi sotrudnike iz mesta in dežele, da vpošljejo kratke in jedrnate prispevke pod naslovom »Naša lepa in napredna vas«. Dvojnega želimo: da nam opišete lepoto svoje domače vasi, zraven pa tudi napredek, ki ste ga dosegli, da se lahko z njim ponašate pred svetom. Navedite, katere kulturne, gospodarske, socialne institucije in organizacije imate. Od kdaj in kako delujejo naša društva, zlasti sokolstvo! Priložite sliko vasi, kakega lepega poslopja, sokolskega doma. Povejte ali se je v vasi rodil ali je tam deloval kateri izmed naših vidnih in zaslužnih javnih delavcev, pisateljev, umetnikov. Kakor bomo veseli vseh prisrčnih opisov lepote in napredka, tako bomo rade volje dali prostora tudi onim, ki nam bodo odkritosrčno izpričali, zakaj njihova vas še ni dosegla ne lepote. ne dostoi-ne civilizacijske in kulturne stopnje in kaj je treba storiti za njen napredek.
Prispevke bomo objavljali v nedeljskih številkah do Binkošti. Vse prispevke bo pregledala posebna komisija, ki bo tudi razdelila
nagrade:
in sicer bo najbolje ocenjeni dopis prejel nagrado 1000 din, dva nadaljnja najboljša pa po 300 din, pet jih bo nagrajenih s stotakom, dalje pa bomo razdelili še celo vrsto tolažilnih nagrad v knjigah in koristnih zbornikih. Zelo želimo, da se zlasti odzove naš zdravi mladi kmečki naraščaj, ki že trezno motri sodobno življenje svojega kraja.
Dopise, ki naj ne bodo obsežni, pač pa vseskozi stvarni, vpošljite na naslov Uredništvo »Jutra«, Ljubljana, Knaflje-ljeva ulica 5. Na levi strani spodaj pa pripišite: »Naša vas«. Vse, ki se bodo vabilu odzvali, prisrčno pozdravlja in jim želi vesele praznike Vstajenja
»JUTKO«
Vas domača. • •
Pozdravljena bodi vasica domača — kako da se misel mi k tebi po vrača prav, kakor da kličeš me v zlati »nekoč«? Me vabiš v leščevja, gozdove malinje, med polja, na travnike tvoje presinje, kjer v zboru čirikajo murni pod noč...
Kdo zdaj jim pač s travico dolgo nagaja še poje ti deca svoj »ringa« in »raja« — kod krt je naril spet svoj novi grad? Se kdaj še dogajajo take nesreče, da kdo se razjoče od boli skeleče ko v boso peto ea je vsekal osa t?...
So tvoje noči li še vedno tak lepe in mile od vala podnevne pripeke in tam ob potoku še jelša šumi?... Odjekne skrivnostno v dolinico malo, kjer trudno domala je vse že pospakt, ko ura v zvoniku udarce drobi...
n
Za gmajno se fantovska pesem še čaje o dečvi, ki luno in zvezde sprašuje, če ljubi njen dragi na veke le njo?... Med petje pa pasji se lajež vmešava, ko rahlo se veter med drevje vietava in tiho se, tiho oblači nebo...
Pozdravljena bodi vasica domača — če misel se v tvojo lepoto mi vrača, me vendar nikoli več k tebi ne bo. A srce ti moje prepeva zahvalo za vse, kar mu tvoje življenje je dalo, saj lepšega nikdar prejelo ne bo.
Milka Adamičeva.
ladina JNS na delu
Uspešen ensladinslki politični tečaj v Ljubljani
Minister n. r. g. dr. Albert Kramer govori svojim mladim prijateljem
Kakor smo v »Jutru« že na kratko poročali, je bil v Ljubljani od nedelje do torka politični tečaj mladine Jugoslovenske nacionalne stranke. V sedanjem usodnem mednarodnem dogajanju ln istočasnem važnem notranie-političnim razpletu se je zbralo v Ljubljani okoli 70 najboljših omla-dincev JNS. da se utrdijo v svoji nacionalni in politični veri. To so fantje, ki se v polni zavesti težkih dolžnosti ln odgovornosti vestno in resno pripravljajo, da prevzamejo na svoja mlada ramena del bremen našega javnega življenja in z njimi tudi pravico do soodločevanja. Pot, ki jo hodi ta mladina, ji daje legitimacijo politične razboritosti in realnosti. Ona se zaveda, da ni znak omladinstva neresno kritikastrstvo, temveč temeljito samovzgoj-no in organizacijsko delo. Postopni prevzem nacionalne tn napredne dediščine ni lahka in neodgovorna stvar. Mladina, ki se pripravlja, da za dobo svojega poko-lenja prevzame, očura ln obogatene zopet izroči naprej nacionalne in politične vrednote svojih očetov, se tega globoko zaveda. Delo tiste odrasle mladine, ki celo v današnjih razmerah samo teoretizira in površno razpravlja zgolj med štirimi stenami svojih društvenih prostorov, bo ostalo brez posledic in življenje naroda bo šlo mimo nje. Omladina JNS je načrtno prenesla svoje delo na teren, v vse kraje naše ožje domovine in med vse sloje našega ljudstva. Odraz tega je bil tudi omladin-ski tečaj, katerega se je udeležila kmečka, delavska, obrtniška in šolana mladina iz vseh srezov Slovenije V tem krogu ni bilo nobene razlike, ker vežejo mladino JNS vezi ideje in živi j enakega tovarištva.
Tečaj je bil odlično organiziran ln tečajniki so dokazali izredno discipliniranost, s čimer so mnogo prispevali k nadvse zadovoljivemu moralnemu uspehu. Vzgledna je bila vestnost in pazljivost, s katero so tečajniki sodelovali pri programu tečaja. Evidenčne pole dokazujejo, da ni izostal od predavanj niti en tečajnik lz zunanjih srezov, katerih je bilo 49. Tem se je redno pridružilo okoli 20 tečajnkov iz neposredne ljubljanske okolice ln iz Ljubljane same. V treh dneh so tečajniki slišali 15 v za-
okroženo celoto zaključenih predavanj najboljših predavateljev in si v posebne be-ležnice zapisovali njih glavno vsebino. V diskusijah so pokazali svoje razumevanje in zanimanje za važne narodne in državne probleme
Tečaj je bil otvorjen, v nedeljo, 17. t. m. ob 10. dopoldne z uvodnimi nagovori predsednika banovinskega odbora OJNS inž. Jožeta Rusa, ki so se mu pridružili s svojimi pozdravi minister dr. Albert Kramer, podpredsednik mestne organizacije JNS Rudolf žitnik in bivši narodni poslanec Milan Mravlje, ki je želel tečaju čim več uspeha tudi v imenu predsednika banovinskega odbora JNS dr. Janka Rajarja. Vse govornike je v imenu tečajnikov zagotovil Ivan Vanič, da se zavedajo pomena tečaja in da se bodo z vestnim sodelovanjem na njem in s poznejšim delom v srezih oddolžili vsem, ki so ga materialno omogočili in organizacijsko izvedli. Ob tej priliki so tečajniki sklenili z velikim navdušenjem od-poslati pozdrave predsedniku stranke Petru živkoviču.
Vsebinsko je imel tečaj idejni in organizacijski značaj in je obsegal sledeča predavanja:
Nacionalno politični program JNS (tajnik banovinskega odbora OJNS Andrej Uršič), Socialno gospodarski program JNS (inž. Boris Sancin), Organizacija JNS (banovinski tajnik JNS dr. Marjan Zajec), Dolžnosti organizacij in pristašev JNS (Andrej Uršič), Predpisi zakona o društvih, shodih in posvetih ter novega zakona o volitvah (pomočnik bana v p. dr. Otmar Pirkmajer), Nastanek, razvoj in delo JNS (minister Ivan Pucelj), Kako propagiram svojo stranko (bivši narodni poslanec Milan Mravlje), Odnos JNS do drugih naprednih ustanov (dr. Branko Alujevič), Odnos JNS in drugih političnih strank (dr. Albert Kramer), Delo načelnih nasprotnikov JNS (Vekoslav Bučar), Naši časniki in dopisovanje (urednik Davorin Ravljen), Notranje politični položaj (dr. Albert Kramer), Mednarodni položaj Jugoslavije (podpredsednik banovinskega odbr. OJNS dr. Branko Vrčon), Naša državna obramba. Pomen polltlčnlk strank (dr. Otmar Pirkmajer)
in Zaključna beseda (inž. Jože Rus).
Mnogim predavanjem so sledile živahne diskusije. Nekatera predavanja so dala tudi priliko za razprave o gospodarskih in kulturnih problemih, ki so na dnevnem redu, in zlasti tudi za pozitivno opredelitev napram vprašanju sporazuma in reorganizacije našega državnega ustroja pod geslom »Jugoslavija nad vse!«
Prireditelji tečaja so poskrbeli tudi za družabni program. V nedeljo so mnogi tečajniki prisostvovali predstavi v dramskem gledališču, v ponedeljek zvečer pa so imeli skupen družabni sestanek v napredni hiši g. Ivana Briclja v štepanji vasi. Tu so se vrstili med pesmijo in harmoniko nagovori
PPOTI KASUU
po^uJsite -CaJifar
UAJAC0L-SIMJP
, REMEDIÀ .
(guajacol-pepdynamin)
za odrasle in otroke
S/j)o6/ra ie v inefi tebr/naA.
iif. 2613 O» 6«
in navezovali najprisrčnejši tovariški stiki. Posebno navdušeno razpoloženje je nastalo, ko je prispel med tečajnike minister dr. Kramer, katerega so dolgotrajno pozdravljali. Dr. Kramer je tudi ob tej priliki spregovoril mladini, želeC, da bi se čim močnejše med seboi povezala idejno in to-variško in se temeljito vzgojena uveljavljala v našem javnem življenju.
Tečaj je bil zaključen v torek 19. t. m. Tečajniki so se razšli na svoje domove in med svoje tovariše, utrjeni v jugoslovenski nacionalni in državni misli ter prepričani o realnosti politične poti, ki jo hodi mladina JNS. Iz tridnevne politične šole so šli z jasnimi pogledi na položaj našega naroda in naše države ter na dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bo ostala čvrsta osnovana misel naše svobode.
Zdaj
grem domov..
(Spominu matere).
Udeleženci tečaja s predavatelji ia vodstvom OJNS
Ti trudnotožna. tiha in trpeča vse dni življenja in noči prečute, Bogu vsa vdana, nemo govoreča pri delu z njim vse ure in minute.
Alojz Gradnik.
Preprosta lesena, s slamo krita kmečka hiša, to je bil Tvoj dom, o maiti, in moj dom. A Ti si mu ostala zvesta od rojstva pa vse dotlej, ko si se nedavno podala na pot v večnost, odkoder se ne vrneš nikdar več. Skoraj polnih štiri in osemdeset let si vztrajala pod to isto streho, si ljubila in čuvala ta svoj dom, kjer Ti je bila poznana vsaka najmanjša podrobnost. In bila si srečna, bolj srečna ko jaz, ki sem zapustil ta dom že s svojim dvanajstim letom in ki mi široki svet ni nudil one sreče, kakor Tebi Tvoj mali. skromni dom.
Linica v preprosti kmečki kuhinji, kjer si skoraj petdeset let svojega življenja gospodarila, to je billo Tvoje okno v svet. Tam si stala in med svojim delom pogledovala skozi to okence, ko si nas študente pričakovala na počitnice, ali pa, ko smo zopet odhajali proti Ptuju in Mariboru v šole. Vso skoraj peturno pot od Ptuja do doma sem gledal v duhu, kako se Tvoje ljubezni in materinske sreče polne oči med neprestanim delom večkrat upirajo skozi okno, vprašujoč, dali že skoro pride njena mladina. In zopet na potu nazaj v šole mi je lebdel pred dušo Tvoj obraz, kako se stiska k mali linici im kako se v Tvojih očeh lesketajo solze, solze slovesa in solze sreče obenem.
Solze sreče, saj Ti jc Tvoj najstarejši siin izpolnili vročo željo in se je daroval Bogu. In tako sd doživela srečni trenutek, da Te je pred trinajstimi lieti ob priliki Tvoje zlate poroke zopet zvezal pred oltarjem z našim pokojnim blagim očetom Tvoj lastfti sin. Nedavno pa je Tvoja srečna duša äs višav večnosti gledala, leako isti Tveg
sin vodi ogromni sprevod pogrebcev, ki so Tvoje zemclj.ske ostanke spremili na zadnji poti.
Jaz Ti Tvoje želje, da bi tudi postal duhovnik, nisem mogel izpolniti, dasi sem Ti kot neveden fantiček to obljubil, ko sva nekoč pasla krave. Toda Ti me zaradi tega nisi nič manj ljubila, zakaj imela si široko razgledano dušo prave slovenske žene, ki vkljub svoji globoki vernosti razume, da je treba za vsak poklic čutiti nag-nenje. Zato si s polno krščansko ljubeznijo vklenila v svoje srce tudi mene in svoje vnučke in vnukinje, pravnuke in pravnukinje. Krščanske ljubezni nisi nosila samo na jeziku, ampak v srcu in kazala si jo v dejanjih.
★
Tiho ia mirno, delu in motitvi posvečeno jc bilo Tvoje življenje. Hrupa in šumne-ga veseflja nisi iskala. Vendar pa si do svojih poznih let imela razumevanje za mladino, ki je rada vesela in se rada tudi zavrti ob zvokih godbe. In tako mi je živo ostal v spominu dogodek ob priliki Tvoje zlate poroke, ko smo se zbrali otroci in vsi Vajini vnuki in vnukinje k izredni in redki slovesnosti Po povratku iz cerkve je bila doma po starem običaju prirejena mala gostija. Mladina pa si je brez Tvojega in očetovega znanja preskrbela harmonikama, da bi zaplesala. Niti žal besede ni bilo iz Tvojih ust. Nasprotno, vkljub svojim sedmim križem si jadrno odšla iz hiše, vzela metlo in pometla gumno, da bi mladina tam lahko zarajala. In nisi videla prav nič greha v nedolžnem plesu, pač pa so se od sreče blestele Tvoje oči, ko si gledala mla>-dino srečno.
Pogled moje duše plava nazaj v one lepe čase, ko sem bil še nebogljen učenček ljudske šole. Pa smo sedeli ob zimskih večerih v toplo zakurjeni izbi našega kmečkega doma, takrat še ob svitu trsk. Ti si preda, midva z očetom pa sva se menjavala pri glasnem čitanju iz knjig. Nismo imefli še skoraj nič drugega ko Mohorjeve. Prečitali smo vse od prve do zadnje črke.
Toda kakor pri očetu je bilo tudi pri Tebi veliko hrepenenje po znanju. In tako si izkoristila vsako najmanjšo priliko, ki sc Ti je nudila po opravljenem delu, da si
—	skoraj do svojih skrajnih dni življenja i
—	vzela tudi sama v roke knjigo ali časo- { pis in se kot preprosta kmečka žena zani-
Vsakodnevna nega sofc mora postati za vsakega človeka ravno tako sebi umevna potreba
redno umivanje rok.
Chlorodont
z ob na p as ta
mala tudi za mnoge dogodke javnega ia
mednarodnega življenja.
*
Tiho m mimo, kaikor je bilo Tvoje življenje in vse Tvoje neham je in dejanje, je ugasnila tudi Juč Tvojega življenja. Kakor sveča, ki počasi, počasi dogoreva in skoraj neopaiemo ugasne.
Zadnje dneve, ko je ugašala Tvoja hič-ka, se Ti je večkrat zdelo, da moraš nekam iti Slabotna, kakor si že bila, si hotela vstati in se obleči, da bi šla. Dan ali dva pred smrtjo pa si rekla: »Sedaj pa poj-dem domu ...« In odšla si, odšla domu za vedno, odšla v svoj večni dom. In nikdar več ne boš prela ob zimskih večerih, nikdar več ne boš slonela ob kuhinjski limici in čakala na nas ali pa z ljubeznijo gledala za nami, ko bomo odhajali, nikdar več ne boš z ljubeznijo gladila po licih in laskih svojih vnukov in vnukinj, pravnukov in pravnukinj, ki jim pri tolikem številu naposled že nisi mogla več vedeti nriti vseh njihovih imen. Nikdar več!
Vem pa, da iz doma večnosti Tvoja ljubezni polna duša skrbno gleda na Tvoj zemeljski dom in na nas vse.
Vekoslav Spindler.
OfajLMr
je posebna prednost odvajalnega sredstva OarmoL Vrhu tega deluje milo fn brez bolečin- Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
Letni obračun Glasbene Matice ljubljanske
Priprave za drugi slovenski festival oh 353-letnici smrti skladatelja Jakoba Gallusa
Naša Glasbena Matica ljubljanska ie imela pred nedavnim časom svoi 68. redni letni občni zbor. katerega se ie udeležilo lepo število društvenih členov predvsem izvajajočih članov, članov pevskega zbora in orkestralnega društva. Zbor ie vodil predsednik dr. Vladimir Ravnihar ki na-čeluie naši naiDomembneiši glasbeni ustanovi nepretrgano od konca voine dobe. V svojem poročilu ie omenial predsednik, da zboruie Glasbena Matica orav ob istem času. ko so bile izvršene zadnje Driprave za ustanovitev glasbene akademije v Ljubljani. Glasbena Matica ie ponosna, da ie 58 let pripravljala pot tei naši naivišii glasbeni instituciji, saj je že leta 1882. ustanovila svoio glasbeno šolo. ki jo ie razširila leta 1919. v prvi iugoslovenski konser-vatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki ie bila prva najvišja glasbena institucija v naši državi sploh. Konservalorii Glasbene Matice je prešel 1. aprila 1926. v državno upravo. Zelo mnogo ie bilo denarnih žrtev s strani Glasbene Matice za šolo in predvsem za konservatorij Te žrtve so nekajkrat že omajale obstoi Glasbene Matice. a rešila io ie vztrajnost njenega vodstva. pa tudi naklonjenost njenih velikih prijateljev. Tako lahko Glasbena Matica danes s ponosom ugotovi, da ie v veliki meri prav njena zasluga, če se ie mogla odpreti glasbena akademiia. katero ustanovitev današnji občni zbor pozdravlia z odkritosrčnim veseliem ter ii želi mnogo vzgojnih in umetniških uspehov Glasbena Matica bo tudi nadalino pot glasbene akademije spremiiala z vsem zanimaniem ter bo njeno delo. če bo potreba in kolikor ii bodo dopuščala sredstva podpirala tudi v bodoče. V nadalinih svojih izvaianjih se ie predsednik zahvalil vsem javnim faktorjem. predvsem pa časopisju za izdatno pomoč, kar velja tudi za Filharmonično družbo, ki ie njena podružnica.
Predsednikovemu govoru so sledila poročila društvenih funkcionarjev. Najprej je poročal tajnik g. Silvan Pečenko o internem društvenem delu. oredvsem o delu društvenega odbora, ki je imel med letom 17 odborovih sei. Najvažnejši sklep v mi-nilem letu ie biL da so se začele prve priprave za II. slovenski festival ki bo o binkoštih leta 1940. v proslavo slavnega našega rojaka Jakoba Gallusa - Petelina, ker bo v tem letu minilo 350 let. odkar ie slavni skladatelj umrl v Pragi Zadnjih 50 let je Glasbena Matica zeio pogosto izvajala Gallusova dela in na pobudo blago-pokojnega Mateja Hubada in dr. Mantua-nija že leta 1893. proslavila 300 letnico Jakoba Gallusa. Pripravljata se več Gallusovih koncertov in izdaia niegovih izbranih del. Glasbena Matica pa bo morala tudi misliti, kako bo proslavila 50 letnico pevskega zbora Glasbene Matice in se pripravila za proslavo 70 letnice svojega obstoja.
Šolsko poročilo i e podal ravnat eli g. Juli i Betetto. Statistični podatki kažeio. čte je imela šola ob Mepu šolskega leta 1938.-39. 386 gojencev, ki so posečali 22 različnih predmetov, katere je poučevalo 18 učnih moči.
Poročilo o delovanju pevstoega zbora Je podal zborov predsednik g. Silvan Pečenko. Zborovo delo ie bilo močno razgibano. Omenjamo predvsem koncert v Zagrebu in v Beogradu. Zbor je izvedel 14 samostojnih javnih koncertov v 11 mestih Jugoslavije. Poleg tega ie imel tudi posebni koncert v ljubljanskem radiu. Pevski zbor je vodfl. z največjo požrtvovalnostjo ravnatelj e. Mirko Polič. Zbor sam šteje nad 100 rednih. stalnih članov.
Poročilo o drugi matični koncertni ustanovi, o orkestralnem društvu Giacerne Matice, je podal predsednik g. dr. Karlm. Orkestralno društvo ima 31 izvajajočih članov in je koncertiralo v minilem letu trikrat. Poleg orkestralnih vai ima društvo t'idi stalne komorne vaje. Orkester vodi skladatelj g. Škerjanc. komorne vaje pa prof. Ivančič.
Sledilo je arhivarjevo poročilo :n mirno ugotavljamo, da ima Glasbena Matica najmočnejši glasbeni urtar v natii dMwfc ka-
terega se poslužujejo najrazličnejši domači in drugi glasbeni faktorji.
V delovno območje Glasbene Matice spada tudi koncertna poslovnica. ki ie v teku svojega 18 letnega poslovanja aranžirala nad 750 glasbenih prireditev. V minilem letu 33.
Posebno pozornost posveča Glasbena Matica v zadnjih letih študiju našega narodnega blaga in zato deluje v njenem področju kot njena ustanova folklorni institut. Glasbene Matice pod vodstvom Franceta Marolta. Institut pripravlja in dela na glasbenem študiju naše folklore, zbira in ureja vse zadevno narodno blago in ie stalno v znanstvenih stikih z inozemskimi podobnimi instituti.
Nadaljna ustanova Glasbene Matice je še njena knjigarna na Kongresnem trgu.
Vsa poročila o društvenem delu so bila vzeta na znanje. Prav tako tudi poročilo o društvenih financah, ki je pokazalo, hvala Bogu. navzlic obširnemu delu in velikim izdatkom računsko ravnovesje. To poročilo je podal blagajnik Glasbene Matice g. Avgust Pertot.
Med slučajnostmi je bilo na predlog društvenega odbora izvoljeno za društvenega častnega člana Prvo srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu, ki obstoii že nad 100 let in i e bil dve leti niegov oevo-vodja naš skladatelj Davorin Jenko.
Za bodočo dvoletno poslovno dobo so bili izvoljeni v društveno vodstvo: dr. Vladimir Ravnihar, dr. Zirovnik Janko, ravnatelj Gruden Mirko, profesor Lipcvšek Marjan. skladatelj Lajovic Anton. dr. Rupnik Vladimir, dr. Kreč Vladimir, skladatelj Zepič Ljudevit. inž. arh. Platner Jos:p in dr. Hribar Miroslav. Namestniki so: dr. Štrukelj Stanko, prof. Šantel Saša in Boli an ec Franc.
Glasbeni Matici ljubljanski želimo v njenem nadaljnjem delu najlepših uspehov.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo m pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefovac voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. to«. 30474-32.

»tn kdaj sem ti dafl to obljubo?« »Zadnje dni februarja«. »Ne laži tako bedasto! Februar sploh nima zadnjih dni)«
(»Politiken»')
tMMMMMMMMMMMMMIMMMMMMM
»Nekaj bi dal za to, öe hi vedel, kaj al želi moja zaročeaka za rojštoi dani« »Potem jo pač preprosto vprašaj k: »že, že —toda toIiW vendar-nočem po-
Gospodarstvo
Dirigirano gospadarst vo
Vojno stanje v Evropi je tudi v Jugoslaviji izzvalo val draginje, ki se ne opaža samo pri uvoznem blagu zaradi višjih cen na svetovnem trgu in zaradi povečanih pomorskih prevoznih stroškov, temveč tudi pri domačih proizvodih. bodisi takih, ki iih izvažamo, kakor tudi onih. Dri katerih nimamo izvoznih pre-ežkov Da tudi ne uvozne potrebe. Od septembra do januarja se je naš indeks cen v trgovini na debelo dvignil za s';oro 22%.
Do gotove mere ie bila ta podražitev neizogibna. To kar daje povod za razmišljanje Da ie deistvo. da SDada Jugoslavija po obsegu podraz'tve med one države kier se ie v zadniih mesecih nivo cen naiob-čutneie dvignil.
Zaradi spremenjenih pogojev v mednarodni trgovini, ki iih ie prinesla voina in zaradi psihoze, ki ie zajela kupce ie bila tudi naša država prisiljena opustiti na številnih področjih produkcije in trgovine svobodo iniciative in razpolaganje z blagom in ie deloma prešla k sistemu dirigiranega in načrtnega gospodarstva. Izkušnje. ki smo iih pri tem doživeli zadnie mesece, pa nam potriuieio. da je skoro bolje popustit: popolno svobodo, kakor na krpariti s polovičarskimi rešitvami. V na-sledniem navaiamo v tem pogledu nekai značilnih primerov.
Ogromni dobički pri izvozu konj
Ze v dobi pred izbruhom vojne, še bolj pa po nastopu vojnega stania. se ie na svetovnem trgu poia\ilo veliko povpraševanje do konjih za vojaške namene. V interesu naše narodne obrambe ie bila država Drisiliena izdati omejitve pri izvozu konj. Ni takoi Doskrbela za to. da se pravično uredi izvozna trgovina. Na svetovnem trgu so se cene v naglem skoku dvigale, med tem ko na našem trgu zaradi znatne ponudbe Dri omejenem izvozu nivo cen ni naraščal. Tako se i e zgodilo, da so izvozniki konj. ki so orodaiali konie v .nozemstvo s 100 in več odstotnim dobičkom. Dri enem samem transportu zaslužili stotisoče v celoti Da milijone. Razumljivo ie. da ie za izvoznika predstavljalo izvozno dovolienie ogromno vrednost, ki predstavlja že celo premoženje. Pri takih okol-nostih so seveda na široko odprta vrata raznim nepravilnostim. Mnogi, ki so bili o teb poslih poučeni, so se zgražali nad izvozniki, ki so spraviial: ogromne zaslužke. toda če stvar objektivno Dresoia-mo. se moramo boli zgražati nad onimi, ki so ustvarili možnost takih zaslužkov, kakor nad onimi, ki so to možnost izkoristili. Država bi morala istočasno z omejitvami izvoza urediti ostala vprašanja in v nanrei onemogočiti take posle. Dejansko pa so se merodairti činitelii šele po mesecih, ko so izvozniki že pospravili neupravičeno visoke dobičke, spomnili, da ie treba glede na izvozno omejitev pravično urediti vprašanje izvoza samega.
Kupčija z izvoznicami za izvoz živine
Tudi Dri dirigiranem izvozu goveje živine in svinj moramo zabeležiti velike ne-dostatke, ki so prav tako posledica polovičarskih ukrepov. ki omogočajo, da so dovoljenja za izvoz živine postala predmet kupčije. To velja Dredvsem za dovoljenja, ki jih dobivajo zadružne organizacije. Znano je. za dobe zadružne organizacije 40% izvoznih dovoljenj, enako tudi trgovci izvozniki. 20% Da proizvajalci odnosno obrati, ki pitajo živino. Ze nekai mesecev vodijo zadružne organizacije hudo borbo za povečanje tega odstotka. V resnici Da te zadružne organizacije r.-? morejo izkoristiti niti sedanjih 40%. Le malo je zadri;g v Jugoslaviji, ki 'jame izvažajo, ostale zadruge Da do večini Drodaio kontingentne izvoznice trgovcem cdn. šušmariem. ki potem živino sami kupujejo in na lasten račun. toda pod firmo zadruge izvažajo v inozemstvo. Izvozna dovoljenja so postala predmet ktipčiie na črni borzi in ie cena izvoznemu dovoljenju za vagon živine odnosno mesa dosegla tudi že 5000 din.
Mnogi izvozniki živine so v zadnjem času odpovedali svojo obrt. ker se lim boli izplača izvažati živino ali meso Dod firmo kakšne zadružne organizacije s kuDlienim izvoznim dovoljenjem, to Da zaradi tega.
er Dotem ne Dlačajo nobenega davka. Če trgovec izvaža Dod lastno firmo, mora železniška uprava točno zabeležiti koliko vagonov7 živine ie trgovec naložil in mora to sporočiti davčni upravi, ki na podlagi tako ugotovljenega prometa odmeri izvozniku davek. Zadruge pa so oproščene neposrednega davka in zato izvoz pod firmo zad-uge ni obremenjen z neposrednim davkom. Zbornica za TOI v Ljubljani ie v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila v trgovini z živino v Sloveniji nič manj kakor 11 odjav in le 3 nove prijave.
Pri talcem poslovanju pa ni oškodovana samo država za davke, temveč ie tako poslovanje tudi na škodo kmeta, kaiti za oni znesek, ki ga mor?, šušmar plrčati zadružni organizaciji za izvozno dovolienie je v resnici oškodovan kmet, ker mora naku-povalec živine ta režijski izdatek vkalku-1 irati pri nakupu živine. Navzlic temu dnevno ouiemo. kakšne velike koristi ima
naš kmet od zadružnega izvoza živine. Zadružni izvoz bi brez dvoma lahko mnogo koristil kmetu, toda le tedai. če bi zadruge same nakupovale živino in jo same izvažale. Ce pa tega ne store ima kmet od tega le škodo. Te nepravilnosti Dri izvozu živine so zgoli posledica v predpisih. ki se nanašajo na dirigiran izvoz živine in se ne moremo ubraniti vtisa, da ni le do pomoti izostal predpis, ki bi določal, da zadružne organizacije ne smeio izvoznih dovoljeni prodajati.
Izvori draginje
Ze v jeseni smo na tem mestu opozorili na dalekose/ne posledice, ki jih mora imeti Dolitika glede cene Dšenici. Ko ie bila lani sredi leta določena odkupna cena za pšenico v višini do 165 din za metrski stot. ie znašala izvozna pariteta v relaciji z zapadno evropskimi tržišči komaj tretjino tega zneska. Prizad je v prvem mesecu vojne letine moral odkupiti ogromno količino 35.000 vagonov pšenice. Navzlic visoki odkupni ceni pa je Prizad dopustil, da se ie cena v trenotku. ko ie bil odkupi ien presežek 35.000 vagonov, povzpela na preko 200 din za metrski stot. sklicujoč se čisto birokratično na zakon, ki ne predvideva intervencij na trgu s prodajo blaga, temveč le z nakupi. Pozneje je bil zakon izpopolnjen, toda visoka cena pšenici je ostala. Prizad pa ie pretežni del odkupljene pšenice izvozil v inozemstvo prav v času. ko na našem trgu skoro ni bilo dobiti blaga.
Znatna podražitev pšenice ie kmalu dala povod za podražitev ostalih kmetijskih proizvodov in tako ie bila država primorana povišati po vrsti in ponovno odkupne cene za večino ostalih kmetijskih proizvodov. za katere i e cena dirigirana. Mero-dajni činitelii so mepozno spoznali, da ie treba v dirigiranem gospodarstvu o pravem času skrbeti za ravnovesje med cenami posameznih pridelkov odnosno. da morajo bit ite cene med seboi v skladu. Tako ie morala država povišati minimalno odkupno ceno za olino semenie. za sladkorno Deso. za bombaž itd., ker ie sicer obstojala nevarnost, da se bo zmanjšala površina teh kultur in da bomo imeli v letošnjem letu premalo sladkorne pese za kritje potrebne količine sladkorja, ali _oa manjši pridelek oljnatega semenia. če-
. prav nem razmere nareku i e io. da čim boli I Dovečamo domačo produkcijo te surovine 1 za industrijo jedilnega olia. Ostale cene kmetijskim pridelkom iz nedirieaneea sektorja kmetijskega gospodarstva oa so avtomatično narasle in to celo preko obsega splošne podražitve.
Podražitev kmetijskih pridelkov ie v zadnjih mesecih v pretežni meri povzročila sedanje stanje, ki se v širši javnosti označujejo kot draginja. Podražitvi živil ie morala naravno slediti tudi podražitev številnih industrijskih izdelkov, sai so morala industrijska podjetja povišati delavske mezde in so se vrhu tega prece i podražile številne inozemske surovine. V naši javnosti se dnevno čuie ostra kritika zaradi draginje, malokdo Pa se zaveda, da ne bi prišlo do podražitve živlieniskih stroškov v takem obsegu, če bi se borba proti draginji izvajala sistematično in ne samo na delnih področjih (niti uredba o pobijanju draginje, niti uredba o kontroli cen se ne nanaša na prodajo kmetijskih pridelkov od strani proizvajalca) in če bi se od prvega početka zavedali, da je polovičarstvo Dri dirigiranem gospodarstvu slabše, kakor ohranitev svobodnega goSDodarstva. V današnji dobi. ko se toliko govori o krivcih draginje je treba v takih vprašanjih razmišljati z vso resnostjo, posebno z oziram na okolnost. da je pri nas obseg draginie mnogo večji, nego v številnih drugih državah. tudi onih. ki so v vojnem stanju.
Današnje zlo draginie ima svoj izvor že v ukrepih za omejitev izvoza surovin, ki so bili izdani lani v februarju. Omejitvam pri oskrbi s surovinami bi morali neobhodno slediti ukrepi za ureditev potrošnie. sicer ie nered pri oskrbi z blaeom. ki se izdeluje iz dotične surovine, neizogiben. Lanski ukrepi za omejitev uvoza surovin iz neklirinških držav pa so le povzročili, da nas j? zalotila vojna v Evropi brez zalog najvažnejših surovin, med tem ko so se številne druge države pripravile za ta primer s povečanimi zalogami surovin. Zlasti v naši državi kjer primanjkuje sposobnih organizatorjev in uradniškega osebja za vodstvo dirigiranega gospodarstva bi bil v normalnih razmerah boljši sistem proste igre gospodarskih sil za reguliranje proizvodnje in potrošnie. kakor pa sistem dirigiranega gospodarstva s pomanjkljivimi in polovičarskimi ukrepi. Ce nas je vojna v Evropi prisilila, da uvedemo na številnih področjih produkciie in potrošnje dirigirar o gospodarstvo, tedai moramo nujno poskrbeti, da izpolnimo vrzeli. ki obstojajo pri doslej izdanih ukrepih in da se napake ne bodo še ponavljale
S.
Vsaka četrta tona se prevaža na železnicah brezplačno, vsak tretji potnik pa ima
popust
V zvezi s hudo železniško nesrečo pri Ozlju, ki je gotovo posledica nezadostnega vzdrževanja naših železniških prog. so posebno aktualna izvajanja, ki jih ie imel te dni inž. Zdravko Vaskovic v beograjskem inženjerskem združenju o organizaciji naših železnic. V uvodu je predavatelj predvsem kritiziral docela nemogočo organizacijo naše železniške službe. Naše železnice poslujejo po uredbi iz leta 1927.. ki je imela namen izvršiti razmejitev pristojnosti vseh organov do najmanjše podrobnosti v mnenju, da je to glavni vzrok slabega funkcioniranja tega podietia. Vse poslovanje so stavili v šablono in onemogočila vsako iniciativo osebja. Nato so prišli še brezštevilni razpisi, kar ie stanje še bolj kompliciralo. Danes so direkcije, ki imajo v veljavi po 2700 raznih razpisov, po katerih se morajo ravnati uslužbenci. Vse poslovanje ie zgrajeno na docela birokratski osnovi in mala ljubljanska železniška direkcija je imela v enem letu kar 500.000 poslovnih številk v svojih delovod-nih protokolih. So železniške postaje, ki imaio do 30.000 poslovnih številk. Pri najvažnejših eksekutivnih edinicah se torej predvsem pišejo akti. Predavatelj ie postavil trditev, da so naše železnice najslabše organizirane v vsei Evropi, ker oni. ki sestavljajo predpise, ne poznajo osnovnih principov organizacije gospodarskega podjetja.
Preveč osebja?
Naše železnice so že Drei imele preveč osebja. Od leta 1935. do 1939. Da se je osebje še povečalo za 26%. in sicer od 70.400 na 88.700. Medtem ko pride v Švici za 100.000 voznih kilometrov 62 železničarjev. v Nizozemski 59. v Italiji 80 in v Nemčiji 85, jih imamo do stanju iz leta 1939. v Jugoslaviji 149 (trditev Dredavate-Ija. da imamo preveč osebja i e morda točna glede povprečja za vso državo, gotovo pa ni tučna glede ljubljanske direkcije, kajti znano je. da je oseb i e v ljubljanski direkciji glede na obseg orcmeta do skrajnosti Dreobremenieno: pač pa ie znano, da imajo mnoge druge direkcije v primeri z obsegom prometa mnogo oreveč osebja). To veliko število osebja ie oo mnenju inž. Vaskoviča vzrok, da se materialni položaj železničarjev ne more zboliš"ti. Ce bi se naše železnice reorganizirale na znanstveni osnovi, bi se lal'io osebni izdatki železnic zmanjšali za 300 m liionov din letno in bi se lahke del prihranka po-
rabil za zboljšanje materialnega položaja ostalih železničarjev.
Vsaka četrta tona se prevozi brezplačno in vsak tretji potnik ima popust
Ostro ie predavatelj kritiziral tarifno politiko naših železnic. Za svoie potrebe prevažajo železnice material in blago na dolge proge, ne upoštevajoč, da ta prevoz tudi stane, ne prinaša pa nobenih dohodkov. Režijski promet ie leta 1938. dosegel 5 milijonov ton. t. j. 26% celotne prevožene tonaže. kar pomeni, da se ori nas vsaka četrta tona blaaa prevaža brezplačno (pri ozkotirnih železnicah skoro vsaka tretja tona), medtem ko znaša režiiski promet v Svici 2%. v Švedski 3%. pri angleških železnicah 4.5 do 10%. Železniška uprava ne računa s stroški tega prometa. Le tako .ie razumljivo, da se premog za Dotrebe železnic Drevaža iz Paračina v Slovenijo, medtem ko se premog iz Slovenije vozi v Niš na razdaljo 700 km. Iz Knjaževca pa se prevaža premog celo v Split na razdaljo 1200 km in celo drva za kurjavo se prevažajo na razdaljo 800 do 1000 km.
V letih krize ie železniška uorava dvakrat zvišala potniško tarifo, kar ie imelo za posledico, da ie število potnikov padlo za 37%. Pri nazadujočem številu potnikov pa je število voznih kilometrov vlakov, ki prevažajo potnike, naraslo za 20%. Leta 1935. je bila izvedena tarifna reforma z občutnim znižanjem potniške tarife in z uvedbo posebnega turističnega prometa (za tretji razred potniških vlakov ie bila tarifa znižana za preko 28%). Navzlic temu znižanju tarife so dohodki potniškega prometa v tem letu nazadovali le za 3%. ker se ie število potnkov povečalo za 35 r. Ob koncu tega leta so bili navzlic nižii tarifi dohodki celo večji. Toda ta uspeh ie kmalu prekrižala birokracija, ki ii ie ust.e-lo. da ie ponovno zooet zvišala tarifo, obenem pa ie železniška unrava pr čela v velikem obsegu dajati popuste. Vse to ie imelo za posledico, da ie lani vsak tretü potnik užival popust, kaiti s plačano ce'o vozno karto računajoč tudi vniake. ^e bilo lani prevoženo dnevno 105.000 potnikov s pcDustom na 51.000.
Nezadostno vzd>ž<*van.fe nrog pomeni črpanje imovine
Po zakona so železnice dolžne nalagati potrebne znefke v poseben fond za obnovo imovine. Toda d"slei še nobeno leto
Ce podpišete 6*/«-ne obveznice za javna dela in državno obrambo po emisijskem tečaju 95% pri Državni hipotekami banki in njenih podružnicah
boste
za obrambno silo države, za trasiranje novih železnic, za gradnjo sodobnih cest, za izvajanje izboljševalnih del. za napredek poljedelstva, za i/peljavo asanacijskih del
niso bili vplačani potrebni zneski v ta fond. Ne izvršena dela za obnovo železniških naprav in za vzdrževanje nrog ceni predavatelj na 3 milijarde dinarjev, za
rekonstrukcijo velikih postai, za postavitev potrebnih zgradb, za izpopolnitev voznega parka itd. pa bi bila potrebna vsota preko 4 milijarde. Nezadostno vzdrževanje prog in voznega parka ima nepovoline posledice ne samo za som promet, temveč tudi za vrednost imovine. Ce se ne bodo te pogreške popravile, preti nevarnost, da se bodo pojavile še večje težkoče v prometu in da bomo ostali brez potrebnega voznega parka. Na drugi strani pa pomeni nezadostno vzdrževanje črpanje imovine. V zadnjih osmih letih se ie vrednost imovine naših železnic iz navedenih razlogov zmanjšala za 1.400 milijonov din aLi za 10% skupne vrednosti.
Predavanje je v Beogradu vzbudilo veliko pozornost. Drugi del tega predavanja ie beograjsko inženjersko združenje napovedalo za prihodnji četruk.
Stari srebrniki po Zo din se umaknejo iz prometa
Ker je ves srebrni denaT v kovancihpo 20 din izkovan, je izdal finančni minister odlok, po katerem se stari kovanci po 20 din, ki so bili izkovani po zakonu o kovanju srebrnikov z dne 28. novembra 1931, umaknejo iz obtoka najkasneje do 30. aprila letos S 1. majem t. 1. bodo ti stari srebrniki po 20 din prenehali biti zakonito plačilno sredstvo in jih bo mogoče v naknadnem roku 6 mescev, to je do 1. novembra 1940 zamenjavati za nove kovance samo pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. S tem odlokom se spreminja odlok finančnega ministra od 31. julija "".OSS
Gospodarske vesti
= podpredsednik PAß An(1 ri,ja Rado-nič je razrešen d°lžnosti. v imenu Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega mi-
Zdravilno deiovanfe Rogaške mineralne vode Pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju
je dobro piti čim večje količine iz vrelca Tempel.
nistiu ter na osnovi čl. 17 zakotna o Privilegirani agrarni banki in čl. 1 uredbe o izvajanju pristojnosti finančnega ministra za Državno hipotekarno banko. Poštno Hranilnico in Privilegirano a<gramo banko je bil z ukazom kr. namestnikov od 19. marca 1940 razrešen dolžnosti podpredsednika upravnega odbora Privilegirane agrarne banke Andrija Radonič. predsednik vlade v pokoju.
Borze
ZZ. marca
Ljubljanska in zagrebška bom® dane« nista poslovali in je bil promet zabeležen le na beograjski efektni borzi, na kateri pa tudi ni bilo pomembnejših sprememb.
Devize
Belgrad. Di'iavne vrednote: Vojna ško-da 433.50 — 435, 4«/o agrarne 53 den.. 4°'0 severne agrarne 51.25 den.. 6% lieglušr«e 77.50 — 77.75 (77.50), 6°/» dalm. agrarne 70.65 — 71, (71.50 — 71.75) >V)/0 Sum ske 70.75 — 71.50, 7•/» invest. 100 den.. 7" s Seligman 101 den.. 7% Blair 93 den. » Blair 100.75 — 101 (10150), Narodna banka 7775 den.. (7800), PAB 194.50 — 196.
BELEŽKE
in s tem za splošni napredek države
Iz vodstva JNS
V	četrtek zvečer je bila v Zemunu konferenca tamošnjih pristašev Jugoslovenske nacionalne stranke. Na konferenci so poročali o političnem položaju predsednik stranke Peter Živkovič, prvi podpredsednik Jovo Banjanin, dr. Mirko Došen in Jeremija Protič.
V	okviru glavnega odbora JNS je bil sestavljen tudi poseben volilni odbor, ki bo imel predvsem nalogo pripravljati tehnično stran in material za eventualne skupščinske volitve.
Predsednik Peter Živkovič bo odpotoval danes v Negotin. kier bo imel več zborovanj. nato oa bo v Nisu prisostvoval seii banovinskega odbora JNS za moravsko banovino.
Potttično zatišje v Beogradu
V	Beogradu ie v političnem pogledu zavladala popolna tišina. Večina ministrov je odpotovala domov na velikonočne praznike. V četrtek in petek že ni bilo nobenih važnejših konferenc, razen konferenc f; -nančnega ministra dr. Šuteia s pristoinimi činitelii glede sestave proračunskih dvanai-stin in glede ureditve hrvatske finančne avtonomije
Zdravstveno stanje
Ace Stauojeviča
Kakor poročajo iz Niša, je stanje šefa Narodno radikalne stranke g. Ace Stano-jeviča zadovoljivo. V četrtek je bolnika dvakrat pregledal znani beograjski internist prof. dr. Moačanln, ki se je izrazil, da je »vse v redu«. Radikalski prvaki, ki sc bili poslednje dni v Nišu. so se z g. Mi-šo Trifunovičem na čelu zopet vrnili v Beograd.
Tragedija očeta
»Glasn k rezervnih oficira i latnika« objavlja v februarski številki članek o Ljubi Davidoviču. Urednik opisuje svoj razgovor 6 pokojnim državnikom o smrti njegovega sina na bregovih kršnega Kaj-makčalana. Stari državnik je sedel pred sliko svojega padlega edinca Miodraga in pripovedoval :
»Zvedel sem že po nekaj dnevih, da je Miodrag padel in da se nikdar več ne vrne. Toda kljub temu sem ženi in hčerki neprestano zati jeval, da je ujet in da se bo po vojni vrnil. Obe sta raje verjeli tej moji prevari, kakor da bi pogledali težki resnici v oči. Verovali sta do konca svojega življenja, da je bil Miodrag ujet ln da se bo morda le še kdaj od kod vrnil. Zato n smo nikdar priredili za njim parastosa, kakor tudi ni nihče med nami nosil za njim žalne obleke. Jaz, tužni oče, pa sem nosil v svojem srcu dvojno bolečino: vedel sem. da je padel, in vedel sem. da varam svoje najdražje, da še vedno upajo na dnu svojega srca.
Ko sta odšli i žena i hčerka, sem začel včasih sam fantazirati, da Miodrag ni padel in da se bo vrnil še nekoč naza,j. Vem, da je padel, in sem ponosen na to, ker ie storil samo svojo dolžnost, kakor toliko sinov našega naroda. Toda ne mislim rad na vse to in še manj rad govorim o njegovi smrti, o kateri molč'm. kakor molčim o tem. da je bil med zmagovalci na ICajmakčalanu tudi moj sin . . .«
Glavni tajnik sokolskega saveza v avdienci
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v torek v avdienco glavnega tajnika saveza Sokola kraljevine Jugoslavije g. Radmila Grgijiča, ki mu je obširno poročal o prll kah v sokolstvu. Knez namestnik oe je pri tej prilild zanimal za mnoge podrobnosti iz sokolskega življenja.
Prenos driavnih davkov na banovino Hrvatsko
V	četrtek so ae vršila med predsednikom vlade, finančnim ministrom in nekaterimi resornimi ministri zaključna posvetovanja o dvanajstinah državnega proračuna ▼ zvezi s proračunom banovine Hrvatske. Kakor poročajo zagrebški listi, je sedaj odločeno, da od 1. aprila banovina Hrvatska ne bo več dobivala dosedanji 29 odstotkov državnega proračuna, temveč jI bodo prepuščeni neposredni davki ta takse, ki jih je do sedaj pobirala država na osem-lju banovine Hrvatske, v samostojno razpolaganje. Na tej osnovi bo banovina Hr-
vatska s 1. aprilom mogla uvesti redni pro. račun za celo leto 1940/41.
Finančni efekt teb, dosedaj državnih davščin znaša v bivši savski in primorski banovini 700 do S00 milijonov dinarjev. Po drugem računu znaša ta vsota pri neposrednih davkih celo okrog 620 milijonov dinarjev, pri taksah pa okrog 300 milijonov dinarjev. Računa se nadalje, da se bo zaradi najnovejše davčne reforme donos neposrednih davkov še povečal. K tem dohodkom s katerimi bo razpolagala banovina Hrvatska, pridejo še dohodki iz starih banovinsklh proračunov. Kakor javljajo iz Zagreba je na banski upravi že sestavljen končni proračun banovine Hrvatske za leto 1940/41. in se nahaja že v tisku. Proračun znaša okrog 14Ò0 milijonov dinarjev.
Potrebne so čimprejšnje občinske volitve
Zagrebška »Nova riječ« objavlja članek, v katerem zahteva čimprejšnji razpis volitev v mestnih občinah. Ni nam povsem jflsno, zakaj samo v mestnih občinah. Tudi v podeželskih občinah so nove volitve nujno potrebne, saj bo žc skoraj poH leta, odkjir so potokli mandati občinskih odborov, ki danes prav z enako politično pravico upravljajo svoje občine, kakor ime-novaui odbori mestnih občin
Seveda, je poprej treba oba občinska zakona revidirati, kar pa ni niti kompliciran, niti zamuden posel. Ni dovolj, da imamo nov skupščinski volilni zakon, ki je sicer demokratičen, toda jc zaenkrat ostail na papirju. Za demokratizacijo našega javnega življenja jc morda izvedba volitev na podlagi tajnega in proporcialnega volilnega sistema v občinah še večjega pomena. »Nova rijec« ima prav, ko zatrjuje, da noben izmed razlogov, ki se uporabljajo proti razpisu parla men tarn ih volitev, ne more veljati za razpis občinskih volitev v na.'ih mestih. Toda to jc le polovična resnica. Se manj namreč ti razlogi veljajo za razpis volitev v podeželskih občinah.
Kakor čitamo v »Seljačkem domu« s« pripravlja za banovino Hrvatsko nov vr>lšini red za občinske volitve Volitve bodo na osnovi kandidatskih list vendar p« nosilec liste ne bo že v napTej določen za župana, niti nc bodo nsprej določeni kandidati za ožjo občansko upravo, kakor že to sedaj. Volitev županov in članov občinske uprave so bo marveč vršila iz ple-numa izvoljenega občinskega odbora. S tem stališčem se strinjamo tudi ml.
O mia dina JRZ
Glavno glasilo omladine Jugoslovenske radikalne zajednice »Slovenski jug« objavlja članek »Sveto srpsko pravofflavjec. V članku beremo med drugim: »Srbski narod se mora pri izgi-adnji svoje države, pro-svete in narodne zavesti najbolj zahvaliti pomoči srbske pravoslavne oerkve. Fra-voslavje je odbijalo vsak tuj vpliv, kä M škodoval državi in narodu, povsem drugače, kakor duhovniätvo na zapadu, ld je postavljalo cerkev- pred državo. V srbski državi je hodila cerkev ramo ob rami z državotvorno in narodno politiko ter büa vedno eden najbolj krepkih stebrov državne skupnosti.«
V	omladini JRZ so, kakor je znano, organizirani tudi slovenski mladi pristaši te stranke, predsednik pa ji je g. dr. Bojan Pire.
*
Sreski pododbor JNS
za višnjegorski okraj
V	nedelio ie bil pri Fačiniju v Stični občni zbor sre±.kega pododbora JNS za sodni okraj Višnjo goro. Zbralo se ie okoli 50 delegatov raznih občin. Občni zbor ie vodil p. Klavs Štefan, ki ie ime lep pozdravni in uvodni nagovor. Za ni im je poročal o mednarodnem in notranjepolitičnem položaju ter o perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih g. minister Ivan Pucelj. kateremu so skupščinarii navdušeno pritrjevali.
Pri volitvah ie bil soglasno izvoljen za novega predsednika sreskega pododbora e. Klavs Stefan, posestnik iz Mlečevega. Poleg njega so v odboru zavedni pristaši stranke iz Velikega Crnela, Hudega. Stične. St Vida in drugih krajev.
Uspeli tn razgibani občni zbor le zakön-čil predsedujoči s pozivam, nai vsi krepko poprimejo za delo. da bo stranka tudi ▼ viänjegorökem oteralu močna in dorasla lei jo òekaéo.
Reševalna dela pri Ozlju počasi napredujejo
Včeraj le dva ponesrečenca Identificirana: Josip Pečnik iz Ljubljane in Frančiška Cerova iz Benkovcev
Slika kolikor mogoče nazorno prikazuje ovinek na desnem bregu Kolpe komaj 600 m Jugovzhodno od postajališča Zaluka. Na levi v ozadju je viden 30-tonski žerjav, ki je baš pri dviganj« skrajnega levega vagona II. razreda, desno od tega razbiti prtljažni voz s tenderjom in prevrnjeno lokomotivo, ki vsi slone na desno pogreznjenem vagonu tretjega razreda, dočim potopljenega vagona, ki je pod desnim delom lokomotive, ni videti, ker je popolnoma izginil pod vodo. Nad lokomotivo je razločno videti
ogromno kopo odtrganega skalovja
licševalci v ločijo iz vode truplo enega izmed ponesrečencev
M-tlkp., 72 marca'
K'jub napornemu prizadevanju še danes n b: !o mogoče d gnati končnega št e v i,! a smrtnih žrtev železniške nesreče med Oz-ljem in Za uko. Po velikih naporih se je naposled posrečilo dvigniti lokomotivo to-l k'\ da so jo mogli preobrniti na drugo p at proti bregu in tako omogočiti dostop do vagona, ki je ležali pod lokomotivo v vodi. Strokovno delavstvo pod vodstvom pos'ovodje Hic'a je de'a'o včeraj ves dan vse do danes ob 2 zjutraj Davi so stopili v akcijo spet re eva'ei. Že pri prvi preiskavi vagona, ki je bil zdrobljen pod lokomotivo, so ugotovili, da je med razbitinami več člove kih trupel. Vendar pa so vsa ta trup'a tako zgnečena in stisnjena med zvito ze'ezje, kamenje in lesovje, da jih ni bilo mogoče izvleči.
Rereva1ci. so si zato predvsem prizadevali. da bi našli kakršnekoli predmete, po katerih bi se dala ugotoviti identiteta teh žrtev. Od enega ponesrečenca je mo'e'a iz razbit:n samo glava, ki pa jc precej skaže-na, od drugega pa le noga izpod ko'ena. Ves ostali del trupel je pokrival grušč. Iz obleke enega izmed ponesrečencev so na-pos'ed potegnili uro znamke Cima obenem z zlato verižico. Ura je kazala 3.27. Ta žrtev je imela na sebi sive pumparice, tem-nomodro kravato, progaste nogavice, po čemer so sklepali, da bi utegnil to biti pogrešani trgovski potnik Josip Pečnik, ki je bil us'uzben pri tvrdki Bregar & Krek v Ljubljani. Oba potopljača sta marljivo odkopavala grušč in sekala razbitine, tako «ia se je naposled posrečilo domnevno truplo Pečnika spraviti na dan.
Okrog 14.30 pa so delavci ki so odstranjevali premog, ki sc je sesul iz prevrnje-ga tenderja, naleteli še na tretjega ponesrečenca. Skrbno so odstranili premog in grušč ter naposled osvobodili truplo, ki pa je hudo skaženo. Glava je skoro čisito zmečkana, a tudi spodnji defl telesa je ves zbit. Truplo so morali položiti na plahto, da so ga mogli dvigniti in prenesti na kopno.
Dopo'dne je bilo truplo pogrešanega Pečnika dokončno identificirano. Pri njem so
•na'li 25?5 din g ~t o vin e in razne druge malenkosti, po katerih so mog i njegovo iien-i titeto zanesljivo ugotoviti. Pečn:k je dobil j g'.oboko ra.no na če'u tik nad levim oče-\ som in enako g'oboko rano nad desnim ; ušesom. Desno nogo inu je pod kolesom
25 žensk pogrešajo
Karlovac, 22. marca
Na kraju nedeljske železniške nesreče pri Ozlju je stalno zaposlenih okoli 50 delavcev, ki razstreljujejo skalovje in odstranjujejo kamenje ker je nevarnost, da bi se moglo skalovje še nadalje rušiti in povzročiti nove nesreče. Zaradi velikih količin kamenja, ki se je zrušilo na progo, sc promet vzdržuje z znatnimi težkočami in samo s prestopanjem potnikov.
Učiteljica Zlata Demšarjeva, ki leži ranjena v bolnišnici v Karlovcu, jc izpovedala, da je bilo v tretjem vagonu za lokomotivo, ki leži v Kolpi pod vodo 35 žensk iz Vivodine pri Karlovcu, ki so potovale na delo v Žakanje. Ob priliki nesreče jih je baje izginilo 25. V Žakanje jih je prišlo le 10 ter so povedale, da se jim je po prvem plazu posrečilo zbežati iz vagona proti postaji Ozlju, odkoder so kasneje nadaljevale z vozovi pot proti Žakanju. Te rešene ženske trdijo, da doslej izmed njihovih ostalih tovarišic še nobena ni prispe'a v Žakanje niti jih ni najti v Vivodini. Zato je bojazen, da so postale vse ali pa vsej večina izmed njih žrtve železniške nesreče.
Po izpovedi šefa prometne službe Matije Staziča, ki se je mudil v Bakru, je v soboto popoldne potovalo iz Bakra več učencev mornarske strojniške šole, ki so bili Slovcn-ci in namenjeni domov ter so nadaljevali iz Karlovca pot v nedeljo zjutraj z vlakom, ki se je nato ponesrečil. Ker jc še do danes negotovo, kaj se je z njimi zgodilo.se prav tako boje, da so se ponesrečili.
Ker so našli v vodi šolski zvezek z imenom Katarine Trenčeve, učenke IV razreda meščanske šole, so sprva mislili, da se je tudi ona ponesrečila. Včeraj pa je do-šlo sporočilo njenih staršev v Novem me-
stu, da se je rešila s skokom rz vagona in
da je prispela zdrava domov.
Včeraj in tudi še danes so bili delavci na kraju nesreče v glavnem zaposleni z razstavljanjem lokomotive, ki leži na bregu Kolpe. Scie potem, ko bodo odstranili lokomotivo, bosta mogla potopljača nadaljevati delo z reševanjem trupel, ki so v enem izmed potopljenih vagonov, do katerega onemogoča lokomotiva dostop.
Pojasnilo ljubljanske
železniške direkcije
Beležili smo izjave zagrebškega železniškega ravnatelja g. inž Terčka in komentar, ki ga jc k temu pridalo uredništvo zagrebških »Novosti«. V odgovor jc železniška direkcija v Ljubljani pos'ala uredništvu »Novosti« naslednje pojasnilo:
Železniška dirckcija v Ljubljani jc pre-vzelavicinalno progo Karlovac-Bubnjarci leta 1923 v precej slabem stanju, ker se jc vzdrževanje proge v času vojne zanemarjalo. Po prevzemu se jc ta proga postopno izboljševala, tako da zdaj ustreza vsem pogojeni za promet na progah druge v rste. Ni res, da bi bila zelezni'ka dirckcija v Ljubljani to progo zanemarjala in da bi tej progi posvečala manj pozornosti kakor ostalim progam na svojem področju. Nasprotno, prav na tej progi so bile zadnji čas izvršene večje investicije da bi se omogočil neoviran promet in da bi sc dosegla večja brzina vlakov Zakaj jc prišlo de katastrofe pri Ozlju, bo ugotovila pristojna komisija, ki vrši svojo nalogo na kraju nesreče z vso skrbjo in vestnostjo in bodo strokovnjaki v najkrajšem času povedali svoje mišljenje, tako v pogledu trase kakor tudi v pogledu vzdrževanja te proge.
Identifikacija umorjenca pri Klečah
Gre bržkone za roparski umor
S križem je označen kraj, kjer so našli umorjenčevo truplo
Ljubljana. 22. marca
Skrbni vnemi ježensk h orožnikov, a oo-sebei še kriminalnega oddelka Doliciiske uprave je včerai in danes uspelo ugotoviti identiteto mladega moža. ki so sa včerai zjutraj v tako za"o-etn:h okoliščinah našli umorjenega, v zasipnico za peso zakopanega sredi polja pri Klečah. Čeprav ie bilo truplo neznanca, zlasti niegov cbraz ves nažrt od poljskih miši in mrčesa, ie ->o-lic'j ki fo'o?raf. ki ie sodeloval v ore ' o-valni komisiji in ki ie star strokovniak v p ep"7navanüi ne^^an'h in snm,S!"'h obrazov, takoj izrazil domnevo, da bo
dobesedno od reza'o Smrt je mora'a nastopiti hipno. Tretje ugotovij.ne žrtve do večera še niso m^g'i spravit' na d3n. toda povsem kaže, da gre za nekega delavca.
Naposled je u^otov1 jeno tudi id^nft^ta najdenega ženskega trup'a J< to Frančiška Cerova. gosti'méarka iz Bankovcev, stara 45 let Sroznali so jo po slikah, objavljenih v listih.
Čedalje bn.lj postaja incno Ha do te nesreče ne bi bilo prišlo, če ne b bda železniška uprava po prevzemu proge od nrej-šnih lastnikov leta 1924. ukmi'a zaradi šted-nje čuvajnico, ki je bi'a prav b'izu mesta te nesreče Paznik te čuvajnice je ime' poprej nalogo da je pred pr;hod »m vsakega vlaka pregledal progo z'asti na tem ovinku. Če bi bil paznik še zdaj na svojem mestu, bi bil gotovo opazil pretečo nevarnost in nesreča bi lahko izosta'a Tudi včerajšnja nesreča pri Bubnjarcih dokazuje, da je na tej progi neogibno potrebno povečati število progovnih obhodniKov, da se na ta način poveča varnost prometa.
Pri reševalnih delih v Kolpi sodelujejo todl potapljači
urno. jene? po vsei ver'etnost' ne1«-" An'on Hribernik ki ga je o priliki neke afere v decembru laniksca leta fotoarafral v svojem ateljeju na kriminalnem rdd?iku Po-lic ja in orežništvo sta oo''r bno oo zvedela naok oi in ugotovila, da fotoerafova domneva d ži.
Pokojni Anton TTiibern k 25 e,r>; knvčki fant :z Horiu'a ie :mel o e ei neredno pre' " 05t za sabo Starši so ga dal' uč't ključavničarske cb"ti p-3 se ie pri delu v delavnici čred 1 ti zast'uoil. da so mu rr.^rali v b:ln:šn'ci amort ra'; levo r ko pod kcrrcl em. Po tei n~s-;č ie im?I z moj-trem do'g t a:no pravdo, iz ' a' re i2 co nekai let h i"bil 19.000 d'-> rdšk dn'ne. Medtem sa ja bi' privadil lahkagi ž vii2-nja. in kakor orip~vedu'e'o i? po ^-"km vzdrževa' zveze s tibotanc ok o' Vrhn" e in Horiula in ra^p odaial sah2ri~» Ko ie dobil denar. ìp ve^'no razoosod 1 n^kni malega ca je obdržal zase. Dne 10. oktobra
lanskega leta se ie nastanil pri neki stranki v ulici IX. v Rožni dolini mesec pozneje pa se je preselil v ulico VII Dne 3. januarja se je s ko'esom odoel al cd doma n po tistem sa nihče ni več videl Kakor pripovedujejo, ie imel takrat oo vsei pri- i liki kakšnih 5000 din denaria s seboi. Vsa znamenia kažejo da aa ie nekdo zvabil v samoto ori Klečah. ga zavratno ustrelil od zda i v glavo, nato oa oroDal in pokopal v jami na Kregarievi niivi
Danes sta prispela v Ljubljano Hrib^r-n'kova sestra in orožnik s Horiula k; sta potrdilo identiteto. Truplo nesrečnega fan-
ta so d-snes zagreb^ na o kopa"'šču pri Sv Juriju v Stožicah roliciia in orožn'-štvo oa intenz vno iščeta storilce ki bedo. kakor upamo kmalu v rokah pravice.
pomagata 1 — 2
ASPIRIN
t a b leti
Ni d'ugega zdravila po imenu „Aspirin", temveč edino le „Bayer" • jev Aspirin.
Og*. >eg. ood S b-. ÌW! od 23. XII. 19;?
V spomin vrli narcäni ženi gospe JežcvsiLkcvi
Velenje. 22. marca Pogreb obče priljubljene gospe Tereni ie Ježovnikove na Jcžefovo ie pričal o velikem ugledu, ki ga ie pokcinica uživali v vseh narodnih krogih Šaleške in Sav ni ke doline, od Ljubljane do Maribora, odkoder so prihiteli številni znanci in prijatelji počastit njen spomin. K sprevodu so se zbrale mnoge gasilske čete šoštanjskega okraja, deputacija domačega Sokolskega društva v kroju pa ie nosila pred krsto krasen venec Ganljivo ie odpel oevski zbor žalostinko pred hišo žalosti in na pokopališču.
Starešina Sokolskega društva Veienie br. Tone Kurnik ie spregovoril raniki v slovo tehtne, globoko občutne besede priznanja njenemu požrtvovanemu delu za s ečo rodbine in v čast njeni odločni narodni zavednosti tudi v najhujši debi avstrijskega tlačanstva Saj ie bila pckoin ca trdna opera svojemu že leta 1910 umrlemu soprogu, vzornemu rodoljubu drž v-nemu poslancu, ki se ie tako dosi dno ravnal po geslu »Iz naroda za nar d!« Gostoljubna Ježovn kova hiša je pomenila za velenjski okra i močno trdnjavico, ob katero so zaman butali sovražni valovi. Ježovnikove mame se zlasti hvaležno spominjajo številni tukajšnji študsntie k so dosegli lepe položaje v življenju, in ki so se v mladih letih pod sostoliubn m krovom Ježovn * ove hiše živahno ude^stvo-val' pri narodno-k Iturnem de'u. To so na intimno len način oova?ali že lani '-o je pekojnica slavila 801etnieo svoiesa rojstva. prav tako ca s številno udel~žbo ori njenem slovesu. V hvaležnem spominu na vrlo slovensko ženo smo se z vrta nvru razhajal'" na svoie domove, a v naš h srcih je še dolgo pozvaniala za'üuc^a mi~el nagrobnega govo-a: »Domača zem'iica naša. ki si jo tol'kani liuhila. Ti z^iri" k zadnjemu počitku visoko, svetotaino pesem svojo!...«
"»ostani in ostani član Vodnikove družbe!
SPOMLADMI
GRAJSKI
V četrtek popoldne je poromal k Sv. Križu g. Avgust Jak, pisarniški vodja v pokoju ki je umrl v starosti 69 let v Stožicah Pokojnik je dolga leta služboval v tujini, bil pa je vedno srčno navezan na domovino in je bil tudi vnet Soko.'. Številni prijatelji ga bodo ohranili v toplem spomina.
S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1940.
Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, frižideri, kemija, preše, poljedelski stroji, stavbarstvo. barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tchtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika, papir, glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode,
mlečni izdelkL
Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, SsfnjCte, pjšt pre t. 538, telefoni : 28-526, 28-602
50% popusti na železnicah in parobrodih !
1940
Otvoritev v Neaplju prve trienal-razstave italijanskih preiiomorskih pokrajin.
Največji pregled črez ekspanzijsko silo in močno voljo
Italijanov tekom stoletij od Cezarja do Mussolinija. Razstava je najpopolnejša dokumentacija vsega tega, kar so genij, energija m tvorna sila Italijanov udejstvili
v prekomorskih pokrajinah. Trienal-razstav a italijanskih prekomorskih pokrajin
E L J
VELIKA UMETNICA, PEVKA BOŽANSTVENEGA GLASU
ŽARAH LEANDER
znana iz filmov »DOMOVINA« m »ČAJKOVSKI . Nanovo vas bo očaral in privlačil eksotični pevski glas te edinstvene
umetnice.
PREMIERA DANES OB 9- URI
KINO MATICA - TeleS 3n 21-24
V SVOJEM NAJNOVEJŠEM FILMU
PESEM PUSTtHJE
Veliki šlager film, poln strasti, rr.isterija Orienta, divnih melodij. iskrene ljubezni, požrtvovanja in prijateljstva. Oba praznika predstave oh 10.20, 15., 17., 19. in 21. uri. BLAGAJNA ODPRTA OD POL 8. URE DALJE.
_< MS ROMAWS SVM-!
od 9. MAJA do 15. OKTOBRA 1940.
Pojasnila daje: EN1T, Terazije 16 — Beograd -uradi »Putnika«.
leta.
in vsi

Županov zgled
Vsako lice ima svoje nalič.je, vsaka senca tudi svoje sonce. In kdor reče a, mora reči ludi l>. Cini dan smo izpregovorili o gospodu županu i/. Gomirja pri Ogulinu, ki je občinske seje pričenjal z očenašem, a nazadnje je revizor z banske uprave v Zagrebu prebrskal občinsko blagajno in odkril v njej razne nevšečnosti. Danes pa je treba po-\ edati, da imamo v Jugoslaviji med župani tudi takšne častne izjeme, ki ne marajo nebenega ficka za župansko službo in čast. .Ne križajo se pred občinskimi sejami, zato pa /. dobrim delom dokazujejo zavest pravili kristjanov.
SiiK-derevski župan je poslal mestnemu svetu poseben akt z naslednjo vsebino: »že svojčas sem sporočil mestnemu svetu, da se odrekam vseh dohodkov, ki mi pritičejo od občine. Odrekel sem se takrat svojih dohodkov do 31. decembra 1939. Ker pa se razmere niti malo niso obrnile na bolje, mi je v čast obvestiti mestni svet, da se od !. januarja 1940 pa do konca proračunskega leta, to se pravi do 31. marca l!)iö, odrekam svojih dohodkov in to tako, da od Novega ieta 19±0 dalje izročam zimski pomoči 1000 din mesečno, 852 din pa mestnim siromakom, kakor sem to že določil. Toliko iznaša polovica moje županske plače. Z e rugo polovico pa bom še nadalje vzdrževal <!v;> družini z. mesečnim prispevkom po 300 d»n ter štiri družine s prispevkom po 2'ìO din na mesec. Ostanek mojih dohodkov v znesku 499 din bom pa pri-držal, da bom lahko dajal drobne nujne podpore siromakom. Prosim mestni svet, <š:i vzame gornje na znanje. Predsednik občine mesta Smedereva — Milan N. Kaja kovic I. r.«
Jako redek dokument. Prav gotovo bi ga kazalo dati v zlat okvir. Toda zlatemu okviru bi prvi nasprotoval plemeniti sme-derevski župan Milan Rajakovič. Nagibu, po katerem se je odločil koristiti siromašnim sloieni svojega dragega in slavnega •pesta, bo gotovo bolj ustrezalo, če objavljamo njegovo odločitev za dober zgled v velikonočnem »Jutru«.
sokolstva * u^nerja, dr. h. c. Renate Tyr-ševe, k je umrla 23. febiuarja 1937. Roman je spisan na zelo široki podlagi, tako i d'.' ne prikazuje samo življenja te junaške in inteligentne češke žene, marveč tudi vso njeno dobo. V njem se zlasti zrcali razvoj sokoiske oiganizaeije med Čehi in njenega vpliva na narodno osvobojenje. Roman s Junaška žena« je knj ga, ki jo mora zlasti v teh težkih časih prečitati ne ie sle-hern Sokol, marveč tudi vsak nacionalno čuteč človek. Roman ie prevedel v slovenščino prosvetar Sokolskega društva v Murski Soteti dr. Maks Kovačič, ki je že znan kot prevajalec iz češiine. 296 strani c'csega oča knjiga stan? din 50. Podrobnejše poročilo o ni' bo probčil naš list v svoji kulturni rubriki, za sedaj samo opozarjamo z vsem priporočilom na to pomenljivo novost velikonočnega knjižnega trga.
vodstvo v Moravčah je ta primer takoj prijavilo šoiskemu zdravniku dr. Kc:notarju v Lukovici, ki je zastavil vse sile. da se bolezen ne zanese v Morav ko Colino. Dal je razkužiti učilnico 6. razreda, obenem pa imel v nedeljo 17. t. m. predavanje o meningitidi v dvo.ani Ljudskega doma, ki je bila nabito polna. Do sedaj se je v Moravski okolci pojavil samo en primer oboenja v Dvorju pri Moravčah in je upanje, oa se bolezen ne bo razširila.
~ Glavni dobitek na lotenji» Nestrpno
pričakujejo igxa'ei poslednji can ž ebanja. Po žrebanju je mnogo razočaranih! Razo-čoranja pa ni pri negovanju kože s kremo Babymiro, ker je kiema Babymira odl č-no in preizkušeno sredstvo proti opeklinam. krastam, lišaju, prišču. ranam, razpokam koži, praskam in vsem ostalim nečistočam kože. (—)
=> Za Dom slepih v Ljubljani daruje obi-telj Lada Kandareta, poročnika bojnega broda I. stopnje, Divulje-Trogir, namesto venca na krsto blagopokoine gospe Fani Kurentove, soproge poštnega ravnatelja v p. 150 din.
DANES OB 20. URI, V NEDELJO in PONEDELJEK ob pol 3., pol 6. in pol 9. uri
veseli film iz življenja kadetov. Vsi za enega, eden za vse in vsi za isto dekle.
Drugi film:	„A N N A P O L I S"
„ZASTRUPLJENA MLADOST"
Mladina oglej si ta film. V torek 26. marca ob 8. uri zvečer nepreklicno zadnja predstava. Vsem obiskovalcem želimo Vesele praznike!	MoStS
LEPI m POCENI Frančiškanska 3. naspioti Uniona. tel. 31-74
OŽA« f
* Zveza hrvatskih učiteljskih društev je * Radijsko predavanje. Danes nacional-irnela v siedo prvo sejo srednje uprave v | ne ure ne bo, namesto te bo oddajala ljub-dvorani Hrvatskega učiteljskega doma v i ljanska radijska postaja drevi ob _ 19.20
Zagrebu. Sejo je sklical in vo-il Ivan To-mašič, eden na,jstareišili hrvatskih učite-liev. Navajal je, eia hoče hrvatsko uči-teljstvo sodelovati z narodom pri izgraditvi banov ne Hrvatske in da hoče biti hrbtenica pri izgradnji hrvatskega šolstva Banska uprava v Zagrebu je odločila, da se dosedanja imovina sekcije JUU za bivšo savsko banovino izroči Zvezi hrvatskih učiteljskih diuštev. Prhodnja seja uprave bo v Dubrovniku, takoj nato pa bo širši sestanek vsega dalmatinskega učiteljstva v Splitu.
* Ruski general je umrl kot hlapec. V
vasi Sikerevcih pri Djakovem je umrl 68-letni bivši ruski carski general Maksim Skoljnikov, ki je polnih 20 let živel kot hlapec na veliki kmetiji Mihe Rakitica. Skoljnikov je pobegnil takoj po ruski revoluciji v Jugoslavijo in je našel zavetje pri Rakitiču, ki je bil premožen gospodar pa brez moških potomcev. Skoljnikov se
za dame in gospode, praktična in luksuzna nudi v izbrani kvaliteti PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrseva 9.
*	Vodnikova družba želi vsem svojim gg. poverienikom (icami in članom, prav \c: - e velikonočne prazn:ke.
*	Parnik »Princesa Olga« prodan Portugalcem. Jugoslovenski Lloyd je sklenil prodati posestrimo »Kraljice Marije«, im-pozantno ladjo »Princesa Olga«, ki je nekaj let vzdržavala redne zveze med Jadranom in Levantom. zadnji čas pa je zaradi vojne ostala doma. Zdaj je podjetje sklenilo prodati »Princeso Olgo« kolonialni plo-vidbeni družbi v Lizboni. Parnik bo vzdrževal promet, na progah med Portugalsko in njenimi afriškimi kolonijami ter bo v ta namen preurejen. Preuredila ga bodo Jadranska brodogradilišta v Splitu pod nadzorstvom zastopnikov novega lastnika, ki bodo v nekaj dneh prispeli v Split.
^if^X eroìne in wmeniP
ft\\ X kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
F H A n J G nunam
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. ±9 09.
*	Nova nižja rudarska šola v Varaždlnu.
V Jugoslaviji smo doslej imeli dve nižji i udarski šoli za izobrazbo sposobnih rudarjev: prvo v Knjaževcu, drugo v Celju. Banovina Hrvatska dobi zdaj svojo nižjo rudarsko šolo v Varaždinu in sicer jo bodo odprli v nedeljo 31. t. m. šolanje bo trajalo tri leta, sprejemali pa se bodo samo kopači, mehaniki, ključavničarji in podobni rudarski uslužbenci, ki se bodo izobrazili za nadzorno službo. S šolo bo združen tue'i internat. Nekaj ustanov za siromašne gojence bo dala banska uprava, nekaj pa rudarska in metalurška podjetja, šola je prejela v dar že različno orodje, modele in slike, zgradbo pa je poklonila mestna občina.
*	Roman o Renati Tjrševi v slovenskem prevodu. Sokolsko društvo v Murski Soboti je pravkar izdalo v slovenskem prevodu ìoman češkega pisatelja Jana Petrusa »Junaška žena«. Je to remanizirana biografija sop'oge ustanovitelja sokolstva dr. Miroslava Tyisa in hčere soustanovitelj-
llfdii nakmjda deva
mu je prikupil, ker je bil zelo inteligenten mož, razen tega je prav rad imel domačo slanino in krepko slivovko Generalu so po nekaj letih ponudili državno službo, vendar je rajši ostal za hlapca pri Rakitiču. Ko je Rakitič umrl, je general Maksim ostal zvesta opora vdovi Tonki. V bližnjem gozdu si je uredil pravcato letovišče, kjer je poleti gojil živino. Njegova edina želja se mu ni izpolnila: da bi še enkrat obiskal rojstni kraj Jozovko nedaleč od Moskve, kjer je zapustil sivolaso mater in sestro, v Leningrauu pa precej mlado ženo. O vseh treh ni nikoli zvedel, ali so še žive in kje prebivajo.
oficirske; lovske,t e Re h ske
čizme, gojzerice im spcrtma obutev
ÒZHARSKA ZADRUGA,« X.
5 i IR! — (NAD ŠKOF30 LOKO ZAHTCVA3TE PROSPEKTE:
* Kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo v soboto in nedeljo
30.	in 31. t. m. Pivi dan kongresa z zborovanjem delegatov bo v verandni dvorani hotela Un'ona v soboto 30. t. m. ob 15., slavnostni del kongresa pa v nedeljo 31. t. m. ob 9. pre'poldne v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Udeleženci kongresa bodo imeli ugodnost polovične vozne cene pri vožnji na državnih železneah, in s:cer za potovanje v Ljubljano od 28. do 30. t. m. in za povratek od
31.	t. m. do 2. aprila. Na izhodiščni postaji morajo kupiti celo vozno karto in fo mular K-3, ki mora biti potrjen od vodstva kongresa zveze, da velja kupljena vozovnica za brezplačen povratek. Planinci iz vseh krajev naše države so vabljeni, da se udelež io kongroea v ne 'eljo 31. t. m. v čim večjem številu, člani osrednjega društva SPD. ki bivajo v Ljubljani, naj zanesljivo pridejo na navedeni kongres. Bolgarsko p'aninsko društvo bo poslalo deset planinskih tovarišev, ki se bodo udeležili kongresa, zato je nujno potrebno, da se tudi naš: slovenski plannci odzovejo vabilu v čim večjem številu. (—)
Pri zaprtju m motnjah v prebavi vze
mite zjutraj na prazen želodec Kozarec navadne Prane ložetove grenčice
nw: Ii Villip k
vji j- , u Ubil tv ' v ui-ju
* K be!ežKi »Meningitis v Zasavju«, Ki je b>la probčena 21. t. m. v »Jutru« nam
pišejo iz Moravč: Iz omenjene beležke se lahko sklepa, da se je zanesla nevarna bolezen iz Moravske do'ine v Zasavje, kar pa ne odgovarja resnici. Prva obo'enja za meningi ti do so bila v Zalogu v kresnski občini in sicer pri Vodnikovih, kjer sta tudi umrla dva otroka. Od tod se je zač2-la širiti bolezen tudi v sosednja naselja in je bila šola v Ribčah zaprta. Za me-ningitido je obolel in je bil prepe'jan v bolnišnico tudi učenec VI. razreda mora vike šole Slavko Kokalj, ki pa stanuje na Vrhu pri Sv. Miklavžu in je hcdil kropit umrle otroke pri Vodnikovih, šolsko
predavanje strokovnega učitelja g. Rudolfa Dostala »Velika noč — vstajenje duha«.
* Udeležite se potovanja na milanski velesejem od 2f0. do 23. aprila! Med vožnjo si temo ogledali Benetke, Padovo, dalje se bomo peljali mimo Gardskega jezera m preko Brescie v Milano. Cena tega potovanja je nizka! Zahtevajte podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 5, tel. 22-50. (—)
« Dečje carstvo na Jadranu. Za velikonočne praznike je odpotoval v &p:it hrvatski mla.inski ansambel »Dečje carstvo«, ki si je z gostovanjem tucli v Ljubljani pridobil mnogo simpatij. Otroke spremljajo starši, ki jim je tako omogočen tridnevni izlet na Jadran. V Splitu bo »Dečje carstvo« vprizorilo štiri mladinske igre, ki smo iih videli tudi v Ljubljani. V Splitu so bile vstopnice že v naprej razprodane.
HOTEL »SLA VIJ A«
H V A R
Odprt vse leto. Moderni komfort, tekoča topla in mrzla voda, centralna kurjava, kopalnice, električna razsvetljava. — Pension od 60 — 80 Din.
* P*aninsKe k°če SPD imaio za vel:ko-nočne praznike še razpoložljiva ležišča. Zlatorcg kot irhcd šče za vse ture v Ti i-glavsko gorovje ima na razpolago 40 postelj v kurljivh sobah. Dom SPD na Komni ima sicer prijavljene številne goste. vendar še bedo na razipolago ležišča. Koča pri Triglavskih jezerih ma za praznike še 15 postelj nezasedenih. Trgavski dom na Kredarici in Staničeva koča sta oskrbovana za praznike ter je dovolj prostora za prenočevanje. Erjavčeva koča na Vršču jc oskrbovana ter razpolaga z 20 posteljami. V Domu na Krvavcu bo na razpolago še 20 ležišč. Na Veliki planini nudi keča SPD 36 ležišč. Dom v Kamniški Bistrici ima 28 presth postelj. Preden se odločite za svoj vel'kono'ni izlet, vprašajte glede razpo'oÈ'jivih ležišč še v društveni pisaini SPD, kjer boste dobili potrebne informacije. (—)
*= Velika povodenj v BanrJu. Iz Novega Sada poročajo, da je Dunav doregel že 491 cm nad normalo. V Banatu je vodovje poplavilo ogromno zemljišča in povzročilo mnogo škode. Voda je porušila most na Tamišu. Na območju vodne zadruge Bez-dan-Ostrovo je vo a preplavila 1000 oralov polja in 3000 oralov pašnikov, na državnem posestvu v Belju pa 60 ora'ov zemlje in 390 oralov pašnikov. Tudi kanal
Zlatica pri Mokrinu se je razlil in poplavil 3000 oralov plodne zemlje. Voda je zalila tudi mnogo hiš. od koder se je moralo prebivalstvo preseliti. Naša oblastva so zaprosila rumunsko odvodno zadrugo, nai odpre jez na kanalu Zlatice, da se bo voda odtekla. Tudi Tisa se je razlila in povzroča precej ško.e.
*	Mesec dni je ležal na polju 291etni Ilija Miloševič, doma iz kolonije Moja volja v Vojvodini. Ilija je bil letošnjo zimo uslužben v nekem ml:nu blizu Stare Pa-zove. Staršem je pisal, da jih bo 15. februarja obiskal. Pa ga ni bilo od n koder. Zdaj so ga našli mrtvega na njivi med Staro Pazovo in Indüjo. V žepu so našli vozni listek od 14. februarja. Siromak ie bil na poti domov pa je v mrazu omagal in zmrznil.
*	Važno za naglušne. Zr.ano je, da je naglušnost zlasti v Angliji razšli jena. Ni zato čudno, da so baš v tej državi preučevanja s svrfco, da odpomore,io tej bolezn». najbolj napredovala. Po mnogih letih znanstvenega proučevanja je dala European Vibraphone Co. London W. 1., svoj aparat vibrafon v promet. Po razmerno kratkem času si je pridobil aparat vibrafon splošno priznanje strokovnjakov v mnogih državah in najširšo uporabo. Vseučiliške klin ke so raziskale delovanje vibrafona, o katerem so objavljene tudi številne znanstvene publikacije. Vibrafon je majhen. srebrn aparat, ki se skoro neopazno nosi v ušesu brez baterije, brez žic in brez vsakega erugega pripomočka. Da bi bil aparat naglušnim v Jugoslaviji na razpolago, je odprla European Vibraphone Co.. svojo podružnico v Zagrebu. Dep. 12.0., Tom slavov trg 17., kjer prikazuje brez-obvezno aparat vibrafon ter po želji pošlje brezplačno prospekte kakor tudi pogoje za 30-dnevno preizkušnjo. (—)
*	Odlično naravno zdravljenje je pomladno zdravljenje z zdrav lnim čajem »Pla-ninko«. ki ie sestavljen povečini iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam namreč potrjuje, da je zdravilni čaj »Planinka«, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje. Zdravljenje 6 do 12 tednov z zdravilnim čajem »Planinko« deluje izredno, in sicer brez strupov pri vseh nastopnih bolezn h: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemoroidov in bolezni jeter. Zdrav Ini čaj »Planinka« pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi čaj »Planinko«, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih, piombiranih zavojih po 20 din in 12 din z napisom proizvajalca: Lekarna mr. pharm. L. Bahovec v LiubHani. Kongresni trg. Reg. S. Bi. 3408/1933. ( —)
Kupujte srečke Državne razredne loterije v glavni domači kolekturi
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK — LJUBLJANA
Beethovnova 14
*	RObleKov Oom na Begunjščici bo za Veiiko noč in nato vsako nedeljo odprt. (—)
s Podružnica Družbe «v. Cirila in Melerà v Be°gradu bo imela svoj rečni letni občni zbor v ponedeljek. 1. aprila t. 1. točno ob 20. uri 30 minut v sejni dvorani S a veza nabavij. zadruga, držav, službeni-ka v Beogradu. Poenkareova idica 21,T. prvo stopnjišče, levo. Vabljeni člani in prijatelji CMD. (—)
*	Izetniškl vlaki ob praznikih. Na velikonočni ponedeljek bo vozil na Gorenjsko osebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 kot izletniški vlak. Za povratek pa bo izletniški vlak oni, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10. Oba vlaka jutrni in večerni, bosta imela zvezo z Bohinjsko B strico in z Ratečami-Flanico.
*	Izšla je 3. redna mesečna številka »Malega gospodarja« s tole vsebino: rejec malih živali v marcu, o vzreji piščancev, cdgcja nara/čpia, zgodnje, a ne prezgodnje valjenje, ali smemo plemeniti kunce, ko menjavajo dlako, ali lahko ugotovimo spol pri mia :ih kuncih, kaj mora vedeti golc-bor o reji golobov, naše golo-barstvo. koza ima mladiče, skrb za kozji naraščaj, koze v marcu, napenjanje, naše
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79
I
Velefilm z Jeanette Mac Donaldovo in Nelson Edy-jem
BELI JORSOVAN
Predstave: danes ob pol 9.. jutri ob 3.. 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. uri. V nedeljo in ponedeljek dopoldne matineja ob 11. uri
Baroničin slts^a
Veljajo znižane enotne cene à din 3.50 Rezervirajte vstopnice v predprodaji !
Prihodnji spored:
TAJNI GLASNIK
čebelice, našim čebelarjem, pomladna dela v čebelnjaku, kanarčki v marcu, skrbimo za doler pevski naraščaj, veterinarski kotiček Malega gospoda rja«, mare na vrtu. umetna gnojila za malega gospodarja, navodila o nabiranju in sušenju zdravilnih zekšč in društvene vesti. L.st »Mrv-li gospodar« je edini strokovni slovenski list za rejo malih živali in malega gospodarstva sploh. Izdaja ga Zveza društev »Mali gCspr.dar«, v kateri je včlanjenih 37 rejskih društev. Naročnina znaša na leto 30 din. Naroča se pri upravi »Ma'cga g'>-spodarja« v Ljubljani, Gajeva ulica 9 L (—)
* V°zna »lajšava. Za osebni vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 11.43. velja c-i» sobotah že nedeljska povratna k? : ta. Ta vlak bodo gotovo radi uporaVjali smučarji in turisti, ki žele že v soboto tossii kako više ležečo planinsko pesto inko. saj ima ta vlak zvezo do Rateč-i ce in do Bohinjske Bistiice.
i? L'mte^ne
u— Prešernov Sonetni venec kot Šker-jančeva kantata za soiiste. zbor in orkester se bo ponovil v petek 29. t. m. ob \'27. zvečer v veliki dvorani Uniona. Delo bodo izvajali isti sodelavci kakor pri krstni izvedbi, in sicer solista FranH in Betetto, solistični tercet Sladoljev-Jo-č, Petrov-čič Roman In Petrovčič Ante, moški zbor Glasbene Matice in orkester Ljubljanske filharmonije. Dirigent je zborovodja Glasbene Matice Mirko Polič. Vstopnice, ki so bile kupljene za prvotno napovedani dan, ostanejo v veljavi. Sicer so sedeži na razpolago še po znižanih cenali v knjigarni Glasbene Matice.
ZA SLIKANJE
o veOionošaili prazžiikih
naročite pravočasno FILME, katere dobite še po starih cenah! Ravnotako kupite brez poviška cen vse vrste fotoaparatov. Zamenjamo stare medele za Leico, Contax, Roilleflex.
Foto Toisgist — Lsfze Šmus
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Zunanjim naročnikom poš-ljamo poštno-obratno!
u— Proslava 201otm.ee Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske bo na simfoničnem koncertu, ki bo v ponedeljek 8. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Uniona. Kot solist bo sodeloval znani pianist Ivan Noč.
Krasne ekseir.ilsrre SREBRNIH LISIC
in vse druge posebnosti kožuhov ine — dobite najceneje pri KRZNAUSTVU
JOŽE DOLENC,
Sv. Petra cesta 19. _
u— N®va cvetličarna Gcsnosvetska 13. Kolizej se najtepleje p.iporcča, Lzde'u-'e-mo vence, šepke, aranžmaje po najnižjih cenah. Južno dalmatinsko cvetje z lastnega vrta. (—)
WILLY FORST
Napeta, tajinstvena vsebina! Pustolovščine, ki popeljejo gledalca preko Dunaja, Kopenhagna, Prage v vsa večja evropska mesta! Film izdelan z bogatim razkošjem, z mojstrsko režijo! Za-pletljaji, ki se razpletajo z edinstveno logiko, ki gledalca zapira!
Kljub ogromnim nabavnim
stroškom nepovišane cene !_
najgenijalnejši mojster nemškega filma, mož, ki je ustvaril počenši od »Hrepenenja«, »Mazurke«, »Serenade« itd. največje, nepozabne filmske umetnine — V NAJNOVEJŠEM FILMU, V KATEREM IGRA SAM DVOJNO VLOGO. Najboljši igralci sodelujejo v tem izvrstnem filmu in to: Otto Tressler, Gustav Diesai, Paul
Hörbiger, Trude Marlen. Predstave oba praznika: ob 10.30 dop. (znižane £	cene) ter ob 15., 17., 19. in 21 uri.
KINO SLCGA — Telefon 27'3o
A NA VELIKONOČNO SOBOTO PREMIERA OB 21. URI
SIRASTIAH
NOV FILM NOVEC \ ZANIMIVEGA ZANOSA !
tara; ■ ■—> v .-wmmmém——i
Pomladni plašči, površniki
v največji izberi po nizkih cenah
konfekcija LUKIČ, Stritarjeva uL 9
u— Tiste, ki se zanimajo za bolgarski jezik, opozarjamo, da ea v okviru akademskega odseka Jugoslovensko-bolgarske lise brezplačno poučujejo bolgarski akademiki. Prvi praktični tečaj se ie že vršil. Naslednji tečaji bodo po praznikih, in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Kdor se za pouk zanima, naj se osebno oglasi pri prvem naslednjem tečaju, to ie v četrtek 28. t. m. ob 19. v prostorih Jugcslo-vensko-bolgarske lige (Gradišče 14).
KUPIŠ
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH V AVTOMATU DROGERIJE
IV. K A N C, NEBOTIČNIK
■
u— DamsKe p«miadne plašče, kostume in °bleke nudi najceneje tvrdka Coricar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. Velika iz-]>ira sukna (štofov). Izdeluje se tudi po meri. (—)
u— D°bavo službene obleke je mestno poglavarstvo spet razpisalo v »Službenem listu« 23. t m. (—)
ji «e]|{iji
Vsak model dobite takoj.
u— Uprava Hubadove župe sklicuje za nedeljo 31. t. m. sestanek pevovodij včla^ njenih zborov. Sestanek ob 10. dopoldne v Ravniharjevi posvetovalnici poslopja Glasbene Matice.
Filme bomo razvijali že © praznikih
V torek do 11. ure oddani filmi bodo izgotovljenl še isti dan. — Zunanji naročniki dobe filme, ki jih odpošljejo v ponedeljek, izgotovljene slike v torek po pošti. Se priporoča
Foto Tourist Lojze šmnc
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8
mraiiiiiiiiniiiiM
Slaščičarna N0VOTNY
želi svojim cenj. odjemalcem vesele in zdrave velikonočne praznike. Obenem si dovoljuje nuditi še lepo izbiro krasnih daril za malčke in velike. Tudi lepe sveže bon bo nie re so prispele. — Za obilen obesk se toplo priporoča.
isniHiTnHinn nrnrnum i HÌHII H Ì M ruiui f * : * i : Ü i ; : J i ì u j i ti i i iììfuiit utiHHnii?MHHi u HI m tff imniniffitmiBiroifBiifTtfOfna
DR. JOSIPMUSTER
ZOBOZDRAVNIK od 26. t. m. zopet redno ordinira.
Fotoamaterj! ! Sans© 2 din
plačate za razvijanje filma, kopije po 1 din, povečave od 1.50 naprej. Samo prvovrstne izdelave. Sveži filmi vedno na zalogi.
FOTO FRANJO MAVEC
Miklošičeva 6
FOTO AMATERJI!
Vsi Vaši prvi pomladni pocsnetki bodo sijajno uspeli — če fotografirate z našimi novimi filmi svetovnih znamk. Priporoča se specialna fototrgovina
J ANK© POGAČNIK
Ljubljana — Tyrseva cesta 20.
Dentist tehnik FRANJO RADOVAN je preselil svoj zobni atelje iz Celovške eeste 14 v Frančiškansko ulico 2-1 (hotel Union }.
VM
Avtomehanično
delavnico
sem odprl v Kranju—Labore. —Popravila osebnih in tovornih avtomobilov, moto-dkljev in koles bom izvrševal strokovno in solidno.
RAJKO BOŽIČ.
ZOBOZDRAVNIK
ne ordinira do 1. aprila.
SPECLALNO TEMNO
Tonilsiav pivo 18%
se toči v restavraciji HOTEL ŠTRUKEL
Egidij sušteršič
soboslikarstvo, Igriška nI. 14, tel. 31-01
želi vsem svojim strankam VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in se za nadalje priporoča.
Najnovejši vzorci.	Solidne cene!
u— Združenje jugoslovenskih agronomov, sekcija v Ljubljani, bo imela v soboto 30. t. m. ob 15. v kmečki sobi Slamičeve restavracije v Ljubljani redno skupščino. Na dnevnem redu bo sprememba pravIL (—)
u— »Materina ljubezen« v kinu UniOnu!
»Materina ljubezen« je nedvomno najlepši film, ki ga je v zadnjih letih ustvarila dunajska filmska produkcija. Film je posvečen materi in kaže usodo tisočev žena, skritih mučenic, ki posvečajo svoje življenje vsakdanjim skrbem za dom, za otroke, za ljubezen. Vsaka otrokova pesem, vsak možev nasmeh je tem ženam svetel sončni žarek. To je film mater, ki nikoli ne žanjejo hvale, mater, ki sta jim skrt» in trpljenje postala dolžnost. Film pa je obenem tudi film otrok, ki ne vedo, kaj jim daje dom, ki ga zapuste morda zagrenjeni, se vržejo v svet, omagajo v njem in se potem vrnejo s>pet k materi, M ne sprašuje po njihovih grehih in napakah, ampak viöi pred seboj le otroke, ki jim je dala življenje in jim pomagala pri prvih korakih. Film »Materina ljubezen« je film globoke vsebine in se bistveno razlikuje od navadnih filmskih del. Lepo igran in reždran, predstavlja film pravo umetnino. Za velikonočne praznike bo premiera tega filma v kinu Unionu. Film v Jugoslaviji še ni bil predvajan in bo Ljubljana prva v državi videla film, ki so ga najstrožji kritiki označili kot najlepše filmsko delo zadnjih 10 let. Ker se bližamo materinskemu dnevu je film obenem namenjen počastitvi tega praznika. Film je namenjen odraslim in mladim, družini in sploh vsem ljudem, ki jih je mati ljubila, vzgajala in učila. (—)
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta
ti— Na preporod raUtajanja v krčme je
ljubljansko okrožno sodišče za dobo 2 let obsodilo Karla Sedeja, brivskega mojstra v Ljubljani, Vodnikova c. št_ 8-, kar naj upoštevajo tudi gostinska podjetja glede na § 55 kaz. zak.
Modni salon ROZMAN PAVLINA
DVORNI TRG S (poleg univerze) Izdeluje
datnske krofe po meri
lz najnovejših žurnalov. Cena kroju od din 14 do 28.
Istotam poučujemo
krojno risanje«
n— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon 36-24. V ponedeljek od 8. ztfutraj do torka do 8. zjutraj bo pa opravljal to službo mestni zdravnik dr. CXber Fran, Srbska ulica 7/1., telefon 36-41.
Iz Celja
e— V Savinjskih Alpah so planinske koče oskrbovane ln bodo nudile o velikonočnih praznikih gostoljubno stnebo številnim smučarjem, M bodo obiskali najlepše smuške predele na Koroéicl in na Okrešlju. Kocbekov dom na Karošicl trna udobne prostore, tudi kurljlve sobe. Do Luč vozijo avtobusi iz Celja«, Ljubljane ki iz šmartnega ob PaM. Iz Luč na Karoéi-oo vodi markirana pot. Vzpon traja 5 ur. V Lučah so turistom na razpolago vodniki in nosačL Pot na Ofcreöelj vod. skozi Logarsko dolino. Redni avtobusu vozijo do Solčave, od koder je 3 ure hoda do Frischauf ovega doma. Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini je istatako oskrbovano. Na Golteh je smuka ugodna. Pri Mazlr-ski kod je nad pol metra snega. Na veliki ponedeljek bo tu amuška tekma v veleslalomu za Meštrovov pokal. Vse kaže, da bo o praznil Ih na planinah, zelo razgibano smučarsko vrvenje.
Willyja Forsta »Sebastian Ott« v kinu Slogi I Za velikonočne praznike bo upra va kina Sloge presenetila ljubljansko kinematografsko publiko z najnovejšim filmom Willyja Forsta »Jaz sem Sebastian Ott«. Willy Forst je mojster velikega stila tako kot igralec, še bolj pa kot režiser. Ustvaril je doslej največje filmske umetnine, ki so ostale gledalcem nepozabne ne samo pri nas v Evropi, temveč po vsem svetu. Nihče ne bo nikoli pozabil njegovih odličnih filmov »Hrepenenje«, »Mazurka«, »Serenaida«, »Bel ami« itd. In še nekaj je značilnega pri Forstovih umetninah, to je izbira snovi. Vedno nudi svojim oboževalcem kaj novega, vedno se loti kake nove, čeprav vsakdanje teme, in to snov zna prikazati na svoj edinstven, nov, prikupen, mojstrski način v istotaki režiji. Prav rad si izbira nove igralce ali pa že davno pozabljene umetnike, in tako zableste v njegovih mojstrovinah že davno obledele zvezde. Tudi v filmu »Sebastian Ott« se Forst ne ponavlja, ampak podaja svojim občudovalcem nekaj novega! Willy Forst nikdar ne izdaja vsebine svojih filmov, in tako tu-
BELAK FRANJO
CELJE Za kresi jo 12 a — Tel. 243
Inštalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralno kurjavo. — Specijalna delavnica za previjanje motorjev, transformatorjev, avtodinam in vsa v to stroko spadajoča dela po
najnižjih cenah!
e— Izdajanje poslovnih knjižic. Pred-stojništvo mestne policije v Celju je zaključilo izdajanje poslovnih knjižic. Interesenti naj se v tem pogledu obračajo odslej na mestno poglavarstvo in ne več na predstojništvo mestne policije.
PRIZNANO LEPA TRAJNA ONDULA-CIJA, BARVANJE LAS Z NOVIMI PRE-PAR ATI.
R. GROBELNIK — CELJE
e— Godbeno društvo p°stnih nameščencev v Celju želi vsem dobrotnikom veselo veliko noč. Ob tej priliki izreka tudi iskreno zahvalo za vso dosedanjo naklonjenost s prošnjo, da nam to ohranijo tudi v bodoče i—)
Preko 10.000 zdravniških priznanj!
železnato
kbia-wth)
OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Izvrsten okus Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica 77.— din, pollitrska 48.— din, četrtlitrska 32.— din ____Beg. Sp br. 3290 od 34. n. 1933.
Iz Maribora
a— Smrt naše najstarejše raznašalke. V splošni bolnišnici je preminila v 66. letu Ana Kočevarjeva. Blaga pokojnica je bila od vsega začetka zvesta in marljiva razna-šalka našega dnevnika v Mariboru. Pogreb bo danes ob četrt na 12. uro na po-breškem pokopališču. Zgledni ženi trajen spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Tezenska napoved za praznih. Včerajšnja minimalna jutrna temperatura je bila 0 stopinj C. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja nestanovitno vreme. Prevladovalo bo oblačno vreme m ni izključena možnost dežja.
a— Studenci-samojstojna župnija. Na belo nedeljo bo v Studenški cerkvi svečana razglasitev nove studenške samostojne župnije. Kakor znano so spadali doslej Studenci k magdalenski župniji.
ZLEr MARIBORSKE *
SOKOLSKE ZUPI MARIBOR' 2.8»n 9 7UNI7A 1940. *
m
I

v*«.. • ^^ *
.. ..
IN
KOLESA
•v .	j.
B
Ki PUCH
1»! Bianchi

di mi ne bomo povedali publiki dejanja v njegovem najnovejšem delu. Povemo le to, da igra Forst sam v filmu, in sicer dvojno vlogo. Film ima zelo pestro, napeto, delno tajinstveno zapleteno dejanje. Dogodki vedejo gledalce preko Dunaja Prage v vsa večja evropska mesta. Vsi zapletla se razpletajo logično, toda tako fra-pantno, da gledalec z vedno večjim zanimanjem sledi vsebini, nikdar truden, naveličan. Willy Forst je res velik mojster in njegov sloves bo tudi potrdil njegov najnovejši film »Sebastian Ott«. Fotografija filma je odlična. Film je napravljen z obilnem razkošjem in s sodelovanjem najboljših igralcev, kakor so Otto Tressler, Tru-de Marien, Paul Hörbiger, Gustav Diessl, Hans Holt in drugi. Kino Sloga je, kakor čujemo, imela z nabavo tega elitnega filmskega dela velike stroške, kljub temu pa uprava cen vstopnicam ni povišala, ker računa na obilen obisk, ki ga ta film po vsej pravici zasluži. (—)
Pristna ljutomerska vina kupujte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU.
u— Občni zbor Tujskoprometne zveze v Ljubljani bo v torek 16. aprila v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo z običajnim dnevnim redom. (—)
n— Martin Kojc, avtor »Učbenika življenja« in drugih življenjskih knjig sprejema v hotelu »Metropolu«, Ljubljana, dnevno od 3. do 6. popoldne. Praktični življenjski pouk, tehnika življenja vsestranski preporod in podvig, posvet v vseh kočljivih življenjskih položajih. (—)
e— Mlad požigalec. Te dni je požar uničil hišo posestnika Štefana šipa v Veliki ravni pri Novi cerkvi. V času požara ni bilo nikogar doma. šipova žena je v celjski bolnišnici, posestnik šip je sekal v gozdu drva, stari oče pa je bil odšel k maši v Novo cerkev, škoda je velika, zavarovalnina pa znaša komaj 2000 din. Orožniki sc osumili 15-letnega sina ŠIpo-vega soseda Kotnika, da je zažgal hišo. Fant je sprva vse tajil, pozneje pa je priznal, da je vtaknil gorečo vžigalico v slamnato streho šipove hiše. Dejanje je izvršil iz sovraštva do šipa
Radi prezidave poslovnih prostorov prodajam banaško moko in razne vrste semenskega fižola po znatno znižanih cenah. Priporoča se JUGOPROMET, GOLOB IVAN, CELJE, Krekova 11.
e— Dijaški kuhinji v Celju je daroval gostilničar g. Franc Stolfa v Celju 150 din namesto venca na grob g. Jožefa Fl-
lipčiča._
Avtodelavnica v Celju
na prometni točki SE ODDA. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
e— Celjske mesnice in stojnice bodo o velikonočnih praznikih 24. in 25. t. m. ves dan zaprte.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Uboj pri Vurbergu. Na cesti pri Vurbergu je navalil 391etni Jakob Roj ko na 551etnega Josipa Gomilška in mu prizadejal z nekim trdim predmetom tako težke poškodbe, da je Gomilšek umrl. Roj-ka so orožniki prijeli. V ozadju je staro sovraštvo.
a— Dentist Maks Wolf se je pftscM na
Kralja Petra trg, 9/L nadstropje.
a— Ogromno zanimanje vlada za vele-sejem v Milanu. Najugodnejšo priliko za obisk vam nudi krasno skupinsko potovanje »Putnik« v Mariboru z brzrm vlakom od 14. do 18. aprila (z obiskom Benetk, Padove in Trsta). Zahtevajte prospekte! Zadnji rok za prijavo je 30. t. m. (—)
a— Družba za izvoz sadja »Kanada« se preosnuje v firmo »Kanada — M. Palouc« brez vsake izpremem.be v lastništvu ali vodstvu. (—)
Kinematografi
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes v soboto ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 2L zelo zabavno češko opereto »Veselo siromaštvo« z Jarmilo KSiro-vo v glavni vlogi. V ponedeljek pa se bo predvajal duhoviti detektivski film iz pariškega živi jen,ja z naslovom »Med štirimi stenami«. Za dodatek vse dni flhnski dnevnik.
Ribnica. SokoLsSd zvočni kino bo predvajal na veiilko soboto Ob 20. uri v nedeljo in ponedeljek obatoat ob 15.15 in 20. uri film »Beli tiger«. Za dodatek Fox-ov zvočni tednik in več kratkih filmov vesele vsebine.
a— CMD v Mariboru je darovalo sre-sko učiteljsko društvo v Ormožu 300 din v počastitev spomina lani umrlih članov: Ane Rosinove, Draga Pinteriča in Olge šijančeve.
a— Za počitniški dom kraljioe Marije na POhOrju je darovala v počastitev spomina pok. prof. Majcna 100 dòn gospa Antonija Dev, vdova po sodnem svetniku.
a— Iz društva mariborskih upokojencev. Vljudno vabimo društvene člane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora društva, ki bo v nedeljo 7. aprila ob 9. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red je na vpogled v društveni pisarni v Mariboru, Rotovški trg. Prosimo za polnoštevilno udeležbo! Društveno na-čelstvo. (—)
a— Sejmi. Z razpisom banske uprave se dovoljuje občini Maribor zopetno vršenje sejmov počenši s 26. t. m. Prvi živinski sejem bo v torek 26. t. m svinjski sejem pa v petek 29. t. m.
a— Obdukcija. Zaradi zagonetne smrti je bilo truplo 891etne Elizabete Radakovi-čeve s Ciglenskega vrha pri Vurbergu ob-dukcirano. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je Radakovičeva pred smrtjo bljuvala. Njeno drobovje je bilo poslano fiziološkemu institutu v Ljubljano, ki bo dognal, ah je pokojnica pred smrtjo zaužila kakšen strup.
a— Obsojeni ubijalec. Včeraj je mali kazenski senat obsodil 381etnega Janeza Slaniča na dve leti strogega zapora, ker je letos na svečnico v Lozanah v SI. gor. do smrti zabodel brusača Filipa čepe ja.
a— Tombola Sokol Maribor L bo 2. junija na letnem telovadišču v magdalen-skem okraju, na kar že zdaj opozarjamo.
Ljntomer. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal na velikonočno nedeljo 24. t. m. ob 4. popoldne in ob 8. zvečer na vefD»-nočni ponedeljek 25. t. m. ob 4_ popoldne in ob 8. zvečer in v torek 26. t. m. ob 8. čer prekrasen velefilm »Pesem zlatega za-pada«. v glavnih vlogah Jeanette Macdo-naldova in Nelson Edi. Naslednß film 80. in 31. t m. (—)
Hrastnik. Zvočni k*no Sokol bo predvajal na velikonočno nedeljo ln ponedeljek velefilm »Suez«.
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob pol 9. in jutri v nedeljo 24. t. m. ob 4. in pol 9. uri »Tarantelo«. V ponedeljek na praznik 25. t. m. ob 4. in pol 9. uri zvečer »Skrivnost gospe Beate«. Ogled obeh sijajnih filmov toplo priporočamo. (—)
Novo mesto. Kino »DOM« v Sofcolsfcem domu bo predvajal za velikonočne praznike velefilm v slovaškem jeziku »Hajduk Janošik«. FIlm navdušuje gledalce od začetka do konca. Predigra tednik Univer-zum. Predstave: danes v soboto ob 20.15, jutri v nedeljo ob 16., 18. in 20.15, v ponedeljek ob 18. in 20.15 in v torek ob 20.15. Oglejte si ta velefilm! (—)
Bled. Zvočni kino bo predvajal danes na velikonočno nedeljo dva zgodovinska velefilma: Ob pol 15. m 20. »Marija An-toaneta«, ob 17. »Grofica Walewska«. Jutri v ponedeljek ob pol 15. in 20. »Grofica Walewska« in ob 17. uri »Marija Anto-aneta«. (—)
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečer (na veliko nedeljo in ponedeljek tudi ob S. pop.) velefilm češke produkcije »Vaški demon«. Stepničkova v glavni vlogi. Med dodatki tudi risana šala in zvočni tednik Univerzum. Sledi velefilm »Kitty«. (—)
Tržič. Kino bo predvajal «a veHko noč
veleopereto »Trije valčki«, v ponedeljek pa globok dramatični film »človek zver«. (—)
Iz ffvlfenjfa na deželi
TRŽIČ. Dol z logiko — živela ljubezen! so besede s katerimi zaključi Lavreta šti-ridejansko Rednaldijevo komedijo »Mala ženka brez logike«, polno posrečenih zapleti jajev, prisrčnih in komičnih situacij, katere kvintet sodelujočih igralcev rešuje vselej v splošno zadovoljstvo. Režija Milan Skrbinšek, režiser ljubljanske drame. Sodelujejo Mlekuš Pugljeva, Novak, Stiglio, inž. Trtnik in Kar liceva. Predstava bo na velikonočni ponedeljek ob 20. v Sokolskem domu v Tržiču. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za predstavo, si pravočasno preskrbi te vstopnice.
Iz Ptuja
j— Trgovske vest. Trgovine morajo M-t na veliko soboto zaprte že ob 17. uri. Občni zbor Združenja trgovcev za mest» Ptuj bo 30. t m. ob 20. uri v gostilni ptri Breničču z običajnim dnevnim redom Uradni dan zfoornice za TOI bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 28. t m. v Narodnem domu.
ROYAL KINO, PTUJ. Za pirhe prinašamo nad vse zabavno komedijo »Očka sem!« z našim najboljšim komikom Hein-zom Rühmannom. Film pristnega humorja in prisrčnega razvedrila. — Na velikonočni ponedeljek in torek pa boste videli razkošen muzikalni film »Rosalie«. V glavni vlogi nastopata slavni bariton Edy Nelson in kraljica plesa Eleanor Powell.
Iz Trbovelj
TRAJNE KODRE SOLIDNO IZDELUJE
FRIZERSKI SALON
f,p ette tic*
TRBOVLJE
Iz Litije
1— StrOp in stena sta se udria. Izredno
nezgodo so doživeli Prosenovi v Ribčah pod Sv. Miklavžem, ki imajo svoj dom blizu ceste in so si postavili del hlöe šete lansko leto. Ker jim je primanjkovalo cementa, so daH v zkl tudi blato In Oovico. Stavba je bila spočetka precej trdna. Pozimi je zid zaradi mraza precej trpeL Pad vplivam toplega sonca pa so nastale v Zidu še večje razpoke. Sab material Je načel popuščati in zgradba se je začela nagibati, dokler se ni zrušila. Domači ao tèli v usodnem trenotlcu pri deta zunaj i&-äe. V mali sobi je hü tedaj ie čevljar, k* je apravi jal Pnosenovim čevlja Ko je začutil usodno premikanje stene, je skaCfl iz hiše. V isti sobici je spal tedaj tali enoletni otrok. Kb so se splazili domači prestrašeni v hišo, je otroče spalo brezskrbno in se rrrn ni zgodOo nič hudega. Le zaradi opaža je bü ves zaprašen. Otrokova posteljica je bOa namreč ob n$ steni, m je ostala cela.
O H kalniku
Lfka.Tmk obdrži svojo vroča» sa, če ga ne postavimo na kovinasfco podlago, temveč na kos opeka.
Visoka pesem posvečena najbolj vzvišeni ljubezni — ljubezni zlatega materinega srca
ki se bori fai Svi edinole za srečo svojih otrok — vse do poslednjega utripa!
Najlepši film sezone, ganljiv in tako resničen, podan z občutkom človeka, ki je sam občutil najlepšo ljubezen — ljubezen svoje matere
Ta film mora ganiti človeka najtršega srca, mora ugajati vsakomur, ki spoštuje svojo mater in se klanja njenim žrtvam!
Danes (na velikonočno soboto) slovesna premiera ob 2L uri!
Poseben dodatek tednika:
Posnetki ogromne pri Ozi ju.
železniške katastrofe
1
Glavni Igralci: Käthe Dorsch, Paul llymi Holt in drugi. — Predstave oba
ter ob KL, XL, 19. in 2L
KINO UNION
, Wolf AIb:vch Betty,
ob 10.30 (znižane cene)
»JUTRO« 8t. 9Š.
S

Tragična smrt veletrgovca Josipa Grilca
Ponesrečil se je z avtom na pati iz Gorice v Idrijo
Vsa idrijska kotlina je obnemela ob tragični vesti, da je izdihnil kot žrtev avtomobilske nesreče ugledni veletrgovec g. Josip Grilc iz Idrije. Dan po svojem godu se je vračal iz Gorice v svojem avtomobillu v družbi trgovca Bajta, ravnatelja okrajne hranilnice Rafaela Kobala in njegove soproge domov. ZLa usoda je hotela, da so se med vožnjo odprla vrata avtomobila, kc jih je hotel zapreti, jc za trenutek izgubil oblast nad krmilom — in nesreča je bila tu. Avto je zdrknil pod ccsto. Trgovec Bajt je bil lažje, ravnatelj kobal in njegova soproga težje poškodovana, Josip tirile pa j c podlegel poškodbam v goriški bolnišnici
Josip Grilc je bil štajerski rojak. Kot mlad fant ie prišel v Idrijo za vajenca v zaledno napredno trgovino Franca Lapaj-neta. Bil jc izredno sposoben, kakor mravlja priden, tih dclavec. Po več letih službovanja je postal poslovodja Lapajnetove trgovine, ki slovi po svojih čipkarskih izdelkih. Po svetovni vojni se ie osamosvoji!, otvoril lastno trgovino, ki je kmalu zavzela tak razmah, da j c za Ut gala s koioni-ja'nim blagom vso idrijsko kotlino. Vsa
Idrija in okolica je cenila in spoštovala po štenega, srčno dobrega in značajnega moža. Bil je predsednik okrajne hranilnice, največjega domačega denarnega zavoda v goriški in notranjski pokrajini ter mnogo let tudi predsednik krajevnega trgovskega združenja v Idriji. Pomagal je vsem, ki so iskali pri njem pomoči. Mnogo kmetov in malih posestnikov je rešil gospodarskega propada. Njegova neomahljiva značajnost je bila mnogim svetel vzgled. Kot izredno prijetnega družabnika ga ne bo moglo poza biti prijateljsko omizje, danes že tako, tako zredčeno.. .
Čudna so pota človeških usod: pokojni Josip Grilc je služboval v Lapajnetovi trgovini s pred leti umrlim trgovcem Andrejem Primožičem. Oba sta si poiskala življenjski družici v rodbini Kajetana pl. Premersteina iz Ljubevča. ki je pred kratkim preminil. Oba sta postala žrtvi — avtomobila ...
Za pokojnim Josipom Grilcem žaluje vdova gospa Mici, z njo pa vsi Idrijča-ni ter mnogi njegovi poslovni tovariši tu in onkraj meji.
Na kmetih v Ljubljani
Vsakdo ve, da naše mesto po svoji solati slevi po vsem
svetu
Naslov bo marsikoga Dresenetil. saj kaj radi govorimo o velemestni Ljubljani, ori tem oa ne pomislimo, kako še kmečki robovi mestno Ljubljano iepo in srečno spajajo s podeželjem. Le redko pa računamo, da se še precej Ljubljančanov preživlja s kmetijstvom, odkar imamo Liubliani priključenih tudi več prijaznih vasi. posebno pa ne smemo pozabiti na Barje in Dravlie, Moste. Vič in druge manjše vasi mestne občine ljubljanske.
Mesto potrebuje in porabi mnogo kmetijskih pridelkov, da je Ljubljana najizdat-nejši vir dohodkov bližnje in datine okolice. ki se bo zato prav naglo popolnoma prilagodila potrebam mestnih konsumen-tov. Zato ie v okolici vedno boli razširjeno mlekarstvo, zlasti naglo pa napreduie ooli-sko pridelovanje zelenjave ter tako imenovano sezonsko sadjarstvo, torei pridelovanje predvsem zgodnjega in koščičastega sadja in tudi raznovrstnega iagcdičia. na drugi strani pa tudi namiznega sadia žlahtnih sort. Plemenitejših češoeli in sliv ter češenj, a tudi marelic in breskev ter iagodičja ima ljubljanska okolica še vedno mnogo premalo, da moramo to sadje uvažati in ima na ljubljanskem trgu še vedno previsoko ceno. Enako i e tudi z nekaterimi vrstami boljše zelenjave, čeprav ie imela agilna ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva s propagando pridelovanja špargljev prav lepe uspehe. Seveda pa pri tem ne smemo misliti na stare Ljubljančane, na naše od nekdaj slovite krakovske in trnovske ze-ienjadarje. saj vendar »ljubljansko ledendo«. ki jo doma še vedno imenuiemo po starem »ajserca«. dobimo v vsakem semenskem ceniku v Evropi. Ameriki in tudi v Avstraliji. Po svoji solati naša Ljubljana resnično slovi prav po v^em Svetu!
Poleg vrtnarstva moramo omeniti sadjarstvo, čebelarstvo in rejo malih živali, torej kmetijske panoge, ki donašaio tudi meščanom koristi in razvedrilo. Vseh 7 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva deluje s podporo mestne občine res prav uspešno in koristno za mesto in okolico. Vse te mestne podružnice SVD imajo vzorno organizirane skupne akcije za boj s sadnimi škodljivci. Pozimi ie skoraj vsak dan kako vrtnarsko ali sadjarsko predavanje in v tem. pogledu ie Ljubljana gotovo prva v vsej državi. Vsem priiate-ljem cvetja, vrtnarstva in sadjarstva so snane praktične demonstracije na vrtovih, ko se meščani nauče obrezovania. ceplie-nja in sploh vsega, kar potrebuieio. da ima Ljubljana tako lepe in tudi koristne •vrtove. Predavanja in po več tednov tra-
| jaječi tečaji .90 v Liubliani vzgoiili med ' meščanstvom prave ljubitelje in tudi izkušene vrtnarje in sadjarje. Kar se vrtnarstva tiče, ie upravičena trditev, da ljubljanska podružnica SVD v mestno vrtnarijo že danes predstavlja pravo vrtnarsko šolo, kar se najlepše odraža do vedno cvetočih ljubljanskih vrtovih in na dobro, z odlično zeleniavo založenem živilskem trgu. zlasti pa na mizah ljubljanskih domov. kier je vedno dosti dehtečega cvetja, prvovrstnega sadja in raznovrstne, na domačih vrtovih pridelane zeleniave.
Ljubljana ima tudi že svoie prav dobre drevesnice poleg vsei deželi namenjene drevesnice Kmetiiske družbe, a vse kaže. da na našem Barju dobimo resnične plantaže najboljše zelenjave. Ko bodo mestne hiše zavzele plodne trnovske in krakovske vrtove, bomo na Bariu pridelali toliko prvovrstnega sočivja. da se Liubliani odpre nov vir dohodkov z izvozom zelenjave. 2e zdaj Barjani premišljalo ustanovitev zelenjadarsko izvozne zadruge, ki bi zlasti poleti in ieseni razbremenila že preveč bogato založeni zeleniadni trg. regulirala cene in jih držala v mejah rentabilnosti.
Na šoli na. Barju je bila ustanovljena kmetijska nadaljevalna šola, gospodinjski tečaj in kuhinja za prehrano revnih šolarjev, kjer kuhajo gojenke višjih razredov. Mladina se tu uči dela na lastni Kemiji. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja že dolgo po svojih močeh skuša zboljšati poljedelstvo na Barju in mestna ! občina je dala za eksperimente na razpo-I lago veliko poskusno parcelo pred novo cerkvijo sv. Mihaela. S sodelovanjem mestnega kmetijskega referenta ta poskusna postaja dela gnojilne in sortne poskuse na Barju, kaj na tej zemlji najbolje uspeva in obeta dobiček. Ker ima pa vse Barje 15.000 hektarjev za obdelovanje primerne zemlje in spada k ljubljanski občini le 2.500 hektarjev, je barjansko vprašanje prav za prav splošno slovensko vprašanje, ki bo rešeno samo s krepkim sodelovanjem banovine in države z mestno občino ljubljansko. Predno je sploh mogoče misliti na popolno izkoriščanje Barja, je potrebna regulacija vseh potokov in glavnih odvodnikov ter podrobna melioracija. Za temi izključno hi-drotehničnimi deli bodo šele uspešna tudi prizadevanja na kmetijskem polju. Ko bodo v kratkem končana regulacijska dela Ljubljanice, ki so doslej porabila skoraj vsa razpoložljiva sredstva, bo šele mogoče misliti na Izdatno zboljšanje vsega Barja, ker bo na razpolago več kreditov.
županova domačija v Ratečah zgorela
škoda znaša več kakor četrt milijona
Rateče, 22. marca Danes sredi popoldneva je naenkrat začela goreti domačija rateškega župana g. Pintbaha. ki je imel svojo hišo vezano z gospodarskim poslopjem. Ogenj je nastal nekje na skednju, na katerem je bila velika količina suhe krme. Zaradi tega se ie požar naglo razširil in so plameni začeli kmalu lizati tudi hišo.
Domačini so ori vseh strani prihiteli na pomoč, da rešijo, kar se je dalo rešiti. Najprej so iz hlevov izgnali goved, ovce in svinje. nato pa so začeM gasiti, dokler niso prispeli gasilci.	J
V veliki nevarnosti je bila tudi sosedna j hiša, ki pa je k sreči krita z opeko. Prav
tako je grozila nevarnost župnišču, vendar so gasilci ogenj omejili in preprečili njegovo nadaljno širjenje. Nedvomno se je !e požrtvovalnosti gasilcev zahvaliti, da niso žrtve plamenov še večje. Rateškim gasilcem, ki so nastopili z motorko, so prišli na pomoč še gasilci iz Podkorena, Kranjske goie in Gozda. Naposled so prišli že gasilci Kranjske industrijske družbe z Jesenic.
škodo cenijo na okoli 300.000 din. zlasti ker je z zgradbo vred zgorelo mnogo kmetijskih strojev, krme. hišnih pritiklin in drugega. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno,
Sledovi za Jeanom Noelom v Zagrebu
Zapravljal je denar in ženske je imel rad
Uradnik naše brezžične postaje v Igalu pri Hercegnovem Jean Noel, o katerem smo poročali, da je odpotoval iz Beograda rekoč, da gre v Francijo obiskat bolnega smuka, je pa odpotovali baje preko Jesenic v Nemčijo in je imel tudi v Zagre-he različne zveze. V Vinogradski ulici v Zagrebu prebiva mlada ga Greta Kosaóe-va, ki je ločena od moža, z Noelom pa se je seznanila, ko je še prebivala v Hcrceg-
novem. Pripoveduje, da je bil Nod odličen gentleman, vedno ljubezniv, pa tudi zelo zabaven. Rad je veseljačil, ne more pa se reči, da bi bil pijanec. Denarja mu ni bilo žal. Imel je kakih 6000 din plače. Mlada gospa Greta ve, da je imel Jean Noel tudi svojo prijateljico v Beogradu in sicer poštno uradnico Negrito Risticevo, ki ie večkrat prišla tudi v Hercegnovi 111 je s seboj vselej privedlia tudi neko madžarsko
„Čatežke toplice"
pošta Brežice ob Savi. Najbolj vroči (59° C) radioaktivni vrelci dravske banovine Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- in posezoni znatni popusti. Prospekte razpošilja uprava toplic.
Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hiperto-nija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetja, protin, nevralgično trganje in predvsem Išias, nevrastenija, poškodbe kosti, ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo.
RekonvaJeseentl, slabotni in slabokrvni najdejo t« svoje izgubljeno zdravje.
I tovarišico MicÜax Nadalje je Noel imel v 1 Zagrebu neko prijateljico, lepo Francozinjo, ki prebiva v Boškovičevi ulici. Ga No-elova, ki je starejše dama In je bila zelo
ljubosumna, je odpotovala iz Hercegnovcga
tik pred pričetkom sedanje vojne. Noel je Greti obljubil, da sc bo oglasil v Zagrebu, kadar bo potoval v Francijo, toda tokrat se to ni zgodilo in je pač težko pojasniti, kaj se je z njim zgodilo.
Doslej se Noel še nikomur ni javil, niti ne svoji družini v Montpellierju. Prav tako ni poslal nobene vesti o sebi svojemu ravnatelju v Igalu g. Emilu Penu,. s katerim sta bila vedno dobra prijatelja. ALi ga morda ni več ined živimi, ali pa je menda res pobegnil v Nemčijo. Ga Noeilova skoraj vsak dan brzojavlja iz Francije direktorju Penu v Igalu in vprašuje, kaj je doslej dognala policija, ki je uvedla poizvedovanja vsepovsod, kjer je Jean Noel kdaj imel opravka z ženskami; tako poleg Hercegno-vegii in Beograda zlasti tudi v Zagrebu, Splitu in Ljubljani. Iz Ilcrccgnovega poroča beograjsko »Vreme«: Novica, da je Jean Noel odšel iz Jugoslavije v Nemčijo, je iznenadila mnoge njegove tovari-še. Ne ruorejo verjeti, da bi bili v službi tuje države, ker je bil odličen rodoljub in zvest sin svoje domovine. Tovariši pravijo: Tri leta smo z njim iiveJi in delali, toda nikoli nismo mogli opaziti ničesar sumljivega, kar bi mogli spraviti v zvezo s sedanjim njegovim nestaxikom. Jean Noel je bil v svetovni vojni nekajkrat ranjen Kane so bile hude in je inorai šc po vojni ostati v bolnišnici. Ko je okreval, je dobil službo pri francoskem poštnem ministrstvu in oddelku za pomorske kable in to kot telegrafist v Severni Afriki. Ker se je izkazal vreden zaupanja, je bil postavljen za ravnate-
Vile, stanovanjske h*še,
industrijske stavbe, adaptacije izvršuje po lastnih in danih načrtih, solidno ln poceni
v in izven Ljubljano
PIRC GABRIJEL
stavbenik,
LJUBLJANA — PLETERŠNIKOVA 28. Zahtevajte brezoUvezno ponudbe.
Ija brezžične postaje v Dakar ju Leta '937 je bil na lastno prošnjo premeščen v lga-lo, kjer je s francoskimi inženjerji instaliral aparate za našo mornarico. V kratkem času se je naučil srbohrvaščine in cirilice. Bil je velik kavalir, ki je vedno imel denar. Res je imel 6000 din mesečne plače, zraven tega pa še posebne doklade. Ali pa je bil v službi tuje države, bo treba šele ugotoviti, vendar se zdi, da je imel nekoliko sumljive vire dohodkov. Vsak mesec je pošiljal znatne vsote svoji ženi, materi in sinu ter je obilno oblačil in kupoval darila mladi poštni uradnici Nefriti Rietičcvi v Beogradu, pa tudi sam je zapravljal velike vsote. K francoskemu konzulu v Splitu je z avtomobilom odpotoval iz Igala direktor EmU Pen, da pomaga razjasniti skrivnostni nestanek Jcuna Noela.
Uspešno občinsko gospodarstvo v Stražišču
Iz Stražišča pri Kranju nam pišejo:
Prošletedenska številka škrbčevega lista (9. t. m.) piše o občnem zboru krajevne organizacije JRZ v Stražišču. Glavni govornik je bil dr. Megušar iz Kranja. Da bi člani imeli večje zaupanje v njega se je udeležil pred občnim zboiom sv. maše, seveda na prav vidnem mestu v cer-kvL V svojem govoru je napadal sedanjo občinsko upravo, da je pokazala prav malo skrbi za smotrno občinsko gospodarstvo. Občinska uprava pa si je v času, odkar je prevzela posle od prejšnje, pričela s smotrnim delom po vsej občini, za kar so priče vsi občani brez razlike stanu. Pošteno misleči pristaši bivše SLS odkrito priznavajo, da se je ravno v času sedanje uprave pod županom Antonom Križnar-jem naredilo po občini toliko, kakor prej še nikdar. Poprej niso imeli smisla za popravljanje občinskih poti ali kaj sličnega. Vodovod, razna popravila cest ter regulacije potokov, to je bil predmet reklame za volitve, po volitvah se pa živ krst ni zmenil za nobeno stvar, kar bi bilo občanom v prid. Vse to je trajalo od pamti-veka pa vse do prevzema občinskega gospodarstva po sedanjem odboru.
Ko je pa prevzel posle v občini naš vrli, pridni in pošteni župan, se je pričelo po vsej občini sistematično delo. V prvi vrsti so se popravljale občinske ceste in pešpoti in to ie po vseh vaseh: Breg, Dru-lovka, Orehek, šmarjetna, Gora, Stražišče, in vse tri Bitnje. Povsod se je pokazalo, da je zavladala v občini uprava, ki ji ni mar politika, ampak samo delo. Občina si je uredila občinsko pisarno, nabavila si je ves potrebni inventar, ki ga ob prevzetju nI dobila. Skrbela je za regulacijo potokov, ki so bili prej ob času nalivov neprehodni. Kupila si je od privatnikov veliko občinskih cest ter drugega zemljišča, n. pr. gramozno jamo v Bitnjah, krasno stavbi-šče za zgradbo nove šole, potrebna zemljišča za regulacije potokov in cest, za izravnavo ovinkov itd. Bivši občinski odbor je pa samo prodajal.
Dr. Megušar je dalje navajal, da ima občinska uprava premalo zanimanja za vodovod, in povedal, da bo 1. 1941. na razpolago 1.300.000 din. To nas jako veseli, če bo ta vsota res na razpolago za naš
prepotrebni vodovod. Občina je 1. 1933 poskrbela, da od nekod dobi zadostno količino vode. Posrečilo se je županu Križnar-ju, da je prišel v stike s Higienskim zavodom, katerega šef je bil takrat dr. Pe-trič, ki je odkril velik izvir vode nad Novo vasjo pri Preddvoru. Seveda je bilo treba nešteto ogledov, sestankov, prošenj za pridobivanje sredstev, ki so bili ogromni za zajetje dovodne cevi, glavni rezervoar itd. Pri vseh teh delih je bila soudeležena občina po svojem županu. Občina si je preskrbela točne načrte, proračun itd. vse to je pa počivalo do sedaj. Občina si je ustanovila vodovodno zadrugo, ki še vedno obstoja pod predsednikom Križna r-jem, žal da do sedaj ni bilo izgleda za večji lazmah dela. Radovedni smo, v kakem številu se bodo pristaši dr. Megu-šarja oprijeli te prepotrebne zadruge, katere dolžnost je, da letos prične s sistematičnim delom.
Po govoru dr. Megušarja je bilo razumeti, da bi rac vzel občini še ta mali dohodek, ki ga ima. Seveda, dišijo mu ne preveč sestradani delavci, ampak samo par tovarn ter nekaj gostiln, to, kar nese. Ni zadosti, da je pod bivšim županom Ba-šarjem vzela kranjska mestna občina najboljši dohodek, to je kolodvor, Jugočeško, Jugobruno ter nešteto gostiln, tehtnic itd. želja dr. Megušarja je, da bi se razbila velika občina s preko 6.000 ljudi, nikakor mu pa ne diši cela občina, ker smo prepričani, da bi marsik- terenru mogotcu v Kranju delala preglavice.
Upamo, da bomo Stražiščani znali gospodariti brez tistih, ki prihajajo na razne občne zbore, shode in sestanke v Stražišče. če se bo res uresničilo to, kar je povedal poročevalec na občnem zboru JRZ, da je za vodovod pripravljen znesek 1.300.000 din, bomo tega vsi veseli. Samo če ne bo ostalo le pri obljubi! Prav tako bomo veseli, če se bo izpolnila druga njegova obljuba, da bo namreč v kratkem izplačan denar posestnikom, ki so odstopili zemljišča za novo cesto. Mi pa v polni meri zaupamo sedanji občinski upravi, da bo tudi v bodoče tako uspešno in požrtvovalno vodila občinske zadeve, kakor iih je vodila doslej v zadovoljstvo vseh poštenih občanov.	Eden iz Stražišča.
Zaključek zadružne šole
Ljubljana. 22. marca. Predvčerajšnjim so na državni trgovski šoli slovesno zaključili zadružno šolo, ki se je pričela kot 26. zimski tečaj dne 16. oktobra in je trajala do 20. marca. Skromnega slavja so se udeležili zastopniki ban-ske uprave hi zadružnih organizacij, a slovesnost je otvoril in vodil direktor trgovske šole Gogala.
Kakor povzemamo iz njegovega poročila, so letos zadružne organizacije v celoti prevzele finančno breme šoie, ker ministrstvo za poljedelstvo ni dodelilo nobene podpore. V zaključenem šolskem letu je šola dobila orgairzacijski statut, ki ga je potrdil minister, ban pa je odobril učn' 1 program, po katerem se predava v pr- ' vem letniku 12, v drugem pa 16 predme- j tov. V začetku šolskega leta je v prvi letnik vstopilo 39, v drugega pa 21 učen-
cev, a ob koncu leta jih je bilo 58. Med njimi jih je bilo 56 iz dravske banovine, 2 pa iz slovenskega dela Koroške v starosti od 16 do 31 let. Njihova izobrazba je bila kaj različna, saj so bili med učenci taki. ki so dovršili enorazredno ljudsko šolo, štiri razrede meščanske ali srednje šole pa absolventi raznih kmetijskih in vinarskih šol. Učni uspehi so prav zadovoljivi: v prvem letniku je bilo 5. v drugem pa 9 odličnjakov. en sam učenec je končal šolo z nezadostnim uspehom.
Potem so govorili še gostje, med njimi tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug Ivan Pipan, ki je iskreno čestital učiteljem in učencem in dal slednjim nQkaj dobrih, pametnih nasvetov na pot. Po končani slovesnosti sta razrednika obeh letnikov lazdelila spiičevala.
Naši ljudje in naš vrelec sreče
Ali ste že bili kdaj v našem vrelcu »reče, in to v našem domačem vrelcu? Verjetno ste bili, ker brez dvoma ni nikogar, ki ne bi vedol, da je ta vrelec sreče naša največja pooblaščena kolektura državne razredne loterije v Ljubljani. Res je, da obstoji šele od leta 1938., vendar je dobro znana po vsej Sloveniji kakor tudi izven nje.
Domača kolektura. domači vrelec sreče. Mnogo to pomeni. Prej so morali naši ljudje srečke državne razredne loterije kupovati izven Slovenije v Zagrebu- Beogradu, in to samo po pošti, a danes je omogočeno vsakomur, da s svojo roko doseže svojo srečo.
Naš kolektor je začel s skromnim številom srečk, ali hitro je število srečk že v istem letu naraslo na zavidno višino. Danes je to velika kolektura, prav za prav največja v naših krajih.
Naši ljudje zelo radi igrajo, a posebno tam, kjer je igra s'gurna in kjer za dobitke jamči država.
Naši ljudje igrajo vsak dan bolj in bolj, zaradi česar število srečk v naši domači kolekturi od leta do leta bolj rase ... Veliko število srečk se dnevno pošilja po poŠti, in to izven Ljubljane starim in novim igralcem, a največ srečk se proda v sami kolekturi. posešbno tik pred vlečenjem, Mnogi strastni igralci, tako iz Ljub-
ljane kakor izven nje, se pripeljejo sami z vlakom, da izberejo srečo. Vsak želi nekaj drugega, vsak izbira na svoj način. Nekateri pridejo že z gotovo številko, katero žele. Nekaterim se je sanjalo o številki, ki jo žele in zahtevajo to. Nekateri iščejo številke, ki imajo na koncu 7, 5. 3. 9 in slično. Kolektor je na to navajen in zelo uslužen in gleda na to, da zadovolji odjemalce, kolikor je to sploh mogoče, in jim da zaželene številke.
Tudi ljudje so zadovoljni. Kolektura je srečna in donaša velike dobitke. Marsikdo je z zadetim dobitkom v zadnjem trenutku rešil svoje imetje propasti ali svojo rodbino bolezni.
Veliki dobitki izbirajo navadno majhne ljudi, in to po navadi takrat, kadar je potreba največja. Sreča je večja še zaradi tega. ker na izplačilo dobitka sploh ni treba čakati, kajti kolektura izplačuje zadete dobitke takoj.
Velika je sreča dobitnika, a vsakdo, ki denar prejme, pride potem v kolekturo z željo, naj se njegovo ime nikakor ne objavi v časopisih. Vsak najde za to gotov razlog. Ali noče, da bi se o njem govorilo, ali noče, da o tem ve njegova družina ali predpostavljeni in podobno.
Tako je prvo leto bdia v tej srečni kolekturi izžrebana milijonska premija, a za njo mnogi veliki dobitki, ki ao na željo dobitnikov ostali javnosti prikriti. Tako so tudi letos bili izplačani veliki do-bMM, ali spet so ostala imena tajna, da-
mo številke so bile objavljene v časopisih kakor tudi po radiu.
Mnogim je sreča naklonjena in se mu nasmeje. Mnogi zadenejo, a oni. ki v prvem kolu ne zadene, plača naprej in dobi srečko za novo kolo, kajti vsak upa, da bo tudi aajij nekoč napočil srečen rian. Drži se pravila *Kolo sreče se obrača (—)
Domača industrija kmetijskih strojev — pred zastojem aJi razmahom
Vsakdanji razgovor med kmetovalci so napovedi, nanašajoče se na ukinjenje ali znižanje carine za kmetijske stroje.
Delno se je že znižala carina pri plugih, toda samo v toliko, da se ie prilagodila lanski višini. Pokazale so se namreč posledice, da pri enakih cenah daje kupec prednost domačemu plugu. Nastal je zastoj v prodaji nemških izdelkov, nasprotno pa so domače tvornice podvojile proizvodnjo. Dobra stran ugodne konjunkture se pozna tudi pri zaposlenosti kovinarjev, saj se je število delavcev v comači kovinski industriji, ki se bavi z proizrvodnjo kmetijskih strojev, zvišalo za polovico.
Prodajna cena domačega pluga je bila enaka ali celo nižja uvoženemu, kvaliteta pa vsekakor odlična in je zaradi tega trditev, da domači plugi kakovostno zaostajajo za nemškimi, danes že neutemeljena.
Današnja prodajna cena domačim plugom kakor tudi vsem ostalim kmetijskim strojem pa bo za veliko vsoto višja od prodajne cene uvoženih strojev, in to zaradi tega ker nemška industrija izdeluje stroje v ogromni skupni količini, da s tem poceni režijo, ker so množinski izdelki kvalitetno druge vrste in ker prejme vsaka nemška tvornica določeno izvozno premijo za vsak kos.
Stroj, ki stane nemškega krnela 700 din. stane postavljen na našo obmejno postajo 528 din zaradi premij" z všteto še carino. Slednja je ščitila domače proizvode in uravnovesila cene. znižane carine pa pomeni zastoj domače industrije, ki se je v zadnjih letih že ugodno razvijala.
Izkušnje iz zadnjih let pa so zanimive tudi v tem. da jasno dokazujejo, da v primeru enakih cen dajejo naši kmetovalci prednost domačim izdelkom. Pridobijo si direktno jamstvo domačega prcducenta :n imajo možnost, da nadomestijo obrabljene cene po ugodni ceni.
Naše t vernice za pluge, Tovarna ver g, d. d. v Lescah pri Bl:du, tvornice v Osije-ku, Smederevu in še nekatere druge kako-tudi podjetja za izdelavo kmetijskih strojev. mlaiilnic, siamoreznic itd., med katerimi si je v prvi -rsti pridobila velik sloves tvrdka Fr. Kremžar, v št. Vidu nai Ljubljane, bodo zadostile kmetovalcem le tedaj, če bodo našle v njihovih vrstah ugodno razumevanje. Upoštevati je treba, da v ži votar jen ju ni mogoče napredovati in Ja neka,j ugodnih let še ni dovolj, da se popravi zastoj, ki je v letih krize neugodno vplival na vso industrijo. (—)
Zadnja pot
Antona Palanca
Radeče, 22. marca Poročali smo že. da je preminil ugledni posestnik valjčnega mlina g. Anton Poiane. V sredo popoldne smo spremili pokojnika k večnemu počitku. Ae dolgo ni bilo v Radečah takega pogreba. Prišli so sorodniki, znanci in mnogi pokojnikovi prijatelji iz raznih krajev Slovenije
Pokojnemu so že v zgoinji mladosti unuii starši. Dobil je zaradi tega zavetje v znani napredni Drmelovi hiši v Bošta-nju. Izučil se je najprej v mlinarski obrti. Kot podjeten mlad mož je prišel v Radeče 1. 1906., kjer si je ustvaril z majhnimi sredstvi vzorno domačijo. Bil je dobrosrčen mož. Rad je pomagal nacionalnim društvom, predvsem Sokolu. Poiane je bil odločen narodnjak že pred vojno in je zaradi tega moral mnogo pretrpeti od avstrijskih oblaslev. Bil je soustanovitelj radeškega Sokola predsednik podružnice CMD, dalje Tujskoprometmega društva in krajevne organizacije JNS. G. Poiane je bil od leta 1930. pa vse do razrešitve leta 1935. župan v Radečah. V tem času je občina v gospodarskem pogledal prav uspešno napredovala. Kot načelnik mestnega gospodarskega, odbora je odstopil v last godbi »Savskega vala« v Radečah del svojega zemljišča, na katerem stoji dom godbenega društva.. Gasilci so ga za njegove zasluge izvolili za častnega člana
Na zadnji poti so spremljali rajnkega številni Sokoli in gasilci s prapori r_a čelu. žalostinke je igrala godba »Savski val«. Prav tako se je udeležilo pogreba mnogo članov sreske organizacije JNS.
Pred hišo žalosti se je od brata Toneta poslovil v imenu Sokola v Radečah starosta br. Laznik in naglasa 1 zasluge br. Toneta. ki jih je imel predvsem kot večletni star "os ta, in njegovo veliko naklonjenost do vseh nacionalnih društev. A ne samo za društva, tudi za siromake je imel srce. V imenu ministra v p. g. dr. Alberta Kramerja in Jugoslovenske nacionalne stranke se je poslovil od pokojnika g. Vekošlav Buča* iz Ljubljane. Kljub mnogim neprilikam, ü jih je moral pokojnik prestati v najhujših časih, je ostal ves čas zvest jugoslovenski misli. Zato ga bodo njegovi prijatelji ohranili v lepem spominu. Nacionalna društva v Radečah so izgubila z rajnkim dobrega delavca m pflemenitega člana m ga bodo zato močno pogrešala. V zadnji poerirav Je pred hifio in na pokopališču zapel pod vodstvom br. GastiSe pevski zbor članov radeškega Sokola. Br. Anton P'vlnnc, botM ti ohranjat časten spomini
Univ. pra f. dr. RAJKO NAHTIG AL,
predsednik Akademije znanosti in umetnosti:
Vrednost svobode
Se bolj kakor ra druge praznike bodo za letošnjo Veliko noč, ki jo preživljamo sredi evropskega orkana še v zatišju, vse naše misli in želje osredotočene na Jugoslavijo, našo svobodno domovino. Zavest o neprecenljivi vrednosti lastne narodne države je v teh kritičnih mescih še globlje prodrla v dnšo vsakega posameznika ter ojačila voljo in odločnost storiti vse, da svoj dom obvarujemo pred vsako nevarnostjo, ki bi mu od koderkoli pretila.
Da po možnosti še utrdimo in poglobimo spoznanje, kaj nam pomeni svobodna domovina, smo naprosili nekatere odlične predstavnike najrazličnejših panog našega javnega udejstvovanja, da nam za velikonočno številko napišejo kratek prispevek. Priobčujemo jih na tej in na naslednjih straneh.
»Kakor Vam je najbrž znano, je predsednik »Slovenske Matice«, prof. dr. I. že več tednov zaprt. Obdolžen je baje veleizdaje. Sicer so ga nedavno izpustili, a na višji ukaz zopet zaprli. Dne 15. septembra t. 1. je oblastvo društvo »Slovenske Matice« razpustilo, nje prostore zapečatilo in vse njeno premoženje zaseglo. Celo letošnje knjige, ki so bile že pri knjigovezu, so konfiscirane. Vzrok razpustitve se baje utemeljuje s tem, da je bilo društvo pod sedanjim predsednikom »ognjišče srbofilskega in veleizdajalskega kovarstva na Slovenskem« ...«
Predstavimo si, da bi bila stara Avstrija v pretekli svetovni vojni zmagala. Kaj bi bilo z nami in z našo slovensko kulturo! Danes po petindvajsetih letih pa svobodno razpravljamo o od nekdaj zaželjeni naši slovenski rvtonomiji, a podpisani, ki je bil v Gradcu klican na policijo, da se mu napove zapor doma, katerega ga je rešila univerza, ima čast biti prvi predsednik in tolmač predlanskim ustanovljene, lani organizirane slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, naše najvišje kulturne reprezentance, ki je takoj začela z delom in že v svojem prvem letu izdala tri važne knjige, katere so povsod našle najlepši, da, navdušen odziv. Ali bi bilo mogoče pod starimi razmerami le sanjati o tem? Pač pa se imamo zahvaliti za to naši narodni državi, ki s svojim zdravim in klenim jedrom, s svojim zdravim in klenim, nad vse nadarjenim narodom treh bratov vedno sijajneiše upravičuje neobhodno potrebo in veliko krist svoje ustanovitve. V svežem našem poletu se nam odpiraio nedosledni visoki vidiki, težave pa bomo ker imamo voljo, z lahkoto prebrodili.
Pet in dvajset let je pred kratkim minilo, ko sem 10. oktobra 1914. leta prejel (tedaj sem bil univerzitetni profesor v Gradcu) od našega prvega znanstvenega literarnega historika in kritika ter prvega velezaslužnega urednika »Ljubljanskega zvona« prof. Fr. Levca pismo, ki slika tedanje žalostne (tudi dcmače naše) razmere. Pričenja se:
ika noč v Jeruzalemu

Ce kdaj, je v Jeruzalemu živo na veliki teden. Šest različnih krščanskih gekt, ki redno vrše službo božjo v cerkvi Božjega groba, hoče po svojem obredu čim najbolje počastiti spomin Zveličarjeve smrti in vstajenja.
Glavno besedo imajo pač Latinci, edini zastopniki rimskih katoličanov, pa Grki in Armenci. Za vsako izmed treh veroizpovedi je rezerviran del bazilike, in to izključno zanj, medtem ko se za svoje posebne verske svečanosti v kapeli Božjega groba in na gori Kalvariji po potrebi in dogovoru zvr-ste. Tri manjše skupine, Sirijce, Kopte in Abesince našteti mogočniki na tem svetem mestu pač le trpé: v najboljšem primeru imajo kako kapelo, dovoljeno jim je kaditi in postaviti nekaj sveč na oltarje prednosti uživajo-čih ver in pod nekimi okolnostmi uživajo tako zvani »ius eundi«, to je, da prejmejo liturgično spremnico. da smejo iti skozi določene dele Najsvetejšega.
Predpisi urejajo čas in kraj prireditev, ki se vrste pri šestih različnih obredih pod oboki velike križarske cerkve. Pismeno so bili določeni po ustnem izročilu in ta zbornik, potrjen po navadah in sprejet od najvažnejših držav, predstavlja podlago za znameniti Status quo. ki ga je na rusko pobudo 1852. leta določila turška vlada ter je doslej ostal edina pravna označba za utrditev pravic in predpravic različnih veroizpovedi med pristaši evangelija ob Svetem grobu. Tako traja praktično in pravno stari kodeks zakristije, ki gre v najmanjše podrobnosti od okrasitve oltarjev do števila sveč, od
ureditve preprog do somernosti cvetličnih loncev.
Rimokatoliško vero pač dobro poznamo, zato je njena analiza tod nepotrebna. Za rimokatoliki je najpomembnejša skupina med šizmatiki (odpadniki), ki opravljajo svoje bogoslužje na gori Kalvariji in ob Kristusovem gro bu. skupina melhitov ali grško-aiab-skih pravoslavcev. So to potomci palestinskih kristjanov, ki so v 11. stoletju preživeli vse dogodke bizantinskega carstva ter so se za časa razko la ločili od Rima. In njihovemu jeruza lemskemu patriarhu se je tudi posrečilo, da jih je nekako v sto letih iztrgal iz fanarskega varuštva v teku tistih silnih borb za osamosvojitev, ki jih v zgodovini orientalskega pravoslavja srečujemo na vsak korak Glavne razlike v verskem nauku, ki loči pravoslavne od katolikov, se tičejo navdihnje-nja po sv Duhu, brezmadežnega spočetja in papeževega primata. Neso glas je vlada med njimi tudi v pogledu na skrivnost sv. Trojice, vice, število kanonskih knjig in različne zakramente.
Razlike v nauku med Armenci in katoliki se omejujejo v glavnem na nav-dihnjenje po sv. Duhu, na čudež človekovega postanka, na sv Trojco, vice, sv. Rešnje telo, zakon in pontifi-kat (papeška čast in oblast). Bogoslužje Armencev izhaja od sv Janeza Kri-zostoma. Maša je pri njihovem češče-nju prva. Čeravno je po svoji sestavi skromna, vsebuje vendar neko vzvišeno svečanost v svoji zunanji dramatizaciji. Ta pomp izhaja iz prebogate , raznoličnosti svetih oblačil, ki jih no- |
si j o celo ministranti, iz bogatih zborovskih napevov in cimbal, ki jih uporabljajo, in katerih kovinsk zvok se čudovito spaja s petjem ter jasno označuje ubranost. Sirijci zanikujejo obstoj vie, čeravno za mrtve molijo; oblasti papeža ne priznavajo in pospešujejo narodne cerkve, ki imajo po njihovem naziranju v Zveličarju vse skupnega vrhovnega poglavarja. Njihovo bogoslužje je v splošnem nadaljevanje preprostih obredov, ki so v navadi v Antijohiji; na mesto grščine je stopila sirijščina ali kako ararnejsko narečje, ki so ga govorili v Palestini. za časa Kristusa.
Kopti so v teku stoletij razne točke verskih prepirov še pomnožili, ker so obstojali na svojelastni razlagi učlove-čenja sv. Trojice in v zadevah raznih zakramentov. Njihovo bogoslužje, ki se v njem menjava koptščina z grščino in arabščino, ima tri različne oblike: obred sv. Cirila je omejen na cvetno nedeljo, obred sv. Gregorja uporabljajo ob rojstvu, obred sv. Bazilija pa služi vse ostalo leto. Abesinska cerkev ni — brez ozira na nekatere slučajne različke — z verskega stališča nič drugega kot verni posnetek koptske cerkve. Med posebnostmi njenih obredov in šeg je, da ima sicer zakrament spovedi, da ga pa uporablja le pri umirajočih Nasprotno pa je obdržala obrezovanje Med vsemi svojimi prazniki najbolj slavi praznik Križa.
Pri tem živem mozaiku Latincev, Grkov, Armencev, Sirijcev, Koptov in Abesincev, ki za obstoj svojih posebnih obredov predvsem v svetem tednu tekmujejo ob Kristusovem grobu, lahko predstavljamo, kako pisano ko-reografično sliko nudi velikonočni čas v Jeruzalemu romarjevemu očesu in turistu iz daljnih krajev.
Vera v vstajenje
Sedeli so pri mizi, On in dvanajst izbranih, da v bratski ljubezni praznujejo spomin na izhod svojega naroda iz egipčanske sužnosti. Mojster je bil žalosten, ker je videl, da njegovo delo še ni uspelo in da ga tudi izvoljenci ne razumejo. Saj so ga vendar nekoč vprašali, kdo bo sedel na njegovi desni in kdo na levi, ko bo obnovil kralia-stvo. Zasledujejo ga farizeji, saduceji. pismarji in duhovniki. Med dvanajsterimi je oni, ki ravnokar pomaka kruh, izdajalec. Mojster ga dobro pozna. Vzlic temu pa hoče biti služabnik svojih učencev in dati vzgled za bratsko prizanesljivost in povezanost, ki naj vodita k močni skupnosti. Umil je vsem noge, jedli so iz skupne sklede in iz skupne čaše so pili. »To storite v moj spomin«! Takrat je oni. ki je prej z Mojstrom vred pomakal kruh, vstal in odšel, da izda zaroto in njega vodjo za trideset srebrnikov. Odšel je in s poljubom bo izdal svojega Mojstra Po večerji so se drugi razšli in Ie trije so sledili Mojstru v gezemanski vrt. Slutili so nevarnost in so bili oboroženi z meči. Ali kakor hitro jih je On zapustil, so zaspali Ko so hlapci veii kega duhovna prijeli Mojstra, je Si mon Malhovemu hlapcu odsekal uho, a takoj na to so se razbežali tudi ti trije. Preden pa je petelin dvakrat za pel. je Simon Mojstra trikrat zataji! Osamljen je stal pred Pilatom in v krik nahujskane množice »Križaj ga«! ni padel niti en sam protest Pagan, Pilat, sam je moral priznati, da ne najde krivde na njem. a na zahtevo njego vih zapeljanih rojakov ga je obsodil na sramotno smrt. ki je sicer do'eteia le zločince in nezveste sužnje. Tujec mu je moral pomagati nesti križ r< pod križem je stal samo eden izbranih, mladenič, iilca'ist. Janez. Le on je ohranil vero do konca in niti oli up ri klic! »Moj Bog, moj Rog. zakaj si me zapustil!« ga ni omajal Vsi so se o" skrili in praznovanje velike noči it kmalu zagrnilo v poz-'bÜenje d-,god«.k ki je bil judovskemu ljudstvu sa»"« r"»'»»nkostna epizoda.
Pol?goma so pnhaji'e vesti da ir Mojster vsta! iz groba Hodil it z dw ma rčencema v Emavs. videta H' Magd?Vr>a. prne! je skozi zaprta vra ta in H-d nevfT-n-mu Tomažu, da ji položi' prste v niegove rane ni mrtev, on živi in z iiiirn ;».- vstala njegova misel, dejanje in i<sp h
Zagorela je vera v vstajenje v v sc p. ki so bih malodušni. ki so dvomili m se bali, da vendarie niso na pravi po ti Toda kdor je premagal smrt mort premagati vse drugo. Ali človeška °la bost jim ni dala, da bi stopili v tem pelj in na trg in razglasili veliko raz^ detje. Tajno so se zbirali, premi'-!je vali in molili in On je bil med nuni: Bil je v njihovih srcih, polnil um it-duše in bridek spomin na n je^ >v< smrt se je pretvoril v biaženost. Ki jc spet povezala razrahljano brarstvo Globoka vera je bila, a manjkalo jc nečesa, kar naj da veri silo in vzpon, da prodre v množico in postane zna nilka nove dobe, ki bi pomenila pre obrat v človeštvu Priti je moral duh nosilec ustvarjanja in poguma In pn šel je Ognjeni jeziki so ga oznanjali in šli kot glasniki vere ljubezni skozi svet.
Naš narod je skozi veke hodil čez
Divizij ski genera1 LEV RUFNIK,
komandant štaba utrjevanja:
Naš oficir
Dinamične moči naroda se najmočneje izrazijo na onih področjih narodnih stvaritev, na katerih temeljijo: narodov obstanek, svoboda življenja in napredek.
Razmotrivanja o narodovem dejstvo-vanju na področju vere, kulture, civilizacije, ekonomije, politike, socialnega reda in tako dalje prepuščam bolj poklicanim. Kot vojak se omejujem samo na kratko razmotrivanje onega področ-
ja narodne stvariteljske moči, ki pripravlja in izvaja borbo vsega naroda, kadar gre za obrambo narodovega obstanka in države z orožjem v roki, to se pravi: v vojni.
V	pripravi na vojno in v vojni sami morajo dinamične moči naroda v svoji vzajemnosti, harmoniji in koncentraciji voditi k uspehu: k zmagi. V dneh svojih najtežjih preizkušenj polagajo narodi izpit svoje življenjske sposobnosti in dokazujejo pravico do obstanka. V obrambni volji slehernega naroda se torej mora zrcaliti skupek vseh njegovih pozitivnih vrlin in vse njegove ustvarjalne sile.
Vidni predstavnik obrambne volje, organizator obrambnih moči in vodja oboroženega dela naroda je oficir, in to aktivni kakor rezervni oficir, katerega pri njegovem delu v miru in vojni podpirata aktivni in rezervni podoficir Zares vzvišene naloge za one izbrance, katerim se po ver j a jo! Lastnosti izbrancev, katerim narodi zaupajo tako visoke in težke naloge — to bo predmet naslednjih vrstic.
Kjer koli pogledamo v naš narodni epos Srbov, Hrvatov in Slovencev, povsod najdemo v sijaju njihovega junaštva in viteštva one svetle osebnosti, ki predstavljajo ekstrakt naše narodne duše V svojem eposu torej narodna duša manifestira one lastnosti, glede katerih želi, da krasijo junaka, vodnika v borbi, ali — sodobno povedano — oficirja narodne vojske
Kak mora torej biti naš oficir?
V	pogledu telesnih lastnosti so strogi predpisi ki zagotavljajo pravilno izbiro za oficirski poklic, izbiro duševno ir. telesno ponolnoma zdravih mladeni-čev. sposobnih da orenašajo največje napore, in voljnih, da s pravilnim vež-_ _ i — - - -r
Golgoto, nosil je v sebi po suženjski dobi dvome in vero v svobodo obenem A ko je bilo trpljenje premagano in poražena smrt, se mu je utrdila vera. da smo vstali iz robstva in da je napočila doba svobode in bratskega sožitja. Živeli smo v tem in smo prezrli, kako je od naše skupne mize vstal Iškarjot, ki je prej krepko pomakal v skledo. x zlatniki v pasu, in šel, da narod izda za denar, za čast. za moč, maščevanje nad bratom Videli smo poljube, kakor takrat v gezemanskem vrtu, videli smo hlapce, ki brez premisleka, samo da strežejo svojim gospodarjem, napadajo bližnjega. Naše duhovno uho je često culo klic, podoben onemu pred Pilatom: »Križaj ga«! Nismo dospeli še drugič na Golgoto in nočemo gledati smrti tega. kar nam je najdražje Življenja hočemo, človeka vrednega življenja, ki ga ustvarja duh svobode, enakosti in bratstva.
Zato pa je treba vstajenja in vere vanj. Ko nas hoče speljati skušnjava, da bi se umaknili v zatišje in čakali, kaj bo z nami, pokličimo žrtve v spomin, ki so ustvarjale našo domovino, in se napijemo iz njih duha samoza-tajevanja in požrtvovalnosti. 2rtev je vodila ic vstajenju in vstajenje je da-'o duha, ki si je osvajal svet.
Njej pa se mora pridružiti ljubezen do zemlje in naroda, ljubezen, ki jo zaslužita oba Marsičesa ne vidimo, kaj je lepega pri nas, ker smo preblizu. Tujci, ki prihajajo k nam, to bolje vedo. Toda vedimo' Jugoslavija je lepa, bogata, obdarjena z najpestrejšemi raznolikostmi, njen narod je dober in hraber.
Vstanimo tedaj in pospravimo z za-vajalci, koristolovci in Iškarjoti, pove-žimo vero vase in duha v močno silo, na se nam ni treba ničesar bati. Otre-simo se malenkosti, predsodkov in naša misel bodi posvečena samo sreči domovine.
Jaka Špicar
, banjem in spartanskim načinom življe-! nja izpopolnijo in čim dalje vzdržijo na visoki stopnji svoje telesne in razumske sposobnosti.
Toda telesna in razumska sposobnost nista glavni lastnosti, ki jih je treba zahtevati od oficirja.
Prav tako, kakor se ideali našega naroda lahko subsumirajo v duševni notranji svobodi, s katero so najtesneje zvezane vera v boga, čast, dolžnost, hrabrost in narodna svoboda, tako mora tudi naš oficir koreniniti v vseh teh idealih in mora iz njih oblikovati svoj značaj, ki ga šele usposablja za organizatorja in pravega voditelja oboroženega dela naroda, to je vojske.
Samo s temi ideali kot pokretniki združene narodne volje se je mogla po stoletnih krvavih borbah naposled ustvariti današnja močna in v vsem svetu uvaževana Jugoslavija. Samo ti ideali so oblikovali tolikšno število junakov, ne samo v stoletjih naše svobode, marveč tudi v dobi našega suženjstva. Samo s temi ideali se lahko tolmači naša nedosegljiva verska strpnost in prav naivna velikodušnost našega naroda nasproti nep ri j atei jem. Naposled so samo ti ideali izklesali iz narodne sredine junaško dinastijo, ustvarjeno za to, da nas skozi vse peripetije zgodovinskega pekla povede h končni zmagi in k današnji — samostojnosti in svobodi našega celotnega narodnega življenja.
Na prav istih narodnih idealih mora — daleč od vsake osebne sebičnosti, ma-terializma in bolehnih ambicij — tudi nadalje temeljiti življenje in delo jugo-slovenskega oficirja. Negujoč v službi in izven nje te ideale, bo vsak oficir posamič kakor celotni zbor aktivnih in rezervnih oficirjev kot elitna tovariška zajednica vzajemno našemu kralju in našemu narodu meč in Ščit proti vsem poskusom rušenja od tuje strani — in bo omogočil našemu kralju, da povede naš narod dalje po poti svobode, dela, napredka in sreče in s tem k izpopolnitvi zadatka, ki nam ga je na tej zemlji dodelila Previdnost.
Vsak oficir mora biti popolnoma prežet z ideali časti, dolžnosti in tovarištva kakor tudi s potrebo, da bo doprinesel k vzgoji naših vojakov v najvišji meri s svojim osebnim svetlim vzgledom, s stalno roditeljsko strogostjo in bratsko, nesebično brigo ne samo v gmotnem, marveč poglavitno tudi v duševnem pogledu. Samo na ta način si bo pridobil oficirski zbor tudi pri naših vojakih in pri našem narodu tisti ugled in priznanje, ki mu je kot voditelju — pred sovražnikom — potreben k zmagi.
V vsakdanjem življenju naših oficirjev pa se morajo odnošaji nasproti državljanom držati strogo na liniji viteštva, ki je nerazdružljivo od pojmov časti in dolžnosti. Vsaka oblika demagogije je za oficirja nedostojna. Svojo globoko zakoreninjenost v narodu in svojo ljubezen do naroda mora oficir izkazovati s svojo neprekinjeno skrbjo za vse svoje podrejene, in s svojo požrtvovalnostjo. kadar je treba narodu v nesreči, stiski in katastrofah izkazovati pomoč.
Na višku zadatkov pa bo naš oficirski zbor tedaj, ako bo on, ki mu je vsako leto poverjen novi cvet naše narodne mladine, osredotočil vse svoje moralne, razumske in telesne sile za oblikovanje pravih Jugoslovenov. hrabrih in časti polnih, ki bodo v čast in ponos našemu kralju in našemu narodu vršili svojo dolžnost do poslednjega diha — v miru in vojni.
Joža Bekš:
Velikonočni pomenefo
(s pokojnim sinom)
Pred tednom v butare pričakovanje zvezali smo veselega Vstajenja a danes že se ga raduje srenja in vsak, ki dober in iskren kristjan je.
Ob žegnu, glej dišečem pirovanje: pri pirhih in oranžah se pričenja in pri potici, sočni gnjati jenja. — Le Ti, moj fant, ne čutiš, kakšen dan
je...
—	Zahvalim. Jaz sem butaro že lani odložil prizadevanj neveselih, ničesar nimam več pričakovati. —
—	Samo trenutka morda še, ko zbrani Vstajenja pili onkraj bomo kelih
res srečni, zadovoljni in bogati. —
Velika nož na vasi
Prav za prav so se velikonočni prazniki za nas začeli, ko so odšli zvonovi v Rim in je jutrnjico, opoldansko zvonjenje m avemarijo nadomestila ropotalmca v cerkvenem stolpu. Poznalo se je to predvsem zvečer, ko je oče odredil, da moramo moliti vse tri rožne vence in je pridal na koncu Se celo vrsto očenašev, češčenamarij, lita-nij in drugih molitvic. Takrat je vladal naravnost srednjeveški red. Oče je klečal na pručici, mati ob ognjišču, mi otroci, pet nas je bilo, pa smo se razpustili od mi^e do vrat, zadaja pa sva klečala midva s starejšim bratom in dajala molitvi pravi zvok: včasih sva odgovarjala z globokim .glasom, včasih skoro piskajoče visoko, tu sva ponitela, tam sva govorila počasi, kakor da bi nama kdo dajal vojaški takt. Molitve so se vlekle in vlekle, tako da je včasih kdo zadremal. Takrat je oče prenehaj in brez besed počakal, umolknili smo tudi mi, mir, ki je nastal, je zbudil dreni alca.
Na veliki petek pa je bil že pravi praznik. Treba je bilo iti v cerkev, poljubit Jezusa, ki je ležal na tleh pred obhajilno mizo. Dolga vrsta ljudi je čakala. Možje in ženske, starci in starke, fantje, dekleta, otroci so se plazili po kolenih do križa, se pripogibali in poljubljali leseni obraz, nato pa vstajali in odhajali v klopi, poljub za poljubom, drug za drugim — nato pa so se napotili do božjega groba, ki sta ga straži la dva lesena vojaka, oborožena s strašnimi sulicami in sekirami, gledala sta navzkriž in imela tako strahotno belino v očeh, da je človeka obdajala groza in si jima kar nisi upal pogledati v obraz.
Delo doma se je postorilo. Oče je zahteval mir, otroci bi bili morali hoditi po prstih. Ropotalnica v zvoniku, razpoloženje ljudi, neko pričakovanje v ljudeh, vse to je ustvarilo nekakšno posebno občutje, še danes se ga zavedam, bilo je, ko da bi hodil v mrzlem mraku in se zraven točno zavedal, da kmalu stopim v topel, sončen prostor, poln veselja, zvonjenja in vriskanja.
Popoldne smo hodili otroci v cerkev ropotat. Vsaka hiša je imela po več ropotal-nic nekateri so imeli velike, da si moral klečati na njih, drugi so imeli celo deset kladivc, ki so z vso silo tolkla po votlem zavoju in njih repot je bil tem večji, čim hitrejše si vrtel. Revnejši so imeli raglje, nekateri pa so privlekli zaboje in polena in so s temi to'kli, da hrušč in ropot ni odmeval samo po cerkvi, temveč se je razlegal po vsej vasi. Stali, čepeli, sloneli, sedeli ali tudi klečali smo zadaj po koru in verno gledali v kajfež. s katerim je mežnar ugašal sveče. In ko smo videli, da gori še ena sama, je v nas prešel nekakšen čuden drget, mišice so se nam napele, oči iz-buljile — potem pa se je začelo. To je bila tekma! če komu ropotalnica ni preveč lepo pela, si je pomagal s čevljem na nogi, butal z njim ob tla ali ob zaboj, vrteli smo ročke, da smo bili skoro ob sapo, pot nam je tekel po licih, globoko smo dihali — potem pa pritisnili ven v veseli spomladanski dan in se po navadi skregali, če že ne stepli drug z drugim ob pogajanju, čigava ropotalnica je bila najbolj glasna. Zmagal je seveda zmeraj tisti, ki je bil najmočnejši ter je nevernike s pestmi prepričal o resnici.
Velika sobota je bila že praznik Vse se je pripravljalo na popoldansko procesijo. Takrat so bile že pripravljene nove obleke, kajti s procesijo smo prvič oblekli nove »gvante«, ki nam jih je oče kupil vsako leto za veliko noč. V nosove nam je tiščal vonj kolača, mogočnega želodca, suhega mesa, barvali smo še pirhe in šteli, toliko za te, toliko za te, toliko za te — potem za nas vsakega po tri, štiri, oče pa je dejal: »Da mi kdo česa ne pokusi ! « Pri nas je veljala sobota še strog postni dan. Proti večeru je bila procesija. Najprej so jo prisekali po cesti navzgor gasilci v svojih uniformah, gumbi so se jim svetili, kdor je imel medaljo, jo je gotovo nekaj ur čistil s sidolom, da se je svetila, ko da bi mu pripel na prsi samo sonce. Postavili so se pred cerkvijo, se ogledovali in merili, si sukali brke, če so jih imeli, in si popravljali pasove. Stali sq na soncu v svetlih čeladah, ki so se lesk^ale, ko da bile iz samega zlata, in znoj jim je tekel po čelu, čez oči in mimo nosa, da so ! se morali neprestano brisati, malo z robci, malo z rokavi. Za njimi je počasi prišel postajenačelnik v svoji uniformi, šel je skozi vas in vse je snemalo klobuke. Tudi on se je postavil pred cerkvijo. Kmalu jo
je z mogočnimi koraki primahal d&car, visok, širokopleč, z velikim, rdečim obrazom, za njim orožniki. Medtem ao ae zbirali otroci okrog šole, učiteljice so hodile med njimi, nadučitelj pa si je ob strani natikal bele rokavice. Prihajati so začeli ljudje, ki so se usipali v cerkev. Zidane rute so se svetile v sončnih žarkih in dekleta so povešale oči, ker se je medtem pred cerkvenimi vrati nabral roj fantov, s klobuki postrani, v novih oblekah. Stali so, mežikali sebi in dekletom in se tu in tam zasmejali na glas, če je kdo povedal kakšno preveč velikonočno.
Potem je začelo pinkati. Zadonele so orgle, nastal je nemir in kmalu je prišla iz cerkve še cerkvena gosposka, debeli župnik in drobni, bledi kaplan, štirje fantje so nosili baldahin, pred njim so se razvrstila rdeča bandera, v roke so prišli molki, ženice so odpirale usta in stresale v zrak molitve, dekleta so pela:
Zveličar naš je vstal iz groba,
vesel prepevaj, o kristjan —
fantje ln možje so se priključili — procesija se Je začela.
Velika nedelja je bila največje veselje otrok Po prvi maši smo se zbrali v kuhinji ln čakali, da pride oče. Na mizi so že stali krožniki, za vsakega Je bilo posebej pripravljeno. Na krožniku je bil košček velikonočnega jajca, kos mesa, kos želodca, hren in kolač, zraven pirhi in pomaranče. Ko je vstopil oče, smo mu voščili veselo veliko noč, on pa nam, nato pa smo najprej pojedli vsak svoj košček žegna-nega jajca in nato planili na ostale dobrote. Ko smo se najedli, je oče vstal, segel v žep
ta dal laikenu nekaj drobila, kajti drobil
je moral biti za sekanje pomaranč ln ubijanje plrhov, mati pa je bri pospravila ostanke, lupine ln drobtine, kajti nič ae ni smelo izgubiti, tudi živina in kokoši so morale dobiti Segen.
Otroci smo se pognali na dvorlšde in do velike maše z novci ubijali plrbe; če al plrh od daleč ubil, je bil tvoj, če ga nisi, se bil ob denar. Potem je zazvonil zvon in napovedal veliko mašo. Treba je bilo iti. Spet so se zbirali možje in fantje pred cerkvijo. Tam je po navadi stal pomaranfiar a svojo kolibo, v jerbasih je imel naložene pomaranče, fantje pa so se poizkušali s sekanjem.
»Trikrat za prijet! Dvakrat na skrit! Enkrat pod kožo!« so klicali in že se Je postavil ta ali oni dva, tri korake pred jerbaa, pomeril, zamahnil in z vso silo zagnal novec v pomaranče; včasih je prav zadel, no\ec Je predrl kožo, jo presekal in se skril, da se je pocedil rdeč ali rumen sok iz sadu, včasih je izpodrknll ln se izgubil med pomaranče, včasih samo prijel — tako je šla tekma do tedaj, ko je zazvonilo »skupaj« in je bilo treba utihniti.
Po maši so se ljudje razšli na domove, od koder se niso premaknili, kajti na veliko nedeljo mora ostati vsak doma, praznike voščit lahko greš ie na veliki ponedeljek.
Veliki ponedeljek pa je praznik obiskov. Takoj po kosilu so se fantje in dekleta oblekli in so šli v vas, možje pa so napotili na pogovor k sosedu, od tam pa po polju ali v gostilno, kajti čas je že, da si ga človek privošči kapljico ali dve in se pogovori. kakor se možaku spodobi. Pozno zvečer so se vračali proti domu, padal je mrak, za njim noč, s srede vasi m kmalu za tem po vasi pa se je spet začula pesem fantov, ki je ni bilo slišati ves veliki teden.
S. K.
Frerokk o bodoči vojni
še preden se je končalo sedanje veffto krvoprelitje, se ljudje že vprašujejo, kakšen bo prihodnji svetovni
požar
Kavin usedek, kvarte, zvezdic — v vsem iščejo usodo, kakor so jo nekoč iskali v letu ptic. Razne prerokovalke vseh mogočih imen in asti elogi niso nikoli brez dela. Da se odkritja raznih vidcev in prerokov iz zvezd mod seboj ne ujemajo, da ne napovedujejo istih dogodkov — za to se ne zmenijo ljudje, ki verjamejo v prerokovanja in ki so radovedni, kakšna bo bodočnost. Sicer oa — saj si tudi zdravniki dostikrat nasprotujejo, Itadar ugotavljajo bolezen, in niti vremena ne morejo strokovnjaki zmerom uganiti.
Horoskope ljudje bolj cenijo. Kajti horoskopi se sklicujejo vsaj na poti zvezd. Pri vsem drugem pa ima glavno vlogo najzanesljivejša reč na svetu — domišljija. Sicer pa domišljiji in navdahnjenju ne moremo kar tako odre i: vsega pomena, če je kdo dokazal, da se njegove slutnje pogosto uresničijo, bo marsikdo verjel, da utegne imeti tudi v bodočih primerih prav. Tudi dvomljivci časih verujejo v prerokova nja, če vidijo celo vrsto prerokovanj, ki so drugo od drugega neodvisni, pa se uresničijo. To velja za stara in nova prerokovanja, ki jih je nedavno zbral neki nemški pisatelj v izgnanstvu in je ta prerokovanja, kolikor se nanašajo na svetovno vojno v bodočnosti, Izdal v knjigi. Ta prerokovanja so pogosto zelo slikovita in segajo v podrobnosti. Dostikrat so meglena, a vendar imajo celo vrsto točnih podatkov.
že sveta Ocildja je imela okoli leta 720. privid, da bo Germani ja dobila ime najbolj prepirljive države, da bosta nastali dve vojni in druga izmed njiju bo straš-nejša od prve. Izzval ju bo človek, ki mu je dala ime Antikrist. Vojna se bo razvnela na področju Dunava. Vojaki s krili bodo uničevali mesta in vasi. Po zmagoslavju Germanije, — pravi, — bo sledil njen propad in razdelili jo bodo v 32 držav. V 16. stoletju je prerokoval prior samostana , Maria-Laach, da bodo v dvajsetem stolet- | ju tri velike vojne, ki bodo Germani jo in njene obmejne dežele izpreimenile v prah in pepel. Ko bo Germani j a izgubila vojno — prerokuje — se bo vnela še strašnejša vojna, kjer jo bodo čisto uničili. Strahoviti stroji bodo poželi vso travo na polju, ogenj in strupeni oblaki, ki jih bodo napravili ljudje, bodo gospodovali na nebu.
Prior Leon Magnus je v 17. stoletju prerokoval, da bosta v dvajsetem stoletju dve vojni, in da bo v drugi uničeno vse, kar je bilo dotlej zgrajenega. Zapisal je, da bo-
do nastali strupeni oblaki, da bodo takrat
videli premikajoče se trdnjave, leteče ladje in da bodo ljudje sami od sebe ponoreli. Leta 1794. je izšla tiskana knjiga »Prerokovanja iz samostana Marienthala« v Al-zaciji. V njej je zapisano, da bo nekaj let po veliki vojni prišla še večja vojna, in sicer s te in z druge strami tekočih voda«. Knjiga obeta železne konje in puške na vozovih, ognjene žarke iz oblakov, ki prav za prav niso oblaki, velike orle na nebu, ljudi, ki bodo kakor krti rili pod zemljo, strahote, toda ne v Galiji (Franciji), ampak onstran velike reke. V prerokovanju iz leta 1811. je zapisano, da se bo zgodila velika nesreča, ker se bo v državi Srednje Evrope pokazala nezadovoljnost s poglavarji in da bo zmaga prišla z zapada. Zmago bodo izvojevale armade sedmih narodov. Bojevali se bodo pri Hammu, pri Padebornu in na Renu, in neki beli k n e z iz Francije bo uničil to deželo. Leta 1814. je prerokovala opatica Katarina von Emmmerich, da se bo 50 ali 60 pred letom 2.000 odtrgal Lucifer, da bo srce Evrope postajalo čedaJje večje, naposled pa ga bo ranil spet beli knez, medtem ko bo neka država v srednji Evropi razpadla v več majhnih držav.
Neki župnik je leta 1866. objavil prerokovanja neznanega francoskega vojaka. V njem je rečeno, da se bo sredi 20. stoletja vnela vojna proti ogroževalcem sveta in da bo Italija zahtevala Nico, pa je ne bo dobila. Francija bo po hudih težavah prišla čez Ren In uničila zvezo v Srednji Evropi, Franciji bo na koncu vladal kralj. V vseh omenjenih in še v drugih prerokovanjih je zanimivo opisovanje dotlej neznanih vrst orožja. Mirno lahko ugotovimo, da so preroki tu že v naprej napovedali vso moderno vojno tehniko. Dejstvo, da že davno napovedujejo letalstvo, čeprav je bilo v tisti dobi še neznano, ni prav nič čudno, če se spomnimo, da so že v starih dobah govorili o fantastičnih bitjih v zraku, ki si jih je izmislila ljudska domišljija. Na vseh starih bakrorezih jih vidimo. Na Dürerjevem bakrorezu »Boj angelov« lete čudne jate ptic kakor jate letal, v »Odpiranju šestega pečata« pa pada na ljudi nebeški ogenj, ki je hudo podoben današnjim granatam.
Sicer pa vsa ta prerokovanja spominjajo na razne prizore iz »Apokalipse« in ' tam je tudi najbrž njihov vsaj podzavestni vir. Zlasti izdaja to Marienthalsko pre-
rokovanje, kjar jt tam m
rečeno: »Janez bo imel prave. Povsod gre tudi za stari boj med dobrim in zlom, med svetlobo ki temo, med pravico ln nasiljem. Bistvo dobrega je »beh knez«, bel, kakor je belo vse dobro pri sv. Janezu. Zloba pa Je utelešena v »Velikem«, ki je nekaka prispodoba velikega Babilona, časih pa tudi v »tujem«, ker je zloba tuja v božjem kraljestvu. Na koncu vseh teh prerokovanj sta vselej sreča in mir — »novo nebo in nova zemlja«, božja blaženost.
čudno je, da so vsi preroki postavili boje nove svetovne vojne v okolico Rena. Ali morda zaradi tega, ker so se vsa ta prerokovanja rodila v teh krajih? Saj je tudi slikar Dlirer dal Babilonu podobo starega nemškega mesta.
Z nemškega zapada prihaja tudi prerokovanje ovčarja Strom berge rja, ki je umrl leta 1806. On je že napovedal železnice, vozove brez konj in letalstvo. Pravijo, da je do dneva natanko uganil začetek pretekle svetovne vojne. Nadalje je rekel, da bo po tej strašni vojni sledil čas, ko bo denar brez vrednosti Dve desetletji ali tri pozneje bodo »mali postali veliki, veliki pa majhni«, vse države se bodo med seboj sprle, zavladali bodo strožji gospodarji, ki bodo hoteli osvojiti ves svet, pa bodo pri tem uničili sebe. Toda tudi vse to je že prav za prav v Apokalipsi, čeprav je kar presenetljivo, kako točno je Stromberger uganil ln opisal sedanje dobe. Te strožje gospodarje je za sredino sedanjega stolet-
ja le napovedal tudi
Rocco, ki jo svoja prerokovanja zapisel v Rimu leta 1848. Ta menih gwoil poleg drugega še o zaničevanju krščanstva, odpadu škofov in kardinalov, o okrepitvi Nemčije po izgubljeni vojni in o njenem polomu po drugi vojni.
Modemi astrologi bodo seveda ornalovar-ževali ta prerokovanja, kakor sedanji kemiki omalovažujejo staro alkimijo. Opozorili pa bodo na starega mojstra svoje znanosti Nostramadusa, ki se je rodil leta 1503. v Južni Franciji, in na njegovo »skrivnostno knjigo«, kakor jo imenuje Goethe. Po njihovih izsledkih je Nostra^ damus prerokoval svetovno vojno, uničenje katedrale v Reimsu, bitko na Marni, rusko revolucijo, razpad Društva narodov, propast češke. Po razlaganju Mauricea Privata prerokuje Nostradamus veliko vpjno za leto 1944. Ta vojna bo v Sredozemskem morju in v njej bosta imela veridico vlogo Anglija in Italija. E. Ruir kl se tudi sklicuje na istega mojstra astrologije, prerokuje, da se bo vojna po n». kaj letih odločila v korist trikotnika Washington—London—Pariz ter da bo strašno huda usoda premaganih. Zanimivo je tudi prerokovanje pastirice Melanije Cal-vatove, ki je rekla leta 1903. nekemu duhovniku, da bodo Nemci dvakrat prišli r Francijo. Prvič bodo pogazili Belgijo, drugič Švico.
To so prerokovanja. Resnico bomo sami kmalu doživeli
Toplice se modernizirajo
Poskrbljeno bo za udobnost gostov in za olepšavo kraja
Huda zima. ki je zadnje dni ponovno
nastopila, nam je prinesla 28° C. Potok Sušica je v spodnjem teku čez in čez zmrznil, kar se ni pripetilo niti leta 1929. in česar niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Ob ostrih zimah se je sicer ob obeh bregovih naredila ledena skorja, a ves ni zamrznil zaradi vpliva tople vode iz kopališča. Da se je to zdaj zgodilo, ko niti Krka ni zmrznila, dasi sicer nastane na Krki ob močnejšem mrazu led. bo najbrž vzrok ta. ker je potok zavoljo odiuge pred ponovnim mrazom precej narasel in dotok tople vode iz kopališča ni imel dovoljnega vpliva.
Gospodarski odbor zdravilišča Toplice je imel pretekli teden občni zbor ter je sklepal o gospodarskih vprašanjih, ki so važna za napredek zdraviliška. Razveseljivo ie dejstvo, da zdajšnji gospodarski odbor z vso resnostjo obravnava vprašanja. ki so koristna tako za kraj sam kakor tudi za zdravilišče. Električna razsvetljava. ki je že po zdravilišču napeljana. se bo še razširila, tako da bodo vsa pota in ulice ponoči dovoli razsvetljene. S tem bo ustreženo kopališkim gostom, ki se radi izprehajajo ob večernih urah, a so jim bili izprehodi dosle' skoraj onemogočeni zavolje teme. Stre „'.i za napel javo in razsvetljavo se bodo sorazmerno razdelili med Topličane. občino (iz fonda za ptujski promet) in zdraviliško komisijo.
Živinska napajališča. ki so kvarila zunanje lice zdravilišča, bodo čedno obzidana. delno zazidana in planirana.
Važno je vodovodno vprašanje. Izvir, od katerega ie napeljan vodovod, leži na kraških tleh. tako da po podzemskih jamah pod jezom voda odteka. Zato se ob nizki vodi pogosto dogodi, da vodovod odpove. Ob takem času pride črpanje vode z motorjem precej draga Da se ti ne-dostatki odpravijo enkrat za vselej, je občni zbor sklenil, da se v Podturnu, odkoder je n? nel j an vodovod, napravi motor na elektr.Vo. ki bo zagotovil, da vodovod ne bo več odpovedal Da se vodovod temeljito spravi v red. bedo s pomočjo higienskega zavoda položene od izvira do rezervoarja nove cevi.
Stroški za dela. ki pripadajo gospodarskemu odboru, odnosno topliški srenji, znašajo okoli 16.000 din. Poravnali jih bodo topliški posestniki.
Tukajšnje gasilno društvo je pričelo nabiralno akcijo za zgradbo novega gasilskega doma. Dosedanjo stavbo, ki stoji na neprimernem mestu, bodo v najkrajšem času podrli, nato pa bo občina na istem mestu in tam okoli uredila lepo teraso, ki bo zasajena z lepotičnimi vrbami. Ker bo tudi Sokol obmetal svoj dom. bo postal ta doslej precej zanemarjeni del zdravilišča prav lep. Bo to tudi primeren prostor za letne sejme, kjer naj bi sejmarii postavljali svo4e stojnice namesto na kopališkem trgu. '..amor v sedanjih razmerah več ne spadajo.
j Občina bo tudi tu^oj, ko bo vreme ugodno, nadaljevala dela. ki jih je v jeseni prekinila. Ljudsko kopališče in peri-šče bosta preurejeni tako, da ju narasla voda ne bo mogla poplaviti. Da narasli i potok Sušica tudi ne bo mogel ovirati odtoka termalne vode iz kopališča, bodo od iztoka napeljane velike odtočne cevi. da bosta tako kopanje in pranje ob vsakem času mogoči. Tudi stopnišče k ljudski kopeli in perišču bo novo in praktično urejeno. Ce bi prej pri gradnji ljud Vega kopališča in perišča upoštevali mežnost poplav, bi se sedanjim stroškom lahko izognili.
Želeti bi bilo. da bi tudi banska uprava pričela regulacijo in urejevanje potoka ; Sušice, za katera dela je že odobren kredit. Za napredek zdravilišča so tudi ta dela nujna potreba.
verzi
Vodenemu pesnChu
V Ljubljani pri »Kolovratu« sedim pod angelom z mrtvaško g!a\r> v roki: če le zato se slab ti pesnik zdim, ker dragi so vseh žlahtnih trt mi soki, po tvojem sodim pesniškem tovoru, da Pegaza napajaš na izvoru treh kalnih ribnikov pri Mariboru.
V vrtincu kriz
Ozri se kamorkoli, same krize: duhà, srcé, morale in miru. ■ Vseh kriz že sit človeka človek grize, ! državniki pa krog zelene mize kot mesečniki v težkem, blodnem snu se z narodi igrajo brez strahu.
Igo Gruden
Če bi človek prišel na svet samo zaradi uživanja in strasti, potem bi sploh ne bilo treba, da je človek.
Dolžnost vsakega člo\'eka je, da pusti dobra dela za sabo kot kažipot mladim rodovom.
Lažje je potočiti tisoč solz kakor eno samo obrisati.
Prijatelji so podobni dežniku: kadar jih potrebujemo, nikoli niso pri roki.
Vohunska afera
na Holandskem
Holandske oblasti so prijeli v zvezi z odkritjem velike vohunske organizacije pred kratkim šest oseb. ki so sedai vse priznale. Aretirali so iih oo neuspelem poskusu dveh nemških letalskih častnikov, da bi pobegnila iz internaciiikega taborišča v Groningenu. Spionažna organizacija se ie bavila zlasti s tem. da je oošilia^ la v Nemčijo poročila o odhodih holand-t-'.àh ladij. V Haagu so v tej zvezi prijeli
Flortjan Kociper
Smrt na Kolpi
Onega leta, ko je v Kolpi zaglavil stari Mažorec, je bila natanko taka huda zima. kakor letos. Visok sneg, hud mraz in led čez vso Kolpo; spo-
minjam se, da burja kar ni hotela prenehati. Zimskih čarov smo bili že vsi siti. Nikoli več nisem izmaknil očetovih škornjev ali tetinih čevljev, da bi se bil šel drsat s tolpo otročajev Tudi ti so se bili dodobra naveličali mraza, snega in ledu. Potikali smo se po hišah, bili v napoto sebi in drugim, da smo zamrzili svoje domove.
Bilo je še rano dopoldne, ko sta mimo odprtih veznih vrat prihitela Jure Fugina in Mate Vrlinič s Perudine. Kriknila sta polglasno v vežo: »Zatvo-rite vrata, ne puščajte dece ven, stari Mažorec se potaplja na Kolpi. Led se mu je udri.« Vrata so se zaloputnila Najprej pri nas, pa pri Francini, pri Skolniku, pri Brkopcu in pri Babkovcu na koncu vasi. Vaška ulica je bila na mah kakor izumrla. Vas je zanemeL v grozi, v napetem pričakovanju nečesa usodnega...
Strmel sem skozi okno na Kolpo, pa so me kmalu spodili od okna s srdom, ki si ga nisem mogel tolmačiti Fri vratih, vodečih na dvorišče je nekaj za-škrbljalo. Ko so jih odprli, je smuknila v vežo Kata, ona, ki je bila omože-na v Krocih, in brez sape potinem pripovedovala: »Od Prilišča je šel, da pobere svoj harač, ni se mu hotelo čez most, pa je zašel v tolmun, kjer voda dela mehurje in je led tenak.« Napel sem ušesa, da mi ne bi ušla niti besedica. »Bliža se Vuzem, pa je hotel obiti svoje dolžnike. Zdaj bi bili na vrsti Privršci, Podgorci in Vrhovci .«
»Pa mu bo treba pomagati, zakaj možje ne gredo'« sem čul preplašen tetin glas.
»Kdo naj gre?« odgovarja Kata »Kdo bi bil tak osel, da bi pomagal tej pijavki, ko se ga vsakdo boji, ode ruha. Tudi jaz sem ga čakala, da pride po petelina, da me prime v klešče zaradi obresti in da me izmuči do smrti«.
Spet je poškrabljalo pri vratih: Pojavila se je Čadoničeva Bara in prinesla novih novic: »Do bokov je že v vodi, počasi leze pod led, na komolcih sloni in zove na pomoč Na gornjem koncu se razločno čujejo njegovi kliči . -.«
rih dvesto rajnških. Ko jih je bilo osemdeset, mi jih je porinil: »Vidiš, to ti je stotina«, pri drugih osemdesetih zopet: »Vidiš to ti je stotina«. Toliko si je vzel obresti vnaprej, da je Jure komaj imel za pot. In odtlej! Saj je čudež, da še živim. Skapavala sem z
Teta je zaihtela: »Dajte mu pomoči, otmite ga, saj smo vendar kr^ča-ni!« Kata in Bara pa \ en glas: »Mi smo, on pa ni, prokleti volkodlak Ko je moj Jure odhajal v Ameriko sem ga na kolenih prosila, naj mu posodi za pot. Nikoli mu nc bom odpustila. 1 Sel je naposled in mi našteval teh bo- .
dcco od gladu, ko je Jureta zasulo in nismo imeli s čim plačati Prihajal je vsako leto dvakrat, jeseni po obresti, spo-mladi po priboljške. Koliko kokoši, puranov, klobas, gnjati sem zmetala volkodlaku v žrelo. Deca pa je bila gola in gladna in sama nisem imela niti za sol. Uh, naj ga hudič vzame, ode-
ruha prokletega, naj mu plača za moje muke in moje solze. Ti pa veli*: »Rešimo ga!«
Tudi Kata je vedela povedati, kako je morala peči in cvreti, kadar je prišel stari Mažorec terjat, kako je dala prenekatero rejeno prase iz hleva, dočim se je dolg nižal tako strahotno počasi, da je obupavala. Bara se je pope-la na podstrešje, da bi iz linice gledala, kako leze stari Mažorec pod led. Teta je zaihtela, zaihtel sem tudi jaz, strašno me je nekaj tiščalo pri srcu. Odvedli so me, toda še vedno sem čul tetino ihtenje in Katino čudno tolažbo: »Tudi ti bi se veselila, da je hudič prišel po svoje, ako hi te bil ta jastreb držal v krempljih kakor mene, ki sem cela leta delala zanj. Zakaj pa mu ne gre nihče na pomoč? Vsi se ga boje, psa prokletega, vsi so mu dolžni, hajduku brezsrčnemu!«
V tem je Bara z neznanskim spehom pritopotala s podstrešja: »Gotovo je. Možje že polagajo deske in lestve preko ledu, da ga izvlečejo.« Več ni imela časa, odbbrzela je, za njo Kata ix Krocev; veža je ostala odprta na ste-žaj in teta je preko pogledala na cesto, ihteč in hlipajoč molitev. Spet mi je šlo na jok, toda zmotil me je nenavaden šum na vasi. Iz vseh hiš so hiteli razburjeni ljudje proti KolpL Ta ali oni je gredoč pograbil desko ali kljuko in tekel k vodi. Za odraslimi se je vsula dečad in iz nje gruče se je dvignila novica: »Stari Mažorec je utonil. Izginil je pod led. Zdaj ga vlečejo iz vode, mrtvega.«
Z otroki sem pritekel na breg in zla slutnja mi je stiskala srce. Videl sem: Cisto ozka luknja je zijala v ledu in voda se je iz nje izlivala na led. Od brega je proti odprtini z dveh smeri
Anton Lafovic:
Kvišku srca, Slovenci,
v soj jugoslovenstva!
Ko sta v letu 1936 umrla nemška sociologa Tönnies in Michels, je v zborniku naše juridične fakultete njunemu delu posvetil malo razpravo učeni naš profesor dr. Evgen Spektorskij.
V	uvodu razprave je objasnil, zakaj sociologija v Nemčiji ni mogla uspevati:
V	nemških deželah je bilo javno mišljenje tako vsmerjeno, da se je Nemec v svojem javnem življenju smel čutiti samo za državljana in da mu je država bila edina in najvišja oblika, v kateri se skupnostno življenje izživlja. Občestvo se ni pojmovalo kot naravni samonikli element, temveč je nad osebnostjo posameznika stala le država, katere suverenosti je bila osebnost popolnoma in izključno podrejena. Sociologijo, kakor se je razvila v Franciji in Angliji, so v Nemčiji smatrali kot vedo, ki je v opoziciji napram državi. Predmet francoske in angleške sociologije je bil družbeni element, ki eksistira sam po sebi in živi po lastnih zakonih, on ne izvira iz države, marveč država izvira iz njega. Nemški duh pa, ves zasidran v državi, je energično odklanjal tako vedo kot državi sovražno. V kolikor so se Nemci sploh bavili z vprašanjem občestva, so nauk o občestvu uvrščali v nauk o državi.
Tako in v tem smislu objašnjuje profesor Spektorskij.
Potem takem je razumljivo, da se v Nemčiji socialna veda nikakor ni mogla razviti. Ni prezreti, da je Heglov nauk o državi kot mističnem nadbitju bil na široko prevzel miselnost v vseh nemških pokrajinah, ne samo Nemčije, temveč tudi bivše Avstrije.
Toda kako zvezo ima vse to z našim ju-goslovanstvom, bo marsikdo začudeno vprašal z ozirom na naslov tega razmišljanja?
Mi Slovenci in Hrvati smo zrasli po večini pod močnim vplivom nemškega kulturnega kroga. Po prevratu smo prišli v svojo novo narodno državo impregnirani s predstavami o državi, kakršne nam je vcepil nemški kulturni krog, s predstavami o takšni suverenosti in vsegamogočno-sti države in o njenem vseviadju nad posamezno osebnostjo, kakor so si to zamišljali Nemci. A obenem smo prišli v svojo novo narodno državo povsem nevedni glede tega, kako naj se naše narodne skupine nadalje izživljajo in na kak način naj se medsebojno uskladijo v harmonično državno sožitje.
Vsled nepoznanja socialnih zakonov si nikakor nismo bili na jasnem, kako naj vrednotimo dotedanje svoje življenje, ki je bilo zaradi političnih meja dejansko ločeno in zaradi dotedanjih političnih prilik tudi svojevrstno vsmerjeno. Niti si nismo bili na jasnem, katere izmed dotedanjih družbenih vrednot so vsled tega, da smo stopili v svojo novo narodno državo, zaslužile, da jih vržemo v ropotarnico med staro šaro, in katere nove vrednote je treba povzdigniti v ceni. Nismo si bili sigurni, kako je treba korigirati naše dosedanje naziranje o državi, ko smo čutili samo to, da naš odnos do naše narodne države ne more več biti isti. kakršen je bil nasproti nam tuji avstrijski državi.
V	taki zmedenosti misli so nekateri du-
držala ozka gaz iz desk in lestev. Nekoliko mož je s kljukami brodilo po vodi, kričali so nekaj onim na breg, oni z brega pa nekaj odgovarjali, vse tako poslovno in trezno, kakor da se
hovi pravilno zaslutili, da je treba vse storiti, da se notranje okrepi naša nova država, glede katere smo vsi z zanesljivostjo instinkta čutili, da je ona edina, ki nam more garantirati narodni obstoj in razvoj.
In tako je kmalu po prevratu nastopil Svetozar Pribičevič in vrgel med narod široko odmevajoče geslo: Ne poznam več ne Srbov, ne Hrvatov ne Slovencev, poznam le Jugoslovane!
To geslo, rojeno baš lz naše nevednosti o socialnih činiteljih in zmotno v svojih premisah, je bilo signal za mnoge borbe, ki so se od tistega časa naprej neprestano vršile v naši državi. V navedenem geslu je bila pravilna njegova tendenca: ustvar-riti in izgraditi čim večjo notranjo kohe-zijo v naši državi. Toda zgrešeno je bilo sredstvo. Zmotna je bila njegova misel, da je kohezijo mogoče doseči na ta način, da se popolnoma izbriše tisto, kar je bila dotlej neizprosna zgodovina izoblikovala iz Slovencev, Hrvatov in Srbov, namreč skupinske individualitete.
Formirale so se nove fronte, ki so poudarjale narodno Individualnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, in povrh še samobitnost teh socialnih individualnosti.
V	človeškem življenju pa je že tako, da ima vsako gibanje socialnih skupin tendenco se zagnati v skrajne skrajnosti, ker bi se mogoče sicer ne dal doseči zaželeni cilj. In tako so se te nove grupe v borbi za priznanje njihove individualnosti zagnale z vso silo proti celemu geslu ln so zašle v ekstrem, tako da so celo sam Izraz »jugoslovanski« vrgle iz svojega besednjaka kot zaničevanja vreden. Pri nas Slovencih so nekatere teh struj smatrale jugoslovanstvo za megleno utvaro in proglašale kar za narodne izdajalce vse one Slovence, ki so oznanjali jugoslovanstvo.
Tudi to nihanje v skrajni egoizem narodnih individualitet je bilo zopet le odsev klavrne nevednosti o življenju občestev.
V	taki neenaki borbi med nadmočno fronto onih, ki so, konservativno usmerjeni — ti so zmerom v večini — in zaverovani v preteklost in tradicijo svojih skupin. poudarjali nar^dno-kulturne individualnosti, in pa med skupino onih, kojih pogled je bil vsmerjen predvsem v bodočnost, preko narcono-individualističnega egocentrizma v skupnostno močno jugoslovanstvo, se je tudi naše državno življenje zaletelo v ekstrem, dopuščajoč in sprejemajoč egocentrično poudarjane narodno-kulturne individualnosti, kot bazo za novo obliko državne organizacije, kakor da je v vsakem slučaju narodna samobitnost tudi organizacijski princip.
V	tem previranj') našega notranjega državnega življenja, ki je tako značilno za našo duhovno raven v gledanju na obče-stveno življenje, smo torej končno prišli do one ekstremne točke, katera nosi izključni poudarek na narodnih individuali-tetah. Nihalo našega notranjega državnega življenja je v to smer zanihalo do skrajne dosegljive točke.
Z elementarno nujnostjo se bo tu ustavilo in obrnilo v nasprotno smer in to s tem večjo močjo in brzino, čim bolj daleč je šlo v sedanjo ekstremno smer.
Pravilen pogled na življenje tudi samo posameznika že pokaže, da je njegovo materialno in duhovno življenje ob še tako poudarjani individualnosti nerazdorno zvezano z družbo. Saj se vendar vse njegovo umovanje in čustvovanje v bistvu in nujno odnaša na sočloveka in na soljudi in drugače sploh ni razumljivo. Enako bo nova tendenca našega državnega življenja pokazala, da skupnostno državno življenje narodnih skupin ni nikakor v nasprotju z njihovo individualnostjo, marveč da jim je neobhodno kot zrak potrebno za življenje.
V	občestvu so ljudje že tako razdeljeni, da eni čutijo bolj individualistično, celo egoistično, drugi bolj skupnostno. Isto velja za politične stranke in njihove pripadnike. Eni poudarjajo, ko po svoji duši ne morejo drugače, edinole posebno narodno individualnost, drugi se borijo za priznanje, da je tudi višja in predvsem državna skupnost visoka moralna vrednota, in da je le sožitje v tej skupnosti tisto, ki osigu-rava njenim posameznim delom obstoj in razcvit.
Tem slednjim, po naravi obdarjenim s širšimi pogledi in širšo dušo in zato zagledanim v soj jugoslovanstva, četudi so bili
go in zakikirikal, kar se je dalo.
Živo sem se spomnil starega Mažor-ca, kako je s svojo bisago hodil po vaseh. Purana je položil na dno in mu skozi luknjo v bisagi potegnil glavo,
pogovarjajo vsakdanje stvari. Ob odprtini je ležala bisaga Mažorčeva. Iz nje sta se bila nekako izmotala petelin in puran. Puran se je potikal po ledu in nejevoljno kunkljal, petelin pa je, vesel svoje rešitve, skočil na bisa-
na purana je prišla kokoš in petelin, klobase in gnjati pa so bile v prednjem delu bisage... Otročaji smo drli za njim in se mu rogali, on pa je mrk, molčeč, kosmat in resen spel po svojih oderuških poslih. Od moža je
kedaj matodnini ob težkem navalu konservativnih skupin, poudarjajočih skupinski egoizem, tem slednjim prihaja sedaj vnovič tista ura, ki je bila takoj po prevratu zamujena, ln vnovič vladajo iste ugodne zvezde, če ne celo ugodnejše.
Zgodovinski dogodki, ki pretresajo Evropo in ki zlasti trdo udarjajo ob slo-vanstvo, pripravljajo pot tudi pri nas in mehčajo srca vseh onih, ki so bili doslej zazrti le v svoj ozki skupinski egoizem. Naša tla so po usodnih udarcih sodobne evropske zgodovine vse bolj razrahljana in pripravljena sprejeti vase blagovest jugoslovanstva. Delo bo ogromno in kliče na
dan vse sposobne delavce. Eni so poklicani, da bodo lz naših duhovnih njiv poru-vall ves plevel dosedanjih zmot in napačnih vrednotenj glede našega državnega ln narodnega življenja. Drugim pa bo naloženo, da s plamenečim ognjem gredo in vžiga jo vsa srca s čudežno blagovest jo Jugoslovanstva. Mistika istorodne krvi ter krvnega bratstva nas vseh Jugoslovanov, mistika usodne zvezanosti naših narodnih življenj naj prešine sleherno srce! Zakaj mistika je argument čustva, in le z ognjenim prekaljenjem skupnostnega čustvovanja bo v nas moglo zmagati jugoslovanstvo!
Unav. prof, dr. Anton Metih :
Realno je treba gledati
gesel in osebnosti ter pokazal, za koliko je bil strah prevelik, brezskrbnost neutemeljena. Neprecenljiv pa je dar modrosti, ki zna v toku dogajanja samega ločiti važno od nevažnega, presoditi, kdaj gre le za videz in kdaj je treba poseči v akcijo, da se preprečijo kesnejše nesreče. Srečen narod, ki je v njem toliko posameznikov obdarjenih s to izkušnjo in modrostjo, da se njegova politika ne giblje med breskrbno samozadovoljnostjo in brezglavim popla-hom.
Nam vsem nalaga usoda dolžnosti, da se skušamo čim bolj približati tej modrosti ln se okoristiti z izkušnjo globljega spoznanja, da sprejmemo z uspehom borbo zoper zmedo časa. V kakem nedoumju so bili, vzemimo, sodobniki Napoleona, ki je s svojimi zmagovitimi armadami zanesel v stari evropski svet ideje velike revolucije, toda hkrati naslonil nanje stvaritve osebnega režima. S kakim navdušenjem, nerazumevanjem, zgražanjem in obupom
bo gledali takrat premnogi, nedoumeva joč, kaj prinaša burja trajnega, pa kaj je samo osebni uspeh trenutka. Komaj nekaj let je minulo, pa se je evropski svet vrnil v svoje stare tire; kar je bilo vrednega v revoluciji, se je zmagovito ohranilo, borbeno slej ko prej, kar je bilo nebistvenega, osebnega, je propadlo v nič. Meje Francije so zopet stekle v svoje stare konstante, a s silo priključeni narodi l,o se znova vrnili v svojo lastno domačnost, ne le veliki, marveč prav tako tudi majhni in najmanjši.
Tudi vpliv velikih osebnosti na tok dogodkov je vezan na stvarnosti, na pogoje nekih konstant, ki so zapopadene v priro-di zemlje, v dejstvih lege, v notranji strukturi in vrednosti narodov in še mnogih drugih stvareh, ki se ne menjavajo mnogo, marveč pomenijo neke trajne či-nitelje, močnejše od trenutnih situacij in osebnih kombinacij. Nekateri ljudje imajo čudovito nenadarjenost, da jih ne spoznajo niti v prilikah, ko se zdijo kar očitne. Koliko je bilo ljudi, ki so se čudili, kako da se poljski zunanji minister Beck bolj zanese na osebna zagotovila, nego na konstante lege, tradicijo starih in novih nasprotij, na govorico zemlje, ki se ne da nikdar zatajiti. Kdor je ločil trenutno od trajnega, papirnate osebne zgradbe od konstant, ki so produkt stoletij, zasidrane v prirodi, ni mogel pristati na zgodovinsko pogreško, ko je oni mož pomagal kopati jamo za soseda, dasi bi si mogel izračunati, v kolikem času bo sam pahnjen vanjo. To je samo eden primer izmed ne maloštevilnih. Danes je na dnevnem redu igra s posebno zakritimi kartami. Vsi smo dolžni po svoje prispevati, da se širi boljše spoznanje, da se izboljša tehtanje in vrednotenje dogajanja. Marsikatera prestrašena govorica, ki ji poplah odpira vrata v zbegana srca, bi mogla s stvarno utemeljenim vrednotenjem že sama od sebe splahneti na potu. preden dosežen svoj cilj.
še pred nedavnim Je bilo v naši ljubi slovenski deželi kakor na otoku blaženih; kakor da je bila naša domačija nekje sredi oceana, vstran od svetovnega hrupa, daleč od nevarnosti, ki bi ji mogle zapretiti. Premnoga naša premišljevanja so računala samo z zelo ugodnimi, vse dobro obetajočimi zvezdami. Veliki problemi so se zdeli igrača; ustanoviti imperij, na primer, ali ni to kaj preprosta naloga?
čez noč je prišel poplah. Zgodilo se je, da je trda vsakdanjost z resničnimi dogodki posegla vmes in na mah razodela, da je otok blaženih nemara nekje v povesti ali v pesmi; tu, v resničnosti pa je majhna deželica, položena ob velike ceste mednarodnega dogajanja, vse prej kakor v za-tišno lego. Nevarnost je potrkala na okna in marsikdo se je spomnil pregovora, da nesreča ne pride rada sama. Kdor se je bil poprej vživel v predstavo, da živi na otoku blaženih, je bil seveda skoro iz uma, ko je opazil, da se mu godi kakor otroku, ki ga je noč zatekla v gozdu: vsenaokrog sama tema. Nanjo pač ni bil pripravljen.
Tako nekako bi se mogel glasiti uvod v popis naših razpoloženj v novem evropskem razdobju. Naš čas označujejo kot dobo velikih presenečanj. Mislijo pri tem na veliko politiko, na mednarodne odnošaje in njihovo menjavo, toda tudi za mala razmerja in razpoloženja velja ista karakteristika. Ni čuda, da se preprosti človek počuti neprijetno in da z bojaznijo ugiba o možnostih, ki jih more bodočnost skrivati zanj.
Toda prav za prav niti največja presenečenja niso popolna iznenadenja, ako jih pogledamo natančneje ter se zamislimo v gibala, skrita za njimi. Poznati gibala dogajanja, to je sploh največja vrednost in najimenitnejši kompas pri vrednotenju dejanja in nehanja med narodi. Težko jih je spoznati, kaj šele, da bi jih človek zajel vse in svoje spoznanje izkoristil za presojo sedanjosti ter domnevo bodočnosti. Toda zelo mnogo osnove za presojo si pridobi, kdor z resnico spoštujočimi razglabljanji premotriva preteklost, kritično spremlja sodobnost in se s temi izkušnjami obogaten zazre v bodočnost Marsikaj se pokaže pri takem gledanju v zelo preprosti luči; stvari so dejansko manj komplicirane, nego se zdi površnemu opazovalcu.
V dveh smereh človek najpogosleje greši, kadar gre za presojo položaja v razmerjih med narodi. Preveliko ceno daje temu, kar ga neposredno obdaja, bodisi, da ga navdihuje trenutna ugodna situacija k brezskrbnemu zadovoljstvu ali da ga plašijo grozeče nevarnosti preko mere, pa da se mu pri tem zastre pogled za trajne konstante, s katerimi je treba računati. Lahko je dajati nauke potem, ko se je že zgodilo, ko je celotni razvoj postavil vse v pravo luč, ocenil vrednost nastopajočih
velo nekaj zločestnega in njegova pojava je vzbujala vseobči preplah.
Deca je stegovala vratove, da bi ji ne ušlo prav nič, kar se godi na ledu. »Ga že imajo!« so zašumeli nekateri. Na bregu stoječi so povzeli klic. Možje, ki so se motali okrog luknje, so s kljukami privlekli izpod ledu neko gmoto, vrhu katere je brezgibno omahovala glava starega Mažorca. Bilo je res gotovo, kakor je bila malo prej oznanila Bara. prijateljica Kate iz Kro-cev. Oprezno so položili gmoto na lestev, in ko je petelin tretjič zapel, so potegnili lestev na breg Gosta množica je obsula utopljenca. Takrat me je teta pograbila za roke in oba sva v strahu hitela domov.
Tik pri naši hiši je stal sosed Mate Roko je držal nad očmi, da se mu ni bliščalo, in napeto zrl preko Kolpe. Ustavila sva se ob njem, on pa ni niti trenil. Ozrla sva se v smer, kamor je gledal Mate. Na samem je stala hiša starega Mažorca in nanjo je pazil sosed Mate. Videla sva, kako so vdrli skozi vrata neki ljudje ki so bili pritekli preko ledu, in kmalu se je zakadilo skozi dimnik. Sosed si je bil za vihal brke in dejal: »Tudi to je opravljeno. Zadolžnice so zgorele.« Obrnil se je k teti: »Ti veš, da mu jaz nisem bil nič dolžan. Toda prav je, da je narod rešen tega groznega oderuha. Vsi se bodo oddahnili: Podgorci, Vrhovci in Privršci.«
Te besede so bile nekak nagrobni govor nesrečnemu staremu Mažorcu. Nihče ni za njim potočil niti solze, midva s teto pa sva marsikdaj na Zez-lju molila za dušo utopljenca.
Vladimir Levstik:
Jugoslavija zdaj In vedno
Nikolaj Pirnat: Od žegna
Kadar se zemlja trese, človek v nagonski skrbi ogleduje streho nad svoio glavo: ali je trdna in ga bo varovala, ali ie trhla in se bo zrušila nanj ter ga pokopala pod svojimi razvalinami? Sele v takih usodnih trenutkih se človek tudi zave. kako draga mu je domača streha: šele teda i začuti ves blagoslov njenega zavetja: šele strašna bližina nevarnosti mu dà bol in sladkost spoznanja, da ie ta hiša. oa bodi še tako siromašna, še tako tesna in nedodelana, še t~ko potrebna razširjenja in popravila, edini mogoči dom njegove sreče; samo toplota njenega ognjišča mu greie srce. samo njen. do starini in dimu dišeči zrak je zdrav za njegova pljuča, samo v njenem objemu ie dobro živeti in umreti. To ni hiša. kakor so druge hiše. Zdi se mu. da nekako ni sezidana in stesana. ampak živa. iz korenin rastoča, kakor jablane okrog nje. Ded n	ìmti. on
sam in vsi njegovi dragi so io prepoiili s svojimi dušami; v njenih stenah in stropih sta neumrljivo ohranjena ljubezen in volja, žulj in znoj vsega njegovega rodu. Dokler ta hiša stoji, ie nekie doma; ako se ta hiša sesuje, bo povsod tujec. V nii ie gospodaril na svojem; brez nje bi postal hlapec in še nesrečnejši od hlapca: brezdomna, preganjana žival.
Kadar se maje svet v svojih nravstvenih in pravnih osnovah in rjoveio nad celinami sproščeni goni preseljevanja narodov; kadar so vsi zakoni izbrisani in velia, dobrotljivemu solncu v posmeh samo tisto. kar nasilje z jeklom in svincem niše v krvaveče meso — takrat ie človeku podobno pri duši. Mejniki se podirajo v zagonu z najezdniških trum; države, ki so včerai še cvetele, izginiaio s površia zemlje; ljudstva, ki so snoči še svobodno ustvarjala, se prebujajo pod trinoaovim korobačem in krvnikovo sekiro: kdo ne bi razumel poedinca in naroda, ko v takih trenutjih zgodovinskih katastrof pozabljata vse druge skrbi in si v skelečem nemiru zadajata vprašanje: ali je veliki, vsem skupni dom dovoli trden, da bo vzdržal, če ga napade vihar? Sele spričo takšnih strahot more ne.krbni občan do dna zapopasti. da je svoboda nenadomestljiva dobrota in da ie izguba svobode nai-hujše gorie. Z grozo tehta odpornost kamnov. ki jih ie vzidal v branike skupne varnosti, in vidi. da jih je bilo malo. in hiti dodajati, dokler ie čas. Kaiti — to zdai pretresljivo ve: ta svoboda, ta domovina. ta država je njegova svoboda, njegova domovina, njegova država. Zrasla ie. kakor rodna hiša. iz hrepenenja, volje, ljubezni in žrtev njegovih očetov, njegovih bratov in njega samega, zavetie njemu in vsem. ki pridejo. Nai bo človek še tako reven in zapostavljen, nai bodo stene in oboki skupnega doma še tako j tesni: ta veliki dorn ie ni ego v. in samo na niem ie. da <*a pomaga storti širiega
in •vedclSeca. Tu to oenilšče n1e«ovih upov in svetišče njegovih pravic. Zunaj domovine ni zani ne svobode ne pravice ne obstanka. Tu. brat. samo tu si eosoodai če danes ne. pa jutri; ta domovina, ta država ie tvoja ti sam j. krojiš zakone in obraz; vsaka druga bi ti bila živemu grobnica. Zunai domovine ni življ nia . ..
EXTRA JUGOSLAVIAM NON EST VITA! Mimo Jugosiaviie ni življenja ne za Sioven e ne za Hrvate ne za Srbe; ne za našega kmeta ne za delavca ne za meščana- nikar že za intelektualca. Nai bodo razlike mnenj med nami še taku rezke — to geslo, ki nam ga ponavlja svetovni vihar. bo zmerom zdr.ževa.o vse Jusos, vane v toliko močnejšo enoto, kol kor boli se bo mračilo na obzorju. Doslei ie naša domovina sicer zgleden otok miru in zaupati smemo, da tudi ostane. Kot miro iub-na država nismo nikomur nevarni, kot moralno in materialno močna, na obiambo ori-parvljena država se ne zdimo nikomur poceni plen. V trenutku, ko vojujoča taboira
zbirata rmo moti za odloČi Ini udar, aL Je po£
težku misliti, da bi kdoi	videl »volo
kor.st v napadu na jun^.k. narod, o katerem je izza prve svetovne vojne znano, da vstaja od mrtvih in se z Golsote vrača na bojišče.. . Zato ne strezimo na glasove strahopetnih vranov, ki ne vedo. zakaj krakajo! Veruj mo v svojo vedko. skupno domovino, delajmo za njeno lepšo prihodnost in zmerom postavlja imo to kar nas vse spaja, pred tisto, kar razdvaja nekatere izmed nas. Le tako imamo orav.co upati, da ohranimo objje: svobodo in m: Če bi se pa zgodilo, da bi nas naš vroči up ukanil. in bi nam usoda, ki nien h potov ne moremo naprej videti, vendar poslala skrajno preizkušnjo — tedai. bratje. bo stvar tako preprosta, kakor so vse velike in slavne stvari: z vdanim o-'^m-mom svojih prednikov bomo odvrgli, ' ar nas prklepa na ta minljivi svet. in zahvalili Boga za veliko milost, da smemo s svojo krvjo kupiti svobodo in življenje rodov, ki pridejo za nami
novssa o turščici
Deset mimaš paljedelfstva za kmeta, izobraženca in
strokovnjaka
Dekusirana turščica, kakor jo je vzgojil prof. dr. Alojz Tavčar
Kako se je godita turščici doma
Koruza je dar Novega sveta. Vsa znamenja kažejo, da turščica (zea mays L.) ni nikakšen botaničen rod v ožjem smislu besede, temveč je le križanec dveh rastlin, ki sta prispevali vsaka nekaj k današnji njeni obliki. Vse to je še zavito v tisočletno tmino, ki jo bo morda kdaj prodrl žarek znanstvenega raziskovanja. Stoletja in stoletja pred odkritjem Amerike so jo vzgojevali stari ameriški kulturni narodi Maya Azteki in Tolteki. Turščica spada poleg sladkorne pese med naji~datnejše žive zbiralce sončne energije, že v pred-zgodovinskih dobah so jo vzgojili pri najugodnejših pogojih s prav obilnim gnojenjem in umetnim namakanjem.
Te svoje nemale zahteve je nesla turščica s seboj, koder se je širila. Zato je povsem prirodno, da se je turščica, prvotno nazvana maihiz, šireča se po odkritju Amerike po Starem svetu pod imeni španska pšenica, sirsko proso, cucuruza, Kukuruz. Mais in podobno, najbolje obnesla v dobrih stepnih ln subtropičnih tleh, tu pa z obilnim gnojenjem po orientalskem sistemu. Ta sistem zbira prav skrbno vsak odpadek in ga na najprimernejši način uporabi za gnojenje. Ko pa se je turščica razširila na lege. ki ji niso tako godile, se je sicer še obdržala, toda pridelek je močno opešal.
O Indijancih vemo, da so gnojili turščici z ribami, ki so jih lovili spomladi ob dre-stu v velikih množinah v tamkajšnjih rekah. K vsaki rastlini so zagrebli po dve ribi, ki sta dali potem dva lepa štorža, kakor da sta te dve ribi čudežno povečani zlezli na steblo. Velike ameriške tvornlce umetnih gnojil še danes predelajo ogromne množine rib v gnojilo, nazvano »tan-kage«, ki vsebuje poleg fosforja v glavnem organski dušik. Mimo tega uporabljajo v USA pri turščici zelo uspešno zeleni gnoj.
Nov naš"« povečanja pridelka
Prav gotovo spada turščica med najkoristnejše vrste naših poljskih rastlin, saj nam da tečno moko za kruh in žgance ter služi za krmo živini, zlasti za pitanje svinj. Mimo tega pa nam da še turščevino, ki jo živina prav rada in s pridom žre pozimi. Res pa je tudi, da nismo posvečevali turščici tiste pažnje, ki ji pritiče zaradi njene velike koristnosti. Upravičeno je naš zaslužni kmetijski strokovnjak Franc Go-ričan, ki kmetuje tam v Višnji vasi, že ponovno potožil v našem odličnem kmetijskem listu »Kmetovalcu«, da je naša domača turščica zelo slaba. Zaman tudi povprašuje, kje bi dobili njeno priznano (selekcionirano) seme. Vsi soglašamo z njim, da bi vsak rad utrpel nekaj desetakov za boljše seme.
Drugod niso tako nebrižni v tem pogledu, kar nam priča ziasti češki zgled, kjer so vzgojili po vojni štiri odlične turščične sorte, izmed katerih da »Farif Budimsky« celo 20 metrskih stotov na oral, medtem ko pri nas ne pridelamo niti polovice tega. Predlanskem in lani so se vršili poizkusi za uvedenje teh sort tudi pri nas. Dveletne skušnje so prav povoljne in bo drugo leto na razpolago že nekaj izbranega turščič-nega semena.
Kakor je važno dobro seme za obilen pridelek, pa vendar seme ni vse. Večje do-dose moremo doseči tudi z domačim semenom. če upoštevamo nova dognanja kmetijske vede Naj zap:šemo najvažnejše Pri nas sadimo turščico po večini pod malo motiko tako, da pride zrno kakih 5 cm pod zemljo. So pa še stari gospodarji, ki
sadijo seme za brazdo celih 15 cm globoko in se prav pohvalijo s pridelki Primerjalni poizkusi različnih znanstvenikov so jim dali prav, saj se je izkazalo, da vrže v lahkih in srednjetežkih tleh za brazdo sajena turščica za 40 odstotkov več pridelka kakor plitvo pod motiko sajena. Toda pri tem postopku ni pomemben le mnogo večji pridelek, temveč nam saditev za brazdo nudi še druge ugodnosti. Prvič lahko njivo še 14 dni po setvi pobranamo in tako zatremo že vzklili plevel in si olajšamo okopa vanje. Ker potiebuje turščica skoro tri tedne, preden pribode iz te globine na svetlo, se nam ni treba bati, da nam jo posmodijo ledenjaki. Zato jo lahko brez skrbi sadimo že v zadnjem aprilovem tednu, da nam v jeseni prej dozori in se nam ugene z njive. Korenine sežejo pri globoki setvi globlje in so močno razvite. Rastlina ne trpi toliko od suše ln stoji tako trdno, da jo ni treba obsipati. Kakor rečeno, ta način setve ni za težko zemljo, ker bi rastlinice ne predrle debele plasti.
Drugi način povečanja turščičnega pridelka je uporaba zelenega gnojenja, že stare ameriške skušnje povedo, da zahteva ; turščica predvsem humus (sprillino) v I tleh. Ta ji da ne le potreben živež, temveč zbira vlago v zemlji, prispeva k potrebnemu samozagrevanju tal, vzdržuje brazdo v zrahljanem stanju ter štedi obdelovalne moči. Kjer ni dovolj hlevskega gnoja, se lahko nadomesti z zelenim gnojenjem, kar je bila že navada pri gojenju turščice v njeni pradoaiovini. Češki kmetijski strokovnjaki so z mnogimi poizkusi dognali, da je vprav rdeča detelja ali in-karnatka najboljše zeleno gnojilo nele za okopavanine, temveč tudi za turščico, in to zlasti v suhih legah, ki jih imamo tudi pri nas na pretek. Ti poizkusi so nedvomno doka ali, da more izmed vseh rastlin, uporabljanih za zeleno gnojenje, inkarnatka tako v koieidnah kakor v nadzeinskih delih zbrati največ lahko prebavljivega dušika. En kilogram dušika iz podorane inkar-natke je zvišal donos turščičinega zrnja za 20 kg. To pomeni, da je pri ceneni setvi inkarnatke le-ta najugodnejša bilka za zeleno gnojenje turščice. Pri nas seveda mali kmet pokosi inkarnatko kot prvo krmo ln pod >rje le strnišče. Celo podurano inkarnatkino strnišče zviša pridelek za štiri metrske stote na oralu, saj da en kilogram dušika iz tega strnišča 23 kg zrnja. Vse to kaže, da je inkarnatka v krajih s suhim podnebjem in primanjkujo*im hlevskim gnojem najboljši pripomoček za zvišanje turščičinega pridelka.
ixpopotntlL Profesor Tavčar. Id )• prt mu zlaaU znan po svoji novo vzgojeni turščici z dvojnim številom listov, ki Je Se sedaj Izpopolnjuje, je namreč dognal, da se da že v jeseni določiti ln izbrati iz križa nega materiala heterotične, to Je plodneJSe križance že v tri tedne starih rastlinah. Ti imajo podvojeno dolžino korenin ln podvojeno število Ustnih rež. Tudi med našimi štajerskimi sortami smo naàll zelo dobre I turščične plemenjake in bo v nekaj letih tudi takšnega domačega, izboljšanega semena dovolj na uporabo. Vidimo, da se že danes da naš turščičnl pridelek s prav malenkostnimi stroški dvigniti ln da skrbijo naši strokovnjaki za povečanje pridelkov naše grude.
Od alkohola do lepila na znamkah
Turščica je za prehrano človeštva največje važnosti, sj živi od nje dobra tretjina človeštva Danes že mnoge evropske države jedo kruh, ki mu Je primešan določen odstotek turščične moke. Mimo tega se porabi mnogo koruze za živalsko krmo. Važna je pa predvsem njena industrijska uporaba, saj dobimo od turščice celo vrsto Izdelkov od alkohola do lepila na pisemski znamki. Temelji te njene vsestranske upo-
rab« kk njena visoka vsebina Škroba. nla-ka cena tn lahka nabavnoet. Iz turščičinega škroba se razvijajo kakor veje na drevesu mnogoštevilni izdelki v najrazličnejše svrhe. V tvornicah papirja ln tekstllij so nadomestila naglo se Sušeča ln elastična lepila lz turščičinega škroba poprej uporabljeni živalski klej in kazein. V pekarnah uporabljajo pripomočke za peko iz Skrobove moke. Tvornlce gumija imajo kalupe za vulkanizlrani gumij iz škrobove moke. Glukoza, to je sladkor, izdelan iz škroba, daje slaščicam potrebno upoglji-vost. Barve se mešajo e škrobnim lepilom. Tudi pri izdelavi žlahtnih papirjev, predvsem pergamenta, nadomešča grozdni sladkor iz turščice dragi glicerin. Tudi usnjar-ne uporabljajo s pridom izdelke iz turščice za strojenje boljših podplatov. Turščična klica ki jo izluščijo pred zmletjem, nam da prav odlično Jedilno olje. Zelena koruza je tudi tudi prav okusna zelenjava, ki se lz Amerike počasi uvaja tudi drugod po svetu. V tem Je dala pobudo menda uporaba zelene turščice v živinoreji, kjer jo leto za letom več vkisajo v tako imenovanih šilih. K vsem tem mnogostranskim uporabam turščice naj še omenimo, da nam nudijo suhi storžični listi turščice tudi tako Imenovano kožuhnino prav iH^ni ii mehko ležišče.	Janko Kač.
Lojze Novak:
Zegen za fronto
Tone in Zane, oba čvrsta vojaka gorskega strelskega polka štev. 2, sta bila nerazdružljiva prijatelja; kjer je bil eden, tam je bil gotovo tudi drugi, zato smo jima rekli ribnik in srajca. Leta 1917., v jeseni, sta bila dodeljena saperfelddepoju, ki se je iz Ljubljane preselil v Italijo, v Villa Vizzentina. Tahiniranje je bila njiju edina skrb; ko pa sta se še te rešila, sta slinila krivčka, ju lepo krivila pa polagala čez noč v knjigo, da sta ju potem zjutraj, uravnana v drzno stojo, spel zataknila za kapi. Kadar se je bilo treba izmaza-ti iz službe, sta imela vedno veliko srečo; na straži nista bila menda nikoli.

Turščična storža s popolnoma enako gno-jen<* parcHe. Levi sin bi je zrasel brc/ ''ito-dina, desni pa je bil fitoiliniran.
Za vsako zemljo in lego -ia je le dobro gnojena, pa je še možno povečanje pridelka za 50 in še več odstotkov z namakanjem semena v primerno raz. edčenih umetnih rastilih, o čemer smo že večkrat pisali. Naravnost srečni smo, da imamo v domačem sredstvu »fitedinu« takšni pomoč, ki nam za prav ma'hen denar (kva-šenje stane le 2 din za kilogram semena) znatno poveča pridelek in nam poleg tr^a naredi turščico odpornejšo preti suši in j raznim boleznim. Dà nam več koruznice in kar je velikega pomena, kvašena setev dozori za dobrih deset dni prej od nekva-šene. Globoko setev in kvašenje semeni s »fitodinom« lahko združimo in dosežemo takšne donose, da nam bodo v obilni meri povrnili trud in zmanjšali tveganost kmetovanja ter nam zagotovili naš vsakdanj' kruh. Kdor je lani poizkusil s »fitodinom«, je bil zadovoljen in ga letos spet naroča.
še en način povečanja turščičinega pridelka je zadnja leta v preizkušnji Ameriški strokovnjaki so pred dobrimi d^s^ti- ! mi leti namreč dognali, da vržejo nekatere turšč'čne vrste, če smo jih srečno med seboj oženili (križali), v prvem rodu t?kš-ne potomce, da dado za 50 in več odstotkov večje pridclkp kakor starši. Zadnja I leta so se mnogi strokovnjaki. m°d njimi tudi odlični znanstvenik, naš ožji ro^k dr. Alojz Tavčar, profesor na kmeti'ski ' visoki šoli v Zagrebu, prav z uspehom oprijeli teh izsledkov in jih preizkusili ter i
Videli smo ju samo še pri razdeljeva nju menaže in koniisa ter zvečer v ba raki, če nista bila na nočnem puhaj kovanju pri Italijanih.
Pomladi leta 1918. pa nista bila nič več tako brezskrbna in zidane volje kakor še jeseni. Menaža je bila slaba in pičla, komisa pa tudi nismo dobivali redno, pa ju je, kajpak, dobro razpoloženje minulo, kakor je nas že davno prej
Na veliki petek zvečer je bilo, ko je dejal Zane Tonetu, potem ko je ugotovil. da je krivček dobro naslinjen in lepo zakrivljen:
»Ce bi mogel zdaj le domov, pa bi še prav prišel k vstajenju «
»Kaj procesije«, je menil Tone, »teh imaš tu vedno dovolj Zcgna, žegna, tega ni in ga tudi ne bo; ta me mika, prijatelj, pa še komisa ne bo.«
»Imaš prav Tudi letos nama ho spackana velika noč. Kaj meniš, kje bi se dalo dobiti kaj boljšega za pod zobe, za žegen za nedeljo zjutraj?« je vzpodbudno pobara! Zane.
»Veš kaj, ti? Prav gotovo n.im bodo jutri v skladišču JeMli kake konce komisa. Zadnjič sem videl tam še pol vreče oficirskega prepcčcnca. Kaj meniš. ali ne bi bil imeniten za žegen. Kaj? Ko se bomo drenjali v sk'ad'šču, daj, ma'o postoj pred menoj pa bom počeni! in si pri luknji, ki so jo izg'o-da'e miši, napolnil žepe; oba bo\a imela z-'-'l'.^ti.«
»Nič ne rečem Ni s'aha ta'e tvoia id?ja, Tone, kar drži,« je dejal Zane v mn'o zrca'ce, v katerem se je pravkar s stmodopadaieniem oö'cdoval.
V	soboto dopo'dne smo btli res no-zvari po koriis V dvostopih smo korakal v örad, v skladi5re. Zrnc je — no'n dobrih nad — sunil Toneta v rebra:
»Tone. promocijo ?o imimo. ni vrag. da bova prišla tudi do žegna.«
»Bova «
V	skladišču ie res v'ada'a «nera Zane je postal, Tone pa je za njim po-čenil in jel hitro polniti žepe s prepe-čencem, medtem ko smo drugi stegovali roke po komisu, ki nam ga je delil narednik sam. Ko je kruha na spodnjih policah zmanjka'o. se je narednik vzpel na m'>o. se pri tem ozre po nas in ug'edal Toneta, ki je čepe hitel tlačiti prepečcnca v žene. Ko Lucifer je n^nil z mize nanj in se začel divje dreti:
«O, vi. p^ase' Siroma. da ni«*e resnično prasc: bi bi'a iiftn pojedina za ves depot. Da se še danes javite pri ranortu.«
Poparjen je šel Tone z nami — brez
prepečenca pa tudi brez komisa — v barako. Tudi Zane je bil nekam port. Ko se je pozneje Tone vrnil od rapor-ta in nekam kislo povedal, da je dobil osem dni temnice, se je še nam zasmilil, kaj šele Zanetu.Zvečer je nastopil ca-por v temni grajski kleti.
Na velikonočni torek smo bili spet pozvani po komis. Spet je bila gneča v skladisču. Narednik je jemal kruh s spodnjih polic, kjer ga je bilo še dosti. Dregnil sem Zaneta in mu namignil, naj hitro sune par pesti prepečenca. Podoba je bila, da sva bila oba enih misli, zakaj Zane je že čepel in hitel grabiti po vreči. Slo je po sreči V baraki sem se mu moral čuditi; niti enkrat ni segel v žep. Na večer, ko se je stemnilo, je izginil v temo še z nedotaknjenim pledom, vrnil pa ->e je prazen toda hudo nataknjen Nejevoljen je potožil, da ga je narednik za lotil, prav ko je skozi lino dajal pre-pečenec Tonetu v temnico; jutu da mora zato k raportu.
»Zakaj pa si bil tako - neroden?« sem mu očital.
»Neroden je bil Tone, ne jaz Nared niku sem rekel, da sem mu dal cigarete pa zlodej ni verjel, tekel je v klet in ga zasačil, ko je še pobiral prepe čenec.«
Tudi Zane je dobil osem dni temni ce. V sredo zvečer se je preselil k Tonetu v klet in spet sta bila — neiaz družljiva prijatelja — skupaj.
»Tema pa je, tema,« je menil Zane, ko je ko slepec grabil v prazno in iskal Toneta.
• »Jaz kar dobro vidim. Po kaj s: pa prišel?«
»Po tisto, kar ti.«
'aka i?a
»Za isto ko ti; zaradi že »na, ki sem ga sunil iz vreče in ti ga dal skozi ino.«
»V dvoje se bo ^aže prestalo * »Ze, toJa tri dni bom pa 'e sam, ka kor si bil ti sam do zdaj.« »Ti bom že kaj prinesel.« »Le žegna se nikar ne loti več, sicer ne prideva do prihodnje velike noči na svct'o.«
Ko se je Tone vrnil iz zapora, ga je v baraki čakal zavitek, ki so mu ga po-s!a'i od doma, v njem pa pravi žegen, klobasa, hren, dva piruha in velik kos potice; toda Tone se ni načesar dotaknil. Ko se je čez dva dni >e Žane vrnil iz zapora, ^a je preprosto p j vabil;
•Sem sedi, na,« mu jc pooanil zavitek pod nos.
»Žegen?«
»Da, tokrat je pravi; dober not knaš.«
Pojedla sta ga s slastjo in tako hra-tovsko, da je še nam, lačnim, dobro delo. Potem pa sta zataknila krivčka na kapi, se izmazala iz barake in odšla po svojih potih v temo. Kadi smo ju -.meli vsi; saj bi gotovo preživeli še več bridkih, mračnih ur, da ju ni bilo Ntj se imata — zdaj sta oba že srečna družinska očeta — dobro pri letošnjem žegnu.
O pomenu glasbe za sodabno življenje
Preteklo sredo je pod okriljem Ljnj ske univerze predaval o tean prof. dr. D. Cvetko. v obš rnih uvodnih izvajanjih je predavatelj najprej razčlenil činitelje, ki vodijo umetnostne razvojne procese, med drugimi tudi razvojne procese v glasbL Med temi činitelji je navajal tvorčevo individualno osebnost, kulturo in družbeni ustroj določen« dobe, prehodna smerna gibanja in podofbno. Naglaial je, da vsi ti činitelji določajo vsebinski ta oblikovni značaj umetnosti, ji nakazujejo smotre n posredujejo možnost vplivanja umetnosti na ljudstvo, onemogočajo Ln odklanjajo pa tudi kakršnakoli samoestetska naziranja v umetnosti in s tem manjšajo razlike med umetnostjo in življenjem. Za pravo umetnost velja v skladu s tem nujno dejstvo, da je s celotnim življenjem svoje dobe organski dvojno vezana, izvorno preko stvaritelja in smotrno preko ljudstva. Stoji torej sredi življenja, ker iz njega izvira in se vanj preliva. Ta odnos ji je zakonitost in ji določa tudi vrednostne kriterije.
Predavatelj je v nadaljnjih izvajanjih naglasil, da je estetski princip v umetnosti sicer vsaj načelno vrhovni da pa nikakor ni ed ni. To dokazuje n. pr. gla-^ba sama, ki je v služb-i življenja, človeita in kulture. V vseh historičnih dobah je opravljala najrazličnejše funkcije glede na potrebe in smeri po edin h razdobij. Vsi činitelji, ki so imeli op: avka z vzgojo človeka, so se je posluževali v spoznanju, da je važen faktor ljudske vzgoje kot obi ko-valka človekovega duševnega obraza zlasti še, če je v tem smislu sistemat čno, načrtno negovana. Njen pomen za človeštvo pa razširjata še posebej nova teorija muzikalnosti. ki trdi. da je v možnostih od minima do maksima muzikalno diftpo-n!ran vsak človek in da je zato treba na novo uravnati tudi muz'kalno izobraževanje, a v tem naziranju osnovrno in iz njega sledeče naziranje o muzikaJni univerzalnosti pravi da je glasba do neke meje dostopna vsakemu, da je torej tu U s te p'ati soc'alna umetnost ne pa morda pri-v:legij višjih socialnih slojev Uresničenje teh n.aziranj bi gotovo pripomoglo k usr-ošneišemu uveliavlieriu vednosti glasbene umetnine v korist človeštva.
V zaključnem poglavju svoj;h zvaianj se predavatelj vpraša pc funkciji ki ;o glasba danes viši in pravi, da je vsek kor res, da se je danes v ljudstvu smise! za kulturne vrednote temeljito zmanjšal, nedvomno z''radi strukture sodobn-ga ž v-ljenisko-ga načna Toda prav ta kaos ta življenjska raztrganost nas mora vo'iti k prepr'čan;u. da bomo mo ali tzl<-č;ti sr-dij vladajoče negativnosti. Ne najmnnj po-mcmhia vrednota, ki bo poma.g:i)a K temu ci\ju bo tudi umetnost in z njo Mas-ba Današnji človek jo s;cer ima motnost uživati to-'a pomanjkljiva izobražen st, umetnost Cesto kvarna življenjska orientacija in ozki cilji, ki jih ponekod stnv;jo proipagatorji glasbe, branijo da bi se mogel'vanjo poglobiti :n se okoristiti z njenimi kvartativnejšimi stranmi. Za duševno oblikovanje človeka je vsekakor potrebna kolikor mogoče kvalitarivna Glasba, ki jo zahteva tudi sodobno ž'vi jen je. Morda more danes bolj kot kdaj prei s'u-žiti estetskim in izvenestetskim, t. j. funk-c:onalnim smotrom: nacionalnim, socialnim. etičnim. Kajti zlasti ti stopajo danes v ospredje in zahtevajo posebne pozornosti. če hočemo, da se bomo mogli uveljavljati tam ln takrat, kjer in k-dar bo to potrobno.	—Kn—
Carska jahta
na dnu morja
Ko se je moral beloirmadni general Vran-gei i. 1921. po svojem porazu umakniti ■ Krima v tujino, je privedel s seboj v Carigrad tudi nekdanjo 500-tonsko jahto ruskih carjev »Lukulus«. Tam se je nekega dne potopila. Z nqo je izginila na morsko dno tudi vba prtljaga generala Vrangla ter njegove žene, mnogo dragocenega nakita, mnogo važnih dokumentov itd.
Neka turška družba hoče sedaj potopljene ladjo, ki leži 36 m globoko, dvigniti. Dolo menda ne bo pretežko in poleg dokumentu med Vranglovo prtljago bo družba podedovala dragocenosti, ki baje same večkrat prekašajo stroške, kolikor jih bo imela družba z dviganjem ladje.
INSERIRÀJTE V „JUTRU" !
r€f',
Pod óknam.
Jgfeuna sije, Klädvo bije Trudne, pozne ure že; Pred neznane Seréne rane Meni spati ne pusté.
Ti si kriva Ljubezniva Deklica nevsnn'ljena ! Ti me raniš , Ti mi branis , De ne morem spat1 doma.
Obraz mrli Tvój posili "Mi je vedno pred očmi ; Zdihujóèe Sèrce vróce Védno h tèbi hrepeni.
Ilustrativni odlomek pesnitve »Pod oknam« lz bogate ilustrirane izdaje poezij dr. Franceta Prešerna, ki jo pripravlja slikar-grafik E. Justin. — Besedilo je napravljeno v povečanem f.ikshmUi prve izdaje iz leU 1817.
Prof. dr. Alojz Zatokar,
upravnik Ženske bolnice v Ljubljani:
Zdravstveni napredek
glavni tajnik KID na Jesenicah:
Napredek Jugoslavije
v luč! statistike o porabi železa in Jekla
K óknn pridi, Drug- ne vidi , Ko nebeške zvezdice; Se perkaži, Al sovraži Me sercé, povéj, al ne?
Up mi vzdfgni, Z roko migni, A k bojiš se govorit' ! — Ura bije, K oknu ni je, Kaj sirota čem storit' !
V hram poglejte, Mi povejte, Zvezde, al res ona spi ; Al posluša, Me le skuša, Al za druziga gori.
nja. Merilo, s katerim merimo svoje živi jonske razmere, je napa no. Prim< rj t moramo, kako je bilo v zd.avst enem pcgle-du preskrbljeno za našega človeka v letih pred svetovno vojno in kako je pos' rblje-no sedaj, ko smo si dve desetletji v la tni državi sami rezali higienski kruh.
Sončna svetloba in zrak sta dva najvažnejših zdravstvenih pripomočkov. Naša kmetska hiša ie izruvala stara, lukniam podobna okenca in iih zamenjala z novimi. širokimi in visokimi, ki souščaio v sobo blagodejne sončne žarke in osvežujoči zrak. Stare hiše. pri katsrih se tako moderniziranje iz tega ali onega vzroka ni dalo izvesti, se umikajo novim, za katere so često izdelali oo higienskih principih načrte naši mladi stavben ki ali Da so se vsaj zgledovale na drugih modemih stavbah Kmet in kmetica se oblačita ta-*.o. da le še redko v dimo bolezenske spremembe. ki 9o nastajale zaradi nezdrive obleke. Ob nedeljah in praznik h \r'dš po naših delavskih okrajih in oo skritih vaseh mladino, ki se ii od da!eč pozna, da le rastla po načelih zdrave telesne vzgoje, da ie dobila prožnost koraka v telovadnicah. gibčnost telesa na smučeh, na kolesu, pri nogometu, pri plavanju. Kakor drugod po svetu tako ie tudi ori nas pravil-nejša prehrana pospešila rast mladeži in vdahnila svežo barvo v lica naših mladenk. Pred vojno sta se kmet in delavec le redko ob večernih urah skopala v tekoči vodi. danes se v blestečem soncu Havi-jo kmetska in delavska telesa. AlkohoJ sicer še vedno ni ustavil svojega pogubnega delovanja, toda tudi v tem oziru vidimo lep napredek zlasti pri naši učeči se mladini.
Nov zarod prihaja, prerrjen. ves nov. V
statističnih podatkih sicer to deistvo ni še prav razvidno, toda skušnje nas učijo, da »življenja našega dolgost« ni več tako kratka, kakor ie tožil Prešeren. Današnja žena le s štirimi križi sveža in čila tova-rišica svojih otrok. Med petdesetletnimi
mo?.m' ne vidimo več tdiko i'čroa":h. iz-žetih. prezgodai ostarelih starcev, kakor je bilo to pred n:d >lgimi desetletj.. Slare sanje o večni mladosti se niso izpoln le in se nikdar ne bodo. toda upravičeno trdimo, da smo dobo mladosti in polnovredne zrelosti izdatno podaljšali. Mnogo je seveda še senc. mnogo ie še iz neznanja in gospodar i*-1 stiske izviraj; č h ljudskemu zdravju o "Ijivih nepril k. toda jasno se začrtava tendenca k namenu zboljšanju. Ko bi le še m^gli ugotoviti, da povišanje zdravstvene kulture posameznika ne zavira njegovih soosrbnosti za pomlajevanje in preraianjs naroda, to ie za zadosten pomladek pa bi si lahko v še lepših barvah naslikali svojo in svojega
rodu bodočnost Individualni zdravstveni
napredek ne sme biti ovira za narodno pomlajevanje. Se v to smer uperimo svoje sile. pa bomo lahko odpeli vsem nevarnostim. ki v obliki tujih ideologii ali sovražnih razdirajočih bomb pretijo na-' šemu obstanku. Ce bomo imeli vsai zdravo telo in nezastruolieno dušo. pa bomo lahko vedro pričakali čase. ki se nam obe-, tajo.
! Ko smo se v lepi naši državi nacionalno 1 in duhovno sprostili vseh tujih spon. si ne Smemo uničiti lepše bodočnosti tako. da ne bi dovolj poskrbeli za svoje individualno in nacionalno zdravje. Tudi v tem pogledu naj bo resnična cerkvena pesem, da sta premagana smrt in trohnoba.
I nora politična ln gospodarska skupnost Je
t zahtevala velike investicije n. pr. za potrebno izpopolnitev železniškega omrežja, socialnopolitični oziri so zahtevali dviganje življenjskega standarda ljudstva in naraščanje prebivalstva, ki so mu prejšnje možnosti izseljevanja bile znatno omejene, je napovedovalo težke probleme za bodočnost.
Ce gledamo lz sedanje perspektive nazaj na ono dobo, nam postane jasno, s kolik-
Dr. Maks ObersneI,
Ako spava, Nàj bo zdrava, Ak me skuša, nìc ne de ; Po nje zgubi, Ako ljubi Drik'ga, póclo b<5 sercö.
Neprestano tožimo, da so higienske razmere. v katerih živi naše ljudstvo slabe. C>d povsod slišimo pritožbe, da se o: emalo dela za zdravstveno povzdigo našega kmeta in delavca. Najhujš: očitki letijo na našo zdravstveno politiko zaradi tega. ker
da ni ničesar ali pa premalo storila, da bi se bilo številu bolniških posteli povečalo. Pa se zam;slimo za dobr.h dvajset let na-zai in naredimo v duhu sprehod po naših !;lovenskih vaseh po naših industrijskih krajih in oo naših mestih. Ta sprehed nam bo pokazal, da smo mnogo pozabil:, da danes nimamo več ooima. kako ie naše ljudstvo tedaj živelo Zazrli smo se v tuje kraje kjer smo videli kako ie splošni povojni higienski standard poskočil napram predvofnemu staniu pa z nekako gretAo-bo ugotavljamo, da smo daleč, daleč zaostali. In ta orimeriava tuiih razmer z dompč m< nas zavaja v krivične sodbe ln ■obsodbe lastnega zdravstvenega stremije-
NaSa Jugoslavija je bila, ko je nastala, gospodarsko fflhka ln nerazvita država.
Navzlic ogromni prt rodnim zakladom njenega ozemlja je sploéno gospodarsko stanje njenega prebivalstva v primeri s sosednimi državami na zapadu ln severu kazalo znake primitivnosti ln slromaAnostL Primanjkovalo je sposobnih gospodarskih organizatorjev ln kvalificiranih delovnih moči, primanjkovalo je izkustev, posebno pa kapitala, razpoložljivega za produktivne namene. Relativno blagostanje nekaterih pokrajin pretežno agrarnega značaja nI moglo povsem odtehtati pasivnosti onih krajev, kjer nI bilo ne možnosti zadostne proizvodnje v kmetijstvu n® dovolj razvite industrijske podjetnosti, ki bi dajala prebivalstvu zadostnega zaslužka. Po svoji gospodarski strukturi se Je tedaj Jugoslavija v gospodarsko-političnem razmerju do sosednih držav na zapadu ln severu, zdela obsojena na podrejeno vlogo države, ki bo morala Izvažati velik del svojih pridelkov kmetijstva ln gozdnega gospodarstva, da bi mogla uvažati v zameno najpotrebnejše industrijske Izdelke sosednih držav. Pri tem je bil položaj še posebno težaven, kajti treba je bilo popraviti Škodo, ki jo je napravila dolgotrajna vojna,
Jaka, Spicar, avtor članka »Vera ▼ vstajenje«, ki ga prinašamo na 8. strani
Snimi težkočami gospodarskega ln socialnega značaja je bilo spojeno urejevanje razmer v naSi Jugoslaviji. In čeprav vemo, da Je mnogo, mnogo vprašanj, Id Se niso zadovoljivo rešena, vendar moramo priznati, če je naša sodba objektivna, da Je Jo-slavija v razdobju, ki nas loči od one dobe, v svojem gospodarskem ustroju zelo napredovala. To nam kaže na vseh poljih naSega gospodarstva ogromni porast produktivnih možnosti, to nara kaže vsem očitni razvoj naših mest, vsakomur vidni razvoj našega železniškega omrežja, neutajno zboljšanje življenjskega standarda širokih plasti prebivalstva, katerega Je te za štiri milijone

7\ntfaian.ì' ft " ' \
Vjo cCtZ/ n-e- m aJtßo
C njy -«p
ljudi več kot pred dvajsetimi leti; to nam končno kažejo nešteti primeri v našem v sedanjem zJV.jen_u,
Zanimivo je zas edovati ta gospodarski napredek s pomočjo statistike. Posebno zanimiv pa je tak poizkus, če ga izvedemo na področju statisiike proizvodnje in porabe tako značilne potrebščine sodobnega gospodarstva kakor sta železo in jeklo.
Sodobno gospodarstvo je v tehničnem oz:ru neloč.jivo spojeno s proizvodnjo ln porabo železa in jekla. Iz številk, ki nam jih za posamezne države nudi statistika o tej proizvodnji in porabi si moremo ustvariti prav dobro sliko o razvoju splošnega gospodarskega stanja na področju dotič-ne države.
Statistika porabe železa in jekla izhaja iz računov, sestavljenih s pomočjo številk o proizvodnji, uvozu in izvozu, toda z upoštevanjem potrebnim korektur, ki naj preprečijo, da se ne bi nekatere količine dvakrat štele, n. pr. uvožene sirovine, ki tičijo tudi v količinah domače proizvodnje. Osnovne podatke take statistike, za dvajsetletno dobo 1919—1938, zgrajene na statistiki domačih železarn o proizvodnji surovega jekla ter na statističnih podatkih naše zunanje trgovine o uvozu in izvozu železa in jekla, nameravam ob primerni priliki objaviti. Tu mi pa bodi dovoljeno prikazati že sedaj dobljene kontne izsledke, ki nam kažejo razvoj porabe železa in jekla v Jugoslaviji. Naslednje številke prikazujejo to porabo za posamezna leta tako v absolutnih količinah (v tonah), kakor tudi v povprečnih relativnih količinah, izračunjenih (v kilogramih), na osebo prebivalstva, seveda po številu prebivalstva dotičnega leta.
1919	43.230 t	3.6 kg
1920	79.557 t	6-6 kg
Prvo leto po svetovni vojni prikazuje vso
gosoodTsko siromašnost tiste dobe. že naslednje l~to prinaša precejšen naoredek, toda še je poraba železa in jekla zelo »krom na.
1921
1922
1923
1924
1925
142 923 t 1Ö9.834 t 140 814 t 130 174 t 164.843 t
11.7	kg
12.8	kg 11.2 kg 10.2 kg 12,7 kg
V teh letih je dosežena neka stabilnost s povprečno porabo okrog 11,7 kg na osebo; leti 1923 in 1924 prikazujeta znake gospodarske depresije; leto 1925 pa že kaže navzgor.
1926	165 209 t	12,5 kg
1927	191.310 t	14.3 kg
1928	272 165 t	20 0 kg
1929	263 186 t	19,1 kg Poraba železa in jekla raste. Pozna se
učmek snlošne<?a gospodarskega vzpona. Zadnje leto razdobja pa že napoveduje prihajajočo gospodarsko krizo.
19.10	220.173 t	14.0 kg
1931	184 229 t	13.0kg
1932	127.037 t	8,8 kg
1933	130 626 t	8,9 kg Učinki svetovale gospodarske krize se
izražajo tudi v našem gospodarstvu- poraba ž^cza in jekla jc V ne r -Mf z ■ r^č-
C. GOLAR:
k) dvanajstletna ìazdobja; to <h zadnje
leto razdooja napoveduje zboljšanje.
1934	140.249 t	9,5 kg
1935	161.551 t	10,8 kg
1936	214.621 t	14,1 kg
1937	258.641 t	13,8 kg
1938	339.595 t	21.S kg
Polagoma se depresija premaguje; nato
se pokaže izrazit gospodarski vzpon; poraba železa in jekla doseže v absolutnih in m relativnih količinah najvišjo točko dvaj-setletnt dobe.
Te številke pričajo o velikem, organično zdravem napredku. Vidi se, da ni v njem nič pietiranega, da se razvija postopoma, v skladu z realnostjo Jt-jsre\', da reagì, a na vplive konjunkturnih valovanj, da je torej izraz resničnega gospodarskega življenja.
V zvezi z navedenimi podatki o porabi železa in jekla v naši državi nas mora seveda zanimati tudi vprašanje, koliko je biio porabljenega železa in jekla inozemskega izvora in koliko domačega.
Tudi ta statistika nam daje zadovoljive izsledke.
Od porabljenih količin železa in jekla je bilo namreč jugoslovanskega porekla.
1919	56.70/0	1929 36,7o/0
1920	28 5 »	1930 38,7 >
1921	18,7 »	1931 49,5 »
1922	27,8 »	1932 56,2 »
1923	36,0 »	1933 68,5 »
1924	32,1 »	1934 64,9 »
1925	32 3 »	1935 61,7 »
1926	38 8»	1936 58,2»
1927	38,3»	1937 65.1 >
1928	32.1 »	1938 61,8 »
če izvzamemo prvi dve leti te dvajsetletne dobe, ker ne kažeta še uravnovešenih razmer, kar se dobro vidi iz statistike o celokupni porabi železa in jekla, ugotovimo iz zgornjih podatkov razveseljivo, skoraj stalno naraščanje deleža, ki ga pri kritju potrebnih količin daje domača železarska industrija. Posebno značilno je to napredovanje v drugi polovici dvajsetletja. Relativno nazadovanje zadnjih let nas ne sme molti, kajti to relativno nazadovanje je posledica dejstva, da je potrošnja v izredni meri narasla. Po količinah je pa domači delež na kritju potrošnje tudi v teh letih stalno in močno naraščal. Proizvodnja sirovega jekla v jugoslovanskih železarnah je namreč dosegla
1933	89 451 ton	1936 124 968 ton
1934	90.996 ton	1937 168.510 ton
1935	99.717 ton	1938 219.893 ton
Kdor ve kaj značijo dejstva, ki jih statistika tu prikazuje, kai značijo ta dejstva zlasti 17 vidikov gospodarske osamosvojitve, štedenja z devizami, zaposlitve domačih delovnih moči, intenziviranja železniškega prometa itd., ta bo priznal, da se je ekonomika skupnost -"ueoslovpnskfga ozemlja, navzlic vsem očitkom, ki bi se dali zagovarjati v pogledu posameznih p^dr^bn'h vprašanj, venderle izkazala kot dobra ln zdrava. Koristno bi bilo za naš narod, če hi to =po5TO<mie prodrlo v vse niegove plasti. kaiti nšenje te skn^^sti bi moglo imeti katastrofalne posledice.
Kadar ie zahaialo sonce in se pogrezalo v rdeče plamene na obzorju ter so višnjeve in temne sence tekle čez oolie ie hodil mal: Janko s svoio aosoosko prijateljico na grič nad vasjo Nemirno sta pričakovala vse popoldne večera z zlatimi oblaki in sanjaia in gledala, kdaj se pozlati in pordeči nebo in splava sončna obla za gore.
Janko je bil deček in je hod;l že tri leta v mestu v šolo. Bil ie cel učeniak, znal ie brati in znane so mu bile čudovite stvari o zakletih duhovih in vitezih, o kraljičinah - zlatolaskah in junašk h kra-lievičih. Rad se je mudil pri njih in ie zmerai sanjal, kako bo nekoč stopil v zaračan grad in rešil zakleto kralučno.
Nieaova priiateliica ni znala tako lepo sanjati. Bila ie enake mladosti z Jankom.
buček. tako lepo okroeel in z modrim trakom? Glej. poglej fantek in pero imaš, ki se izpreminja zeleno in zlato!«
Janko ie povesil oči in se ie sramežljivo smehljal. Oh. kai bi rekel tej veseli deklici ki se smeie tako lepo. kakor bi pela ptičica! Čudno sladko mu ie bilo ori srcu in bilo bi mu nepopisno Driiet.no. ako bi ga mlada soseda udarila s palico ali zgrabila okoli vratu, kakor ie delala z malim jagnjetom.
»Reci. kje s: dobil tako lepe stvari?»
»Na sejmu sem bil v Loki in tam so mi kupili oča.«
»Sai daš klobuk meni? Jaz pa ga dam jarnčku. ianjček ga da ovci, ovca ga da vo.ku. Ha. ha. ha!«
Vzela ie klobuček in Pa vrgla na jablano, kjer je obvisel med vejami. Žalostno

a na njenem obrazu ni bilo otroške začu-denosti in njene cči so gledala modro v svet. le ustnice so se mu smehljale. Tončka le bila meščanka in je bila Dri kmetu Mirtu na počitnicah. Seznanila sta se prvi dan. ko se ie mala gospodična Dr'D°l^la iz mesta. Imela je širok, bel slamn k z rdečim trakom in p'avimi rožami, njeno krilce ie bilo kralko in čevelici so se svetili. Janko ie hodil po vrtu :n jo ie zagledal Oj kako se ie prestrašil gosposke punčke! Tako ie bila zala in vsa nova. sam pa ie nosil povaliano sukniico in hlače so bile na kolenih široko raztrgane Tekel ie domov in se preoblekel. Vzel ie tiste hlače, ki so imele zlate gumbe, na glavo pa ie dejal okrogel klobuček s pa-Vovim peresom za trakom.
Sramežliivo se i e spet pokazal in se skrival med jablanami in boieče ie gledal od daleč gosposko d^kl'co. ki ie letala okoli Mirtove h;še in skednja z mladim jagnjetom in ea neusmiljeno v'aC'la na dolaem motvozu, ki ga ie 'mei ckoli vratu. Objemala ea ie mu trgala volno ko pa je zagledala Janka. 1e planila k njemu in se mu zasmeiala Ustalila se je
pred njim in z rokami ie ploskala od ve-se] jg •
kako lep fantek! Kje si dobil klo,-
1/1 ** v
je gledal Janko za njim d^k^ca pa je zaploskala in se za=mejala: »Oj, vrana, pridi po klob' ček!«
Najrajši bi se bil razjokal, ah bilo ga je sram lepe deklice.
»O. že vem. janjček. ti poidi na drevo in prinesi fantku klobuček!«
Janko ie hotel iti na jablano, ali Ton-ška ga je zlasa'a.
»Nikamor ne pojdeš. ti s: s?ospnd! Pridite. vetri, in zapihjajte in dajte fantku klobuček! Ha ha. ha!«
Ja^ku so ttMe solze iz oči.
»Ne, jaz grem sama po klobuček! Po-magai mi!«
In Tončka se je cklen'la d^bla in Janko ie stcpil k njej. jo lahno prijel in pomagal. da je splezala v veie Spet mu je bilo tako neznano sladko in čudno, ko se je dotaknil tuje deklice.
Zvečer se je vrnil od zale sosede brez oavovega peresa in zlatih gumbov raztrgan in opraskan. A smehljal se je in vse se mu 1e zdelo lepo kar ie doživel in slišal Spominjal se le male prijateljice in videl jo je v m slih kot rdečo rožo. ki hiti do veiah in ga kliče in se mu smeje. In ko ie zaspal, se mu ie sanlalo. da srta letala pod nebom in se držala za reke in hodila po visoki mavrici. ____
Od tistega dne sta bila prijatelja in se
nista vse dni ločila. Skuoai sta se igrala in pasla ovco z jasnietom. a ob večerih sta hodila na grič. kadar ie zahaialo sonce in je zagorelo in zableščalo obzorje. Gledala sta proti večerni strani, kjer se i e zlatila zarja in se razlivala oo oblakih, razstlanih po nebu. Žarki so plameneli od velike zlate oble. ki se ie valila nad gozdovi in planinami in se potaoliala v sijajno morje. Bilo je veliko i-n bleščeče in ie raslo in teklo na vse strani, žarelo ie v vseh barvah, da nisla megla gledati va-nie od same lepote in žarke luči.
»Tam je najino kraljestvo, tam midva kraljujeva.« ie govoril Janko
»Ti si kraliica tiste zlate dežele in jaz sem tvoj kralj.«
Glasno se ie zasmeiala in mu pogledala v oči.
»Kie sem kraljica, še nikoli mi niso tega povedali in ne vem. kie ie moia dež la.«
»Glej. tam na planini je b:la cerkvica in njen zvonik gleda v lepo rumeno zarjo. Tam so sama zlata polja, tam so zlate vasi, ali jih ne vidiva ker so skr't3 za tiozdovi in gorami. Tam ie kraliestvo. kier so doma zaklete princese, in tam boš ti kraljevala.«
Pogledala ga je s smehom, vsa je drhtela od veselja, a ni hotela razumeti, kar ii ie povedal.
»Kie pa ie krona, kakor jo nosilo kraljice. da si io denem ra elavo? Tako bi se morala lesketati da b: bilo od nie vse zlato in še pogledati b! me ne mosel «
»Kadar prideva v najino deželo, nama prikorakajo škratie naproti in tebi ori-neso krono in meni podajo zlato jabolko.«
»Ali tudi plašč nos io kraljice, ki ie ves iz rdečega žameta in z zvezdami Doseian in s koraldami obrobiien.
»Tudi tebe ogrnejo s plaščem. ko Dri-deva v najino deželo Bele žene stoo'io nama naproti in te objameio in oblečeio. Na prestol te posado in škratie se raz-vrste okoli tebe in o kl^kneio ored teboj. In jaz bom imel v roki cvetočo palico, iz katere bodo rasle zlate rože.«
(fé*
d: rr

»Veš, da sem jaz kraljica, bi bila tako hudobna, kakor je bila tista ki ie hotela umoriti Snegulčico. In tudi iaz bi ji dala jabolko, da bi se zadušila «
»Ti bi umorila Snegulčico?« se ie ore-strašil Janko, in solze so mu zasijale v očeh.
»Seveda bi jo dala umorti. zakai Da bi bila kraljica? In zakai bi bila ona lepša od mene? In jaz bi vzela mladeea kralja, ki ima zlato goro, srebrne palače in bele konje da bi se vozila.«
»Ali Tončka! Sai bi bil jaz tvoj kralj in midva bi se rada imela! Skuoai b. sedela na tronu in vsi bi poklekali pred nama. Sprehajala bi se po velikih vrtovih, kjer bi rasla čudovita drevesa z z'atimi listi in v.soka do nebes. Služabniki bi nama nosili plašče, in kadar bi bila trudna. bi legla na židan mah ki bi se spreminjal tako lepo kakor sama mavrea.«
»Jaz pa sem slišala, da ie mlada kraljica dala umoriti svojega kralia zato. da je vzela drugega. Jaz bi tudi tako storila. ako bi mi ne kupil vsega, kar bi si poželela.*
Janko io ie poslušal strahoma in brezno se ie odpiralo v njeeovi duši. V temnih slutnjah je trepetal in Tončki zatrjeval. da ie krali ca vsega ozarien^aa večera in vse tiste daljne nebeške strani Tja poideta neke?a dne n tisto višHevo goro. ki se dot ka njur.ega kral e -tva Tam bosta vstopila skozi visoka vrata in šla po belih stopnicah na Piestol in začela kraljevati
»Hahaha kak-> bo lep^l M~n: so zdi. da sem že kraljica. Janko, poklekn! p.ed meno! !«
Smehljal se ie i-n bil ie ve-e1 dq ga ie Tcnčkn razume'a. Zato i:» poklekni in se nizko priklonil pred nio.
»Ako sem kraljica. p3 mi še čeveljčke poljubi!«
In Janko jih ie poljibil in re veselo snom n ' ! :
«Pa tudi iaz sem krali in ti u-' l?kni pred menoj!«
In deklica ie p'kl?kn:la pred ni'm in se m^dro priklonila.
Tako sta kraljevala vse !e~>e večere in sanjala čudne senje Tončka ie že c'a zaiti v začaranem kraliestv.i in se Ì7qUb ti v niem. da ne bo vedela kie ie pot.
»Janko ali me boš rešil?«
Zamislil se ie in spregovoril:
»Dolg meč Lpnšem in pride n pet*1 Na-brušen in os*ei se bo svetil in pokos 1 vse zmaje ki te ne bi izpustili.«
»In kie je tisto začarano kraljestvo?« je vpra 5pla.
»Hotela b:, da bi bilo vel:kn in bi melo zlata ckna in srebrne duri n so nce bi sijalo ognjeno in pisani l:.m>i;ončki bi viseli oo drevesih. In kamor bi prišla, bi imela vse po'no rdečih pai'k-v. da bi mi stregli. In nič b se iih ne ba'a. -ai bi bila kraljica in b; mi m roli biti p.V rn\ Le da bi vedela kie ie tisto kral:e tvo?«
»Zi tisto visoko goro. k: ie oarniena s sinjim plaičem in imi srebrno oečo na na glavi, tam ie tvo e kraliestvo Ali palčki so hudobni in imaio zelene suknjiče in ost'-e meče. Umorili bi te ako bi te jaz ne rešil.«
»In kie ie not v mo'e kra'j°stvc?«
»Po d-ilgi. dolgi peti ie trebi 'ti. po ostrem oe^ku. po o^k' cteri t>-> st m'h skalah Mnogo let b: h^d'la 1ed">" za te1-nom no snegu in leiu in raniene :n trudne b: bile tvoje noge.«
»Ne. te^a mi ni mogoče ot ie neznana in dolga. Maihna sem še in drobna in gotovo ne bi prišla.«
»Kadar boš velika.« io ie tolažil, takrat se izgubiš, in zmai te bo imel v svoi h krempljih. Neusmilien zmai ti bo pil kri. ali jaz te bom rešil.«
»Grozno lepo bi to bilo —--«
In ko je ocvetela aida. ter ie v hladnih jutrih že padla strupena slana, ko so zorela jabolka in so imele čebele oolne panje satja, sta se morala ločiti Ali poprej sta hotela videti svoie kraljestvo Ko ie sen-ce zahajalo, sta hitela Janko in Torčka v goro. Globoko, globoko v gozd je drza'a razruvana pot. v iarku pod ni ima se i e penil in šumel potok, visoko, visoko se ie vila steza. Hitela sta po strminah. m°d grmovjem se je skrivala oot in vsa rdeča in razpaljena so jim bla lica —
»Ne morem naprej.« 1e vzdiha'a Tončka.
»Kako strašna je pot. kako strme so stezice!«
Zgrudila se le na mah.
»Vstani. Tonika vstani dokler 1e zlato najino kraliestvo. Glei. tam nad ti-to goro še žari in se lesketa in sije Morava ga videti, nič več ne boš trudna in vse bolečine izginejo Kako bo sladko in veselo, kadar pri-^va na vrh Morda nikoli več ne poideva t'..upal na goro. da vidiva zlato in veliko deželo.«
Tončka je vstala Prijela sta se za roko in Irtela naprei. in ko sta bila na vrhuncu prvega hriba, ie zahajalo sonce za dali-nlo ?oro Bliskalo se je in olamenelo za žarečimi grud a stimi oblaki robovi so se pozlatili in zasijali Vse cb^orie ie zagorelo eloboko in visoko kakor da so se odklenila nebesa. Sred' obiska so se lesketale in bile odorte zlate duri in tam ie bil vhod v niuno kraljestvo
»Teciva. teciva. glej. vse je nebeško lepo! Bliže hitiva, zdai ie odprto najino kraljestvo.«
»Objemi me Janko z roko se m" okleni in hitiva preden se zbude sence in zagrnejo zarle Glei. še malo In že sva ni pragu. vsaj pogledala bi rada. preden se duri zanro «
Podala 5?ta si roke in tekla in t *'ia oo temenu zelenesa hriba, do gladkih olani-cah. do ozkih stezicah.
»Letiva, letiva, da ne uPaeneio žarki in ne vzamejo s seboi prelepe zarje.«
»Ja^ko. vzdigni me! Ali ne vidiš da sem padla? In noge so mi trudne in rd~če od krvi in hudo mi ie in tesno Dri srcu. ker se bolim da bo nad1 a tema. preden do-seževa najin zlati dom —«
»Vs'anl. Tončka. vstpnM Se malo in ored nama bo vstalo tisto veliko, iasno in prelepo kral jestvo «
Visoko je šla pot. tekla je po strminah. odp'rala so se brezna, vstaiale so ostre pečine in i ima bran le naprej.
Zašla sta med skale, med kamenje, kier so rasli žalostni bori in ni'ko brinie. Nikamor n'sta vedela, nikjer ni bilo poti in stemnilo se je in nebo se ie počrnilo. Težko sta se vzdignila na strme robove, gledala sta in iskala svojega kraliestva, a že je izginilo in za tonilo.
Temni Ln 1ezni oblaki so grmeli na nebu in nista mogla vzreti ne zlatih vrat ne srebrnih poljan. Jokala sta in v žalosti in strahu sta se objela.
*
In Janko je zapustil domače gale in se vrnil v mesto, kamor je šla ttdi Tončka. Včasih sta se srečala in se zasmeiala. Sporn njala sta se zlatega kraliestva temnega aozda in starega pastria. k: ju ie našel v či nem lesu tisti večer, ko sta se stiskala pod mokro skalo, zavil iu ie v svoi ovčii p'ašč in pr nesel v vas. Se is bila lepa in zlata tista m ada. daljna dežela, še so bile odprte zlate duri in visoki ore tol ie čakal na kralja in kraljico. Boli in beli je biLi strma cesta, zmerai boli visoka je bila cora. njuno jasno in veliko kraljestvo ie bled lo. dokler ni uaasni'o.
Tudi Ton.' a je izginila In Janko ni sM-Sil ničesar več o svoii mladi oriiateliici in kraliici. Ali ie šla za morje kakor lena Vida. ali le umrla in se ločila od mladih rož in belih zarii? Ra^el ie in več ni verjel v bajke o kraljičnah - zlatolaskah in prekrasnih kraljevičih, a v črne gradove z zakletimi princesami je veroval še zmeraj.
In čez mnogo let se le Janko izgubil v čudno ve*elo in neznano žalortno hišo. Mnogo dek'et ie b;lo v njej lep'h kot kra-l.iične in dvcr'li so iim črni kaval rji. Najlepša med vsemi ie sedela na pozlačenem pre tolu. Na glavi je imela krono iz zla-te^ p?piria okoli čela diedem iz steklenih biserov in na ramenih olašč iz škrlatnega platna. Janko io ie gledal in v veli-
kem rajanju in veselju se ni smejal. Sedei je globoko zam šlien.
Kraljica s papirnato krono in rdečin» plaščem ie stopila k njemu:
»Lepi gospod, zakaj si žalosten? Kako imaš lepe oči in lase! Ali b ed si m o ožen. Pojdi z menoj!«
In Janko je vstal. Nekai se je zganilo v njegovem srcu. preb-d li so se glasovi iz mladosti in zajokali. VstaiaU so spomini in klicali kraljico iz zlata dežele.
»Kako ti je ime in kje je tvoja domovina?«
Dekle se ie ozrlo nani z dolg'm in globokim pogiedem. Njene oči so se oro^ile in zaihtela je. Sunkoma ie zatrepetalo njeno lepo in mlado telo. Zamislila se ie in ni odgovorila. Ko se i e spet ozrla nani, so njene oči vpraševale.
»Reci. lepa nevesta!«
»Zakai bi rad vedel?«
»Zdi se m:, da sem te nekoč poznal.«
»In kdo si ti?«
»Ali ne pomniš zlate zarje?«
»Kako si me našel?«
Janko ni odgovoril in se ie zgrudil na njene prsi.
»Ali se spominiaš mladosti sani o zlatem k-aliestvu. kier si ti kraluca in iaz tvoj kialj? In zdai imaš krono in škr-lat —--«
Zatlsnila je oči in zaihtela.
»Ne govori. Jarko!«
Ali on ie začutil strast, ruvati pn svoji in tuji bolečni.
»Kot zakleta kraliična si v začaranem gradu, ali tvoi zmii ie strašen, in ni kraljeviča. ki bi te rešil.«
Bs r!tonisi Baris Popov
Te dni se mudi v Ljubljani star znanec našega gledališkega občinstva velik, ruski pevec, baritonist Boris Popov, glede katerega se naša Opera lahko ponaša, da ga je pred leti nekai časa smela šteti med svoje stalne člane. Iskal sem ga in našel sem
ga v Or>eri. kjer je pravkar za klavirjem osveževal v spominu partijo erofa Lune.
»Kakor vidite, kljub pcldruaodesetlet-nemu razmaku nisem še pozabil slovenskega besedila!« mi ie radostno zatrdil v prvi sapi. medtem ko sva si stisnila roko. Ko sem mu ra7ložil željo da bi rad oo-drobneie izvedel iz njegovih ust. kod vse po svetu ga ie vod^a nieecva. s ?nam;mi uspehi nosuta umetniški pot. je bil takoj pripravljen, ustreči moji želji
»Ložiram nrav tam kot prvi dan. ko sem prišel v Lirb'iano: pri »Si nu«. Obi"čite me popoldne, pa se bova v kavami pogovorila.«
Ob domenjeni uri je že sedel za mizo. oa sva kar Dres'a in medias res Popov ie človek nadvse simpatične pojave govori dovoli debro slovensko, dasi malo pomešano s srbohrvaščino in s t:stim toplim ruskim prialasom. ki kar d:ši po širnih planjavah in plodni ukraiin ki D^ti V dobrodušnih očeh se mu zrcali pristna slovanska duša mehka in široka, da ti ie. kakor bi srečal priiatelia iz mladih nog. Začel ie razviiati pred menoj tek svoiega pisanega živlienia.
Po redu Be^oms. ie prvič stonil na odrske deske v Moskvi 1. miia 1915 in -icr na Liudski operi S'mnaticni rr^adorrč ie s svoiim zvonkim gla=om vzbudil že pri svoiih prvih nastopih tolikšno pozornost, da so aa že naslednie leto angažirali na Ziminovi privatni oneri. Z min ie namreč bil bogat traovec. ki ie iz lastn'h sredstev vzdrževal (po vzorcu Tretiakova ki ie osnoval svoio znamento aalerij i) pravo veliko aledaMšče. ki ie uživalo poleg moskovske Velike opere naivečii ualed. Po prvih uspehih so se mu seveda vrata kmalu odprla tudi na samo Veliko opero a žal ne za dolgo — leta 1921 ie b'l pri-silien emigrirati na P. lisko. kier je takoj dobil anaažman v Lvovu. Tu ie ostal dve leti. v katerih si je v posamezn'h velik'h partüah stekel vrsto zelo laskav "h ocen. V tem času ie tudi večkrat go-toval v Varšavi. Pra^i in celo v Berlinu.
O priliki debrodelneaa koncerta za iu-gcslovenske študente, ki aa ie prired:!o mesto Lvov. ie povabil Popova tedanji naš poslanik na Poliskem. minister Simič. naj pride v Jugoslavijo, kjer ie našo drugo domovino že toliko nieaovih rejakov. Tako ie prišlo leta 1923. do njegovega gostovanja v Zagrebu in v Ljubljani, kier je žel s svojim nastopom tak uspeh, da ie upravnik Matei Hubad takoj sklenil ž njim pogedbo za dve leti. Pri nas 1e pel številne elavne partije, tako »Scarpio« v »Tosci«. Escamilla v «Carmen«. »Don Juana*. nastopil ie v »Bchenr«. »Travnati«, »Carjevi nevesti«, »Pikovi d~mi« :td„ izreden uspeh pa je imel s svojim Figarom v »Seviljskem brivcu«, v katerem ie presegel vse na našem odru poslavliene kreacije. Nemirna kri aa pa nikoli ni dolgo obdržala na istem mestu. Od el je v Beograd. od tam pa leta 1927. v Parz kjer ie podpisal kontrakt za tri leta na znameniti Opera Comique.
»To zmaao si s'eiem v ene»a naivečiih uspehov svoieaa živlienia!«. mi ie s ponosom zatrdil, razkazujoč m: številne kritike. prosDekte. fotografije, spominke in originalne dokumente svojih angažmanov
V času svojih pariških nastopov je večkrat gostoval na naivečiih evrop-.k h odrih. v Berlinu. Barceloni. Lip-kem in drM največ v ruskih operah: »Knez Igor«, »Hovanščina«. »Onjegin«. »Sneguročka« in »Kvtež«. Iz Pariza se je spet za nekaj časa vrnil v Beograd, v sezoni 1933-34 pa ie bil angažiran skupno z več drugimi ruskimi solisti na milansko Scalo za izvajan:e velike opere Rimskega Kcrzakova »Legenda o nevidnem mestu Kvležu«. ki ie dotlej v Italiji še niso poznali. To veličastno delo. imenovano tudi »ruski Parsifal«. ki ga ie za milansko uprizoritev inscemral znameniti ruski seenograf Nikolai Benois in so aa izvaiali naiboliši ruski umetniki, je dosegel ob tej priliki tako spontan in prederen uspeh, da so ga morali iziemoma ponoviti izven v programu določenega števila predstav, kar se na Scali zelo redko dogaja.
Po Milanu ie odšel Popov spet na vrsto dališih eostovanj. na ksterih ie prišel celo do New Yorka in Filadelfije. od koder je Dovsod Drinesel na kuDe naiboli laskavih ocen. V času abesinske voine ie imel že oerfektulran sijajen anaažman v Bueros Airesu. Ker ie pa bil impresario Italijan, a Podov naš državljan, so se ooaaiania spričo sankciiske politike naše države in Drotisankc jskih represalii razdria. Zadnja leta živi Popov kot stalni gost beograjske opere v naši prestolnici, od keder hodi od časa do časa gostovat na druge odre.
S» Im Gan&i
Sokolsko vzgojno delo
čas, ki ga je Tyrš gledal v daljavi pred seboj že leta 1878, prihaja tudi k nam v Jugoslavijo, prihaja v razburkano dobo, v dneve skrbd in resnobe, a — kakor mislimo in gledamo Sokoli — ne v dneve obupa ir. malodušnosti: s Novo življenje, nov položaj zahtevata tudi noaih dolžnosti, nove napetosti najvišjih moči na pozornici narodovih teženj in narodove tvornosti . . . Nov dinamični element prihaja v stari svet . . . Napolnite svoje grudi z duhom svojega veka, svojega naroda in svojega dela! Sedanjost in preteklost se kot izenačeni, sveži, komaj dotaknjeni elementi, kot bogati in neizčrpni vrelci spajata med seboj.«
V celoti naroda se pojavljajo razpoke. Kar so stoletja gradila, kar je že stalo enotno na enem temelju — to se danes ruši in seka na troje, da utegnemo biti v dneh. da, v trenutkih odločitve bolj šibki, kakor smo bili takrat, ko je bilo treba zbirati drobce, da se iz njih sestavi eno telo e tisoč rokami, ki jim ravna silo ena zavest.
Zunaj nas se ljuto bijeta dva. povsem nasprotna si svetova — vsak za zmago svojih idealov, ki jih lahko mi presojamo a svojega stališča, kakor jih hočemo, ki pa so za vojujoči se fronti vendarle ideali. Ali ne bodo ti valovi pljusknili preko naših državnih mej? Ne, ne bodo! če pa bi, ali bi to ne bilo novo življenje v novem položaju? O tem ni nobenega dvoma. In tudi ni dvoma, da nestrnjenemu, neenotnemu, nesložnemu narodu preti večja opasnost, nego bi mu pretila, če bi stal v čvrsti povezanosti, v eno celoto zlit in prepojen z eno odporno in obrambno voljo. Naj ponovim rečenico »sol*»lskega pl-smaka« Karla. Vanička: »Brez enotne discipline ostane ves narod razbit na drob-tine brez pomena in moči!«
Dinamični element, ki je izliv narodovih teženj in polet narodove tvornosti, je motorna sila sokolske vzgoje delavnosti od novosadskega zbora leta 1919 dalje, kakor
Dr. Stane Rope,
podpredsednik vrhovne nprave Aerokluba kralj. Jugoslavije:
je bil pokretna moč v predvojnem Sokol-stvu na slovanskem jugu Evrope, ki je našim borcem napajal grudi z duhom bodočih vekov — z duhom, ki je Jugoslove-nom dozorel v veličini kosovskega kulta. Glejte, tako se sedanjost in minulost spajata med seboj: komaj dotaknjeni elementi naše narodne in državne enotnosti, ki bi danes bila izven ugibanj, prerekanj, ugovorov in debat, ako bi ta rešilna misel širje in globlje zaplala v vse plasti naroda in jih prepojila kot bogat in neizčrpen vrelec njihove tvornosti v službi narodnp enotnosti in državne celote po načelih državljanske enakopravnosti, zakonite objektivnosti in socialne pravičnosti. Ni naša Krivda, da je odstotek naroda, ki je že zbran pod zastavami sokolskega bratstva, premajhen v primeri z onim odstotkom v trojstvo razkrojenih narodovih moči, ki jim je življenje v domači ograji in tesnobi ljubše in udobnejše nego v širini jugoslo-venske narodne in državne skupnosti.
Ta dinamični element je v sokolski vzgojni delavnosti življenjski živec, ki je naše tiho delo pognal v narodni pokret, ki naše članstvo nosi preko vseh kriz in odprtih ran sedanjosti v optimizmu k novemu življenju, ki neizbežno in neogibno prihaja in pride ali danes ali jutri. Ni važno, kdaj pride, važno je, da prihaja, čim dlje pa se odmika prihod, tem več izgubljamo v prerekanju in trenju na nravstvenih in gmotnih dobrinah, kar je na največjo škodo našemu skupnemu uspevanju, naši skupni rasti in naši obrambni sili.
Jugoslovenstvo, kakor ga umevamo Sokoli, znači dviganje najboljših lastnosti vseh delov našega naroda in znači reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo narodovega življenja, s stališča narodne in državne celote po prej omenjenih načelih. Sokoli gledamo v narodnem in državnem edinstvu edino poroštvo polnega in uspešnega narodnega in državnega življenja, gledamo v njem edino možnost očuvanja in obrambe naše državne in narodne samostojnosti in svobode. Tako umevano jugoslovenstvo ne more rasti lz nobene druge grede nego iz plodnih tal demokratičnega mišljenja, ki daje vsakemu in vsem jamstvo popolne osebne svobode in zahteva konstruktivno sodelovanje vseh zdravih moči v narodu za isti smoter — za očuvanje sedanjosti in za izgradnjo naše bodočnosti. JugoSlovensto, kaKor ga umevamo Sokoli, je v nas vkoreninjena zavest. To ni demonstracija, nI manifestacija, ni trma, ni zagrizenost, ni politična igra. nego je n°tranje živo čuvstvo in spoznanje veličine in jakosti narodne in države celote, ki je zavisna samo od njih, ki enako čutijo in v sebi nosijo enako prepričanje in enak nazor in ki so pripravljeni za vsako žrtev.
To je bistvo in jedro sokolske vzgojne delavnosti. Spričo tega so sokolski vzgojni činitelji nosilci velikih vrednot naše narodne samobitnosti; oni so iskalci še nedotaknjenih, torej še neizčrpanih elementov odlik, vrlin in kreposti jugoslovenske-ga naroda. To so zdrave misli našega veka, ki preplavljajo sokolske telovadnice, vejejo po naših telovaciščih in z duhom kosovskega kulta in Aleksandrove Jugoslavije napajajo sokolska srca. To je zapoved našega časa, ki računa z najvišjo napetostjo naših moči na pozornici narodovega življenja.
Letenje
Ljubezen da plavega sporta — volja po narodni in državn^ samostojnosti

Dvomim, da bi bilo mogoče nafti v vsej
preteklosti, v vseh borbah človeštva za obstanek tako izrazito povezanost športnega udejstvovanja s človekovim instinktivnim in hot enem prizadevanjem pri delu za živ-Ijenski obstoj, kakor to opažamo baš v sedanjosti, pri navduševaniu za najmlajši i sport — letenje. Vemo. da so od oamti-vefca življenjske zajednice posvečale vso pažnjo in skrb vzgoji zdravega naraščala: zgodovina nam predočuje nebroj primerov zavestnega prizadevanja, utrditi mladino za prihajajoče borbe za življenjski obstoj poedinca in narodov, ali brez dvoma ni primera, kjer bi si svobodna volia in ljubezen mladine kot celote tako določno podajali roke v iskanju poti k športu, ki ni ie krona v od goji fLzfčnih kondicij. temveč v enaki, ako ne celo v večji meri. tudi sistematična vzgoja hotenja, poeumno-stì, prisebnosti in ne v zadnji vrsti tudi človekove osebnosti — enako upoštevane kot individualnost in povezane z življenjsko zajednico.
Dočim nam vsi doslej znani sporti dajejo priliko več aK manj forsirati in oblikovati človeško telo v povsem določeni smeri, ki mnogokrat baš iz tega razloga vodi do enostranosti. dočim v takih slučajih na mladino deluje enostranski interes izživljati se v mehaničnem naprezanju, predstavlja udejstvovanje v »plavem športu« sintezo sistematičnega dela na razvoju vseh fizičnih in psihičnih sil človeka Letenje ne zahteva od poedincev le absolutnega zdravja (fizičnega) temveč predstavlja oblikovanje tudi vseh onih lastnosti ki so od nekdai pri vsakem živem bitju veljale za najlepše in najbolj zaželene odlike družabnega bitja, človeka.
Stoletne sanje človeštva, da bi se usposobilo za letenje, izvirajo v svojem bistvu gotovo do neke meie iz instinktivne zavesti. da njegovo absolutno gospostvo nad svetom postane deistvo šele. ko bo obvladal element, ki istočasno gospodari ti ad zemljo in morjem. Toda brez dvoma i e pri tem iskanju sood'očal tudi instinktivni napor, izv razoč iz človeškega gona ki gre za sta'nim izpono'nievaniem človeka kot razumnega bitia. ki ne vidi v človeku le brutalnega gospodarja orirode. temveč mu ie ideal človek v katerem so združene viteške lastnosti poedinca z vsemi prednostmi človeka kot socialnega bitia.
Tako ie postala naimlaiša tehn:čna pridobitev nujno eden od naiiačjih faktorjev današnje vzgoje samo tako ie mogoče razumeti vse iačii krik narodov: mi h"čemo vzgojiti ne le letalce poedince, temveč hočemo rod letalcev!
Kaj ie to drugega kot priznanje, da predstavlja cdgajanie rodu v plavem špor-
tu oni vzvod, s katerim je mogoče svet dvigniti iz tečajev, saj nudi edinstven in i doslei gotovo v zvezi s pravilno vzgoio edini praktični pot k ustvarjanju novega človeka in v zvezi z njim krepkeišega. plemenitejšega in popolnejšega rodu v obče.
Hotenje mladine po letenju ie plod zdravega instinkta po samoohranitvi rodu. a vse ostalo, s čimer danes dalekovidneiši usmerjajo to hotenje, je le sredstvo, ki j naj evolucijo preobražania pospešuie. |
Na prvi pogled se zdi. da ie ta plat spoznavanja plavega sporta demantirana po najnovejših dogodkih. O težkih primerih nove velike borbe med narodi, ki se odigrava pred našimi očmi. se na prvi hip zdi. kakor da dokazuieio baš nasprotno. Ne izpopolnjen, ne plemenit, ne idealen tip človeka vstaja pred nami. temveč demon, ki svoje prednosti izrablja za uničevanje in rušenie vekovnih piizadevani civilizacije Tak stoji danes letalec pred nam1' takega ga sleda svet in takega ga nam ikuša prikazati današnja doba. In vendar!
Ali ni deca roditeljem najbiz;a? Ali ni brat pripravljen za brata žrtvovati vse, ali ni ljubezen ono gibalo, ki narekuje doprinašanie največiih žrtev, ali ni iezik ona nerazrušna vez. ali ni vera v istega Boga in ali ni končno vera v iste življeni-ske ideale bila že od nekdai tista, ki ie dajala in ki daie in bo dajala večno volio in moč za doprinašanie največiih žrtev na oltar skupnosti? Ali niso baš vsi navedeni primeri bili. odkar svet obstoji, motivi in razlogi največjim nacionalnim junaštvom?
In če je bila in bo nacionalna svoboda oni ideal, ki predstavlja za vse vrhunec želja in hotenja mar m povsem naravna
ne biti. postavljajo ▼ borbo ki se atto najvetìa. natHstìa Én
nejéa?
Kaj naj stori domovina t ànerih
kušnje, ako ne bl segla po tistem faktortu. ki avtomatski najbodj privlačuje nase želje mladine in ki istočasno garantira tudi največ uspeha pri obrambi državne samostojnosti. kaj nai stori mladina v dneh. ko vidi ogrožen svoi ideai ako bi se ne stavila klicem domovine na razpolago, kadar gre za svobodo in bodočnost naroda?
Katero sredstvo bi mos3i zastaviti v obrambo največjih svetinj človeštva, če ne najnovejši produkt sedanjosti — človeka letalca? Kdo nai upravičeneiše brani nacionalno svobodo, ako ne rod. k! ie bTl vzgajan v želji: preobraziti svet
Mladina ljubi plavi sport, ker liubi narod in ker hoče svoio nacionalno svobodo in nezavisnost.
Če bi te lahko reklo o bogu, da Je ustvaril umetniška dela, potem bi morali reči o možu, da je proza, a o ženski poezija.
Na vsako besedo je lažje odgo\x>riti kakor na molk.
! Lep obraz še ni vse — pod njim se lahko skriva siromaščina duha, brezčutnost duše in zlobno srce.
Bati se smrti, je prav toliko, kakor prezgodaj izgubiti življenje.
Najvažnejši opravek v človeškem življenju je ljubezen. Toda ljubiti človek ne more niti včeraj niti jutri. Človek lahko ljubi samo zdajle, takoj, ta mah.
Maksim Gaspari : Na veliko soboto
Dr. Ivo Šorllt
Kam zasaditi lopato?
Gotovo jih Je le malo med nami, ki bi mogli trditi, da so se ameli ah morali vsaj po dve leti ustaviti na tolikih ali še več postojankah naše zemlje: od rojstne: Tolminske se je moja skoraj petdesetletna pot vila skozi Gorico, Velikovec, Trst, Podgrad, Pulj, Ljubljano, Rogatec, Šmarje in Maribor, da sem končno ln pač dokončno srečno zaključil svoj veliki kolobar sredi teh gorenjskih ravnin in planin. In sem tako prehodil kraje kjer je bujno ne samo cvetelo, marveč že razkošno rodilo najžlahtnejše domoljubje; krš, kjer so se prve klice šele borile s stoletnim tujim pleveljem; močvirja, kjer se je noga na vsak korak pogrezala v brezbrižnost, od-padništvo in celo izdajstvo, preden sem dospel sem, kjer se je naša zemlja ne samo zunanje zagnala v svoj najvišji vzpon, temveč tudi iz sebe pognala — že po dobrem mesecu čutim — naš najbolj kleni rod.
Ne da bi se hotel s tem svojim romanjem bahati; temveč da bi dal, izkušan. nekaj več poudarka besedam, ki naj jih na prijazno povabilo cenjenega uredništva tu spregovorim.
Tako sem namreč ustvarjen, da sem na vsem tem romanju predvsem prisluškoval utripom src okrog sebe, koliko je v njih resnične in prave ljubezni do tega, čemur pravimo domovina. In tako se je samo po sebi zgodilo, da mi je mroosled vse misli preras!a ena sama misel: kako da vsi otroci ne ljubijo svoje matere enako globoko, brezpogojno, po sili svoje lastne krvi? In kako začeti, da tudi mrtva srca zanjo zažive? Kam zasaditi lopato, da požene ta najnujnejši nam cvet in sad? Zakaj zdaj, ko se je velik del velikih narodov prelevil v volkove, ša celo ne smemo več ostati janjčki samo mi in prav mi.
Bog mi pomagaj, če moram z vsem odporom odkoniti tisto modrost: »Ustvarite narodu najprej gmotne pogoje — vse drugo pride samo po sebi: dajte mu dovolj kruha in še zabele, pa se bodo oklenili te svoje nove države! »Ponavljam, kar sem jim že lekel: ideali nikoli ne priplavajo pn masti! Ali ne bi lahko tudi vernik, ki trikrat zapovrstjo ni bil uslišan, vzdignil pest proti nebu in tajil samega Boga?
Sai če se v zadregi opravičujete, v božjem imenu! To la ali hočete s to žalostno vero celo vzgajati ? Sko'ai sto let tako vzga jate in kaj ste vzgejili? Ali niste sami še najbolj vztrepetavali ob sami misli na tisto grezno pošast, ki nam ie poi imenom plebiscita že odgrizla kcoško prelest?
Vsakemu srcu je že priročna ljubezen do drobca zemlje, kjer se je rodi! — če je njegova in njegovih last, še podvoiena in postoterjena. Poskusimo ga kakor žlahten šopek povesti v venec naše celokupnosti. z izbrano beseelo že otroka prepričati, da ,je tako lep samo, dokler je njega živi del. In da bo tujcu kvečjemu okras za njegov tuji klobuk, če ne celo zgolj krma za njegovo samopašnost.
Da, izbranih besed je treba! če ti je lastna duša polna, ti jih bo tudi ta toplina sama podajala. In jih že celo ne boš pobiral po tleh. kjer jih je dnevna raba davno spravila ob vsak vonj in zvok. S frazo boš morebiti še opravil na političnem shodu — tu ti mora srce samo in sproti kovati iskre, M vžgo.) Iz sebe moraš zajemati: tudi Boga ljubiti more naučiti samo ta, ki ga sam izžareva.
Težka je ta služba in lahka: težka za jalovega, lahka za p'odnega. Večna škoda, da ti tako redko spregovore! Moj edin-
stveni prvi učitelj Ivan Krajnfk meir^a ni zapustil niti besedice in je vendar ustvaril svoj čudež: moj Podmelec. In je morda še večja škoda, da tudi učenec ne ve povedati, kako. No, s srcem pač, ki je razumelo, da mu je Bog naložil samo eno nalogo: do konca obdelati tisto ozko gredico, ki mu jo je bil On v skrb izročil.
Iz te moje rojstne vasice tn lz tega, kar
t radostjo, skoraj bi rekel veselo osuplostjo zdaj gledam okrog sebe, je tudi moja močna vera, da nam je še mogoče ustvariti nov zdrav rod, če spoznamo, da je vsemu temelj le resnična kultura srca. Samo barbar je brezdomec: vsi visoko stoječi narodi, majhni in veliki, so do temelja predvsem to. kar so. ker drugo biti niti ne morejo. In je s tem to čuvstvo, na sebi gotovo idealistično, hkratu vseskozi realno. In ga ne samo sme, temveč mora pro-I povedovati prav tudi realist, bi ga moral j če ima razum, celo materialist.
France Kožar:
Ped
Jame so in ostanejo jame. Že res. Toda kakšna občutja ima rudar do teh podzemskih lukenj, kjer orje in koplje in dviga rudna bogastva, ve le oni, ki je kdajkoli tudi sam okusil vse to Najbrž je ljudem, ki ne poznajo teme in življenja jam težko dopovedati, kaj se dogaja v njih, kajti gospod beg in njegova poslanstva od hudiča do perk-mandeljca že skrbe, da ta košček stvarstva v osrčju zemlje ostane prikrit in neviden njim, ki lazijo po zemlji To je vedel ludi Matevž Smole. In zategadelj je bil njegov obraz, dasi drugače nič kaj razoran, kakor je to pri večini rudarskih ljudi, vselej tako za-gruntan in sanjav, kadarkoli ga je imel že čez mero pod klobukom v krčmi »Pri Anzeljnu«, kjer je bilo pač shajališče vseh, ki so hodili tam mimo iz cehe domov, tja čez Tirpek in Bosnico na Dol ali v Turje.
Matevž Smolé je bil prepričan, veren kristjan. Tudi pristaš te ali one delavske stranke je bil.. Nihče mu ni mogel očitati, da ni izpolnjeval dolžnosti do cerkve ali do stranke, kakor mu ni mogel nihče oporekati, da ni bil napreden občan, da je mevža :n babjeve-rec. Prav gotovo je Smoleta dičilo še obilo lepih čednosti, a da je bil velik ljubitelj podgan, tega marsikdo ni moral razumeti.
—Prmojlavduš, je včasih r.ačel pogovor s kameradi, ko se je vračal s ši-hta domov, posebno kadar so jo mahali z nočnega. Naj ga le šme.nt poci-tra, kdor ne obrajta podgan. Vešda, ravno nocoj sva imela s Špitalarjem hudiča zaradi te moje ljubezni do podgan. Pa nazadnje sem mu le dopovedal. kar mu gre.
In že so ga kameradi prijeli za besedo, naj kaj pove o njih, Matevž Smolé pa, kakršen je bil, vsem in vsakomur ustrežljiv in za moč radodaren s pripovedbami.se je malce počohal ob stegna, kakor ga je bila že sama navada, krepko je izpljunil že do fer-
menta prežvečeni čik, odprl, založil drugega in pričel.
—	Pa res. Ze vem, tega še nisem povedal, kako smo se imeli na nočnem šihtu nekoč. Za karnerada sem imel Hrastelovega Vinca. Bilo je neko nedeljo ponoči. Za vivčka je bil takrat tisti — saj sa menda že ni več med živimi — »Ästen Na tesen«, eh. kako se je že pisal? Naj bo, kdor hoče. Malo nas je bilo določenih za na šiht, midva s Hrastelom sva bila določena v neko staro progo, na drugem garažjonu. da bi tam nekaj pretesarila, ker je bila proga do samega zlomerka že stisnjena. Bog ve zato, da nisva bila tistega dela kar nič vesela, saj sva vedela, da je tam že marsikateremu *el hudič skupaj. Prekleto nevaren material, drobljiv, da ti je kar teklo, ko si odpiral strop in ga zalagal. Pa je nama rekel »Asien Na tesen« — bilo je nekako ob prvem v mesecu: Tam doli s» bosta posihmal pasla »na tesen« ta mesec, »ästen«, glejta, da se vama kaj ne urajma, tisti material je s hudičem. »na tesen«, previdno delsjta. da se vama kaj ne zgodi. Pa za malo poglejta »na tesen«. Če bcm imel čas, bom že prišel k vama pogledat ästen«, vsaj k šihtu. Orodje pa kar tja doli spravite.
—	Nič bati, bova že tako ravnala, da bo prav*, sva mu jo odbila nazaj, ko smo se razšli pri šahtu vsak v svojo luknjo. Pri šahtu sva si še napolnila vode v kangli, mimogrede sva pobrala orodje, ki sva ga imela nekje skrito, in potem sva jo ravsnila naprej. Ko sva jo priklemala vsa oborožena na najino numero, je naju pozdravilo cviljenje podgan, ki so se menda že kar veselile, saj so nagraviniee kar slutile, da jim bo po dolgem času spet kaj prišlo pod zobe. Ogledala sva si kraj, odložila svoj cok in pok, in še preden sva utegnila obesiti kruh, da bi ne bil preveč na razpolago živ 1-cam, na žico pod strop, sva že dogna-
la, da naju čaka nič kaj prida robota. Bilo ie kar strašno pogledati, tako je bilo vse polomljeno in tudi z gasov je bilo, da se je v kampah takoj začel nabirati. Ampak delo je delo, sva si rekla. Bo že nekako. Nazadnje sva dognala, da bova morala še po les k šah-tu. da bova imela s čim začeti. No, ko sva se vrnila in pričela razkopavati za rigel, se nama ie kar zdelo, da bo od hud i mana težko (krotiti strop, iz katerega ie kar tekel material. Pa sva si mislila: »Ästen Na tesen« je imel prav, hudič bo s to najino pašo. Vendar sva takole do kake četrte ure zjutraj le postavila en podboj, za drugega pa že kar ni bilo več časa, da bi razkopavala zanj. No, pa pos'hmal, sva si dejala s kameradom. sa že tudi ne bova zmogla več in sva sklenila, da se malo odooči-jeva in dol deneva, kakor se spodobi. Poiskala sva si primeren prostor za bohan in sva takole sedè malo zadre-muhala, čeprav se v jami ne sme spati. Pa saj veste, kaj boš pravil knapu, on si že pomaga, kakor ve 'n zna. In tako sva tudi midva ukrenila to stvar.
— Kakopak, podganam sva še po-preie natrosila krušnih drobtin in ka-merad iim ie vrgel celo kožo od špeha. Kdo bi si mislil, da je na naju prežal hud;č, midva sva zadremala in amen. V i veka tako ne bo prei ko k šihtu, do takrat ga bova pa tudi že čakala, da poid^mo potem skupaj. Mogoče ga pa danes celo ne bo, ko je nedelja. Sicer pa. kar se reče po pravici, spala sploh nisva, temu se reče le »malo po palč-kati«, ker navsezadnje je le nevarno, ?aj vsakdo sam ve. kaj vse se lahko zgodi Ampak takole, če se vzame, razmišljal sem marsikaj o naših križih, tu pa tam so nvsli ušle domov k stari in otrokom, ki iih zdajle že drami ju-trniica z dolskega turna — in rečem vam. da ni nič slajšega, ko takole sanjati in grebsti za spomini na otroška leta. ko še n;smo okušali teh iam. Glej, sem si mislil, Matevž, lepo je bilo. ko si bil še mlad in brezskrben, zdaj te pa žrejo jame. gedin ti gre na »ästen in naiesen«. pufe imaš. garaš iz dneva v dan. župnik ti govori z lece eno. drugo slišiš na shodih, petdeset jih imaš že na grbi, sam bog ve, koliko si ga žo nakopal in koliko podbojev si že postavil. Štirinajstega si šel v vojsko, v Karpatih si stal s puško na rami na str-ži, bila je zima, na Ruse si streljal. potem si bil ranjen in zdravili so te v Budimpešti, nato si bil seprevi-tiran in potem si se spet znašel v jami. Bilo ie sedemnajstega leta. da — pri militeru si imel vsaj včasih komis. glej ga — tu pa si garal in garal in kruha ni bilo in namesto tega smo žrli kolerabo, in če si naredil plavega, je prišla patrulja in te odgnala v Trbovlje na ciglarno v arest. Eh, Matevž, Matevž! Presajale so me čedalje bolj dre-motne misli in slednjič sem le en čink zadremuckal, kamerad že menda prej. — Še ko sem sem bil malo pri zavesti, sem čutil, da so me cukale :n oM^o
Josip Nabrok:
vale podgane zdaj po rokavu, zdaj po hlačnicah, ampak kaj sem hotel živalcam? Nai cukajo, saj so pohlevne, se že veselijo, ,da so spet med ljudmi sem si mislil. Potlej mi je to oblezova-nje že presedalo. Ampak le, zdelo se mi je, da me je nekaj vščipnilo na lice. Zdrznil sem se, zakaj četudi sem obrajtal živalce, sem bil vseeno malo sramežljiv do njih. Vse, kar je prav, sem si dejal in se jih otresel, ker občutil sem po vsem telesu, kako me ob-lezujejo. Tudi kamerad se je zmeraj nekai pregibal. Predramil sem se. Posvetil senti okrog sebe z lampo in čeprav sem bil kar nekam v dremoti, sem jih opazil teh živalic cel roj, zbranih okrog in okrog naiu in pri priči mi je padlo v glavo: Matevž, to ie cahen, svoj pomen ima to! Vstani, beži, Matevž! Neka temna slutnja me je zgrabila. podgane pa, ko da jih je zdajci nekdo spodil, so se zagnale v beg s kraja, kier sva s kameradom počivala. Jaz sem bil kar nekam iz sebe. Kar vrtoglav sem postajal. In že mi je vnovič šinilo v možgane: Matevž, beži, beži, b-e-ž-i — nekaj vrši! Ali slišiš, slišiš, kako melie?! Kakor veter vrši, M-a-t-e-v-ž! M-a-t-e-v-ž!
In ko da sem bil iz gumija, sern od-skočil, se napol zravnal, pograbil svoj koseteli in sekiro, kamerada sem sunil v rebra in mu zakričal, naj beži — zrušilo se bo! — ga zgrabil, ko se je še nekaj hajotal in mencal oči, in že sva jo urnih nog, kakor so bile že strplie-ne od revmatizma. ubrala s proge, doli na križišče, ki je bilo močno obzidano. — In glei ga, ušla sva za la«. Ko sva komai obstala, se je začul glasen resk. a s kameradom sva si oila takoj na jasnem, da je v resnici šla proga na kup. Tisti prokleti material!
—	In če mi verjame kdo ali ne. da naju niso podgane opozorile na nesrečo, ki je nama pretila, bi naiu prekleto dolgo iskali in razkopavali. Zato pa tudi pravim: s podganami bodi dober, trosi iim kruha, ker one te vedno opozarjajo na kakšno stvar. Amoak mene ne bo nobeden preonegavil, jaz vem, da kadar bežijo podgane s kraja, ni nič drugega ko tam cahen, da je treba bežati, ker tedaj je nesreča pred vrati.
—	Ko sva potem prišla z »Ästen Na tesnom« skupaj in sva mu naznanila, kaj se ie zgodilo, je deial: »Ästen, saj sem vedel, da bo šel hudič skup — na tesen. Glavno je pa, da sta jo o pravem času odkurila in da sta še živa asten. Povejta zmeni, da pričnejo zru-šek od kraja trebiti.
Matevž Smolé je končal, kameradi so mu glasno pritrjevali, a eden od njih je predlagal — bil je pošten uži-govec — da bi se ustanovilo društvo za zaščito podgan in glasen krohot, ki ga je izzval ta predlog, je Smoleta še bolj zresnil in razsrdil, da je dejal:
—	Ti si osel, se vidi, da si že zaibro-v'ec! Te bo že še kdaj vrag jemal!
ako so Zelnikov oče zgodovino popravili.••
: gostiji Mejačevega Pepeta v G • i....ah. Ko so se nasrkaili rujnega vinca ljutomerskih goric, so pogumno posegli v razgovor o svetovni vojni.
»Možje in žene, poslušajte me, saj ni tisto res, kar novine pišejo in kar po šolah učitelji in prafesarji razlagajo, jaz vam bom po pravici povedal, jaz se vam bom izpovedal, zakaj se je vojska začela in kdo jc kriv tiste strašne morije... Prosim vas pa, da ostane vse lepo med nami, ker ne hodim rad po graščini in po zaporih... Takole je bilo, pa nič drugače:
Pomladi leta štirinajstega je bilo dovolj vode. pa smo peljali flos na Hrvaško. Namenjeni smo bili doli do Srbije pa smo .se flosov že v Zagrebu iznebili. Ko smo se po sklenjeni kupčiji krepčali v krčmi, potegne stari Antonovec kvarte iz žepa, vrže srebrnjak na mizo in vzklikne: maj-zelj! Tisti, ki poznate to hudičevo igro, že veste, kaj pomeni ta beseda. Nesrečni deda, da se mu ni moglo kaj pametnejšega ukresati v možganih! Vso noč smo metali tiste peklenske razglednice... in še drugi in tretji dan. Vseh pet flosov je šlo vra-£?u za rep! Tako so me oskubli, da mi je Jerman moral posoditi za vlak nazai. Kaj bo pa zdaj — sem ugibal, ko sem sedel v železniškem vozu. Kako me bo pogledala Urša. ko se vrnem praznih rok? Ubila me bo. če ji povem resnico. Saj ste jo poznali, mojo Uršo? Tako sršenaste ženske — Bog ji daj dobro — ni videl svet ne prej ne pozneje. Nič drugega mi ni preostalo: zlagati sem se moral. Tatto debelo, da me je še danes sram. Rekel sem ji: Urša. če mi verjameš ali ne verjameš, vseh pet flosov so mi Srbi ukradli. Zdaj pa napravi z mano. kar hočeš... Kaj je napravila babnica. huda in jeznorita kakor Strekljev bik? Pri tisti priči je oblek-
—	Kar precej ga vprašajte, zakaj pa imate telekfon na mizi — se ie odrezala
babnica.
—	Tisto je pa tudi res — so se cesar
»Verjamem,« se je oglasil gostilničar. | njegov gospodar. Bil je kmet, W Je nam»-
\	noi 1« Hxroic^f Ki iih rwo rvvŽHpcir» raVcll Z&KOP8X1 >S3,C^. oitupcLi J J
" V tijuiuvill,»	JV "h	*	— —--—--
»Ampak pet in dvajset bi jih pa pošteno zaslužil na svoj grešni hrbet. Da greš tako
grdo obrekovat svoie brate?«
la zakmašni gvant, se visoko izpodrecala, da so se ji videla kolena, vzela je košaro jajec in s police največji želodec. Bomo videli — je zahropla od togote — če je še kaj pravice na svetu! Do grla sem s'ta teh večnih tatvin ... Veste, kam jo ie vlekel pes? Malo je žensk — ali pa nič, ki bi imele toliko korajže: naravnost na cesarski Dunaj jo ie mahnila, vražja kost ciganska! Ko je stopila v tisto veliko gosposko cimprovje, jo je zadržala kuharica vsa v črni Židi. Kaj bi pa radi? — je vprašala.
—	So gospod cesar doma? — je rekla Urša.
—	I, kje pa nai bodo? — je odgovorila kuharica. Tri prostozidarje bodo jutri obesili. pa morajo podpisati obsodbo. Saj veste, kdo so prostozidarji?
—	Kaj bi ne vedela? To so taki z darji, ki brez patenta delajo. Moj mož je bil tudi. preden sva se vzela.
—	Kaj pa nosite v košari? Joj kako lepa jajčka! Tega darila bodo pa cesar zelo veseli. (Za večerjo imajo najrajši, če jim malo jesiha in oira na jajca vlijem.)
—	O, kaj vidijo moje stare oči! — so cesar veselo zaklicali, ko je v tisto lepo j kamro stopila Urša. — Kaj pa bos e vi dobrega povedali. Zeienkotova mati?
—	Nič ne bo dobrega. — je odvrnila Ž3-na. — Takoj pokličite felmar a"aignanta in druCT« obe rje. pa se pomenite, kako boste voi '.o naredili.
Tako pazljivo so cesar poslušali da niso niti trenili z očesom, potem so se pa v zadregi malo popraskali po glavi in so i rekli Urši:	I
—	Za sejo bo danes prepozno. Veste ; mati, vojska je čudna reč. Za svet bi pa tudi še moral vprašati svojega prijatelja, ki pa ne stanuje na Dunaju.
nasmehnili ... In že so držali te'ekfon v roki.
Vilko, ali že spiš — so zaklicali v tisti črni vdovski rog.
—	Ne še. se je slišal odgovor. Kaj bi pa rad?
—	Vojsko bomo morali narediti. Zelen-kova mati. ki ie huda kakor tavžent hudičev. io zahteva. Ne bi se ji rad zameril... In potem sta se še dolgo razgovarjala: nazadnje so pa rekli cesar: Le Doid d mcv. Urša. pa povei županu, da se bomo udarili. Naj hitro pripravi cegelce za črno vojsko.
—	Bom že povedala — je odgovorila žena. Ampak to vam rečem: mojega dedca pustite na miru! Mislite, da bom sama polagala živini in polje obdelavala?
—	Bomo že tako naredili, da bo prav — so jo potolažili cesar. Mi nai pa k.,Všnega zajca pošlje... — Kaj bo pošiljal, se ie izvila zvita babnica — saj ni tisto res. da bi brez pravice nastavljal zverem — kakor ga obrekujejo.
No — ali zdai veste, kdo ie kriv vojske7 Se enkrat vas lepo prosim da molčite. Ne bi imel rad sitnosti.
»Skesano priznam, da sem jih še več zaslužil. Posebno, ker mi ie gospod Bog pokoro preložil. Sai veste, da me zdai pričakuje v vieah.«
Debela solza ie Zelenkovemu očetu zdrknila na uvelo lice. kakor da se mu še vedno toži po preloženi pokori
räval zakopati »šac«. Skopal je jamo, vložil denar in zasul. Na zasuto jamo je vlil latvico močnika in sedel nanj, govoreč: »S tem pečatom je šac zapečaten in s tem pečatom naj se tudi odpečati!« Vse to je videl in slišal njegov hlapec in si dobrbo vse zapomnil. Ko je gospodar umrl, je hlapec šel, skuhal skledo močnika in ga zlil na mesto, kjer je bil šac pokopan, potem je šel domov, vzel gospodarja z mrtvaškega odra, ga posadil na zliti močnik m dejal: »S tem pečatom je bil šac zapečaten s tem naj bo «udi odpečaten!« Tako je zviti hlapec prišel do gospodarjevega denarja .
hribih so vraže doma
Skoraj sto let star mož iz trojanske ükcr*l?e pripoveduje o starih vremenskih prerokbah, o ooperaicah in
šacih
Preteklo nedeljo sem se oglasil pri starem možičku, osem in devetdesetletniku, da bi kaj izvedel o starih vražah, ki se še drže v trojanskih hribih. Mož je znan kot hud vražar.
»Bog daj, očka, še kar pit zdravju in pri moči?« sem ga nagovoril.
»O, še kar, tule na soncu, čeprav je mrzlo, opazujem tistole meglico za Kumom. Glej jo, kako je svedrasta, ta slabo kaže.« In bila sva kar v besedi. »Le dobro si zapomni! če gre v torek zvečer sonce za oblačno nebo, bo do četrtka gotovo nekaj dežja. Sobote so pa po večini vse sončne, le tri so v letu, ko sonce ne posije.«
Ko me je spoznal se je na široko razgo-voril.
»Glej, tamle gori za Rebrijo je v neki skali stanoval divji mož, ki je bil kmetom vrem-nski prerok. Sicer je bil precej divji, vendar je rad pomagal. Na gori je stal in kmetom klical, kedaj naj sejejo in žanjejo, da bodo več pridelali. In res so ga ubogali, zato so pa imeli zmeraj polne kašče. Malo pod Rebrijo je stala, kjer še zdaj stoji, Dolinarjeva domačija in sem je včasih zahajal divji mož. Nekega večera je dala Dolinarka skledo vrele kaše na okno, da bi se pohladila za večerjo. Divji mož je to videl, in ker je bil lačen, je šel in jo pojedel. Dolinarja je to jezilo, zato je drugi večer mladega medveda, ki so ga Dolinar-jevi ujeli in udomačili naščuvali na divjega moža. Velikan jo je hudo izkupil, pa vendar je zveri ušel, toda od tega dne ni več kmetom oznanjal vremena. Le včasih je stal na Rebri in klical: »Dolinar, ali imaš še tisto hudo muco?« — Kaj fant ali ti verjameš na prerokbe in na besede, če ti kdo karte »sloga«.
»Kakopak da verjamem, saj če jih zna kdo prav raložiti že resnico povedo«, sem dejal, da bi kaj več zvedel o tej stvari.
»Od tega je že do'go, kar je tod mimo hodil star berač, ki so ga k'icaM za Avgusta. Ze ne vem natanko, ali je bil eno in sto let star ali eno mani ko st">. Rodil ss je v n^kem listaj altu v št. Jurju, kjer so ga našli z mrtvo materjo. V svojem življenju je pr pa+o.al Hrvatsko, kjar mu ji prišlo v roke pravo sveto p;Qmo in šem-biljne bukve. Iz teh d .eh knjig j? zajemal svoja prerokovanja. Pravil je. da ba Avstrija razpadla. — Kdo bi bil to tedaj verjel, pa se je le zgod'lo. Date je pravil, da bodo nastale neke stranke in ne bo hotel brat brat prepoznati; priä'e bo Jo hude lakote in vstaje Duhoven bo maševal v gozdu na štoru in bo kmeta p o il za kos črnega kruha, ko bo ta oral. Ne k "i č^sa ga bo pcs'usal, potem bo pa pegnal živinče in se ne bo menil zanj. Po vseh teh dnevih tžav pa pridejo trije dnevi, strami, ko še nikoM A kdor bo te težave prestal, bo nastopil srečno življenje.
Ta mož je znal vreme prerokovati ko noben drug. I.eko leto je prav zgodaj zapadel sneg, tako da je ostala skoraj vsa bera pod snegom. OdgrebaU smo sneg in kopali repo. Ravno tedaj je pot nanesla starega Avgusta mimo naše njive. Postal je in dejal: »Le nikar je ne rujte več ko za en dan, ker jutri papoldne zapiha jug in odmeka in boste vse lahko ob suhem spravili!«
In bilo je res tako Drugič se je oglasil nekaj pred pustom. Ležal je debel sneg. Vprašal sem ga, kdaj bo skopnel, pa je dejal: »Na pustni torek bo začel kopneti in bo kopnel toliko časa, da bo po njem.« In se je res tako zgodilo.
Neki ščip je v letu, ki pomeni vreme celega leta. Je jasno pa vendar na drobno dežuje. Kdor pozna ta čas, lahko ob vzhodu tega ščipa izračuna vreme za vsak dan v letu. In Avgust je ta znal. Pet ur je v le tu nesrečnih, in kar de'<aš takrat, se po
nesreči Ce seješ na to uro ali če žanjeS, boš slabo pridelal. Prva huda ura je tista, ko je Judež Iskarijot umrl na vrvi, druga je tista od vesoljnega potopa, tretja je tista, ko je sv. Peter Boga zatajil, ostali dve pa sem pozabil. Neki trojanski kmet je sejal. Mimo pride neznanec in ga vpraša, ali seje repo. Ko mu kmet pove, da je tako, ga neznanec povabi na ozare, kjer sta pokadila vsak pipico tobaka. Nato je tujec odšel. Kmet pa sejat. čez leto dni pride popotni spet nazaj in kmeta vpraša, kako je pridelal. In glej, kar je sejal, preden sta kadila, je bilo slabo, drugo pa je bogato obrodilo.«
»Očka, kaj pa coprnice, ali so ali niso?«
»To pa, coprnice so, seveda se zdaj nekaj manj sliši o njih. V naši fari jih je bilo šest, v sosednji čemšeniški devet, v šentož-baltski pa tri. Moj oče so nekatere še osebno poznali. Da boš verjel, pa tole poslušaj: Neki kmet izpod kumske fare mi je pravil, da je nekoč vzel pod streho mladega moža in ženo. Zdela sta se mu nekaj sumljiva, pa ju je vendar »jerpergoval«. Spravil ju je na pod v mrvo. Da bi pa izvedel, kaj nameravata, se je ponoči splazil poleg v plevnik in prisluškoval. Opolnoči lahno zagrmi, pa pravi žena možu: Vabijo naju, treba bo iti, ali to pot kar sam pojdi, mene pa izgovori, kakor veš in znaš. Preden je mož odšel, je še dejal ženi: Veš, ljuba, za tri fare jo bomo naredili in vse bo šlo po sreči, če le Kumski bik — mislil je zvon — poprej ne zarjuje. In je šel. Kmet je dobro vedel, kaka nesreča preti fari. V eni sami sapi ie tekel na Kum in mežnarju naročil, naj cbzvoni vsako še tako majhno meglico. In res je toča pobila dve sosednji fari le Kumski je prizanesla. — Veš, tako ti povem, kar je debelejše toče od grahovega zrna. je delo coprnic. če še nisi zapazil v zmu toče dlačice, pa v prihodnje poglej. Od koga drugega naj bodo te dlake, kakor od čarovnic, ki se v oblakih skubejo? Oj, ti se boš še vsega učil, ko prideš v osmo šolo kjer se uče vseh teh lumparij. Saj je rajnki Ribič, bog mu daj nebesa, pravil, kako mu je tak osmošolec v hiši iz korca vede naredil toče, da so jo potem v kadun-j-h iz hiče rosili. Zato pa ne bo toča v tistih fai ah, kjer imajo dobre duhovne, ni-kn'i po'o'k'a.
Moja rajnka je zmeraj, preden je stavila v loterijo, dala pajku v izbo loterijske številke, ki jih je napisala na majčkene papirčke. T'sta številka, ki jo je pajek odnesel. ie bila srečna in je zadela. Pa ne le z irte:i:o, ampak tudi s šaci, je človek lah-t ko svoje dni obogatel. Nekdanji Polanj-šr-k je nekam zakopal majhno železno skrinjico z zlatniki, ki je bila še lz francoskih časov na njegovem domu. Ker je pa nenadoma umrl, nihče ne ve, kje zaklad leži. Stojčeva pastarica iz Trojan je sama pravila mojemu očetu, da je v mladosti, ko je še pasla, sedela na nekem sodčku, ki ga ni mogla prevaliti. Ko je prignala domov in se z očetom vrnila gledat, kaj da je v sodu, pa sodčka ni bilo več. Pravijo, da je bil poln denarja iz trojanskega mesta. Na onile košenini je našel naš pastir zakopan lonec, ki je bil pokrit s kamenito ploščo. Odkril je ploščo in zagledal srebrenike. Ravno tedaj je prišel mimo rajnki sosed in dejal: <To je moje!« in spravil tolarje. Ker pa ni bil denar njegov, je čez leto in dan umrL
Na vsak kvaterni četrtek §aci cveto in se približajo površju. Takrat je najboljši čas za kopanje. Najlažje pa najde zaklad, kdor ima s sabo kuščarja, ki ima dva repa, ln za takega kuščarja bi jaz svoje dni dal kravo iz hleva. Seveda je treba Imeti ■ sabo tudi blagoslovljeno vodo ln leskove pal-:ice iz butare, ki je bila blagoslovljena na o<no nud ijo Zrklad se da tudi zapečati-I lì, da ga	o.ikopati drug l^akor le
Človek, ne redi se
Med 10 primeri je debelost v 7 duševnega, ne telesnega porekla. Ljudski glas pravi, da človek hujša od skrbi, a največkrat je ravno nasprotno: skrbi človeka rede. Razzie fiksne predstave in nered v čuvstvenem življenju ustvarjajo ne<ko notranje razpoloženje, ki se izraža v nenasitnem, čezmernem apetitu. Pod tezo tega razpoloženja človek izgubi voljo, da bi se držal diete, zdravnik pa trati čas, če si prizadeva prepričati pacienta, naj bi hrano spremenil. V teh primerih je treba bolnika najprej duševno ozdraviti, šele nato se ukvarjati z njegovm telesom. Stvar pa tudi nikakor ni majhna, zakaj poleg tega, da debelost naipravlja človeka grdega, jo moramo hkratu anatrati za bolezen, ki se lahko s smrtjo konča V mnogih zdravniških poročilih se kot vzrok smrti navajajo arterioskleroza, visok krvni pritisk, bolezni srca m jeter, a pogostokrat je resnični vzrok smrti samo čezmerna debelost. Zavarovalnice to do-bro vedo in odklanjajo zavarovanje preveč debelih ljudi, a v Ameriki so za-nji čas začele celo veliko propagandno akcijo, ki naj bi prepričala javnost, kako nevarna je čezmerna debelost, zlasti v zrelih letih. Statistike kažejo, da ima v Ameriki ena troti na prebivalstva večjo težo, kakor bi to bilo koristno za zdravje.
Zdravnki so ugotovili da obstojita dve vrsti debelih ljudi: pivi so endogeni, to se pravi, takSni, ki so nagnjeni k Nebeljen ju, pa naj bi karkoli jedli, drugi, ekso-geni. se rede zato, ker preveč jedo. Prvi trpe zavoljo nereda v delovanju enodokri-nih žlez. Pa teh je malo, kakor so ugotovili strokovnjaki, češ, da se vloga er.do-krinih žlez kot povzročitelj debelosti precej pretirava. A debeli ljudje bodo tudi poslej prip:sovali krivdo tem žlezam, ker je človek pač nagnjen k temu, da rajši navaja kakšne zagonetne vzreke svoje debelosti, kakor pa da bi priznal, da ne zna uravnavati svojega teka ter je in pije vse, kar mu pride pred oči. Pri današnjem stanju živilske kemije tudi ni več težko, določiti najprimernejšo hrano za vsakogar. Potemtakem bi bilo dovolj, da se točno ugotovi, koliko kdo potroši hranljivih snovi, pa da se mu na tej osnovi predpse hrana. A to mišljenje so zavrgli, kakor hitro so od laboratorijskih poizkusov prešli na stvarno življenje, človek, ki preveč je, po navadi ve, da bi moral manj jesti. Lačen prav za prav ni, zdravn'k mu je predpisal dijeto. Kljub temu pa še zmerom je preko mere in je, kadarkoli se mu poljubi, če že n;ma rednega obroka pred sabo. bo grize! karkoli. čokolado, srebal sladoled, a vrsta zase so tisti, ki se vdajajo alkoholu, iščoč v njem trenutno rešitev od skrbi, ki jih sami prav za prav ne poznajo, če bi takemu človeku, ki ima nad 100 kg bolj ali manj koristne teže rekli, da se prena je-da, ker nima upanja na uspeh ali ker mu. recimo, žena gre na ž:vce s svojimi malenkostnimi problemi, bi nam odgovoril, da smo ponoreli. In vendar je res tako.
Naj navedemo nazoren primer: V New York pride dekle z dežele, študirat in delat. Ušla je iz zaspanega milje ja podeželskega mesteca. Dela. zmerno živi, pomaga staršem, ima lepe uspehe Ln z zaupanjem zre v bodočnost. Iznenada ji sporo-če, da je mati obolela in mora domov. Nekaj let streže bolni materi, a medtem se tako spremeni, da je človek ne bi več prepoznal. Iz nekadnje vitke deklice je nastala debela, grda matrona. Ko se vrne v New York, je imela čez 80 kg. Vnovič se loti dela, a nič več ji ne gre od rok, izo-g'blje se družbi, ker čuti, da je srnežna. Zdravniku se je zaupala nazadnje: Doma mi je bilo tako dolgčas in počutila sem se tako nesrečna, da je bila hrana edina uteha, ki mi je še preostala. Jedila sem brez konca ln kraja. — Zdravnik ji pojasni, da je njena rejenost psihičnega značaja in ji svetuje, da mora drugače motriti življenje. Predpiše ji strogo dijeto, in ko se je otresla prvih desetih kilogramov, se je začela spet cCousno dblaA-ti in kmalu je opazila, kako ugaja ljudem. Polagoma je spremenila svoj način življenja in kmalu je dobila normalna teža.
Zlasti leni ljudje so nagnjeni k <Se-bo-ljenju, a ko se zrede, po navadi postanejo še bolj leni Sama debelost polagoma tako oslabi njihovo voljo, da jim niti na kraj pameti ne pride, da bi karkoli ukrenili proti nji. Statistika bolniških blagajn, izpričuje, da se večina brezposelnih zredi, dokler dobi rajo pocipore. Počutijo se pač nesrečne in razočarane in svoje žalostno stanje skušajo olajišati na isti način kakor lačni, to se pravi, utehe iščejo v jelu. Ker jedo po večini same cenene stvari — krompir, kruh — se naglo rede. Zanimivo je, da je tudi nezadovoljstvo v zakonu pogostokrat vzrok čezmernega debel je-nja. Neka gospa je duševno mnogo trpela, ker je čutila, da možu ne ugaja več. V tej dejpiisiji je zmerom več jedla in se naglo redila. Ko je zdravnik odkril razlog, ji je predpisal pravilni način živijo nja in hrane in gospa je naglo sfhujSatak
Stara vera, da so debeli ljudje veselila zdravi, ne drži. — O tem so si vai zdravniki soglasni. Kadar zdravniki dandanes zdravijo čezmerno debelost, uporabljajo najprej psühoQoäka sredstva ln raziskujejo, kaj pacijenta muči in teži. Ljudje, ki žive v miru in zadovoljstvu, ki jih življenje mika in znajo uživati njihove radosti, se malo kdaj prenajedxx Ljudje pa, ki so osamljeni, nezadovoljni, zlovoljni, v zakonu nesrečni, ponižani in razočarani, jedo mnogo in pogostokrat, ker jim je to edino sredstvo, da si utešijo dušo in srce. Zato pa: če si debel, preišči, cd kod ta stvar. Analiziraj vzroke, zakaj toliko in tolikokrat ješ — all od gladu ali od dolgega časa ?Ali bi med zajtrkom ia kosilom šel na malico, če bi moral zato opustiti kakšen prav zmi-miv qprave4R In če c^MAvka wun * ^iirči si gal ^ _t
&ICHEL ZÄVAOOs	70
Don Juan
ROMAN.
Bel-Argent bi bil še dolgo nadaljeval, ko bi ga bil kdo poslušal. Toda nihče ni več pazil na njegove besede: ne Deniza, ki je bila nezavestna omahnila materi v naročje ,ne gospa Jeroma Di-mancheva, ki je vekala in vpila, da se je človeku trgalo srce, ne dobre sosede, ki so vreščale: »Na grmado z njim! Na vešala! Primite sleparja!« Poslušal ga ni niti don Juan, ki je prepaden sklanjal glavo in se vpraševal, ali naj izdere bodalo in si ga zasadi v srce, ali naj poprej zakolje tega nebo-digatreba, prekletega Bel-Argenta ...
Nazadnje se je odločil za drugo pot, češ, ko bo Bel-Argent mrtev, si bo vsaj lahko pomagal s spretno lažjo.
Izdrl je torej bodalo in planil proti nesrečnemu Bel-Argen tu, kričeč, kakor da bi hotel prevpiti vse klepetulje:
»Da, da! Na grmado z njim! Primite ga, sleparja! Naučim te lopov, kdo je Juan Tenorio in kdo je Jakomin de Corentin!...«
Ta mah se je uboga Denizka zavedela, baž še v čas, da je slišala Bel-Argenta, kako je rjovel:
»Tako mi peklenščkovih rog! Tako mi satanovega repa! Mislim, da ga poznam, Jakomina Corentina! Dovolj znamenit kljun ima, da si ga more vsak zapomniti! Zmente si nos, senor Tenorio, jmerite si ga in povejte, ali je to kljun Jakomina Corentina!«
»Ni dvoma!« je zamrmrala Deniza. »Ta nos sem videla! Smejala sem se mu, nesrečnica! Oh, zdaj razumem čudno govorjenje tistega nosana! Jakomin Corentin je bil on! ...«
Znova se je spustila materi v naročje, med tem ko so se vrle ženice z razkrčenimi kremplji vrgle na dona Juana. Ta nepričakovani napad je rešil
Bel-Argen tu življenje, kajti med obupanim donom
Juanom in osuplim Bel-Argentom, ki si je zaman skušal raztoimačiti to zmešnjavo, je vstala živa stena razjarjenih ženščet...
Bel-Argent je kakor jelen planil na ulico in vzel podplate pod pazduho.
Ni se bal rapir j a dona Juana: doživel je bil že vse drugačne stvari, znal se je braniti, in jeklena ostrina, naj je bila še tako nabxuàena, ga ni mogla pripraviti v strah. Ne! Samo neznanost, blazna protiumnost te pustolovščine je bila pognala klateža v beg. Med tem, ko je divjal, se je z obema rokama držal za lase.
»Tega ne razumem!« je jecljal. »Ničesar več ne razumem! Zmešalo se mi je od lakote in žeje. Zgrabili me bodo. Mislili bodo, da sem noreči Zaprli me bodo za vse žive dni!«
Bel-Argent se je nazadnje vendarle ustavil. S tihim zadovoljstvom je opazil, da je pritekel baš do krčme, ki mu je bila poneverila ime. Popraskal se je po bradi, napel vse moči, da bi se nekoliko opametoval, in sklenil:
»Nehajmo misliti na to kolobocijo, če ne, pojde moja pamet po zlu. Cas je, da si privežem dušo. Da. A kdo bo plačal račun?... Hej, kdo drug kakor vrli Brisard. Zdi se mi, da je tako in tako vrsta na njem!...«
Juan Tenorio se je bil ta čas z največjo težavo otepel napadalk in jo ubral po ulici, kolikor so mu le dale noge. Bil je premagan, ponižan, osramočen! Kar umreti mu je bilo ob misli, da bi še kdaj stopil Denizi pred oči. Na tem brezumnem begu se je z vso silo zaletel v nekoga, ki ga je ozmerjal z ne-sramnežem. V svoji togo ti je zgrabil za meč, da bi se znesel nad neznancem.
»Le kateri vrag me preganja, da je vse zoper mene, odkar sem stopil v Pariz?« je zaškripal sam pri sebi. »Oh, tu mi sreča ni naklonjena kakor v Sevilji. A počakajmo, tako ne sme iti naprej! Don Juan mora imeti zadnjo besedo... Kdo ste, gospod? Meč nosite ob strani? Izderite ga — izderite, pravim, pa hitro!

»Ne tukaj, gospodi« je rekel neznanec, ki ga je
bil imenoval nesramneža. »Zdaj ni čas za to. Vidite, ljudje vas gledajo! gotovo mislijo, da ste zblazneli...«
Don Juan je vrgel oči okrog sebe in videl, kako ga ljudje začudeno pazujejo. Silorna se je obrzdal, si popravil meč, se odkril naspiotmku in ga z vso vljudnostjo pozdravil. A v tem se je nagonsko zgrabil za pas, prekinil udvorijivo besedovanje in zaškrtal:
»Prekleto! Pekel mi je za petami!...«
»Kaj se vam je zgodilo?« je porogljivo vprašal neznanec.
»Tako mi vseh svetnikov in vseh peklenščkov! Ta čas, ko sem tekel, se mi je utrgala mošnja izza pasu!«
»Nu, prava reč!... Človek bi dejal, da si lahko kupite novo ...«
»V mošnji je bil ves denar, kar sem ga imel, in...«
Don Juan je zaporedoma pobledel in zardel.
»Oh!« je zamrmral in vzdignil glavo. »Ali si to še ti, don Juan? Prvemu, ki ti pride naproti, odkrivaš svoje siromaštvo?«
»Vse, kar sem imel v tem mestu,« je ošabno nadaljeval. »V svojem domačem kraju imam s čim nadomestiti bore dve sto zlatnikov, ki sem jih pravkar izgubil. Ne govoriva več o tej malenkosti, gospod, in vrniva se k stvari: prejle ste me ogovorili z besedo, ki je ne maram ponoviti. Ali jo prekličete? Podvizajte se in ločiva se prijatelja. Ce pa vztrajate pri nji, mi povejte svoje ime in me spremite pod onele topole ob Seini, kjer lahko zakol j e va drug drugega, ne da bi nama bila zijala na poti...«
»Gospod,« je rekel neznanec, »po vašem nastopu vidim, da ste plemič od glave od nog. Zato mi je neskončno žal, da ne morem preklicati zle besede, ki mi je ušla in ki vas po pravici žali. Grof Amauri de Loraydan ni še nikoli preklical ne hvale ne žalitve... naj sta bili še tako malo upravičeni. Zato moram v svojo žalost vztrajati tudi
pri besedi, nad katero se izvolite spotikati, čepra* rade volje priznam, da se mi zdi povsem neosuo-vana.«
Tenorio se je priklonil, se nasmehnil in z ymm svojo običajno vljudnostjo odvrnil:
»Bogme, gospod, žaliti znate pa že tako, da mora človek na miljo daleč spoznati v vas popolnega plemiča. Kakor vidim bo donu Juanu Tenoriu, sinu dona Luisa Tenoria, španskega granda in člana seviljske štiriindvajsetorice, samo v radost in čast, biti ubit od grofa Amaurija de Loraydana ali ga pa sam ubiti.«
»Don Juan Tenorio!« je zamolklo ponovil Amauri de Loraydan.
»Prav ta!« je rekel don Juan. »Prosim vas, ali je v tem kaj presenetljivega?«
»Juan Tenorio!« je pomislil Loraydan. Tisti, ki mi je cesar ukazal, naj ga poiščem, pozovem na dvoboj in ubijem... da s tem maščujem namestnika de Ulloa!... Mar nisem, takisto na cesarjev in kraljev ukaz, član rodbine Ullojskih?« je trpko nadaljeval. »Don Juan Tenorio je najden; izzval sem ga; ostane torej le še, da ga ubijem... Vendar: ali je to koristno? ... Ali mi je kaj do tega, da dobim Leonoro de Ulloa za ženo? Ali ni moja korist prav v tem, da prizanesem življenju Juana Tenoria, ki se, kakor je reklo njegovo veličanstvo španski kralj, poteza za njeno ljubezen?«
»Kaj, vraga, neki premišljuje?« se je vpraševal don Juan, ki mu je od trenutka do trenutka rasel pogum. »Gospod,« je izpregovoril, »čeprav je potrpljenje lepa krščanska čednost, vam moram vendar z obžalovanjem priznati, da se v svojo lastno nesrečo in v nesrečo svojih bližnjih kaj nerad zatekam k nji.«
»Ne zamerite, gospod Tenorio,« je zdajci rekel Loraydan, »stvar je ta, da se najino srečanje ne more preprosto končati z nekaj sunki ali udarcL Gospod,« je dodal tolikanj resno, da je dona Juana zamrazilo, »govoriti moram z vami o rečeh, ki jih ne gre obravnavati na ulici.
NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE
pohištvo na okovje
VAM DOBAVI TVRDKA NIKEL
KAMNIK
GRABEN 59
Kako se osvajalo ženske
(PRAKTIČNI LJUBEZENSKI UČBENIK) Izšla je lz tiskarne ln se lahko takoj dobi ta koristna knjiga (tiskana v latinici), potrebna vsakemu moškemu brez ozira, dali je oženjen ali samec. Navodila ki jih vsebuje ta knjiga, morete uspešno uporabiti v vseh zaželjenih prilikah. Knjiga je tiskana v omejenem številu Izvodov, zato se je treba požuritl z naročilom. Knjiga stane 40 din, kateri znesek izvolite poslati takoj preko ček. računa št. 54.998 na piščev naslov: Petar B. Petrovič, Beograd, poštni pretlnac 876.
Pohištvo
si nabavite najceneje in garantirano
solidno izdelavo pri tvrdki
Golrnajer
strojno mizarstvo Ljubno — Gorenj I sko. Oglejte si stalno zalogo!
KOPJA
diske, športne loke, boome-ränge, žoge in vse ostalo orodje nabavite v najboljši kakovosti
v «peelfa/nt
tvornici telovadnega orodja
i. ORAŽEM
RIBNICA
Ustanovljena 1881. L
INSERIRÀJTE V »JUTRU« !
D. D. SUSAK
Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo na SuSakn, vsi nradl Putnlka in Wagons-Lfts/Cook.
ZASTOPS1VO: Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Maribor, Ceije, Bled itd.
Novi naslovi fr>aočl&kiuiNka oL 8.
Pod uredništvom nsšepa nsfbolf rosnega oknl&ti g. Pe« B. Prnonda, urednika »Otulmbfte biblioteke« in » sodelovanjem najboljših okultisto* inozemstva. ki » odkriti u» vdani pristal, in globoki poznavale, okutizma, katerih .mena navajamo: g. dr. Edvin Taylor - London; g. dr. Frank Mac Murray - Boston (USA); g. Chailes Comier — Nancy; fr Robe" Hartw,« _ Le,pz>g; g. Luigi Caldera« - Bar, (Italija); g. S,di Mahmud bey Hashr, - Jeruzalem ; g M. Kozma - Jugoslavi)» :n ki so vam dostojne priče za kapitalno vrednost dela. t,skanega » latinici, ki )« izsio u tiskarne ,n se more dobiti takoj, pod naslovom »Okuiustička enciklopedija«, ki vsebuje
Pozor!
Hišni posestniki v Ljubljani in na deželi
Pogosto se dogaja, da hodijo razni šušmarji od hiše do hiše s pretvezo, da so brezposelni krovci ter da bodo za mal denar popravili njihove strehe. Ko pa uiovijo svoje žrtve, strehe ne samo da prav nič ne popravijo, temveč jih popolnoma skvarijo, poleg tega pa pokra-dejo prav vse, kolikor jim je le mogoče. — Društvo krovskih mojstrov avari tem potom prav vse posestnike, da ne nasedejo takim šušmarjem ter da oddajajo tovrstna dela ie pravim krovskim mojstrom, ki jih vedno solidno in s popolnim jamstvom tudi izvrše. Ljubljana, dne 21. marca 1940.
• Z 0«
Zastopstvo OPEL
Osebni in tovorni avtomobili na skladišču.
Ü. O« &
Zastopstvo MAN-DIESEL
šasije na skladišča
LpMjana — Celovška cesta 38
Boljše boste slišail s pomočjo svetovne metode X majhnimi stroški. V vaèem ušesu so tri male gibljive koščlce Alto te koščlce ne funkcionirajo dobro. slišite zelo slabo. Večine besedi ne razumete.. Glasovi ne doepo do ušesnega živca. — Na tisoče Jih trpi zaradi tega ne-do6tatk&. Uporabite nato celo majhen srebrni Vlbraphon, pa bo Vaša naglužnost izginila.— ter bi one male koščlce zopet poetale sprejemljive za glasove. Tako bi spet zadoblll mir ln rado volj nost.
VIBRAPHON je majhen, srebrn aparat, ki 6« skoro ne-opaženo no6l v uSesu, brez baterije, brez žic ln brez vsa kega drugega priveska Dajemo Vam priliko, da preizkusite VIBRAPHON tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa ter Vas prosimo, da izpolnite kupon ln nam ga pošljete, M Vam bomo poslali čisto brez- g platno naše obširne prospekte. K zdravniška potrdila ln številna-™ priznanja naših odjemalcev obenem 3 pogoji za
A. Uhelj, B. V i b r a p h o n v vnanjem sluhovodu, O. bobnič, D. kladevce, E. nakovalce, P stremence, G. školjka. H. Evstahljeva cev. _
»ILOIDNE ČITE ZA VRATA
30 dnevno poskušnjo
(Dbb. 12.IL) Za A
TOMiSUVGV TRG 17.
Pošljite ml brezplačno ln brezobvezno prospekte ln pogoje za 30 dnevno poskušnjo
Ime:
Naslov:
(Dep. 12.
Zagreb, Tcmislavov trg 17.
Obrtniki - Kmetje - Trgovci - Šivilje - Mlekarne
CELULOID V PLOŠČAH
naročajte pr)
F. Zrnec
Ljubljana, Koottar1e"a ■ »< 1 Telefon 38-G6.
Pozor!
Novost !
VALJČNE MLINE, najnovejše tehnično izpopolnjene, kateri Vam služijo za mletje vsega žita v poljubno fino in navadno moko, s planskim sejalom in strojem za čiščenje zdroba ter obdelovanjem ješprenja in kaše.
ELEKTRO in DIESEL motorje razne velikosti in moči.
ELEKTRIČNE ČRPALKE za črpanje vina, kisa, vode in drugih tekočin. Boljše od inozemskih in 100% cenejše.
ROYAL ŠIVALNE STROJE z večletnim jamstvom, so jako lepo in močno izdelani, za kar jamči znamka ROYAL.
LACT A, NEW PRIMA, MILENA, TEUTONIJA, vsakovrstne mlekarske stroje za kmečko in mlekarsko uporabo.
KANGLJE ZA MLEKO v vsaki velikosti.
Iščejo se zastopniki v vseh večjih krajih.
Vse to dobite, kakor tudi dele od teh strojev, po zelo nizkih eenah
pri tvrdki
Jelene Adolf 8 Tontažin — Ljubljana
Celovška cesta 49
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno ln po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnlk Mestni trg L3.
KLIŠEJE
ENO VECBAlVNE
JUGOGRAUKA
iWhmü
zadnje rezultate iz področja znanstveno-eksperimentalnega okultizma. Posebno P»žnjc smo obrnili na to da Okultistička enciklopedija ni obdelana ieksikonski. Mesto samohvalmh fraz prinašamo samo vseb.no. NASA PRVA BESEDA. — Splošni pregled za potrebo dela, ki bi izrinilo iariatanstvo in ignoranstvo. NOVA POTA. — O potrebi pierojenja in vzbujanja moči, k: dremaio v nas neizkoriščene. TAJNE VEDE. — Kakšne se smaUajo <n kaj je na stvari.
KAJ JE ČLOVEK? — Okultistično poiasmevanje človeške psihe	_ _
SEDEMKRATNA KONSTITUCIJA ČLOVEKA. — Indijska, psihična delitev ČJoveta. OSEBNI MAGNETIZEM. — Moč kozmične sile v človeku. SUGESTIJA. — Vsiljevan je ideje, ki »e brezpogojno izvršuje.
AVTOSUGESTIJA. — Sugeriramt samemu sebi.	.
ZDRAVLJENJE S SUGESTIJO IN AVTOSUGESTIJO. — Vporaba sugestije m svtosugestije pri
izobrazbi ,n odvaianju napak, zdravljenje psihično in fizično. HIPNOTIZEM. — Proizvajanje umetnega spanja pri osebah 10 živalih, ▼ katerem ae lahko t »juni
neomejeno gospodari. TAJNE FAKIRJEV. — Razlaga tajne indijskih čudodelniko*.
JOGI. — Vse škodljive nagone transformirajo in izkoriščavajo ▼ mfco oplemenitenja » dopolnjevanja
psihične moči.	..
MAGI. — Predstavniki ogiomne tajinstvene vede magije*. (Pri nas: »čarovniie«). MADJONIČARI. - Čarovniki, ki se z dovršenimi triki predstavljajo kot čudodelnjki. V ČEM VSE SE MANIFESTIRA ČLOVEŠKI ZNAČAJ. — Razlaga, po čem rte da spenna« BMČa*. GRAFOLOGI J A. — Čitanje značai« ,z rokopisa.	....,,	u
SODNO KRIMINALISTIČNA GRAFOLOGIA. — Ocenjevanje kriminalnih naguenj a rokopaa trn
tavlianje tals fikarov.	_ _ . _ .„ , , . .	,__.
MEDICINSKA GRAFOLOGIJA. — Določevanje diagnoze psihičnih in fizičnih bolezni po rokopisu. FIZiJOGNOM1JA. — Čitanje značaja po črtah obraza. .......	,
MIMIKA. — Presojcvanje značaja po gibih pri sedenju, hoji. jedi, kajenj m, «met» «t FRENOLOGIJA. — Določevanje duševnih sposobnosti po obliki lobanje. HIRÒGNOMI j A. — Citanje značaja in temperamenta po obliki roke.
HIROMANTIJA. — Prorokovanje usode po črtah na dlani.	__ ^^
MEDICINSKA Hli .OMANTIJA. — Sooznavanje bolezni po nohtih, linijah m oMM R*». DAKTILOSKOPIJA. — Ugotavljanje identitete po prstnih odtiskih. USODA AI.I ČLOVEŠKA VOLJA. — Obrazloievanje o vplivu volje na usod^ ASTROLOGIJA. — Čitanje usode, temperamenta in značaja po konstelaciji zvead. O KOZMICN1II SILAH. — Vplivi kozmičnih »il na nai planet in ljudi na njem. A RITMOMANTI TA. — Prorokovanje usode iz Številk.
VUMEROMANT1JA. — Preračunavanje časa, važnih dogodkov v irrljenju. ONOMANTIIA. — prorokovanje u;ode s številkami, črkami imenom in predimenom. TARO. — Drugi sistem prerokovanja usode po številkah, črkah, imenu in predimenu. RELTGITA IN VEDEŽEVANJE. — Pogled na razr.e vrste-prorokovanj po religiji PRAZNOVERJE. — Pojasnjevanje in razlaga praznoverja. TAI ISMANI IN AMULETI. — Razlaga vrednosti talismanov in amuleto*. ŽELEZNI KEMBELJ. — Način iskanja osebe, o kateri se kaj sumi. JEVITXCIfA. — Podobnost odstranievanja ali spremembe lastne teže.
MISTERI I ŠTEVILK. — Skrivnostna vloga posameznih številk v razvoju človeštva tn rrfigfl. UMETNI SPOMIN. — Zbirka pripomočkov, urejena v pravila in sisteme, ki omogočajo vsakomur naglo
in lahko ter trajno zapomnitev. O PSTHOMETRIJI. — Sposobnost osebe, da daje točne podatke • neznanih rtvarch, oaeboocdk te dogodkih.
O AMB'DEKSTRIJI. — O koristi pravilne ittočasne uporabe vseh delov organizma. ČFSA VSAK NE VE. — Mrli leksikon okult-stičnih izrazov.	.„,.,,.	,
GALERIJA ODLIČNIH OKULTISTOV. — Zivlj;nje in deloranje zaslužnih ljudi na polju okultizma. ČRNA IN BELA MAGIJA. — Veda o izzivanju in preprečavanju vpliva tajmstvenih sil ipn nas — čarovnija).
KA3ALA. — Mistično učenje in mistična praksa T iidovjtm.
O PRJVIPIH. — Ka; so v stvari prividi?
SPIRITIZEM. — Verovanje v duhove in njih priklicanje.
TELEPATITA. — čitanje tujih in prenašanje lastnih mislL
TELEVIZIJA. — Svojstvo izzivanja slikovitih predstav na daltavo.
TEI EKINEZIJ A. — Premik,i me predmetov brez dotika in vidnih vzrokov.
TELEPLASTIKA ALI MATERIALIZACIJA. — To ie izžarevanje psihičnih mob ia organino», u bom
v kratkem času sprrjemati vidno in otipljiro obliko. SANJE. — Pojasnjevanje bistva sanj. SNOVI. — Postanek in tolmačenje snori.
UMETNE SNOVI. — Kako se ustvarj»'0 po feffl umetne «nori.
MOČ ČLOVEŠKEGA POGLEDA. — Poj'snitev ogromnega psihičnega vptJra potom pogleda.
POT K MIRU. — Pokazovanje o potrebi izgradnje notranjega »jaza« kot pogoj za uspeh zunanjega »jasa«.
SMRT. — Kaj ie smrt?
TAJNE TUTANK AM ENOVE GROBNICE. — V»e oaebe, ki ao Imele kakršnekoli zveze a gioboica.
niso preživele leto dni. ATEIZEM IN TEJZEM. — Kaj je Bog, ka) »mo mi? Odkod prihajamo in kam pojdemo. SPOZNAVANJE BOLEZNI PO OČEH. — Diagnoza začetka kakor tudi že obstoječih bolezai. OŽENIL SE JE POD HIPNOZO. — Primer nekega imovitega človeka, ki ga jo mnogo starejša ženska
prisilila s hipnozo do poroke. MOČ AVTOSUGF.STIJE. — Opis dogodka, ki se pripeti vsakodnevno.
TAJNA PALCA. — čudovito odkritje zločinca, in določite* nenormalnosti pri novorojencu po obt&i
in polofaiu palca.	_ _ _ _
MANCHESTER POSTAVI SPOMENIK OČETU HIPNOTIZMA. — Magnctska amit. Psihična moč človeka, ki niore ubijati ljudi.
Cena knjigi din 100.— * mehki velavi ; a 120.— dia r trdnem platnu. Za * naprej poslani denar pošljemo knjigo priporočeno na naše stroške, proti povzetju računamo din 10.— več. Treba se potutiti a naročili, ker je ostalo samo malo bevilo izvodov,
0KULTISTIČKA BIBLIOTEKA
Čak. mč. 94.998. — B E O G E A D — M. pett. «74.
France Kidrič
Ljubi jana. 22 marca.
Jutri pra.muje àesiueoeiletnico siovenski literarni zgodovinar. eden izmed pred-sta-viteijev slavistične znanosti v naài državi, profesor ljub lanske univerze dr. France Kidrič Ne v njegov teiesni lik in ne v njegovo aeio n; še zarezala starost vidnih oo ez; kol mož polne in zrele živlieni-ske sle. k^kor ie bil vseh zadnjih trideset let. stoji tudi sedai na časovni ločnici svojega šestcgd desetleija. RazdoOie med petdesetim m šestdesetun letom ie bilo eno najplodnejših v nietovem znanstvenem delu: v tem času mu j« uspelo če ne zaključiti. oa vsa i v velikem obsegu izgradit. nekatera dela. ki ostanejo traini spomeniki njegove znanstvene deialnbsti
Ce bo jutrišnji šestdesetiemik s te po-«tsvoie živiienjske coti »izmeril daljo in nebeško st. an«, bo lahko z zadovoljstvom seštei rezultate, ne da bi mu bilo treba nspi'a vit končni obraču*. sai nie-gova moč še zdaleč ni izčrpana in ne delo dovršeno. Od svoie promocija 1. 1906 na dunajski univerzi (disertacija: »Revision der glagolitischen Kirchenbücher«) do kritične izdaje '..oresp^ndence bai ona Žige Zoisa ki je izšla ie.os med «rvimi tremi knj.£ami slovenske Akademije znanosti in umetnost:, ie objavil dr Kidrič dolgo vrsto razprav in študij, ki se tičeio oo veliki večini starejše slovvnske slovstvene zgodovine Tako e s svojo raziskovalsko vnemo in razgledanostjo usuešno segel v dobo našega protestantizma in spisal p_>-leg poljudnega, vendar oa z nekaterim: novimi dognanii izp^polnienega sintetičnega spisa o Trubariu (1 19081) celo vrsto razprav, študij in člankov, ki 90 v zveii z zgodovino naše reformacije. Izdal ie med drugim B bliograf ki uvod v zgodovino reformacijske književnosti ori Slovencih. Višek njegove raziskav alske deialnosti in vzgleden primer melode k. ga le privedla do takih rezultatov, predstavila nlegova L 1919 v Heideibergu izišla monografija »Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVII Jahrh Eine literarisch-kulturhistorisch - philologische Untersu chung« Doba reformacije na Slovenskem
Ob Sestdesetletnicl
žen za njeno utrditev. Pri tem oa le treba
omenit, tudi način njegovega dela Ce ie pokojni dr. Prijatelj, sam marljiv raziskovalec in neumoren delavec, pr.haial k sintezi tudi skozi umetniško intuitivno silo svojega duha. *ki ie daiala barvo in blesk zlasti njegovemu stilu, prihaia dr Kidr č k svofm literarno zgodovinskim sintezam samo .'..ozi znanstveno zanesijivost svoie pozitivistične metode. Dr Kidr.č ie nasprotnik sleherne špekulacije in znanstvenega aprorizma Vedno dela pri virih in z viri; vsa dognanja in zlasti vse sodbe drugih raziskovalcev ki jih spre,ema v svoie knjige, kritično preišče in po potrebi revidira. V slovenski literarno-zaodovinski vedi. ki si je prav pod vodstvom pok. dr. Prijatelja in prof. dr. Kidriča vzioiila že pomenljiv naraščaj, predstavlja jubilantov zgodovinski pozitivizem naiboli izrazito prizadevanie po znanstveni '.zgradbi literarne zgodovine na osnovi dognanih dejstev in z uporabo estetskih socio oških. filoloških m psho oških meril' Ta Kidričeva metoda ie bila posebno potrebna in nemalo uspeina pri nas. k i er ie bilo tre-
[ ba podvreči vso stareišo slovstveno zgodovino nov. «ritični obaeiavi ji ^iiauu reviziji Za tako delo ie bil Drof. Kidrič s svojo slavistično mnogosiranosijo. združeno z evropske literarno erudiciio m izredno ži-lavostio Wi delu. ka&>r puklcan Ne po-zabuito. da ima v njem naša univerza tudi svojega odiičneaa konioarauvista.
Kot slavistični znanstvenik i« zavzel prof dr Kidrič na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani enega na jed ičneiših položajev Bil ie tudi rektor univerze n večkrat dekan filozofske fakultete. Akadem ja ana-nosti in umetnosti v Ljubljani ga Šteje med svoje prve redne člane, a nekateri druge znanstvene institucije so oriznale njegov pomen z dop.; mm članstvom Številni njegovi učenci so se ea spomnili ob tem življeniskem jubileju s oosebno Številko slavističnega glasila »Slovenski jezik«. Trdno smo oreprčani da bo prof. dr Kidrič vstopil v novo desetletje svojega življenja s krepkim možatim korakom: z novimi delovnimi načrti, z neoiena-no voljo, da nadaljuje delo. ki je obrodilo že tol ko zrelega sadu!
Knjiga o Slovenskih goricah
(Ignac Koprivec, Kmetje včeraj in dane». Narodopisne črtice Iz Slovenskih goric. Založila Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih gorieah. Z ilustracijami akad. si. Maivsa Kaučiča, str. 284.)
ga je zanimala tudi nadalle tal zavzema v bibliografiji njegovega deia znatne postavke. ki segajo pi-av do zad .jih let prof Kidričeve dejaiuostl. — Vrsta nieeovih razprav »e tiče Drotlreformacijske dobe, tu te zbral doka) no.ega grdd va ali pa kritično raziskal in z novimi dognanji osvetlil nekatere nejasne kulturno zgodovinske ali slovstvene pojave te. za naš narod dokaj neturiiazrie dvbe — Nad.d n'a iskuuina Kidričev h rax.pi a v le Posvečena slovenskemu prerodu, ki ima v njem največjega raziskovalca. Svoie poglavitne izsledka je strnil v knjigo »Dobrovskv in «loven V preporod ni ego ve d' be« ednosno v pogiavja »Zgodovine slovenskega slovstva« Spisal je nekatere monogruf čne študije o posameznih osebnostih te debe. Izdal in kritično opremil korespond npo Ziee Zoisa in J N Primica. — Mars kaj novega ie objavil prof Kidrič izza d be francoskega mexi. ladja v slovenskih krajih in o posameznih kulturnih delavcih tega čaca — Pos bna sim ati^a prrf. Kidriča ie Prešeren z vso svoio dobo in z vsemi osebami 'ci so v zvezi z živ-ljeniem in deiom veliKega seniia slovenske pesn ške besede. Na tem področiu ie prof Kidrič naiboli pr znana avtoriteta. Objavil ie doltro vrsto važnesa ali vsai zanimivega gradiva k bio rafiii Prešerna. — od posameznih doneskov e'ede datira-nja pesmi do študiie o Prešernovih Lav-rah. od dognan a važnih živlimiepi^nih podatkov o pesniku »Krsta ori Savie'« do kritike nekater'h njegovih Viomen'ariev V tolmačen ju Prešerna je ostal dos eden iea-list ki skuša pesnika in njegovo delo doumeti skozi kritično prerešetani, objektivno dosmani mater al o njegovi človeški osebnosti o vrplivih njegovega okolja in o njegovem dejanskem življenju v dtn: sredini tn času ki se po svoie odražata v pesn kovih genialnih stvaritvah Vrhunec Kidričevih prešerno lovskih studii pomeni njegova monumenta na izdaja Preis r n a (pri Tiskovni zadrugi) od katere sta izšla doslei d '/3 za ietna z\ c. V a: prvi s kritčno izdajo celotnega dela druei s prvim delom ve'ikopotezno zasnovane b:o-graf je ki je hkrati podrobna do oiemno-<ih odtenkov doeraoa štud ia pesnikove duhovne rasti in živa podoba njegovega vsakokratnega okol5a To delo bo tedai. ko ea bc učeni p s^c zaključil — in že eli bi. da bi ga imeli f.e kmalu celotnega — ne remo Kidričev cnef d'oeuvre marveč tudi «no izmeti reprezentativnih dei slovenske literarne zgodovine.
Nekaka sinteza vseh dosedanjih Kdri-čevih raziskavani ir. zato tudi temeljno delo o zgodovini stareisega slovenskega slovstva ie »Zgodovina sicv n ke^a slovstva od začetkov do Zoisove cmi-ti« v izdaji Slovenske matice Zal da o sec ni mogel za' ljučiti dela tam kier se začenja nova epoha našega slovstvenega ra vo:a: ob Prešernovi smrti in bo tudi tu potrebno nadaljevanje S tem delom ie dal univ. prof Kidrič svojemu narodu tak pregled njegove duhovne oretek'osti. kolikor »e odraža v pisan in tiskan1' besedi da bo poslei težko dostaviti kai bist- ene važnega Delo ie namenjeno študiju: n4eeov ogromni, zgoščeno s^rnieni material bi mogel dati snov za ne-kaik-at večio. v eseii-stičnem slogu Prijateljeve šole spisano slovstveno zg^dov^no.
To nekake sr> rwv*l*v»*nl Wndri H Hb
prof K'drU» wioril v ih w zsrwdbo
«lovenske kulture in postai t njimi zaslu-
Slovenske gorice so stopile v slovensko slovstvo s slabotno poezijo aenadarienega posnemovalca nenišk h kias;cistov Leoix>l-da Volkmerja (1741—1841). ki ga je posnemal središki rojak Stefan Modri-n j a k. Prvi. ki je z rasn.čnim pesniš kim duhom izrazil občutje svojstvene lepote tega lepega kosa slovenske zemlje, je b.l Stanko Vraz, zlasti v pesmi »Aidiua pjesmo moja — gore u Jeruzalim« (v Djulabijah«) Ta pesem oa ni sioven ka. V Vrazovih zgodniih slovenski spisanih pesm h. ki iih je pred leti izdal pisec študij o slovenskogorišk.h kloDoteih in čr č-kih dr Fran M o h o r i č so takisto sledovi pesnikovega doživljanja te k ai ne in njenega ljudstva V' teh verzih pa se pesniško občutje še boli bori za izraz in obliko. kakor poznejši »iiirski« poeziji. Tudi Slomška so Slov gorice inspirirale k poeziji o čričk h in sv Vrbanu. Pozneie so dala ta lepa. a siromašna tla slovenski poeziji več pesnikov tret e vrstnega p mena. zanimivih boli zaradi svoiega življenja. kakor je bil B. F1 e g e r i č ali oa z lokalnega zrelišča.
V novejši dobi se pojavljaj© motivi iz Slovenskih goric in sicer naibo iši in najmočnejši. v poeziji pesnikov. V, i se niso rodili v senci blagoslovlienih trt te krajine. marveč so našli na nienih diluvial-nih bregovih med zidanicami in belimi cerkvamL ob razgledih na mursko ali dravsko ravan, nekai razpoloženjske iz-oobude in vir inspiracije Tako srečuiemo take motive v poezij: Li P o 1 j a n č e v e. zlasti pa Cvetka G o I a r j a in Rudolfa Maistra, dveh Gorenicev ki sta našla za krajinsko lepoto Slovenskih eeric tako ustrezajoče pesniške tone in poudarke, kakor iih ie o.'.nI s čopičem Ante Trst<»-njak ah pa France M helič za sosednje Haloze.
Iz poezile se le kraiinska podoba Slovenskih goric premaknila v prozo, kier ie bilo več možnosti, da se orikažeta v svoii sovisnosti zem ia in človek te na zunaj lirične oo stvarnost svoieea so ia!ne?a življenja oa dramatične kraiine S teh tal je potekel Ksaver M e š k o. ki je imel že ori povestih orve?a naturrdist čnera stvarialneea ra^dobia še boli na v nadaljnji romantično nastroieni razvojni dobi pred očmi lepoto svoiega d -mač-ga kraja četudi ni dal deianiu očitnega lokalnega značaja V nie?ovem d°lu. zlasti v ljubki črtici »Slovenske eorice«. naide-mo odkrito izpoved liubeznj in občudovanja domačega kraia v »č* aterih kmečk h povest h oa pedobe iz niegovega liud-ke-ga življenja Naivečie dosedanje nr'oo-vedno delo o Slovenskih eorc^h ie spiral Poetojnčan dr Aloiz Kraicher ki se je kot zdravnik v božiepotnem kraiu Sv Trojica inspiriral za preobsežno co dogajanju tendenčno naturali tičr.o dr žab-no krit'čno vendar oa v nekaterih svoi:h partijah pf)et;čno delo. ki ima m^ogo lokalnega kolorita in krerko spisanih pod°b iz liudskega živ1i°r)ia Nie<?ov znani roman »Kontrolor Skrobar« ie b i od?ovor na poet;rno lepo. vendar na s'runeno nro-ti?lovensfeo Bartsrhevo knj'go »Da= deutsch» Leid«, to apologijo p-nemrevnln gì sistema in defrr*_1^riie naše"a naroda v nekulturni ostar V Verdov k' so r>» «vetu samo Je za to. da s fizičnim delem olaišaio užitke gospodi iz -Gradca in n drugih tujih kraiev.
Ne bi hotel nadali^va+i trh ž" brez ♦^^a nepopolnih literarno bibl'ografskib be1 * o Slovensk'h goricah. Morda bo b'bl'c?r*f!*3 kdaj pripojena znanstveni m nog afij: prof. P-aša o Slov goricah ki o ni1' n° vem ali ie že spisana: če io i e avtor dovriH. bi io bilo treba č'm orei izdat' v nacionalnem 'nteresu Slovenske g ri ce imajo svoje zavestne zart'P~ik<? f'd" v sodobni sl-^vnski literaturi B~atko Kr»ft v prozi Edvard Kocbek v	(zb r-
ka »Zemlja«), Jože Kerenčič v nevesti
in v sociološki razpravi — to so sumo nekatera imena, ki jiii omeniam mimogrede. S posebno knjigo, po^no lokalnega *.olo-rita .n vso posvečeno zem j. in ljudstvu te krajine, se je uveuei v naše slovstvo mladi slov enskogoiiški rojak lunac Koprive c.
Njegova knjiga »Kmetje včeraj in danes« je nedvomno originalen d..nes k v literaturo o Slovenskih goriCcih Mei .da nimamo o nobeni siovensk krauni mč ta kega Njena formalna umetniška vredno-t je sicer za začetn ka znatna vendar ni težišče v fantazijskem deležu, v seradbi teh črt e. v umetnosti or.ou\eüovan in oblikovanja v slogu ln jeziku, glede tesa bi si lahko marsikaj žeieh Težišče Ko-privčeve '^ujige ie v njeni dokumentarnosti. narodnopisnem materiialu ki ga vsebuje, v vernosti podob iz stvarnega liudskega življenja, s katerimi orikazuie bitje in žitje te kliub svoii vnanb idilifi-nosti in sladki lepoti bridke in nesrečne slovenske krajine
Ignac Koprivec le — morda do vzgledu Reymontovih »Kmetov« te neore.sos-ljive epopeje kmečkega življenja — razdelil svojo knjigo v štiri deie oo št r h 'et-nih časih Kakor ie dala ta razdel tev genialnemu Reymontu. Id ie vpliv ai na K.o-privca priliko, da zajame živo in toplo vsebino ljudskega živlienia v neizor'me-ljivi ritem letnih časov, tolikanj važen za kmeta, ie tu da Koprivec doseeel s ta*<<o razdelitvijo svotih črtic ne le večio ore-glednost. marveč tudi trdrieišo notranio strnjenoet. Od Novega leta do adventa se razviia pred čitateljem pentri trak literar no upodoblienesa ljudskega živlienia Koprivec dobro pozna ljudske šeee in navade. značaj in govorico prebivalcev: oozna ves ritem in utrip niihoveaa vsakdan e e a in nevsakdanjega življenja Ne p še — ka kor nekoč J Paik — svoie na od-pisne črtice iz znanstvenih nag bov. marvač ea vodi pri delu umetniško-tv rno stremlie-nje: dati gradivu življenisko sila ooka zati stvarno živlienie. ori ati v luči razn h šeg tn navad, dog dkov in cerem^nii kmečkega življenja dušo teh »marljivih Prlekov« v ni hovih v krasnih krai h«
lynac Koprivec )e osateli sedanj ea časa S kritično razčlembo trsa vse konven-cionalne laži in navidezne idile ter išče povsod samo stvarnost dan h razmer in silnice ki jih ob! kuieio Ko ie n' koč Cehov spisal svoje »Mužike«. ki so pr lukrnali idil čno romantično podobo ruske vasi in ruskega kmeta ter pokazali niegovo zaostalost. siromaštvo n hud bnost so mno gi planili po pisatelju Tudi Koprivec se ne bo prikupil liudem. ki besed ci io o našem dobrem ljudstvu in skriva'o sinim^štvo pred svelom tako J*ikor fa rani pred škafom (str 150) liudem ki nočsio pogledati v obraz hladni in kruti resnici marveč «e zadovo'iuioio s svoj'mi enostr» * mi »formulami«. To kar oove Konrivec o siromaštvu. o p iančevaniu. o li^emT?*vu o oretepaniu o neksua^pm živlieniu o obrekovanju itd ima vča~> so« :n trm reportaže, vendar zad^n^ v živo. Kdo- pozna te kraje in si noče del^M robožn aških iluzij mu mo-a pr;tr 'lt: K priveo i? daleč od ronant:čne 'd'like: n<e~ovi oo'si ljudske"» živlienia čepra" oM^ni z lirič-n'm okvirom nri rode in nienih raznn'o-ženi. so dori'krat b-e^obz rnn ?tv?rn: Tudi moralisti bi se lahko iz njih m?rsiče;a naučili.
Med vrline te knv<?e rteiem pr'7adeva-«je d? da svojim p dobsm čim več lokalne barvitosti d'h"» ^emlie in kr^ja Temu i* oodreien* 4-id: nj-govo be-sed:šče: marsikje v be"»edi:u n'vai-s r>3-rodne pesmi v d^i^in rftrečju iz teh kraiev bo kn'is?» vb' iaH ^a v *.' stran? mladnstne	dniT č;4o'"lj p^
bo iz nje naji^ž"' spo^^ai s^'1 nano^sko-s!oven"kerta li	ki je v
marsičem še blizu stari prvotno^tL —o.
verze dr. M. Slavič. Gradhro za aitlae bo
uredil m pripravil za ti-?, urednišk. odbor, ki mu predseduje g. oriv doc dr Valter Bohinec. razen njeaa oa mu pnoadaio še prosv ins© Silvo Kranjec, dr Svetozar Ilešič dr. Roman Savnik Svoie sodelovanje za posamezne panoge pa so že vnaprej obljub:li pivi strokovniaki razJičnih strok, posamezni instituti naše univerze ter druge iavne institucije, zlasti tudi posamezni oddelki banske uprave.
Podrobnosti o obliki, obsegu ki vsebini atlanta seveda še niso d končr» določene. Mocemo pe navesti da bodo obsegal okrog 100 strani velikeca a'.lan skega formata, kjer bo večna preglednih kari Slovenije izdelana v merilu 1:650.000. Glede vs bine ie treba poudariti, da nikakor ne bo izključno geografska, temveč bo s posebnimi kartami ilustrirala prav vse noia'— našega življenja, ki jih ie mogoče p * az-ati na kartografski način. Poleg obič inh preglednih geografskih in topografskih kart ter kart. ki prikaruieio posamezne orirodne poiave na naših tleh. bodo v at-lantu tudi številne karte o go-podar«kih. kultiunih in socia'nih or likah pr: nas Reči moramo, da mora na ta del spričo s*>loš-no-kulturne?a namena, ki nai ga atlas ima. ležati tudi glavni orvdarek. Tako bodo posamezne karte obravnavale gostoto in razporeienost preb- valstva. gibanie prebivalstva in demografske pril-'k». izs<>-lievanie p^M ono strukt-iro po^oodarsko strukturo, posamezne g-sood^rske panoge. kako>r poljedelstvo, živinoreio rudarstvo. indurir! io promet trgovino, zdravstveno stanje, o-esk'bo z vodo. oa tud5 kulturno in prosvetno stanje (šol tvo. društvo in kni žnice) ter seveda tudi zgodovino našega o7emlia in našetra naroda Vse to se bo poskušalo prikazati po omih karto?Taf«>kih metodah ki so se v sodobnosti pokazale kot naitehtnejše ln naiuoo-rabneiše.
Sodelavci kakor 1avno«^ se moralo seveda zavedati truda in težav, ki ga bo tako delo zahtevak) samo na sobi. posebno Pa še spr čo dejstva da ori nac za marri kateri problem priprav ialno delo ter zbi--anle gradiva nit' zdaleč še ne zadostule za dokončno obdelavo ter bi potrebovalo mnogo časa in napora Smemo pa vendar upati da bo mo^la Slovenca v do glednem času dob'ti svoi reprezentativni atlas po kakovosti pač naiboliši, kar bo ori nas že mogoče izvesti.
SC
Mi


V	zveei z vestmi, da se pripravlja izdaja velikega atlanta Sioven je. smo se obrnili na člana pripravlia!ne?a uredniškega oc-bora za to pub ikacijo g. dr. Svetozaria 11 e š i č a, ki nara je dal naslednja pojasnila:
V	moderni dobi skušajo vsi kulturni narodi podati sebi in vnanjemu svetu sintetično kartografsko sliko o svojem živlieni-skem področju, o njegovi orirodi oa o svojih gospodarsiV-'h. kulturnih in socialnih razmerah. TiAo so zlasti oo svetovni vojni nastali veliki reprezentativni atlanti. ki niso samo zemljepisni atlanti v nekdanjem smislu besede, na tud: ne didaktični šolski atlanti, temveč de a. ki po-nazorujeio prav vse življenje in delovanje določenega naroda ali države Tako so Francozi izdali svoi veliki »At a-- de France«. podobno veliko publikacijo pripravljajo Angleži, pa tudi Nemci pošiliaio v svet prve liste svojega obsežnega »Atlas des deutschen Leben<=raumes« Tem izdajam se postavliaio ob stran prav tako velikopotezna dela manjših narodov, ki ro n te 4e tv»tTr»bn«*1ša «a1 <w» morc-H" nn ta oačia uspešno in v vsakomur razumiiivoa
jeziku pred «t* vit' vsemu svetu. Powbno znamenit ie sloveči Atla* Finski, ki je izšel že v prvih povoin'h letih, pa podob-poljski atia*. nndalje veliki Atlas Ce-' Jàiovaske reoubiike. ki spada med nai-večia in naiboli dovršena dela te vrste, ter končno Atlas Ukrajine, ki so ga nedavno izdali Ukrajinci, ter nam v niem izčrpno oredočili vse ukrajinsko narodnostno področje. Tudi Sovjetska Rusiia ima tako izdan je. ki ie sodeč oo inozemskih strokovnih glasovih, takisto prvovrstne kakovosti.
Ideja, da dobi takle Atlas tudi S'ove-nija. je nujna in hvalevi ed-a. oosebei še spričo kočljive lege našeza ozemlja in spričo zgrešenih pojmov ki vladajo še marsikie po svetu o n?s Naša ;avn »t bo radi tega nedvomno z zad -vo jstvom s^^ejela na znanje iniciiativo. da se izda t*a publikariia ir» siew v čim krajšem času. pa ver>d«r tudi v čim bo'i dovi ni sodobn'm zahtevam od* vari^ioči oblW\i. Pokroviteljstvo te Izdaje je prevzel ban dr. Natlačen, izdajatoljaki odbor Pa tvorit« ! pnies nj«»ga ie pr^d<s«»dnik A^sdemiie. I univ. proL dr. Nóhli&al ia rektor uni-
Peter Behrens
Pred dnevi je umrl v Berlinu v starosti 72 let arhitekt Dr. h. c. Peter Behrens, profesor na Pruski akademiji umetnosti.
Koncem devetnajstega stoletja je arhitektura v Evropi doživljala svojo krizo. Dotedanja brezizrazna romantika, oprta na najrazličnejše variacije historičnih slogov, ni mogla več slediti neizmernim prevratom na polju tehnike, gospodarstva in sociologije Nekaj časa si je še pomagala z nedosledno aplikacijo starih oblik na novem materialu, nato pa je obstala brez upanja, da bi kdaj mogla rešiti ta problem.
V	kulturnih centrih tedanje Evrope Je pričelo vretl Pojavila ao se revolucionarna gesla, arhitekti so postajali pisatelji ter s črko ln sliko utirali pot novemu stavbarstvu. ki ga je prinašal tehnični napredek tistega časa Vstale so secasije, pogumni pionirji so tvegali nove oblike, romantični okovi v arhitekturi so razpadli, tisočletni tektonski zakoni so se morali umakniti statičnemu računu betona, pojavil se je nov nazor o umetnosti.
V	to dobo sega delo Petra Behrensa ln njegove ime je tesno povezano z vsemi borbami. ki uh je vodila nova stvarnost na priznanje svojega obstoja Ni bil absolutni revolucionar in je v svojem delu upošteval vse. kar je preteklost zapustila pozitivnega. zraven pa je ustvarjal v duhu novih zahtev.
Takrat Je stroj udaril svoj pečat na sle-rtemo panogo človrSkega dela tn tovarne so pričele dajati obliko celim mestom In pokraiinam Behrens je postal oblikovalec industrijskih stavb Ni slučajno, da so ravno na teh zgradbah, produktih novih žlv-lienskih zahtev, uveljavljena načela novih statičnih zakonov, razčlembe mas ter neprikrite. a vendar arhitektonsko urejene stvarnosti Pozidal ie brez števila tovarniških. prometnih in pisarniških poslopij po vsej Evropi in v tem pestai učitelj celi generaciji arhitektov.
Dmga nanorra njegovega ndeirivovanja je bil stanovanjski problem. Ob konou svetovne vejne, ko so se vedno nevarnejše oetrile o*ti socialnega boja in je gospodarstvo doživljalo srot novo krizo, je Behrens kot prvi svoje dobe uresničil načrte o n.irH-ilh, zrrsienlh na industrializirani podlagi, upočtevaie vre nove okoliščine, v katere le bil postavljen mali človek Proučeval ie tire stanovanj ln zazidalnih sistemov, problom pocenitve produkcijskih stroškov in končno ustvaril tip hiše s te-rarn. ki ie *e d«re* lrbodifče vs«m, ki »e pečajo s stanovanjskim vprašanjem.
E«brensovo Ime ie zn«no strnkovnlakom tudi iz s'ovite nasolH^e Weissonhof v Stutt gì-rtu. kier so 1. 1927. najboljši evropski arhitekti strušili prik^nt! not in napredek sodobne stanovanjske tehnike.
S prav takim uspehom se je Behrens, ki ga je znrosla not v arMtoktur« preko sll-kerrtva, ud"i0.tvnval tudi v sorodnih p&no-$rah likovne umrtnosti Bi! 1e vodilna osebnost v umetni obrti, grafiki tn tipografiji.
Za znshižno delo mu le praSka tehniška visoka šn.la podelila naslov častnega doktorja: instituta angl-Sklh ln ameriških arhitektov pa č8«tno članstvo. Leta 1922. je kot naslednik Otta Wagner ja prevzel vodstvo mojstrske šn!e za arhitekturo na dunajski umetnostni akademiji, leta 1936. pa ie bil poklican v Berlin za profesorja na Pruski akademiji umetnostL
Ing. 8. S.
Stef&a Zweig	»
Tolsto)sv grob
V Rusiji iii*cin viuci ^ c.ikopotez* nejšega in nič ^n.jivejie^ti /ic^o j9 1 uiòiujev grob. Oüiutea m	/.a-
se/ičen z ^uzduiu, tezi tu pre* inserti romarski kihj Ot>do^i/i jpuaitju iti "O-duv. 1 esna nlcza an piuzi uuv idezi>o orez sniutra òkozi jì,òo m gusca^o in vodi h gomili, ki ni nič dcu^c^a uco0 majhen pravukutihk iz ptzh, Ki/at j<i ne straži, nihče ne vmujC, tc/nu utsi^uj venkih dreves ji nudi sz;n:o. In ta visoka drevesa, ki se voljno ZiUljejo v zgodnje jesenskem vetru, je zas^du Lev 1 uisluj, kakur nn je povedaiu ii/t.uvl vnukinja. Uri in brat A .kuI^j suj < »t dečka siišala iz ust nekt pesi^nje a/»' kmečke ženice siaru jr'uovedko, da je undi, kjer zasadiš drevje, srečen 1 ako sla igraje pus^aiia neKjt m* Ju močem posestvu nekaj miad.k in kma-lu pozaoila svojo otroško igro. i eie pozneje se je spomini L oizioj le rmadu^t-ne prigode in prečudne^a obeta areč*}, ki mu je — zdaj že od življenja ut j-jen — dal nov in lepši pomen. In izrekel je takoj željo, da bi ga kdaj pokopali pod tistim drevjem, ki ga je seun zasadil.
Zgodilo se je popolnoma po Tolstojevi volji, lako je nastal najiepš> in najganljivejši grob na svetu, ^Jl i tistih, ki te prečudno zagrabijo. Majhna pravoktna gomila v g^izuu,	4
cvetlicami — nuila ctuj., nulla c jruna — nič križa, nič nagrobnika, brez napisa, še imena Tolstoj ni na nji li<cz-imen je pokopan veliki muž ki je b<yj kakor kdo drug ttpei zaradi svujegs imena in slave. Leži tu k^kor katerikoli potepuh, ki so ga po naključju našii, ali kakor neznan vojak Nikomur ni prepoxedano »topiti na njegovo Zadnje počivališče, tenak deščen plot ni zaprt in nič drugega ne varuje miru Leva Tolstoja razen spoštovanja l ju Ji, ki sicer tako radi motijo s svojo zvedavostjo grobo\e velikih mož Na t trn mestu prav preprostost groba zaustavlja sleherno prazno raduglednost m zabranjuje preglasno besedo Veter šumi v drevju nad grobom brezimeue-ga, sonce se toplo igra nad njim. pozimi leži na temni prsti snežnobeh sneg. Tu bi lahko minila poletje in zima, ne da bi slutili, da je ta mali, nekoliko kvišku štrleči pravokotmk sprejel vase zemeljske ostanke enega najmočnejših mož našega sveta Toda prav ta anonimnost učinkuje bolj pretresljivo ka-kov ves marmor in vse mogoče razkošje. Izmed stotine ljudi, ki jih je današnji izjemni dan privedel k temu grobu, ni imel niti en sam poguma da bi utrgal kakšno cvetlico v spomin n<1 temno gomilo ln zopet čutiš, da nič na tem svetu ne učinkuje tako monu-mentalno, knkor ta skrajna preprostost. Ne Napoleonova kripta pod marmornim lokom ln\ a/idskega doma, ne Goetheje\ a krsta v kneže\-\ki grobnici v Weimar ju, ne Shakespearov sarkofag v westminsterski op..ti ji te ne ganejo s svojim videzom v toliki meri in ne vzbude toliko čisto čhnešl.cje v slehernem človeku, kakor ta krasno molčeči, ganljivo brezimem grob nekje v gozdu, ki ga samo veter obd.ija s petom in ki je sum brez bese Je in i poroči la.	H re v ei —o.
Za propa&tjm&n vaie gitasbe v tujini
Pod tv" «lovom »Združenje sodobnih ju-goaiov. skladateljeve je bilo ustanovljeno prod dvema letoma diaištvo, čigar namen je propagirati našo glasbo v tujini. Ideja je bila nova, dari je bilo že dolgo potreb- . no, da se smotrno organizira dolo za našo ; g'esbo v tujini. Doslej so naši umetniki le poredko prekoračili meje ožje domovina. Kdor pa je imel sročo, c!a je pröel » tujino kot koncertant, ni mogel delati za našo glasbo v tolikšni meri, kakor je morda želel ali mogel ker je primanjkovalo notnega materiala to vobče pregleda o stanju nai«! glasbone produkcije. VeHaoma so zato bUa zastopana na sporedih tujih koncertov le deta avtorjev, ki so ae po naključju pnamM • W«nettanti aH ioaeli aicor dovolj ugodne ntai, ____
Da odporno re takim nedosta t kom, predvsem pa, da omogoči Izvajanje Jugoslovanskih skladb v UJo/.eiiu<tvu Usr jim ju ipt»-more c'o ziuj.lužeiit;ga ugietlii. Jt. je vilo Združeuje sodobnih ju^oslova^isKJh skladateljev (Associatoli des compositeura contemporains yougoelaves) z glavnim sedežem v Parizu ter z o«iseki v Beogradu, Zagiebu ln Ljubljani
Za letošnje leto Je ?xtmienje pr"pravüo več koncertov naše glasbe v in ozon ist vu. Na teh koncertih v raznih mesUb bodo izvajana lzk.jučno simioiuCiui dela vanških avtorjev, delno pod taktirko rzo-š h di. igenlov-gostov, delno v okviru r*x_iu?fc o: daj posameznih radijskih postaj Zakadi pomanjkanja notnega materiala in popolnega nezanimanja naših založnikov za izdajo partitur, je delo otežkočeno v toliko eta ni mogoče v več mestih nkr&tl izvajati ista dela ter mora isti material napiavljati znatna pota lz kraia v kraj. Da b. odpo-mogli tudi temu nedostatku, se je Združenje odlomilo, da iz prispevkov ČUuuuina krije stroàke ca litografi jo tistib del. ta «o se izkazala kot najuspejejSa ln najbolj zaželena za rad jsko oddajo. Tabo bo omogočeno sočasno prodvajajjjo skladb t različnih mestih kar bo zelo povečalo štev Do izvajanj, S lem pa te pu jedi u^lod uuä* glasbo.
Organizator in Idejni vodja RdntZcrtJ».
sodobnih jugoslovanskih skladateljev Je njegov generalni tajnik, Emilijan Slavitič. Oso ta ost tega glasben ka je	Javno-
sti skoraj neznana zato bo nekaj podatkov gotovo tiuiiiualo iLjJjt gituioea« k^o-ge.
Emilijan Slavnl<? Je prečanskl Srb. po rodu lz Sente. Po srednJeÄOiSkl aia. I ari v Z.«-muou Je àtudiiaj »lov «jiü.lo fduiogijo Kjiia-lu pe je odšel v Pariz, kjer ae Je v pešal filozofsko fakulteto za prti o- lof lovje sočasno je poeečal parh.-ič' kotuservutorij, kasneje pa Fio o le no-ma'e de musique kot gojenec v kompcrzici,^ in volon<^e!u.
Po nekaj letih se je vrnil v Beograd t«r sodeloval kot esejist in kntik p*n nevijaJti »Knjiga za svskog«,	o< in drugilu
Tedaj je napisal tu*ii nekaj skladb (K<m-cert idej za violončelo in klavir tev fragment opere »Žitev uma«, za katero * j« tudi sam napisal besedolo ). Slednjič )e v Beogradu objavil knjigo »Muzika — Nova mtmčka astet ka«, ki je bila uirodno ore-njena tudi v »Jutru«. Vidoó težke mzjao-re, v katerih se borijo naài ^Uusbeniki da bi pridobili na£i umetnosti pravo mesto to priznanje, je osnm-al Zdmženje jugoslov. sodobnih skladateljev.
Nato Je ponovno odpotoval v Paril, kjer pripravlja sedaj za zskijuček svojih filo-aofskih Stu-.'-y na Sorbormi tezo »Psihologija glasbenega ustvarjanja« ( »L Imagination musicale« ), v kateri skuAa obdelati doslej Ae precej nera»!?skano polje Obenem pa kot generalni tajnflt ZitniSecija vodi. vwo »krb za «m aaytaajie n^rjst*ovnnje
glaabe in nafiik gteabeoikov t tujini.
Naši kmečki ženi
Dolg je naš delavnik
Naša imena so preprosta kakor naše življenje, življenje utrujenih kmečkih delavk: Marija. Tereza, Franca, Kata. Delo, ki nas zaposluje od zore do mraka, nam je vsem vtisnilo svoj pečat, da smo si podobne kakor bi si bile sestre Vse imamo enako raskave dlani, razpokano kožo, žul je ... F rudne smo, ko se zvečer vračamo z njiv, kjer smo ves dolgi delavnik sklonjene pod ptipekajočim soncem okapale žele ah g rahljale Bole nas noge, naše stare noge z oteklimi žilami, bole nas roke ki so se ves dan oklepale srpa, motike ah grabelj.
Bil bi že čas, da pride kdo in nam poreče, naj gremo počivat Da pride kdo in nam napravi prostor v zapečku, za zasluženi počitek po desetletjih trdega dela.
Bile smo majhne deklice — komaj se še spominjamo teh davnih let — ko so nas že vpregli v delo, nikoli nismo živele v brezdelju, tudi ne kot otroci Delale smo z našimi možmi, kakor bi jim bile v vsem enake, rodile otroke in nismo smele ležati več kč kor dan, dva Stoka je smo vstajale s postelj in se vlekle na njive, kjer je seme, ki smo ga vsejale s svojimi rokami, klilo in nas čakalo.
Bile smo žejne in lačne — pridelovale smo belo pšenico, a jedle čtn kruh, vedno zidova smo sejale in žele, sejale in žele, a nikoli nismo nasejale dovolj, da bi me in naši otroci in naši možje lahko jedli bel kruh.
Komaj se konča delovni dan, komaj smo
dobro legle, zmolile večerno molitev in zaspale, že je trkal na okna no\ dan.
Vstati in iti — kakor ura, nezmotljivo, biez oddiha po večnem ukazu zemlje, ki brez naših rok ne more roditi..
Spomladi prisluškujemo brstenju v zemlji, gledamo, kako se razvijajo tisočere klice, brste in dozorevajo; poleti žanjejo plodove in jeseni gledamo, kako si zemlja postilla, kako odmirajo bilke, rastline, odpadajo dozoreli plodovi. Gledamo, kako se narava pripravlja k počitku, k zimskemu spanju. Tudi me postanemo zaspane, roke nam omrtvijo, rade bi sedle v zapeček, dokler bi nas znova ne prebudilo pomladansko sonce. A kakoi brezbrižni, e strog delodajalec se vsakih dvanajst ur poraja nov dan, zapiše v našo delovno knjigo nov datum in nam odkazuje novo delo. Naše roke so stare, naše oči že slabo vidijo, a mi se vpre-gamo v delo brez ugovora, brez godrnjanja. V našem življenju je malo nedelj, malo prazničnih dni, veliko manj kakoi so jih z rdečimi črkami zapisali v koledarje. Morda se nam že bliža smrt, a bog varuj, da bi jo čakale v brezdeljul Drugi ne bodo zmogli vsega, če bomo me odtegnile svoje stare roke od dela in sedle za zapeček. Naše roke bodo mirovale šele takrat, ko nam bodo vtisnili vanje preprosto razpelo — znak. da smo prestopile p>ag življenja, se preselile v drugi svet, po dolgo pričakovano plačilo: počitek.
ss t iis&raženke d$ naše kmečke žene
O kulturnosti naroda moremo govoriti le tedaj, če pre^ aja njegova kultur a najširše ljudske plasti in ne ostane svojina zgolj redkih izvoljencev, ki često govore o sebi, da so sol naroda, a očividno ne vedo, v čem obstaja to svojstvo. Izobražence, ki se zabubijo v svoje veličje in odklanjajo s:ik z narodom, moremo imenovati neke vrste parazite. Ali je ta sodba preostra ? Kako pa naj sodimo o ljudeh, ki so imeli po srečnem naključju priložnost, da so obiskovali vse vrste izobraževališč, za katere plačuje davek ves narod, ki ima pravico terjati od njega vsaj mal odstotek obresti ? Ena ali druga ustanova jim je omogočila, da so kakor koli izpopolnili svojo izobrazbo — tudi to je bil v bistvu prispevek vsega naroda. Samo ob sebi je umevno, da mora človek, ki je prejemal, tudi vračati. Najvišji smoter izobraženca b moral biti, da razdaja od bogastva svojih duhovnih darov predvsem tistim rojakom, ki so najmanj prejeli. Samo ob takem pojmovanju posredovanja kulture more narod zrasti v zavestno duhovno občestvo.
Morda bo marsikdo rekel: namen moje izobrazbe, posebno pa mojega šolanja je bil doseči poklic, ki me bo preživljal. To je nedvomno res in tudi z vestno izpolnje-vamm poklicem se večkrat koristi skupnosti — če se to poklicno delo ne izvršuje tako, kot bi bilo samo sebi namen, kar se le prepogosto dogaja v naši zbirokratizi-rani dobi. Toda med poklici jih je mnogo, ki naravnost terjajo od človeka, da
razširi tesne stene svoje službe in nese boljši del svojega znanja in svojega bistva med narod, med katerim sam raste in gradi svojo osebnost.
Tudi med ženskimi poklici je mnogo takih, ki so po svojem značaju kaj prikladni, da pokažejo izobraženki, ki jih izvršuje, pot med značaju kaj prikladni, da pokažejo izobraženki, ki jih izvršuje, pot med ljudstvo, zlasti pot do preproste žene, ki ji usoda ni dodelila, kakor njej, možnosti višje izobrazbe. Tak ženski poklic je zlasti poklic učiteljice, pa tudi zdravnice, oskrbne sestre, babice. Ko bi se pripadnice vseh teh stanov, zlasti one, ki delajo na deželi in po delavskih krajih, zavedale, koliko dobrega lahko store med ljudstvom, tedaj bi bile naše široke plasti delovnega ljudstva že mnogo bolj prekvašene, kakor so sedaj.
V tem pravcu bi se morala vršiti tudi vsa naša poklicna vzgoja, ki bi morala tudi ženski mladini kazati njene kulturne dolžnosti v najširšem smislu, tako da jih ne bi odtujevala ter ustvarjala umetnega prepada med njimi in ljudstvom, marveč jih z njim zbliževala. Pri taki vzgoji bi našla mnoga dekleta, ki jih življenje zanese v pust in samoten kraj, mnogo več življenjske vsebine, kot je najdejo često še dandanes.
Ne bomo naštevale podrobneje, kaj bi lahko pripadnica enega ali drugega zgoraj navedenih poklicev storila med kmečkimi ženami. Kdor hodi zlasti po bolj oddalje-
nih vaseh naše ožje domovine, mora priznati, da so vse tiste pravljice o našem visokem kulturnem stanju precej pretirane, in da je treba še ogromnega dela bodisi higienskem aH vobče izobraževalnem pogledu. Posebno velja to za naše obmejne kraje, ki bi morali biti merilo naše kulture. A žal se najde prav v teh krajih ljudi srednje starosti, ki ne znajo ne brati, ne pisati in poleg tega tonejo v uboštvu.
Res je tudi, da je delo med narodom dandanes precej nehvaležno in prinese marsikomu, ki se je ves žrtvoval v najbolj idealnem namenu, samo zagrenjenost in spoznanje, da sta pri nas sumničenje in zavist med tistimi lastnostmi, po katerih se mi najbolj poznamo med seboj. Toda to je le ena stran. Na drugi strani je pa tu tudi še naš preprosti človek, ki odprte duše in željno sprejme vsakogar, kl pride k njemu z nesebičnimi nameni.
Posebno zadovoljstvo pa daje delo med našimi kmečkimi in tudi delavskimi ženami. Med temi je vsako prizadevanje mnogo bolj hvaležno kakor v mestu. V mestih so ljudje razblinjenl na sto strani, nudi se jim vsakovrstna cenena zabava, ki jih po-plitvuje in jim ubija smisel za boljše vrednote. Na deželi pa čaka človek na tiste redke trenutke, ko se mu nudi priložnost, da bi slišal nekaj novega ln lepega, kakor na poseben dogodek, ki ga prijetno dvigne iz vsakdanjosti. Pomislimo samo na zanimanje, ki ga vzbudi na primer predavanje — če je primerno podano — med kmečkimi ženami, ali pa v mestu. Za mestno žensko pomenja prisostvovanje pri predavanju prav pogosto znatno žrtev, dočim te kmečka žena spremlja z vso dušo in nedvomno še dolgo odmeva v njej, to, kar je slišala. In kako drugače bere kmečka žena članek, ali pa sploh list, ki je pisan tako, da ga razume! Mnoge izjave pričajo, kako zelo je povezana z vsem, kar se ji nudi in skuša približati vsaj z nekolikim razumevanjem.
Seveda je pa to, kar nudi naši kmečki ženi bežno predavanje, ali pa tudi list brez žive besede, le preveč prehodno, saj je za resnično preobraženje treba trajnejšega vplivanja z neposrednim stikom in z doslednim načrtnim delom. Kjer koli je nameščena izobražena žena. bi morala potem, ko spozna kulturne potrebe ljudstva
po vestnem proučevanju, zasnovati tako sistematično delo. To ni naloga samo enega, to je učiteljskega stanu, marveč vseh izobraženk, ki jih je usoda zanesla na deželo ali med delavstvo. To bi bilo pravo nacionalno delo, ki bi resnično povezalo narod z njegovim izobraženstvom, kajti brez te povezanosti si ne moremo misliti narodnega občestva.
Materni Jezik — naš največji zaklad
V dolgih stoletjih, daleč... od velikih igralcev na šahovski deski sveta, daleč od hi-upa in vrenja, ki ga povzročajo narodi in posamezniki, ko poželjivo strežejo v svoje ča^e trenutno slavo in čast in se-jejo razdejanje in smrt, je slovenski človek v svojih raznesenih, oddaljenih vasicah bojeval s skopo zemljo boj za obstanek in je iz vseh viharjev srečno otel svoj največji zaklad, svojo govorico.
Ves ta čas je slovenska žena tiho in skromno čuvala dom in rod in je prva uvajala sinove in hčere v zakladn co našega jezika. V njenih rokah se je ohranil čist, njene uspavanke in druge njene pesmi so mu podelile čar one miline, ki nas vedno znova pretresa, kadar udarjajo njegovi zvoki na naše uho. Davno že, še preden so bili pisani kakršni koli programi
že tisoč tri sto let ie tega, kar srf> jele reke slovenskega človeka obdelovati našo zemljo in celati na njej, že tisoč tri sto let je, kar je zazvenela slovenska beseda preko polj in gozdov, ki jih imenujemo svoj dom. Morda ga ni zlepa naroda, ki bi v svoji zgodovini doživel toliko pretresov in ki bi bil kljuboval tolikemu pritisku z vseh strani. Najsi je ubog. najsi so si tujci začasno osvajali prometne ži-in še p; eden so bila dejstva našega življenja prenešer.a v pojme političnega izrazoslovja, je stala slovenska žena na najbolj izpostavljeni in odgovorni postojanki naše narodne biti in je svojo nalogo častno izvršila.
Kaj pa danes? Kakor nekoč stojita naša kmetica in delavka zvesto na straži, še vedno posreduje ogromna večina naših žen slovensko govorico od roda do roda, obogateno po novih izrazih in pojmih, ki jih terja novo življenje. Kaj pa naša meščanka? Spričo nje bi si človek često najraje zakril obraz, še preden otrok dobro govori, se mora že učiti tujega jezika ir. njegova ljubka, po najnovejši moeü opravljena mamica čeblja z njim na cesti in doma v tujem jeziku. V družbi jo sliši ctrok govoriti v tujem jeziku, s tem posebej poudarja svoje gospo-
stvo Prav te žene, ki jih ne utesnjujejo nobene gospodarske skrbi, so se izkazale za najmanj zanesljivi sloj v našem narodnostnem boju, zanesljive niso bile n ti v pogledu slovenske konverzacije. Skraj-' ni čas je. da zavedne Slovenke na tako izzivanje odgovorimo z bojnimi gesli družabnega bojkota in javnega ožigosanja, skrajni čas je, da povemo, kdo dela proti našim narodnim interesom. Ljudje, ki jO si z Izkoriščanjem dela naših rok in naše zemlje nabrali bogastva, nas iz<Ja-jajo in prodajajo, kakor svoje trgovsko blago.
Vse dobrine, kolikor jih je na tej zemlji, morajo zatorej nazaj v tiste roke, ki so j'h ustvarile. Tega se moramo slovenske žene zavedati. Reke, ki so obvarovale našo besedo skozi Dumo tisočletje in več. bodo tudi dobrine tega sveta in bogastvo naše zemlje pošteno in nam v korist upravljale.
Kadar so nam sovražne sile najhuje divjale, so vedno treščiie v hram našega jezika. In vendar, kako bedni junaki bodo ponosni nosilci starih kultur, kakor so radi sami imenujejo, na straneh one zgodovine našega sodobnega sveta, ki oo nekoč nesporno pisana s pravično roko. Vse njihovo junaštvo bo v tem, da so mali slovenski narod hoteli oropati njegovega jezika v šob, v pismu in v njegovem co-mačem imenu. Kako jih bo osramotila globoka povezanost preproste slovenske matere z zemljo in s krvjo pradeclov! Njim in njihovi posvetni moči in nasilju navkljub je ohranla slovensko govorico v njenem polnem sijaju Ohranila jo je tudi tam, kjer je teptala tujčeva nasilna peta naša sveta tla. To je zmaga življa-nja nad smrtjo, mladosti nad starostjo.
Gesla, po katerih se ravnamo, morajo vedno zrasti iz naših tal, cilji, h katerim stremimo, se morajo vedno najtesneje skladati z naš'mi narodnmi interesi. Ti morajo biti merilo v našem političnem in javnem delovanju, saj so naši narodni interesi obenem tudi interesi našega delovnega človeka. Rast in razvoj našega jezi-
ka, našega največjega zaklada, po katerem smo ali nismo, pa je ecien naših prvih velikih narodnih interesov. Tega dejstva se moia danes zavedati sleherna slovenska žena, izkazati se mora vredno potomko svoj:h prednic, vzgojiti nam mora zaveden mladi rod. stati na braniku našega jezika, poseči z odločno roko v svet, kadar se bo kovala usoda našega rodu in takrat visoko dvigniti zastavo, ki ga bo vodila v svetlejšo in srečnejšo bodočnost.
X.
Mogočna nisi, ne prostorna in stavil te umetnik ni, bolj kot bogata si uborna, preprosta kmečka hiša ti!
Kitajska modrost
Nositi grehe dežele se pravi biti pravi svečenik nositi bolesti dežele se pravi biti pravi vodnik.
( Laotse.)
Slovenska kmetica
še vedno Te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v
fi
Fm . /ml
pivnico, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana domovina ostala skupaj! Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano ocejo ter ješ, kar možu in — otroku ostane!«
(Ivan Tavčar).
Barca
Zapovrstjo so jih klicali Sosedov Tone Je šel prvi, pred tednom je šel Urbanov, včeraj Lukov Matija, danes je dobil poziv-nico še Barčin mož Martin. Tako bo odšel zadnji odrasli moški iz vasi, ki šteje komaj pet hiš, stisnjenih ob pobočje položnega hriba. Ne, eden bo ostal: sosedov hlapec, ki ga bog vedi zakaj, kličejo Jera. Pred leti se je stepel doli na vasi, pa ga je Ma-tijažev med tepežem z nožem dregnil v stegno in mu prerezal kito. Od takrat še-pa in kruljavih moških ne potrebujejo pri vojakih.
Barča je jokala, kakor so jokale vse ženske, kl so jim pobrali može. Toda nič se ni dalo spremeniti. Cesar kliče, domovina kliče, ne moreš se izmuzniti. Mart'n je tolažil Barčo, pa mu je samemu bilo tesno.
»V nekaj tednih bom nazaj, boš videla Tačas pa pazi na dom. Liška bo drugi teden vrgla. Sem že govoril z Jero, da ti bo takrat v pomoč. No. no . . . kar pomiri se. V nekaj tednih pridem . . . Telička nikar ne prodajaj . . .«
Veliko sta se še to noč pomenila Barča in njen mož. O njivah, o gozdu za njimi in o njunih petih trocih; najstarejšemu ni bilo še štirinajst let. Pomenila sta se o vsem in toliko, kakor morda vsa leta ne, odkar sta se poročila. Barča se je poSasi pomirila in potolažila, toda ko je Martin zjutraj navsezgodaj odhajal, in ga je spremljala do ceste v dolini, je spet vso pot jokala.
Martin se ni vrnil v nekaj tednih, kakor ji je pravil, pa tudi v nekaj mescih ne, čeprav je v vsakem pismu sporočal, da bo kmalu vsega konec in da se vrne.
Barča je sprva veliko jokala, počasi pa se je privadila Prav za prav niti ni bilo časa za razmišljanje in jok. Prišla je jesen in morala je spraviti domov otavo, skopati krompir, obrati jabolka in grozdje ln ga spraviti v sode, posejati ozimino ... Tisoč opravkov — in vsi so čakali samo njo, samo njene roke, ki so le z največjo težavo zmogle vse in bi bilo komaj, da bi jtfa imela Sestero. Res, Tone ji Je poma-
gal, toda on in vsi ostali otroci so bili še prešibki za težko delo. Tone je opravil krave, molzel in kuhal, mlajši so lahko le pleli in obirali jabolka.
Težko je bilo Barči. Zjutraj je neštetokrat vstajala že ob treh, in delala zvečer dolgo v noč. Za počitek ni bilo časa. Kadar je zvečer legla, je komaj utegnila pomisliti na Martina, ki nekje na fronti strelja sovražnike domovine, mesto da bi z njo oral in sejal. Oči so se ji od utrujenosti kar same zaprle in iz sna se je prebudila vedno neprespana in nespočita. Toda kaj! Delo je klicalo! še tako je komaj ujela lep jesenski dan, da je zorala njivo poleg vinograda in posejala ozimino. Bila je nosna in tako ji je šlo delo še težje in poiasneje od rok. še bog, da je bila šele v šestem! Otrok se bo rodil še pred pomladjo, ko še ne bo dela na polju, utegnila bo roditi in se spočiti, zlasti še, če ne bo moža. Prav nič ni bilo kazno, da bo prišel.
In res ni prišel. Barča je rodila na pomlad Franlco in hudo ji je bilo, ker je tokrat vendarle morala iti telička iz hleva. Vso zimo se je borila, da je ni prodala. Z izkupičkom od vina in jabolk ni mogla kriti vseh potreb. Seve, marsikaj pridelaš doma, toda po sol, žveplenke in petrolej moraš v trgovino.
Prišla je pomlad in Barča je zopet krepka in vzravnana hodila po njivah, orala sejela, okopavala, tekala z njive domov, podojila Francko, pogledala v kuhinjo in hlev in spet tekla na njive. Na večer pa se je ozirala izpred hiše doli v dolino, na cesto, po kateri bo prišel njen mož. na dopust, kakor je bil pisal. Dolgo ga je čakala, dokler ni nekega poletnega večera vendarle prišel za štirinajst dni.
Vsa pomlajena je hodila Barča ob možu po njivah n mu jih razkazovala. Krompir Je lepo kazal, tudi sadovnjak ln vinogradi. Le pšenica je bila nekam slaba, klas,je napol prazno. Tudi drugod naokoli ni bilo nič boljše. Barča je bila vesela, da se ji je vrnil mož, čeprav ji pri delu ni kaj
prida pomagal. Zdelo se je, da se je dela na polju kar nekam odvadil. Posedal je pri sosedovih, s cigareto v ustih in bokalom vina pred sabo in jim pripovedoval o vojni. No, nič zato, naj se spočije! Samo, ca je tu in da se že kmalu konča ta prekleta vojna!
Na jesen, sredi najhujšega dela, je bila Barča spet sama in spet nosna. Nikoli se ni upirala blagoslovu, s katerim jo je bog tako radodarno obsipaval. Toda zdaj ji je bilo kar odveč. Težko delo, Francka še niti shodila ni, pa že spet . . . Oh no. sosedi je še huje, že »r prvih štrinajstih dneh po cdhodu ji je padel mož na fronti, pa se je zdaj spečala s tisto krevljo. z Jero . . . Bog pomagaj, težko je, če je ženska sama ...
Jesen je biLi žalostna, žito je slabo rodilo, v vinogradih je za: a .li dolge t- ajnega deževja gnilo giozdje, edino krompir je dobro obrodil. Slaba bo čez zimo. Barča ie razmeljala. S piemrzlimi pisti je čistila na pelju lepo, ki so jo otroci pu ili in znašali na kup.
»Do večera mora biti splavljena«, je bodica in se zaskrbljeno oz'rala v nebo, ki so ga preprezali sivi oblaki. »Snežilo bo«.
»Bog z vami, mamica!r se je za Barči-nim hrbtom oglas.il župnik iz vasi. »Leoo je obrodila repa, lepo. Bog ne pozablja sirot, bog je dober, mamica!«
»Hvaljen Jezus, gospod župnik!« Da, repa je obrodila, a'i vse dioico . . .« Barča je vzdihnila in v zadregi vitola repo v roki. Ni vedela, a'i naj gre in mu poljubi roko ali naj ostane kar na njivi. Molčala je, ni vedela, kr.j bi rekla. Tu i gospod župnik je pomolčal, potem pa je dejal skoraj nekaki veselo: »Veste, po bero sem pr šel. mati, po bero!«
Barča se je prestrašila »Saj še za nas ne bo dovolj. Slaba letina je bila, zima je dolga, otroci . . .«
»že, že, mati. Pa tudi jaz moram ž,veti. tudi jaz. Bo že bog dal. mati. in vas blagoslovi1«, je hitel župnik in naprav i velik kiiž čez njivo, kot da jo blagoslavlja. Barča se je ozrla po ct ce;h, potem pa se je počasi okrenila. »Pojdite z mano!«
Molče sta hodila Barča in župnik proti domu. V kašči mu je namerila ž ta, mu dala nekaj jajec in drugih reči. »Takole!« je rekla skoraj trdo.
»Pa maslo, mamica, maslo. Na maslo ste pozabili, mamica!«
»Jezsna!« Mesec dni in še več je spravlja la maslo, da ga ponese v mesto, da dobi za sol in druge malenkosti. Tako je skoparila z mlekom, da je še Francka jedla samo prežganko. Zdaj pa . . .
»... poštena krščanska družina ste, mamica.«
Barča skoraj ni slišala, kaj ji le govoril župnik, šla je v sobo, kjer je na orinari hranila maslo in mu ga dala. Kj je spet vrnila na njivo, je zlasa-a Matevžka, ki se je igral, mesto da bi pelli ^-J-O. Sneg je že pričel naletavati.
Zima je bila res huda. Vsega je primanjkovalo. Kruha po štirinajst dni niso okusili, niti prahu sladkorja niso imeli, in če bi ne bilo kravice v hlevu, bi tudi mleka ne bilo. Spat so hodili s kurami, ker ni bilo za petrolej. In še Francka je zbolela. Barča je morala prodati nekaj dreves iz gozda, ca je lahko plačala zdravnika. Ko je bil mož doma, je pozimi vozaril bogatemu Polajnarju iz vasi hlode v mesto. Dalo se je nekako živeti, zdaj pa bo Slo vse po zlu . . . še prešiča sta morala iz hleva, da je lahko kupila semensko žito. Bog pomagaj, če bo šlo tako naprej . . .
Ko je ž to poganjalo in je bil krompir že v zemlji, je Barča spet legla, da je rodila sedmega otroka štiri dni je ležala peti dan je že morala vstati. Klicalo je delo. Mož je bil živ, toda pisaril je, da ne ve, kdaj se vrne. Tako je bila sama s svojo zemljo, ki jo je neprestano zahtevala vso samo zase, ln otroci, kl j;h je bilo treba nasititi, ker so bih večno lačni. In Barča je delala kakor črna živina. Komaj je zmogla vse delo. pa še vedno je bilo to ali ono nad njo. Zdaj je zbolela živina, Ma-tevžek si je zvil roko davke ao zv šali... ti pa samo garaj ln dajaj, dajaj! Prišli so pobirat medenino za kanone. Sovražnik mora biti strt, domovina mora biti . . . »Traga Frau, Vaterland kliče!«
Seve, še ga je imela, od ranjke mame, ampak figo! Kaj j m ni dala moža? Kaj jim ne daje vsega? Ni dala in Tone. ta smrkavec, je za gospodi iz mesta pokazal osle in ona mu je celo pozabila piimazati klofuto.
No, jesen ,je bila lepa in rodovitna, da malo takih. Vsega je bilo dovolj, žito je komaj spravila v kaščo, krompirja je bila rx)lna klet, za vino je zmanjkalo posode. In vse je šlo dobro v denar. Sosedje še domov niso utegnili spraviti s polja, pa so že velik del svojih piidelkov prodali. Barča pa je počakala V teh letih, kar je sama gospodarila se je mai sika j naučila. Vedela je, da so pridelki pomladi dražji kakor jeseni, zato je počakala. Prodala je samo jabolka, ki ni imela kam z njimi. Stari Polajnar ji je posodil konja, napregla js in jih kar sama zvozila v mesto. S prekupčevalci ni nč, preveč cenala se oprime njihovih prstov. Prav tako je napravila na pomlad z žitom in krompirjem. Njeni računi so bili pravilni: prodala je boljše kot bi bila na jesen. Smejala se je in misl la na sosedo, ki se je spečala z Jero in zdaj namerava prodati vse in se preseliti. Barča je napela vse sile in feosedin vinograd in njiva je bila njena. Mož bo gledal, ko se vrne! Ni slabo gospodarila Barča, o ne! Ko je zorelo žito, je mož pisal, da se vrne, zdaj za zmiraj. Dan za dnem ga je čakala, dokler se neke noči res nI vrnil. Bil je bled in shujšan, in šele, ko mu je podajala roko, je opazila da je brez levice. Nič ni rekla, ko so se njegove oči vprašujoče in plašno ozrle vanjo. Kaj naj bi tudi rekla? Pogledala je na svoji krepki, ožgani, žulja-vi roki in stisnila zobe. Zjutraj ga je navsezgodaj peljala na polje. Molčala je o novem vinogradu in njivi, rada bi ga. razvedrila, mu napravila veselje. Ko sta prišla do meje, mu je rekla:
»Veš, ko te ni bilo, sem kupila tole. Zdaj je naše.«
»Naše? ae je zasmejal Martin. Potem pa je sedel :n glasno zajokal. Iz zidanice sta se vračala Barča in Martin mirna, vedra, na Barčinem čelu pa je bila zarezana nova, globoka guba.	Meta Koren
Državna razredna
loterija
Ker je lo^orijski načrt poteklega 39. kola s svojimi zanimivimi spremembam! naleteJ tia veliKo odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile vse srečke, prevzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, do poslednje razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 40. kolo srečk.
Srečke I. razreda 40. kola so gotove in dane v prodajo 12. marca t» L v 100.000 celih srečkah z izžreban ji in to:
I. razred 12. aprila 1940. L II. razred 10. maja 1940. L
III.	razred 11. junija 1940. t
IV.	razred 11. juliga 1940. L
V. razred od 9. avgusta do zaključno 7« septembra 1940. L
Cene srečkam za vsak razred je sledeča: ena srečka din 200.—, ena polovica din 100.—. ena četrtina din 50.—.
Skupna vrednost vseh dobitkov v 40. kolu znaša
65,000.000
V	vseh petih razredih je 1 premij in to: 1 po din 2,000.000.—, 1 po 1,000.000.—. 3 po 500.000.— in 2 po 300.000.—.
Poleg teh premi i oa ie še veliko nasledn jih več jih dobitkov 7 po 200.000.—, 16 po 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—, 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.— ter veliko število drugih veèi'h dobitkov.
V	najsrečnejšem primeru z združitvijo premije in dobitka je mogoče zadeti na eno celo srečko:
din 3,2oo.ooo
Za izplačilo dobitkov jamči država <*ralievine Jugoslavije. Srečke lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj.
PnbHžnia navodila t loteriiskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.---


DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
(Prej Uprava Fondov)	Ustanovljena leta 1862.
BANKO UPRAVLJA SAMOSTOJNI UPRAVNI ODBOR
CENTRALA V BEOGRADU Glavne filijale:
Zagreb, Ljubljana. Cetinje, Sarajevo, Split. Skoplje, Niš. Novi Sad, Banjaluka in Zemnn.
FUigale:
Kragujevac, Petrovgrad in Valjev»
Agencije:
Bitolj, Pančevo, Cačak in Prijepolje
Emitira obveznice in zadolžnice. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% letno. — Dovoljuje menično-hipotekarna posojila na nepremičnine v mestih m trgih ter v zdraviliščih priznanih od države, po 6% letni obrestni meri, na 10 let in proti 3 mesečnemu eskontu žiriranih menic. — Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in doklade. — Eskontira blagajniške zapise finančnega ministrstva in menice denarnih zavodov. — Eskontira kupone svojih založnic dolarske «misije, (Seligman), katere so nostrificirane v Kraljevini. — Lombardira državne vrednostne papirje, akcije Narodne in Priviligirane agrarne banke in blagajniške zapise finančnega ministrstva.
Za vse bančne obveze jamči država.
Vsa pojasnila daje:
DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA, BEOGRAD, IN NJENE PODRUŽNICE
r^ ....................,.„.:;:„,:,,;.....:......i.....

i čelik a. d. Sarajevo
GENERALNA DIREKCIJA
Brzojavni naslov: CELIK, SARAJEVO * Čekovni račun pri poštni hranilnici: štev 2222 * Tekoči račun pri Državni
hipulekaim banki * Telefoni: 3S-01, 38-02, 384)3, 38 04
Podjetja:
Železni rudniki v Ljubiji in Va res-Majda nu. Premogovniki v Zenici in Brezi.
Železarne v Vareš-Majdanu m Zenici.
Izdelki:
Črni premog, železna ruda, surovo železo in vsi polizdelki ;z železa in iekla, betonsko, palièasto, fa «mirano in obročno železo; nosilci; vaHana žica; groba, srednja in fina pločevina; železniške, tramvaiske in rudniške tračnce, vezalke in plošče; vlečena žica in žičniki, Semens-Martmovo m specijalno jeklo; elektro-iekio in legi-rano ieklo; lito trgovsko, str -ino m kanalizacijsko blago; lite cevi in ves pr.bor za vodovod; sesa ke, vitlji. vagoneti in ves os ali rudarski pribor.
Prodaja:
betonskega, paličastega. fazoniranega in obr. čneea železa ter valiane žice preko KOMERCIJ4LNIH BIROJEV JUGOSLOVENSKIH TOVARN ŽELEZA v Zagrebu, Mart čeva ul. 14/ in Beogradu, Kralja Petra 18/1. Vlečene žice in žičniki za Srbijo preko BiROJA 6A ^RODAjO ŽICE IN ZiCNKOV v Beogradu, Kralja Peira 18/1. Trgovskega litega železa preko karte.nega biroja v Beograda
Vse osta o blago preko
Generalne direkcije jugoslovenskog celika a. d. Sarajevo
Palača Državne hipoiekarne banke
Gospodarski problemi
naše Bele krajine
Preobljudecost skope iti še slaba Izkoriščane zemlje
Skoza vso zgodovino je b:la Bela Krajina pastorka. Sazila je različnim gospodarjem, od katerih se pa nobeden ni brigal zanjo. Tudi v svobodni državi je menjala neposredne gospodarje, vedno pa je ostala samo obmejna pokrajina. P-.slepca tega zgodovinskega dogajanja je nevzdržno gospodarsko stanje, v katerem se nahaja danes Ln ki nujno zahteva rešitve.
Bela Krajina spada po svoji gosp:do.r-ski strukturi, načinu življenja ln preživljanja ljudstva v izraz to kmečki predel SJoven'je. Od 28.000 prebivalcev živi blicu 24.000 ali preko 80 odstotkov ljudi izključno od kmečkega dela. Težišče gospodarskega problema te pokrajine leži zato predvsem v agrarno kmetskem problemu.
Prvo dejstvo ld ga pri točnejšem proučevanju Bele Kraj ne opazimo, je občutno pomanjkanje zemlje, saj predstavlja orna zemlja le eno četrtino kmetijske površine ln komaj 19 odstotkov celotne površne. Na enega kmečkega prebivalca ne pride niti poi hektarja orne zemlje. Na 100 hektarjih živi 209 kmečkih ljudi, med t.em ko prde na isto površino v dunavski banovini 87, v Ruminrji 100, v Bolgariji 120, na Danskem pa komaj 39 ljudi. Te
Zeleni Jurij je v Beli krajini še zelo
v časteh
fitevfrke, ld so že same dovolj zgovorne,
postanejo še glasnejše, če pomislimo, da be okrajiiLski kmet raznih tehničnih prl-pamočkov modernega kmetovanja eploh ne rnore uporabiti.
Velika agrarna prenaseljenost, slabo ro-tlovLtna, 1 cameni ta, izčrpana kraška zemlja, vsakoletne suše, oddaljenost od gospodarskih centrov, vse to vodi k nudi go-srpo. .arski stagnaciji, k pomanjkanju in stradanju prebivalstva. Duhovni izraz tega stanja je veliko nezadovoljstva
Štelniki
Gotovo je osrednji problem vsega gospodarstva v Beli Krajini vprašanje -»stelnikov«, ki predstavljajo ogromne komplekse nezkoriščene zemlje. Statist ka navaja 17 800 hektarjev ali 40 odstotkov kmetijske površine, ki odipade na pašnike in planine. Vendar je vsakemu poznavalcu Bele Krajine dobro znaaio, da pašniikov tam tako rekoč ni. Večina te površ ne so »stelniki«.
Lanko se reče, da je te zemlje, ki je obrastla samo s steljo, reso, brinjem in hrezairJ. najmanj 12.000 hektarjev in da je to glavna rana na gospodarstvu Bele Krajine. Vsa ta ogromna površna da letno komaj kakih 12 milijonov d'narjev na-rcdr*i| j i ohoc'3-a. med 4ein ko bi pod agrarnimi kulturami dala najmanj 40 do 50 milijonov. Razna javna dela kot n. pr. gradnja cest, mostov itd. in končno tudi gradnja neve železniške proge niso in ne morejo zajeti bistva gospodarskega vprašanja te pokrajine. Pretvorba stein kov v kulturno zemljo je glavni populacijski in prehrarnibni problem Bele Krajine, je njen življenjski problem in zato vreden, da si ga v svoj glavni program postavi tudi sleherna politična stranka med Slovenci.
Ker se glavna površina stelnikov razteza po občinah Vinica, Stari trg, Adleši-čl. Draga tuš. Črnomelj, Gia'ac in Metlika. torej v ravninskem delu Bele Krajine, so melioracije stelnikov z vztrajnim in re-snrn delom možne in uspešne.
Seveda bo treba tu podrobnega Študija. dobre volje domačinov in oblasti, «ia se bo to delo izvršilo organizirano in po skupnem načrtu. Podrobno proučevanje bo dognalo, kateri del melioriz'rane stein Ske površine bo primeren za njive, travnike, pašnike, sadjarstvo, kulturo zdravilnih in industrijskih rastl'n, ali za pogosditev. V primeri s stroški teh produktivnih investicij bodo koristi pridobljene ku turne zemlje neprecenljive. S tako povečano površno bo našlo možnost življenja najmanj tisoč kmečkih družin. Ker je problem melioracij stelnikov skupni problem te gospodarsko pasivne pokrajine, so podpore posameznikov za krčenje steinkov absolutno zgrešen prijem tega vprašanja.
Glavne gospodarske panoge
V glavnem razlikujemo v Beli Kraj nI z ozirom na gospodarsko pridobitev dva pasova: zapadni in severo-vzhodni obrobni pas izpod Mirne gore. preko semiških reber, južnega pobočja Gorjancev tja do Vivod ne, kjer je glavni vir dohodkov vinarstvo in sadjarstvo, ter ravninski del, ki živi od poljedelstva in živinoreje. 2e od davnih časov so te štiri panoge glavne v bel okra jinskem gospodarstvu.
Stanje vseh teh gospodarsk'h kultur je tako rekoč »divje« ln vanj sikoraj še ni posegla niti ga usmerila vešča roka.
Vinogradi obsegajo okrog 2.000 hektarjev kmetijske zemlje, kar da letno 50 do 60 tisoč hektol:trov vina. Pri sedanjem tršnem s trnju, ko so trsi zasajeni brez vsakega sistema in izbora ter ob pomanjkanju kietarskega znanja, na kval tetno vino možno konkurence, ni misliti. Z zadružnim kletarstvom pa se bo posrečilo doseči enoten tip bel okraj'nrkega vina, kar je že deloma dokazala zadružna klet v Metliki.
Izredno važna postaja za vinarske predele obnova vinogradov, ki zaradi starih nasadov že pešajo v rodnosti. Ker je od vinogradništva odvisna eksistenca ana/tee- ,
ga dela prebivalstva, je treba obnovo nasadov izviš ti pravo'asno in pod strokovnim vodstvom, zakaj v novih nasadih je odvisna, kvaliteta vina v naslednjih tridesetih letih. Investe i je za obnovo vinogradov so izredno važno gospodarsko delo, ker je od njih trajno odvisen obstoj nekaj tisoč ljudi.
Obnova vir ogiadov je skupno gospodarsko vprašanje vinogradnega predela. Organizacijo, vedstvo in izvedbo obnove v vinarske s vrhe kot tudi za namizno grozdje mora z vso resnostjo prevzeti banovn-ska trsnica v Vinomeru, ki je prva poklicana za to.
Važno za ta obrobni pas, a tudi začelo Belo Krajino je sadjarstvo. Tukaj so dani klimatski in zcmlj'èki pogoji, pridelati prvo sadje vseh vrst in to odlične kvalitete za naš trg. Predvsem so primerne razmere za črešnje. breskve, slive, rane hruške, jabolka, oreh in plemeniti kostanj. Potrebno je obširno delo gojenja, nege, se-lekc!je domačih vrst in njihove razširitve. Sadjarska društva, ki so biia ustanovljena. čaika velika naloga glede izbire plemen in sort. v enaki meri pa tudi dobro organ'zirane zadružne predaje. Z načrt-n'm delom bomo v tem pogledu dobili drugo Vipavo. Ko je pred leti inozemski sadjarski strokovnjak prepotoval Slovenijo, je izjavil, da bi oni tolkli tudi Kalifornijo s svojim sadjem, da ima .io našo zemljo in naše podnebje. Mi pa še na lastni trg uvažamo.
Poljedelstvo je v Beli Krajini omejeno izključno na prehrano prebivalstva. Razen nekaj malega koruze, pšenice in krompirja, ki se doma pristrada, tn nekaj čebule, ne prodajo nobenega poljskega pridelka. Pri maloposestniškem načinu gospodarjenja so prisiljeni, na razmetanih parcelah pridelati vse, kar se rabi v gospodarstvu. Kljub skrbnemu obdelavanju so hektarski pridelki za 10 do 40 odstotkov nižji od povprečnega v banovini. Težka zemlja potrebuje dobrega obdelovanja in izdatnega gnojenja. Občutno je pomanjkanje poljedelskih strojev, vprežne živine in gnoja. Radi velikih poletnih suš potrebuje obdelovanje zemlje zar-adi ekonomije z z!m-sko vlago še posebnega znanja in vendar je tam jesensko oranje za pomladne kulture redkost.
Ko se bo z melioracijo stelnikov povečala plodna zemlja, bo poleg drugih kultur kazalo povečati tudi proizvodnjo lanu. ki ima tam prav dobre pogoje za rast ln ki je bil včasih bolj udomačen. Laneno predivo in seme pa imata čim dalje večjo vrednost.
živinoreja je bila od nekdaj glavna pridobitna panoga; zlasti govedoreja in prašičereja.
Stanje govedoreje številčno, posebno pa še kakovostno ne odgovarja potrebam. Kriza je pognala marsikateri rep lz hleva, tako da je število gospodarstev brez vpre-JSvtne zeio veliko. V pogledu- kakovosti živine je Bela Krajina pravi mozaik, saj je najti tam vse mogoče pasme ln križance.
Govedoreja je vsmerjena v rejo volov.
število, volov je od vseh v Sloveniji absolutno največje v Beli Krajini. Dokler so bila odprta tržišča za vole in so bile ce" ne dobre, se je reja volov izplačala. Izguba tržišč ln padec cen ž'vine pa nujno zahtevata trajno opustitev reje vcJov in in prevsimeritev govedoreje v rejo krav in mlekarsko gospodarstvo. Trenutna konjunktura tega dejstva ne spremeni.
V zvezi s to preusmeritvijo govedoreje je izboljšanje travnikov in povečanje pa^ šnikov, za kar se bo porabila meliorrana stelniška površina.. Omeniti je treba, da je zdaj pridelovanje krme nezadostno, tako da tudi živina strada. Ustanoviti bo treba seletkcijska društva za domače govedo in z dobrim krmljenjem dvign-ti mlečnost. Mlečnost je zdaj izredno nizka, saj znaša izpod 1000 litrov letno, med tem ko je mlečnost pasem v ostali Sloveniji
Narodni ples priča o življenjski sili prebivalstva
preko 2000 litrov. Sivorjava pasma, ki jo priporočajo, v Beli Krajini ne bo na?!a splošne razš!ritve, ker je mala posestva ne bodo mogla prehraniti.
Pasem s ko vprašanje bo treba reMti tudi pri svinjereji, kjer vlada zdaj popolna anarhija. Prav tako bo treba proučiti, v koliko ni pitanje prašičev za prodajo obremenitev za gospodarstvo.
Veliko pozornost bo treba posvetiti pe-rutnnarstvu, saj je kokoš dostikrat edina, ki pr:nese potrebni dinar v gospodarstvo. Treba bo uvesti dobre nesne pasme.
Drobnico, zlasti ovce, ki so bile včasih razširjene, bo treba ponovno oživiti in zboljšati kvaliteto volne, zlasti v zvezi z domačo tkalsko industrijo in proprogar-stvom. Nekatere predele bo lahko izkoristila edino ovca.
Zelo važen faktor v gospodarstvu Bele Krajine je gozd, ki obsega 16.200 hektarjev, med tem ko ostala kmetijska površina 44.400 ha. Velike gozdne površine so bile po vojni dobesedno opustoéene. Gozdno gospodarstvo bo neobhodno potrebno obnoviti, pogozditi pa bo potrebno tudi nekatere stelniške predele.
Med tem ko gre gospodarski razvoj Sk>-vcn'je v smeri industrializacije dežele, je Bela Krajina industrijsko mrtva. Razen premogovnika pri Črnomlju, ki zaposluje kakih 40 delavcev, lesne industrije v Črnomlju in nekaj manjših žag, o Industriji
ne moremo govoriti Večjih možnosti sa
Industrijo m ln v tej smeri ne bo možen razvoj v večjem obsegu. Mogoče bi bilo s kulturo lana in rejo ovac razširiti tkalsko industrijo. Daljnovod, ki je bil speljan skcei Belo Krajino, je važen prispevek k povzdigu gospodarstva.
Bodočnost bi imelo gojenje zdravilnih rastlin, saj je Kmetijska družba v enem letu izplačala preko milijon dinarjev za divje rastoče zdravilne rože. Organizirano, načrtno delo na tem polju bo dalo velike koristi, zlasti ker se bi dale nekatere površine z njimi izvrstno izkoristiti.
Nekoč bo treba urediti tudi vprašanje suše, ki leto za letom pustoši Belo Krajino. Možno bo rešiti ta problem z namakanjem z vodo, ki jo dajejo Krupa, La-hinja in Kolpa.
Zadružništvo
Vse gosipodarske sile Bele Krajine bo moglo in moralo mobilizirati edino zadružno delo. MakL, pritlikava gospodarstva sicer zahtevam modernega izkoriščanja zemlje ne bodo kos. Na žalost zadružništvo tam dozdaj ni pognalo korenin, razen nekaj kreditnih zadrug, ki pa svoje naloge zaradi nepoznanja bistvenih gospodarsko kmečkih vprašanj niso niti razumele niti izpolnile. One bi morale s prihranki kmečkega ljudstva dvigniti gospodarski nivo prebivalstva.
Potrebna je centralna kmetijska zadruga Bele Krajine ki naj vključi v sebi vse sedanje in bodoče tamkajšnje zadruge in ki naj predvsem skrbi za nabavo kmetijskih potrebščin ln vodi skupno prodajo kmetijskih pridelkov. Tako se bodo izločili številni prekupčevalci, ki danes često izkoriščajo nevedno in neokretno tjudstvo.
Gospodarsko-kmetljska šola
Nebesnega dvoma ni, da je za 24.000 kmečkih prebivalcev, oziroma za blizu 5 tisoč kmetskih obratov na tako zaključe-
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO K020. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
nem gospodarskem ozemlju, s svojevrstnimi gospodarskimi pogoji, nujno potrebna kmetijska šola, ki naj prevzame organizacijo in vodstvo vsega kmetijsko gospodarskega življenja. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo, naknadna izobrazba učitelj-stva na tečajih, razna predavanja in tečaji so kot kaplja v morje in ne dosežejo uspehov v razmerju s stroški.
Kmetijska šola v Beli Krajini, ki ne bi stala veliko več kakor dosedanje razdrobljeno izobraževalno delo, bi imela neprimerno večje in pomembnejše poslanstvo» Seveda ne sme biti to b'rokratska ustanova, temveč tesno prilagojena maloposest-niškemu načinu gospodarjenja v Beli Krajini. Taka šola naj s svojo aktivnostjo in iniciativo poseže v vse panoge tamkajšnje proizvodnje in kmet;jske trgovine. Naj pa tudi vzgoji kader mladih gospodarjev in zadružnih delavcev, ki bodo z miselnostjo ostali v rodni zemlji in delali za njen povad'g.
To bodo trajne produktivne investicije, ki so Beli Krajini nujno potrebne, če jih ta rod še ne bo užival, bo imela od njih koristi in možnost življenja na lastni zemlji vsaj bodoča generacija. Na nas vseh, zlasti na onih. ki vodijo, leži odgovornost za to, če bo belokrajinska kri bodočih generacij ie vedno curljala po tuj'h rudnikih in tovarnah in bo na tretjini BeloCtra-jincev ležalo proklctstvo brcz'crnstva.
Inž J. Berkopec
plašč ie zazdai ohlapno krojen in "ima dva velika, smtrna žepa. Robovi so dvejno prešiti, kar daje vse i obLlci športen videz (2. skica).
Naslednji model ie takisto ohlapen. vendar pa ie vsa oblika prišita na kratico sedlo, izpod katerega :zhaia zadai globoka guba, ki plašč primerno razširi Majhen ovratnik, štirje gumbi, prešiti prsni žepki dajejo plašču mladostno :n preprosto noto (3. skica).
Zahtevam zadnie mode odgovaria plašč j z velikimi, nekoliko izbočenimi ženi. ki I poudarjajo in razširjajo linijo bokov. Pri ! tem plašču ie kaiDada videti pas izredno ozek. Kroi redingote je zadaj bogato zvon-čast (4. skica).
Prvovrstne damske krofe po mer!
dobite v modnem salonn
ROZMAN JELKA
CESIA 29. OKTOBRA (RIMSKA) St. 23
		• •• v-"--•
		-.% . --'•--1. i-*;'
Pomladni plašči
Med nepisane modne pesiave spada dei-stvo, da s: ženske vsega sveta ravno za Veliko noč zaželijo pom'adnesa plašča. Velika noč tako odpira pomladno modno sezijo — nikogar ni. ki bi ii cd.ekal to neke vrste prvenstveno oravico. čeravno je včasih prezgodnja in včasih zopet pra-kasna. da bi se resn čno skladala s pomladjo v naravi.
Letos ie Velika noč oreh tela pomlad-o vreme, teda stavimo, da bo za ora7n * a vse polno rov h oom adn h ti ščev na costi. Nemara re bodo nosi elice teh ola-ščev nekoliko prezeble vrnile domov, toda v svesti si. da se ie tomiai klivb vsemu zares pričela ... Za t irte pa. ki previdno čakaio toplejčesa vremena, prinašamo na-kaj nasvetov in navodil. Narrliea nikier ni prida. Tudi vprašanje p'a§ča ie treba temeljito premisliti, preden se odločimo za to ali ono rešitev.
Reštev je nfmreč resnično samo dvoie: redingota ali oh'a pen. raven p'ašč. Nu. to že same veste, katera izmed obah oblik vam ie boli po gedu. katera se bolie sklada z vašimi potrebami in katera se lepie prileze vaši pestavi. Mi vam lahko povemo samo to: kakšna ie razlika med lanskimi :<n letošnjimi plašči? Po pravici rečeno — med ohlapnimi plašči lanske in letešnie pomladne sezone le tako malo razl čnosti. da se iih komai izp'ača ooud?r:ati. Tu morate predvsem paz:ti na žepe '.ca iti ž~oi so tista značilna podrobnost nove meda ki ie lani še nismo upoštevala — sai v taksni meri ne! Ovratniki so ma;hni ali oa iih sploh pogrešamo in iih v takšnem primeru nadomestuje ž:v6barven šal ali ovratnik
obleke. Te nove pla::če zapeniamo precei visoko ped vratom. Drugačna i e stvar pri redingotah Tu velja poudariti, da zahteva letošnia moda od teh plaščev izrazito zadaj podčrtano širino, ki se izraža v bogatih zvončasih delih ali razpuščenih gubah. Takisto stremi nova moda za čim ožiim pasern in doseže večinoma ta svoi namen z velikimi žepi. ki dajejo bokom dovoli širine, da potem pas temboli izstepi.
Piašči, ki jih nosimo v mestu, so doka! temni. Minula ie doba plaščev v sladkih, i nebnih barvah — moda se jih ie preob-! iedla kakor otrok nresladkega peciva.
Temnomodri. sivomodri ln sivi toni so i prad vsemi drugimi v veljavi. Športni ! plašči so kajpada boli živahni. Rjavoru-! mana in rdeča barva sta t.l^ai še naibolj i upoštevani.
Nekateri novi plašči so tudi bluzasti. zlasti če so spedai boli ozko kroieni. Kakor povsod, ie seveda tudi tukai moda zmožna zabavnih in praktičnih k: mpromi-scv. Eluzast plašč ie namreč nabran nad pasom — če ie torej plašč orepasan samo zadai. je tudi bluzasto razširjen samo zadaj in nekoliko tudi ob straneh, spredaj pa je gladek. Takšen soredai gladek in zadai nekol ko nabran, sicer oa preprosto eleganten plašč vidite na naši skici (1. skica).
Povsem enostaven in izrazito praktičen
Pri težavah
vsled hemoroidov
pomagata ie 1 do 2 Leo-
iluli, če jib jemljete po jedi. 'o sredstvo pomaga že po etih, šestih urah do lah-ega in prijetnega odvajanja.
od 28. X. 1938
Jglas reg pod Sp. br.
Leo -pilli le
Namesto folüze — Štirje predpasniki
Nu. današnji čas ie tak. da moramo šte-d ti! Se celo moda misli na sledenje. Dri tem pa želi obdržati svoio razneličnost. Tej želji vsakega odgovaria zamisel barvastega ali belega predprsnika. ki ga vstavimo v izrez kostuma mesto bluze. Za ceno ene same bluze si lahko nabavimo kar št ri različne preupi-snike. da ie vsak dan naš kostum videti drugačen. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da nosimo v izrezu samo sprednji del bluze, ki si ga s trakom ori-vežemo okoli pasu: jopico sicer lahko od-pnemo. toda bog ne daj. da bi jo vpričo drugih tudi slekle!
KnZMETlCNI SALOM
Ljubljana. C a jeva 2a-ITI. (Poleg palače Slavije)
Tedenski fedilnl list
Kaho bi kuhala če . ••
PONEDELJEK (praznik). Obed: Perutninska juha z rizi-bizi. Pečena perutnina, garnirana z krhkimi pastetkami z haše-jem. Različne sveže ln kuhane solate, šampanjski biskvit v kavinl kremi. — Večerja: Artičokl. Mrzli narezek.
TOREK. Obed: Ječmenčkova juha z gnjatjo. Zdrobov praženec. Kompot. — Večerja: Gnjatni kroketl. špinača.
SREDA. Obed: Golaževa juha. Mesni zavitek pečen. Solata. — Večerja: Ham and eggs.
ČETRTEK. Obed: Na juhi jajčni vllvan-cf. Govedina. Pražen krompir. Jajčna omaka. — Večerja: Frlgana jetra. Krompirjeva solata.
PETEK. Obed: Parmezanova juha z opečeno žemljico. Kuhana riba z oljem ln kisom. Riževe bombice v čokoladi. — Večerja: špinača. Toasti z bohinjskim sirom.
SOBOTA. Obed: Na juhi jetrni riž. Govedina. Pražen krompir. Fižolica v omaki.
—	Večerja: Golaž iz svinjskega mesa. Ajdova polenta.
NEDELJA. Obed: Na juhi tirolski cmoki. Pljučna pečenka v kratki omaki. Krom-pix-jevi svaljki. Vinski narastek s šodojem.
—	Večerja: Ocvrto jagnje. Solata.
Kako moram kuhati, ker.*«
PONEDELJEK. Obed: Na juhi rezanci. Ocvrta jagnjetina ali domači zajček. Krompirjeva In zelena solata. Trejet. — Večerja: Rezanci z gnjatjo.
TOREK. Obod : Krompirjeva juha z ri-2em. Jajčni praženec. — Večerja: Goveja sekanica s testenino.
SREDA. Obed: Kislo zelje. Tirolski cmoki. — Večerja: Prepražen močnik.
ČETRTEK. Obed: Na juhi ribana kaša. Zmečkan krompir, čebulna omaka. — Večerja: Govedina od opoldne in fižol v solati s porom.
PETEK. Obed: Fižolova juha s testenimi polžkl. Sirov kolač po češko. — Večerjat Svaljki v prepraženih drobtinicah.
SOBOTA. Obed: Ričet. Kisla repa. Zmečkan krompir. — Večerja: Goveji golaž. Krompir v kosih.
NEDELJA. Obed: Na goveji juhi krpice. Govedina, Pražen krompir. Limonova omaka. Miške. — Večerja: Sveža svinjska krači ca kuhana v zelenjavah.
/
5TBAŽIŠČE PRI KRANJU
UM 1 li.
Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C. ne diši. je brez maščobe in fermentov, ker je naSa •.ovai na opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji tn
aparati
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov. Kei ie slabo in oehigijensko izdelana, ni dezinficiiana. vsebuje čermente in Ima neprijeten duh V njej se zaredijo molji
tn mrčes
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so r.ajsolldnejSe! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERTLTZTRANO

Vsak četrtek odhod lz Rima v Rie
de Janeiro s priključkom v Bnziliji v vse južne Id severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR m PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.
tiranilntc
j
ee Jusoslsoiie

BLAGO ZA POHIŠTVO
vedno najnovejši vzorci v veliki izberi Kupite pri
I..........................I......I .........mi
SEVER,
L>l l BI.J A .> A. M AUi-il N I H«
Orožarna J. Pastuovic
Zagreb, Jurlšičeva ulica 1 Orožje za lov, sport in obrambo. Browning, Mauser, Walther ln cenejše pištole. Preko 60 vrst lovskih pušk. Alarmno m zračno orožje brez licence. Potrebščine za turiste, planince in razne novosti. Katalog pošljemo samo pripoorčeno proti vpošiljatvi din 7 vnaprej.
Centrala v Beogradu
podružnice * Zagrebu. Uuhlianr, Saratevu, Ssiopliu, P odg orici in na Suša^u
Obrnite se na crafoloRa
F. T. Karmaha
»u se odJikuje pose ono z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam ooao koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih Pri Drezplačni rx,.anzi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni I. Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake; 2 Vaàe izglede v ljubezni: 3 Vaše izglede v kupčijah. 4 Vaše izglede v podedovan ju: "i Vašo življenjsko dolgost 6 Vaše prijatelje in protektorje; 7 Vaše sovražnike zahrbtnost krive ohdolžltve itd.; & Potovanja, spremembe bivališča, 9 Nadeve v rodbini; 10 Vse, nar želite vedeti v loterijskih zadevah.
f T. KARMAH svetovno znani eksperimentalni psih »grafolog - pisec epohalne ;njjge »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik w luksuzni izdan, katero lahko kupile pri piscu Natančen naslov: F. T. KARMAH. /.alee, Drav. han Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov račun št 17 455 v teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo živlienjsko anauzo. ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost m da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odhijte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
2 9 5 1
iNSEftIRAJ V „JUTRU"! i«
GLAVNI POSLI POSTNE HRANILNICI:
Sprejema hranilne vloge
in plača nanje 4% ohresti. Na v'o£o do 2.000 din se ne more >taviti z-ipora niti pridobiti zastavna pr< VKa.
Vrši preko čekovnih računov
na hitreje in naiceneje naplačila in izplačila kakor v državi, tako tudi v inozemstvu.
Daje poso j: la
na podlagi državnih in po državi garantiranih vrednostnih papirjev.
Vrši izplačila kupsnov
diždvmh vrcünos'nih papirjev.
V/držu'e pos'o^ne zveze s nohtnimi hran'lnicami in veli-kinn denarnimi zavodi po vacm avciu.
Za vse vlege pri Pestiti hranilnici jamči država.
Si i
M i
'S
I
J
I
1 -i1 a
I
VEL
SE NAJBOLJ PRIPOROČA

IZ
PIVOVARNE
JUBLJANI



„JUTROVAM POSVETOVALNICA
Davčna
A. š. — K. — Proizvajate alkoholne pijače ter jih spravljate kot trgovec tudi v promet. Culi pa ste, da predvideva naj-no\ejša uredba o spi omembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini za proizvajalce žganja izvestne olajšave glede one količine žganja, ki služi proizvajalcem za hišno porabo. Kakšne so te olajšave? — Proizvajalcem, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami (z žganjem), dovoli pristojni oddelek finančne kontrole potrošnjo žganja za hišno porabo brez plačila državne trošarine, toda samo, če je to žganje proizvedeno iz ic.oln.ii surovin in z lastnega zemljišča. Količina žganja za hišno porabo se deleči po številu rodbinskih članov, starejših od 18 let, skupaj s hiino služinčadjo, in sicer: do 5 čianov 25 hI stopenj, do 10 članov 50 hI stopenj, nad 10 članov pa 75 hI stopenj. Za hišno potrošnjo dovoljene količine žganja morajo biti spravljene v posebnih prostorih. Zlasti opozarjamo, da mora pristojni oddelek finančne kontrole, ko daje tako dovolitev, strogo gledati na to, da je proizvedeno žganje samo iz su-rov .n z lastnega zemljišča.
U. — Kranj. — Na Vaše pismo glede ure be o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev, Vam žal ne moremo dati podrobnega pojasnila. Erezpogojno pa se materialno stanje drž. upokojencev v nobenem primeru ni poslabša.o. »Službeni list« te uredbe doslej še ni objavil, prinaša pa jo v dovoljnem pregledu št. 3 »Ui: -kojenca«, ki ga pošilja banovinsko društvo drž. in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino vsem svojim članom br oplačno.
i\ — L. — Vprašujete nas, kolikšno dri.a-.no takso beote u; orali p lucati za op.„.j/nje gostinskega obrata v zvezi z Izilajo pooblastitve, ki ste zanjo prosili sr načelotvo. — Po najnovejši uredbi z dne 22. XII. 1939 o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah odpade po tar. pest. 92. taks. tarife za dovolitev gostil-n kega obrata v krajih, kaki Sen je Vaš, (do 10.000 prcb.) 600 din, dečim znaša taksa za dovolitev obrata v krčmah (pivnicah) samo 200. — din. Sami boste naj-fcc-lje vedeli, ali ste prosili za dovolitev g . iškega obrata ali za otvoritev krčma.
i'. P. — C. Huda zim p. Vam je povzroči . Vaši i.l„i mnogo škode. Docela obnovi . sle morali del strehe, kar Vas je s+o',3 ' .SCO din. Ali boste megli ta znesek prijav lil radi znižanja zgradarine davčni upravi in kaka naj to storite? — Takšni stroški na davčno osnovo po zak. o neposr. dovi:ili žal rm rjo nobenega vpliva. Zakon rr ■ .reč predvideva, da se morajo kot stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo odbiti od vsote kosmate najemnine v Vašem primeru s /no 25%. To pa že stori do.včna uprava sama na osnovi prijave za od1" ero zgradarire.
P. F. — M. — Po našem mnenju davčna uprava od Vas cd dalje prodanega avto-rr.obila ne more zahtevati nikaltšnega dopi-č i'a prometnega davka. Skupni davek na i s'ovni promet je bil po tar. št. skup. davka 791 nedvomno plačan že pri uvozu. Ur 'ba o skupnem davku na poslovni pro-met iz leta 19S1 Coloča v čl. 3. tečno vse prometne fase, k! jih obsega skupni davek. ki pa te nobena izmed njih ne more nanašati na Vaš primer. Da se izognete vsakemu nesporazumu in eventualnim ne-prilikam. Vam svetujemo, da se informirate pri pristojni davčni upravi, ki Vam bo nedvomno pos!r:a!a s podrobnimi pojasnili. Interro odredbe, ki jih prejemajo davčne uprave od svojih nadrejenih oblastni!. nam žal niso dostopne.
A. ž. — H. — Na Vaše vprašanje Vam ne moremo dati za zdaj nobenega točnega odgovora. Kolik or nam je znano zaseda baš te dni v finančnem ministrstvu posebna komisija, ki ce fcavi z vprašanjem trdot najnovejšega prr/.iirika k uredbi o spremembah in dopolnitvah zak. o neposr. davkih. Nadejati se je, da bo doživel ta pravilnik samo spremembe tehničnega značaja da pa ostanejo vse z novo davčno novelo dol-~-č°ne davčne stopnje še dalie v veljavi.
F. T. — M. — V smislu čl 22. uredbe o skimnem davku na poslovni promet iz 1.1931 morate začetek poslovanja na vsak način prijaviti pričami davčni upravi, ki mora o vsoh podjetjih in obratih svojega območja voditi točno evidenco. Iz katastrskih listov za pridobnino mora biti razvidno. s kakšnim blagom ima kakšno podietie promet, ali je to podjetje zavezano voditi knisro prosata odnosno knjigo trošarinska belcžb in ali ie zavezano skupnemu ali občemu davku na poslovni promet.
A. Č. — R. — Že ponovno smo javnost opn-nriaii da mor^o interesenti vlažiti prošnie za or1*"ìs davčnih zaostankov ob koncu lata 1937 pristnim davčnim upravam pp	^o 22. t. m. Odnis izvrši
t^^oj^	f—t^r'ava	pome-
nila gospctlarrki propad dolžnika.
F*:*v::a
£2
L j. V. Birmankl ste kot botra in njena teta i;o invili po s: rti nagrobni spomenik, ki ga je pa bližnji sorodnik odstranil in prodal. — Če menite, da je dotični spomenik vzel in prodal Vaš daljni sorodnik v tatinskem namenu, ga morete prijaviti orožnikom ali drž. tožilstvu in zahtevati njegovo kaznovanje, kot tudi povračilo po-zročene Vam škode, če je mislil, da mu pristoja na spomeniku kaka pravica in mu tatvine ne bi mogli dokazati, pa kljub temu morete zahtevati potom tožbe plačilo odškodnine, če Vam nagrobnega kamna ne more več postaviti na prejšnje mesto. Tcžbo bi bilo vložiti pri sodišču kraja, v katerega območju ima toženec svoje stalno bivališče.
č. M. Ali imajo poleg vdove po upokojenem državnem cestarju tudi otroci pravico do pokojnine po očetu. — Iz odloka je razvidno, da Vaš pokojni mož nI bil državni, temveč deželni cestar v pokoju. Vdovska preskrbnina Vam je pravilno odmerjena po določilih sklepa seje deželnega odbora od 15. I. 1912. Ker sta Vaši hčerki že obe izpolnili 16. leto starosti, nimata pravice do podpore — doklade — četudi sta obe še v Vaši oskrbi na malem posestvu Le v slučaju, da bi se še nadalje redno šolali, hi hčerki imeli pravico do rod-bir^ke doklade.
A. ž. N. Ali boste po «mrti moža. upokojenega orožnika, ki je hil pozneje pogodbeni poštar, proiarnali pokojnino. — Po upokojitvi kot orožnik je Vaš mož nastopil službo kot pogodbeni poštni odpra-jttelj. Ker je službo odpovedal, se mu ta
doba ne more šteti v leta za pokojnino. Po njegovi smrti se Vam bo odmerila vdov-
nina po predpisih, ki so veljali v času moževe upokojitve glede orožniškega osobja.
J. č. Z. Zlikovec Vam Je vdrl v stanovanje, pokradel razne predmete, ki so jih varstvena obiastva deloma našla pri njem, bolj vredne je pa že prodal naprej. Kdaj in od koga morete zahtevati vrnitev predmetov, oz. odškodnino. — Čim bo končano sodno kazensko postopanje zoper storilca tatvine, bo sodišče odredilo, da se Vam naj vrnejo predmeti, ki so Vam bili ukradeni. Do konca razprave pa služijo taki predmeti v dokaz dejanju kot corpora delicti. Ker je storilec tatvino že priznal pred policijo, je malo verjetno, da bi jo tajil pred sodiščem, kar bi mu pač ne moglo mnogo pomagati, če so se pri njem našli ukradeni predmeti, ki so Vaša last. Tudi proti kupcem pokradenih predmetov se bo sodno kazensko postopalo in bodo kaznovani, če bo dokazano, da so mogli sumiti, da jim je storilec prodajal ukradene predmete, že tekom kazenskega postopanja morete zahtevati od storilca m od udeležencev povrnitev predmetov, oz. plačilo odškodnine. V primeru, da bi jih morali posebej tožiti, so Vam udeleženci, ki so pridobili ukradene stvari, dolžni plačati odškodnino, ker niso mogli priti v pošteno posest dotičnih ; stvari, če so mogli iz kakršnegakoli razloga domnevati, da stvar ni pripadala prodajalcu. Morda Vam bodo vrnili predmete že na Vašo zahtevo.
H. A. Zagreb. Ali morete čevljarju za-rubiti edini stroj. — Če rabi dotični rokodelec stroj v svoji obrti in z dohodki od tega dela preživlja sebe in tudi svojo družino, ne boste mogli predlagati rubeži na dotični stroj, ker je v takem primeru edini stroj, ki ga ima, izvzet od izvršbe
M. N. Pred dvema letoma ste dsili v svoji hiši v najem trgovski lokal, glede katerega bi pa sedaj radi povišali najemnino, ker tudi sosedovi najemniki plačujejo višje najemnine. Po uredbi z zakonsko močjo o pobijanju draginje in biezvestne špekulacije, ki velja že od 25. IX. 1939. ua-lje, se ne smejo povišati najemnine za poslovne prostore in stanovanja. Najemnine po tej uredbi ne smoio hiti višje kot so bile pa na dan 1. tX 1939 V uredbi je zagroženo, da se Kaznuje letnik zgiadbe ali poslovnega lokala, ki ui p< viša' najemnino z zaporom do T mesecev in v denarju do din 20 000. —. Za /azsejo takega postopka bi bilo pristojno okrajno sodišče po predpisih splošnega kazenskega zak on; Ira.
E.	S. Koliko podeduje žena po možu. Kako bi se preprečilo, da bi po dedičevi možitvi ali smrti prišlo posestvo v tuje roke. Če umrje zapustnik brez oporoke, deduje preživeli zakonec poleg zapustnikovih staršev (če zakonec ni zapustil otrok) polovico celotne zapuščine. V oporoki pa mora zapustnik zapustiti svojim staršem, če nima lastnih otrok, najmanj toliko, kolikor bi znašal nuini delež, to je polovico one vrednosti. ki bi jo dobili v primeru, da bi dedovali na podlagi zakona, kar je tedaj, če zapustnik ni osta vil oporoke. Zapustnik more obvezati dediča, ki ga določi v oporoki, da prepusti nastopljeno dediščino po svoji smrti ali v drugih določenih primerih drugemu imenovanemu dediču. Taka na-redba se imenuje fioeikomisarska nadomestitev in se more na podlagi take določitve preprečiti, da bi prišlo posestvo v tuje roke. Radi nedoločenega vprašanja Vam točneje ne moremo odgovoriti.
»Novo mesto«. Ste banovinski dnevničar, ki vrši uradniške posle. Vaša žena je državna nameščenka. Ker se Vama je v zakonu rodil otrok, je prosila žena 7.a rodbinsko doklado za otroka, pa ji jo že prvi predpostavljeni prošnjo odklonil. Ali Je to zakonito. — Po «. 7. toč. 2. uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih nameščencev (Službeni list od 28. IX. 1935. št. 532/78) v zvezi s spremembami ln dopolnitvami te uredbe (Službeni list z dne 13. X. 1937 št. 524 82) ne pripada ženi rodbinska doklada za otroka, ker oče nI siromašnega stanja niti ni nesposoben za pridobivanje. To velja tudi za primer, če ž'vita zakonca narazen ali je njiju zakon ločen.
I. J. T. Odpotoval! boste v Italijo ln nameravate ostati tamkaj Se potem, ko Vam že preteče veljavnost italijanskega vizuma. — V tuji državi boste smeli ostati le. če Vam bo tamkajšnje policijsko oblastvo (kvestura) v kraju, kjer boste bivali, Izdalo dovoljenje za nadaljnje bivanje.
F.	R. K. All pripada državni upokojenki draginjska doklada za njenega nezakonskega sina. — Državna upokojenka, ki ima nezakonskega sina, nima pravice do rodbinske doklade za tera otroka. Po čl 15. uredbe o osebni In rodbinski dokladi drž. unokojeneev (Službeni list z dne 28. IX. 1935. št. 533/78) pripada rodbinska doklada le za otroka, ki je roien v zakonitem zakonu ali pa je pozakonjen.
Z -r
Gospodična 24 let: Najprej bi bilo treba poskusiti s spremembo v načinu prehrane. Uživajte grobo, domačo hrano (črn kruh, sočivje, sadje, kompote) ln skrbite za Izdatno telesno gibanje, bodisi domače delo ali pa sport. V svrho odvajanja vzemite od časa do časa 1—2 žlici grenke soli, raztopljene v vodi!
F. B. Kranj: Toliko sem si, potem ko sem prečital vaše pismo, na jasnem, da vam v vašem položaju ne bo pomagalo nobeno zdravilo. Vzrok vsemu leži v vaši preobčutljivi naravi. Ne presojajte vsega iz vašega osebnega stališča! Potrudite se biti pravični in presojajte stvari iz stališča skupnosti. Za pravično presojo bi bilo treba slišati oba zvona. Zato svetujem, da greste ponovno k zdravniku v vašem domačem kraju, ki so mu znane razmere in ki bo lažje presodil, koliko nevšečnosti gre na rovaš kake bolezni ln koliko na rovaš vaše preobčutljive narave. Od tega bo tudi odvisno nadaljnje zdravljenje.
Akademik 40: Verjetno bo res, da si dajete preveč opravka s problemom, ki prav za prav ni problem. Nekoliko gre sigurno na rovaš vaših, zaradi študija prenapetih živcev, nekoliko pa na rovaš hipohondrije. Mislim, da bi bilo najbolje, da za par tednov izprežete. Tekom tega časa se bo-dete temeljito odpočili, nakar se vam bo stanje kmalu izboljšalo brez zdravil.
H. Z. Sv. Jost. To, kar opisujete ni drugega, kot zamašene žleze lojnice, ki se nahajajo ob dlakah. Pojava samega torej ne moremo prištevati k boleznim. Svetujem tople kopelji in umivanje z milom. Večje bulice pa iztisnite! K zdravniku vam zaradi tega ni treba hoditi.
L Bu»: Najbolj verjetno se ml adi, da gre v vašem primeru za bolezen ki jo
povzročajo glivice in da to nI ekeem. V poštev pnde postopek, da se olušči vihnje plasti ko že ni da se obenem tudi odstranijo glivice. Svetujem, da se glede podrobnosti obrnete na kakega specialista za kožne bolezni.
C. C.: Kolikor je meni znano, se zdravijo alkoholiki prvenstveno v zavodih. Kakšne naj bi bile injekcije proti alkoholizmu, o čemer je pisalo pred nedavnim »Jutro«, mi ni znano. Mislim, da bi bilo najbolje, da se tozadevno posvetujete s kakLnim psihijatiom, ki je v prvi vrsti merodajen glede presoje in zdravljenja takih bolnikov.
M. S. U.: Vzrokov, da niste dobili po porodu perila, je lahko več. Možno je, da ste ponovno noseči, ali pa da ste že v cobi mene. Nadalje opažamo izostanek perila pri raznih bolnikih n. pr.: jetiki itd. Potreben bi bil točen pregled oelega telesa. Obrnite se na vašega zdravnika, ali pa pojdite v žensko boln.co!
Bled.: Svetujem, da počakate Se par mescev, ker je možno, da se bo stvar sama bo sebi uredila. V nasprotnem slučaju pe-ljite hčerko k ginekologu. Gre namreč za napako v razvoju jajčnika in bo potrebno zdravljenje s hormona lnimi preparati.
V. Kobarid.: V vašem primeru se mi zdi, da je prišlo do okvare onega dela možganov, kjer je središče sluha in zato dvomim, da bi se dalo še kaj uspešno pomagati. Iz tega razloga je tudi razumljivo, da vam ne pomagajo razni aparati, ki jih priporočajo. Da pa si ne bi očitali, da niste poskusili vsega, da bi zopet ozdraveli vam svetujem, da greste bodisi na ušesni oddelek ljubljanske bolnice ali pa na kliniko v Zagreb.
A. L. Breznica.: Umijte glavo z nasičeno
razstopino sode. Nato pa namažite lasišče z zmesjo petroleja in olivnega olja (vsakega polovico). Glava naj bo nato zavezana 1 dan. Po potrebi postopek ponovite.
I. T. Trbovlje.: Kako. se zdi iz poslanih podatkov, misli dotični zdravnik, da imate čir želodca. Zato vam je tudi predpisal potrebno dijeto. Da li bo zadostovala samo dijeta in da li bodo potrebne še na-svetovane injekcije, je v naprej težko reči. O tem bo odločil poskus. Gotovo pa je, da se z omenjenimi injekcijami dosežejo včasih prav lepi uspehi. Omenjena dijeta je tako sestavljena, da preprečuje preveliko Izločevanje želodčnega soka. Kakšna bo vaša nadaljna usoda je težko reči. Pričakovati pa je, da se vam bo stanje, ako se boste dosledno držali dijete, izboljšalo.
Jabema.: z ozirom na korak, ki ga mislite v kratkem storiti, je v vašem primeru zelo težko svetovati. Gotovo je namreč, da ie zdravje zelo važen steber v vsakem zakonu. Pri tem je mogoče najvažnejše, kako bo reagiral zakonski drug, da li bo imel razumevanje ali ne? Pogosto je taka napaka vzrok odtujitvi. V bistvu gre tu za pomanjkljivo izločevanje žlez z notranjo sekrecijo. Svetoval bi vam torej zdravljenje s hormonalnmi preparati. Najbolje bo, da se o takih stvareh pomenite z zdravnikom, v katerega imate zaupanje.
Kmetijska
Passivo
Apis Lj.: Odgovor na vaše obširno vprašanje bi presegal obseg posvetovalnice, zato vas prosimo, da pošljete svoj točen naslov, da vam odgovorimo v pismu. V vseh vprašanjih, ki jih navajate vam bi bili eventualno na razpolago Navedite tudi. aLi je posestvo v bližini kakega mesta, ali daleč na deželi.
Gnojenje detelje
Z. A. St. trg.: Ali je v drugem letu rasti
potrebno gnojenje lucerne in s kakim gnojilom naj gnojite? Gnojenje z umwtnim gnojili vam odsvetujejo.
Ce je bila zemlja za setev lucerne dobro pognojena, v drugem letu rasti n treba gnojiti. Praviloma se lucerni gnoji vsako drugo leto. Pač pa ie dobro površino lu-cernišča spomladi v drugem letu razvoja, kot tudi vsako spomlad, dobro zrezati z brano ali drugim primernim orodjem, da se zemlja odpre in ima zrak doston vanjo. Od gnojil so za lucemo mineralna umetna gnojila edino primerna, dušičnih snovi, ki jih ima hlevski gnoj. lucerna ne potrebuje, saj sama nabira dušik in žnj'm gnoji zemljo. Za lucerno je primemo gnojilo Tomaževa zl'ndra (kake 3 o na ha» in deloma kainit na lahki, oz. 40°/» kalijevi soli na težki zemlji. Dober je tud su per fosfat, kl se pa prehitro iztroši v zemlji
Poganjki na krompirja
J. R. Lj.: Ali je priporočljivo krompirju za hrano odstraniti poganjke, k: se spomladi pojavljajo na njem?
Na vprašanje je težko odgovoriti tako direktno kot ie postavljeno. Cisto pravilno namreč pripominjate, da se začne krompir. ki mu poganjke odstranite, kvarit:, zakaj na mestih, kjer so bili poganjki, nastane rana. skozi katero se krompir lahko okuži, zlasti če je med njim bolnih gomoljev. Vendar se za tvorbo poganjkov troš jo znatne količine ornante snovi iz gomolja, poleg tega poganjki intenzivneje dihajo kot gomolj, kar vse zelo zmanjšuje hranilno vrednost krompirja. Radi tega ie najbolje poganjke odstraniti, kar se tudi splošno dela. ko se spomladi krompir prebira za sadnjo. Odganjanje krompirja znatno zmanjšate na ta način, da ga držite stalno na nizki temperaturi.
Bula pri psički
B. P. L}.: Pri psički se pod vratom nabira bula. podobna golši. Kako naj jo ozdravite?
Ker ne vemo. kakega vzroka je bula. je težko reči. kako jo naj zdravite. Ce je bula običajna lzrastlina, ali golša, kupite 3—5% jodkalijevo mazilo ln ga vdrgnite vsak dan enkrat v bulo. Ce bula hitro raste, bo na vsak način potrebno, da psi» čko preišče veterinar; mogoče se bo dala odstraniti le na operativen način. Ce spi psička v vlagi je možno, da je bula skrofu-loznega izvora, kar bo moral pregledati živinozdravnik.
Stara jajca
P. N. C. V trgovini vam ponujajo jajca, ki nekoliko klopočejo. Pravijo, da so taka jajca dobra in da je krivo tresenje pri prevozu, da jajca klopočejo. Vprašate, če so taka jajca sveža.
Mnenja smo, da se jajca niso pokvarila na prevozu, pač pa v shrambi, kjer so predolgo čakala na odprodajo. Čas je že, da bi •e ljudje priučili prodajati tveia jajc«
sproti m ne Me takrat, kadar je kup večji Od začetka marca dalje pa res ni treba prodajati »tare zaloge, saj se dobi svežih in cenenih jajc, kolikor se hoče Stara jajca, do nekega časa so še vodno uporabna, vendar so veliko manj vredna kakor sveža. V starem jajcu se pokvarijo vitamini, pričnejo se pa tudi razkrajati ostale snovi v jajcu.
Semenski krompir
A. J. Z. Pravite, da Vam je krompir zmrznil. Kupili bi seme pa se bojite, da bi ne dobili dobre sorte. Vprašate, kje bi se dobilo dobro vrsto krompirja.
V normalnem letu bi Vam lahko postregli z raznimi naslovi priznanih pridelovalcev semenskega krompirja. Letos pa je to zelo težko. V nekaterih krajih je uničila su:"a skoro ves pridelek. Drugod je zopet precej krompirja pomrznilo. Mogoče bo še najbolje, ce pogledate v »Kmetovalca« št. 1 iz tega leta. Tam najdete seznam priznanih sadilcev krompirja v lanskem letu.
Premog ali drva
A. L. Lj. V zadnji št. naše posvetovalnice ste stavili vprašanje, zakaj so se drva tako podražila. Na naš nasvet, da morate upoštevati razmerje med premogom in drvmi po ltalorijah toplote, nam postavljate zepet vpraàmje. Vedeti želite, koliko se ceni kot gorivo eno ali d:ugo drvo in koliko premog?
Za presojo, kofiko je vr®<tao drvo za
kurivo, ni odločilna le vrsta drva. Vedeti moramo tudi, kdaj je bik» drvo posekano, kje je raslo Sn v kakšnem stanju je sedaj. Sveža, ne posušena drva, dalje drva, ki so rasla v n žavi, v senci, ali že preperela drvi, ao vedno manj vre den a, kakor zdrava., suha in na sonónean, vitš n-skem kraju posekana drva. Cepanice so tudi več cenjene kot ckroglice. Po vrednosti z oziram na Icploto, ki jo da poedi-na vrsta drv, pa stavimo bukev med najboljše drvo. Dalje pride gaber, in nato šele hrast. Med najslabša drva za kurjavo spadajo jelša, topol in vrba.
Premog se prav tako razlikuje po sveji gorilni vre einest i kakor drvo. Prav dober premog daje tudi nad šest tisoč kalorij toplote. Imamo pa tudi premog, ki daje manj toplote in se moie primerjati komaj z dobrim drvom. Razmerje med premogom :'n drvom izračunamo po kalorijah in teži. N. pr. 1 kub. meter bukovih drv tehta 550 kg (lahko več). 1 kg suhe buko-vine da 2600 do 3600 kalorij, 1 kg p:av dobrega premoga 6600 kalorij. Potemtakem predstavlja 1 kub. meter drv toliko, kakor 270 kg dobrega premoga. Naša primerjava je seveda približna. Natančnejše precenite lahko sami, potesn ko zveste, katere vrste premog boste nabavili. V prometu se namreč označuje pirm^f po številu kalorij.
Nobene setvekezMina!
pravi vsak kmetovalec, ki je enkrat poizkusil to edinstveno domaČe sredstvo za doseženje rekordnih pridelkov vseh vrst žita, detelj in krompirja. Na e n kg semena c n liter vode in e n gram fitodina za dva din namočen za eno uro poveča pridelek za 50 in več odstotkov. Kdor pa fitodin po svoje razredči bolj ali manj tvega uspeh. PRODAJAMO LE PO POŠTI v originalnih zavitkih po najmanj 10 gramov. Če pošljete denar naprej po položnici, ki jo dostavimo takoj po naročilu pošljemo poštnine prosto, sicer pa po povzetju, kar neprimerno podraži izdelek. — Pohitite z naročbo. da dobite sredstvo pravočasno. Pri naročilih navedite vedno vrsto in količino semena, ker so za razne rastline razni fitodini najučinkovitejši.
Laboratorij za rastlinska rastila FITODIN.
Ljubljana, poštni predal 139.
Naši kmet!? o podaji žlvisse
K:kaj pripomb h krizi slovenskega kmeta
»Jutro« je prejšnjo nedeljo obiavilo članek, ki ga je napisal znan kmečko socialni delavec, obravnava joč krizo slovenskega kmeta. Na članek smo dobili iz Rogatca naslednje pripombe:
V rogaških krajih ni mogoče trditi, da je prenehala kriza prodaje kmečkih proizvodov in da obstoji samo še kriza nezadostne produkcije. 24. t. m. se je na sejmu v Rogatcu videlo, da imajo naši kmetje dosti živine, ki bi jo radi prodali, da se jim pa ponujajo tako sramotne cene, da pri vsem pomanjkanju gotovine rajši ženejo žival domov, nego da bi jo pod nič prodali. Tako smo lahko slišali na lastna ušesa, da ie neki mesar iz Rogaške Slatine ponujal za sicer približno 14 let staro toda lepo reje-no kravo v teži 440 kg reci in piši največ 1.75 din za kg žive teže in to v času, ko se plačuje srednja krma po 1.50 din kg, bolj,-ša pa še dražje.
Ni torej krize nezadostne produkcije, temveč v naših krajih v prvi vrsti kriza prodaje. Le preračunimo, koliko bi mesar zaslužil Za samo kožo bi prejel po današnjih cenah 360 din. meso najmanj 200 kg bi prodal za 1.600 din, ostale odpadke in drugo za 100 din, tako da bi mu nesla krava. ki bi jo plačal revni prodajalki z 870 din, celih 2.060 din. In take kupčije na^a davčna zakonodaja ščiti in jih pavšalira!
Menda mi bo pritrdil tudi g. dopisnik, da je edini izhod, da določi država minimalne cene za glavni pridobninski del slovenskega kmeta, to je za živinorejo. Namen tega dopisa ni, spustiti se v teoretično razpravljanje, pač pa bo namen pripomb dosežen, ako se opozorijo nakupovaici živine na naš trg obiščejo naše seime, nakupijo po vsaj nekoliko primernih cenah živino in jim bodo hvaležni kmetje producenti, ki bodo vsaj nekoliko več iztržili, na drugi strani pa konsumenti, ki bi jim mogli meso kljub prevoznim stroškom cencje
prodajati kakor danes, ko kupujejo od pre-kupcev. Neodgovorno je namreč, da sc meso dražje prodaja ob času, ko je cena živini tako zelo padla.
Tako piše kmetski gospodar iz Rogatca in izpopolnjuje poglede kmečkosecialnega delavca. V nekem dnevniku pa smo citali tole skrb:
»To je res, potrebe so velike in še čas vedno novih prinaša Sam živim med kmoč-kim ljudstvom in vem, kako je življenje težavno. A ker vam že o teh stvareh pišem, pa vseeno mislim, da bi naši vodilni politiki, naše časopisje in pa stanovska organizacija na naše sodobno kinetsko vprašanje, ki je obenem tudi glavno vprašanje slovenskega naroda ne gledali pravilno, ko bi se izčrpali v tožbah o prema em donosu naše zemlje, o nezadostnem kmečkem kreditu, o reorganizirani prodaji, o padanju cen, o zavarovanju, o davčnih olajšavah... Bog ve, kako so vse te potrebne in koristne reči in razumem da so na prvem mestu na vseh kmetskih sestankih. Toda ta vpra anja niso oJ danes in jaz, ki dolgo živim med podeželskim ljudstvom, moremo reči, da sem doživel boljše, pa tudi že dosti hujše in težje čase kot so današnji. Ko gledam življenje našega kmečkega ljudstva od blizu, se mi vse boij dezdeva, da mu najbolj primanjkuje neke njegove lastne miselnosti, ki bi rek i ideologije. Manjka mu stanovskega etosa in je njegovo pomanjkanje vzrok mnogih drugih pomanjkljivosti in ran, ki jih zdravite, ki pa so žele drugoten znak prvotne bolezni.«
Vse kaže, da so gospodje zamenja'i — menda nalašč — staro resnico, da jc treba za vsak duhovni napredek najprej kruha. Z dobrimi besedami — še ni nihče nikogar nasitil, pa naj jih je še tak na kopica.
S JI
Lista udeleženoev mojstrskega turnirja, ki ga prireja v Bud mpešti Madžarska šahovska zveza ob 70!etnici ve'emojstra Maroczyja, se dokončno glasi: dr. Euvve, dr. Vic'mar ter Madžari Balla, Barcsa. P. Réthy in Szabo. Prvo kolo se igra danes. Turnir je enokrožen in sicer torej samo pet kol.
V	matehu Levenfiš-A latorcev je zmagal s precejšnjo premočjo Levenfiš z 834 : 5%.
V	medklubskih tekmah Slovenske šahovske zveze je bila v ljubljanskem 1. razredu od'grana tekma Lj. š. k. L : C. š. k.
I. Ob prekinitvi je stanje 3 Vt : 2% za Lj. š. k. Končni rezultat bo verjetno : 3% za Lj. š. k. Iz mateha je sledeča partija.
Damsko —- indijska obramba Bell : prof. Gabrovšek	Cmi : 8°rli
(L. S. k.)	(C. š. k.)
1.	d 2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl—f3	b7—b6
3.	g2—g3	Lc8—b7
4.	Lfl—g2	c7—c5
5.	0—0	e7—e6
Navadno igrajo tudi cd4:, kar da črnemu
pač približno izenačenje. Po 6. Sd4;, Lg2:, 7. Kg2: je možno tako Sc6, kakor tudi Dc8 ali celo g6.
6.	c2—c4	Dd8—c8
Tudi tu še je c<M: bolje in običajne je.
Po potezi v partiji ima beli več dobrih nadaljevanj.
7.	Sbl—e3
Zadnja leta je bolj v rabi žrtev kmeta, ki so jo našli ruski mojstri: 7. d5, ed5:, 8. cd5:, Sd5:, 9. e4, Sc7, 10. Sc3. Beli ima za kmeta veliko prednost v razvoju in svobodnejšo pozioiio. — Poleg tega prihaja v poštev tudi 7. b3.
7................c5 : d4
8.	Ddl : d4	Lf8—c5
9.	Dd4—d3
Navadno igrajo v tej in podobnih pozicijah 9. Df4, z grožnjo Sb5. Na d3 stoji dama morda manj ugodno.
9........	d7—d5
Črni se boji pritiska na d-liniji, zlasti po eventualnem 10. e4. Morda pa je le Slo bolje Sc6, 10. e4, d6.
10.	c4 : d5	Sf6 : d5
11.	Lcl— 2
Energičneje izgleda 11. Sd5:, Ld5:, 12. e3 in nato b4.
1	1................Sc!5—b4 ?
Samo zaradi tempa postavlja črni ska-
koča na slabše mesto. Res ne gre 0—0, 12. Sd5:, Lcl5:, 13. Sg5 in beli dobi kmeta. Toda dovo'j enostavno je Sf6 in črni ima izglede na ' usperno obrrjnbo, zlasti ker je potem tud' kraljevo k:ilo dovolj krito. Sedaj pa je črni najbrže izgubljen.
12.	Dd3—bi!
Tu stoji dama zelo dobro. Glavno .ie. da črni 7 aradi grožnje Sg5 ne more rek i rati
1	2................Sb8—d7
13.	Tfl—cl	Dc8—d8 Sicer odloči seveda a3 in b4.
14.	Sc3—b5	Sd7—f6 Beli je grozil Lb4: ali Tc5:, tako da ni
bilo mnogo izbire. V poštev je pr haialo le še a6. — Od poteze v partiji, ki grozi Le4, oa si je čnni najbrže preveč obetal.
15.	Ld2 : b4!
Lepa, odločilna kombinacija, če sedaj Le4, potem 16. Lc5:!, Lbl:, 17. Sd6 + , Kf8 (edino ker na Ke7. vodi Sf5-, na Kd7 pa Se5+ do mata) 18. Sb7 + , bc5:, 19. Sd8:, Le4, 20. Sf7:! in dobi.
15................Le5 : M
16.	Sb5—c7+	Ke8—e7
17.	a2—a3
še enostavneje je 17. Se5, pa tudi tako dobi beli kvaliteto.
17................Lb7—e4
18.	Sf3—e5!	Lb4—c5
Na Lbl: bi sledilo 19. Sc6 + , Kd7. 20. Sd8:, Tad8:, 21. ab4:, Le4, 22. Ta7: z brezupno pozicijo za črnega. Tako mora črni dati kvaliteto.
19.	Lg2 : e4
20.	Le4 : a8 21 La8—f3
Dd8 : c7 Dc7 : e5 h7—h5
Sledeči napad je še nekoliko nevaren in ga beli ne sme podcenjevati.
22.	b2—b4!	Lc5—d4
23.	Tal—a2
Od tu trdnjava uspešno poseže v igro. 23................h5—h4
24.	e2—e3	Dd4 : e3
25.	Tel—el!	h4 : g3
26.	f2 : e3!	črni se vda. Na gh2:+ bi prišlo seveda 27. Khl.
Vas j» nn
SLAVIJA^
ZAVAROVANJA: požar, vlom nezgode, transport, zakonita odgovornost, razna avtomobilska zavarovanja razne kombinacije življenjih zavarovanj itd. prevzema po ugodnih pogojih.
99
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA * LJUBLJANA * OAJEVA ULICA 2 *
TFLEFON 21-75 21-76, 21-77
TERAZO STROJE, kot tudi ostale vseh vrst za obdelavo kamna in betona, dobavlja deloma iz skladišča ali kratkoročno pod ugodnimi plačilnimi pogoji:
Gustav Levičar
LJUBLJANA
MEDVEDOVA 14
Usoda naroda
v DANAŠNJI DOBI jc važnega pomena, da se obrne vsakdo na tega znanega in najbolj popularnega predstavnika »astrološke ,-ede«, kajti on bo vsakomur po-nogel in mu osvetlil pot k srečni bodočnosti. Napovedal vam bo točno vašo bodočnost in prerokoval, kakšni preokreti in dogodki bodo nastopili v vašem življenju. Eksperimentalno psiho-grafološko vam bo orisal vaš značaj in njegove kvalitete kakor tudi značaj vašega prijatelja in poslovnega sotrudnika, potem zaročenca, zaročenke, in vseh onih, čijih rokopis pošljete temu raziskovalcu. PRETEKLOST: vam bo predstavil, kakor se )e v istini odigrala, da se sami prepričate, kaj je pravi vzrok, da niste svojih sistematskih načrtov mogli uresničiti. SEDANJOST: zakaj je vaš sedanji položaj omajan in kdaj bo vaša eksistenca zagotovljena. Na kak način boste obogatili in kako se pride do bogastva. Pravi vaš pot do sreče. KARIJERA : kakšna je vaša in kako še pridete do karijere. Kdo vas hoče v napredovanju v službi ovirati in kakšni so vaši izgledi v sedanji tn bodoči službi, in bodo se li vaša službena vprašanja rešila ugodno ali neugodno. VEDA : Kako vam je razvita fantazija , za kak poklic ste sposobni. Bodo li znanstveni problemi ugodno vplivali na vas. POLITIKA : Ali boste srečni v politiki in postali znana politična osebnost in na kakem poliu postanete zmagovalec. ZDRAVJE : Boste li v sedanjem in bodočem polo-žaju ostali zdravi in ali vas doleti nesrečen slučaj in kdaj. Na kak način se lahko ognete nevarnosti. Za vse to vam bo dal potrebne nasvete. ki bodo velike koristi za vašo bodočo življenjsko pot.
Prerokoval vam bo vašo srečo v ljubezni, na kak način si boste osvojili ljubljeno bitje, navodila za osvajanje, od koga ste a!i boste zares ljubljeni. Zakaj v ljubezni nimate sreče. Ali boste vedno v ljubezni razočarani in če se bo vam ljubezen vračala z ljubeznijo Kako se poznajo osebe z avanturističnimi težnjami. Zločinci, pustolovci, sadisti, in kako se je treba izogniti njihovemu poznanstvu. ZAKON : ali bo srečen ali nesrečen, če je v sedanjem kaj zvestobe, ali zakonski trikot, odkod nesporazum, kdo )e kriv in kdo pod'eže slabosti. Sugestija, ali vas vaš zakonski drug zares ljubi. Dali ste simpatični in ali bo vedno cvetela vaša zakonska sreča. Kaj bo z onimi, ki si žele srečen zakon ali ostane samec in samica kakšen bo tudi njihov srečen pot. POTOVANJE- Kako bo minulo, srečno ali nezaželjeno. Kateri so vaši srečni dnevi in meseci. Postanete kdaj naslednik in kdaj? Ali boste na sodniji dobili. Kateri so vaši prijatelji ali sovražniki. So li nevarni in kakšna opreznost je potrebna. Je !i kje oseba, ki vam bo pomagala k sreči in kaj vam nrinese bodočnost in kako boste porazili svoje protivnike na vseh poljih.
Vsi družabni razredi in narodi vsega civiliziranega sveta pošiljajo vsakodnevno mnogoštevilne zahvalnice temu slavnemu jugoslovanskemu astrologu ter vse generacije Jugoslovenov — Jugoslovenk, ki so rojeni med 1860. in 1932. letom naj pošljejo lastnoročno in čitljivo pisan naslov (spol, dan, mesec in leto rojstva) z 20.— din v znamkah ali gotovini po poštni nakaznici kot honorar za stroške, inozemstvo pa 30.— din v gotovini.
NASLOV: ASTROLOSKI BUREAU Dj. R., pošt. pret. 608 Beograd, Jugoslavija.
SLABO OLJE »KRADE« GORTVO
zmanjšuje vam kilometražo. Veedol omogoča trenutno odpiranje in zapiranje ventilov, omogoča povečanje kompreslje in odpravi nepotrebno trenje. Na ta način štedi Veedol silo, ter daje večjo kilometražo z vsakim litrom goriva. Zato dajejo tisoči avtomobilistov po vsem svetu prednost temu boljšemu olju.
Kupujte Veedol, ker s tem štedite gorivo !
MOTOR OI L
olje, ki daje večjo kilometražo — zmanjšuje	porabo goriva.
W. H. S M Y T H
BEOGRAD	ZAGREB
Miloša Velikog 3,	Gundulfčeva 15 tel. 23-379, 25-871 tel. 22-782
MARKOVE KAPLJICE
že več kot 15U let preskušene in priznane kot najboljše zdravilo za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. Ce bolujete na želodcu — 1 steklenica din 22.--pišite takoj na:
Gradsko ljekarno,
ZAGREB, Gornji grad 5
Ogl. S. br. 1990/1933_
Oglasi v „Jutru
imajo siguren uspeh!
'retpJočen pou* * gron/o
isM	; -re
^	~, frr+zp/oder
lEiriEL' HEROLD'"
r*Ornéc€
MARIBOR
$1 <0-
Od Vas
Je
odvisno, da imate ohleho I M7* vedno vJS^ kot novo
zato jo pustite redno kemično filatiti al) barvati r tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnici — Srerlolflulnir
I
KONKURS
za prijem baštovana-agronoma
kod 42 pešadiskog puka u svojstvu umnog nadničara
Kandidati treba da odgovaraju ovim uslovima:
Da su završili Poljoprivredni fakultet ili koju
srednju poljoprivrednu školu, što dokazuju sve-dodžbom o svršenoj školi.
Da su potpuno zdravi, što dokazuju lekarskim uverenjem.
Da su državljani Kraljevine Jugoslavije, što dokazuju uverenjem.
Da su odslužili svoj rok u vojsci, što dokazuju dokumentom.
Da nisu pod sudom niti sudski kažnjavani, što dokazuju uverenjem policijske vlasti i da su dobrog vladanja.
Da nisu stanji od 40 godina, što dokazuje krsnim listom.
Kandidati koji ispunjavaju prednje uslove podne-če molbu neposredno Komandantu 42 pešadiskog puka u Bjelovaru.
Primljeni kandidat sa fakultetskom spremom imace dnevnu nagradu od 60 dinara, a sa srednjo-školskom od 40 dinara dnevno.
Nastup u službu odmah po izvršenom izboru.
Prvenstvo imaju oni kandidati, koji vec imaju prakse u obdelavanju poljoprivrednih dobara.
Broj 3423. Iz kancelarije 42 pešadiskog puka u Bjelovaru 12 marta 1940 godine.
mmmmmmamm
NAJLEPŠE ČTIVO
■■■HMHBHHBnHIBIHHBBB
Ravl jen ; ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR RASPUTIN Ravl jen: ČRNA VOJNA Thompson? SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.	Vezana knjiga stane 15.— din
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. ft rnrn^^i^mKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmKmmmmmmammm
S
#	je najpopolnejši in najbolj ekonomičen grad-
#	beni materijal, ki ustreza vsem zahtevam
#	moderne gradbene tehnike in omogoča
#	izvajanje najdrznejših stavbnih kon-
#	strukcij in najraznovrstnejših izdelkov
ILJUlBILJAm - BEOGRAD — ZAGREB — SPLIT m
02020100010201010102020201020202000200020002010202020102020248020023482300020023532348234823482353535323482348484823482348234823232348535323482348
)(%')'%*#'%&#')'!'+()&%(#'%'%&)&! ""*&)&)&""!%%()(!""U!  "" !"!"%&#'$"!!!!"!"   ! "  "!"!')')"" ! !  '!'! !" '%')')'+"%()()$)$'%%#')'+'+'+')'+'%'%')'%'!(!%+++'+'%')' "!"!" """! )(*'+'+'%'#$#*)&%'%'#')()*
Letošnja velikonočna križanka
T TmimactJL, S. im pri kartah, ». oa r franooMtel, 10. Jas ▼ «rixahrvaACini, 11.
pouk, 12. pokrajina v Axtfi, 13. predlog, 14. reka v Italiji, 15. veznik, 1«. grad pri Trstu, 17. peka v severni Ameriki, 18. oblika glagola riti, 19. reka v Rusiji. 20. del strehe, 23. svobodni poklic, 24. svetopisemska oseba, 26. hunski kralj, 29. vodna žival, 31. otok med sev. in južno Ameriko, 33. ovitek, 37. odlomek, 40. de! cerkve, 43. besni, n: pameten, 47. ploskovna mera, 51. mesec, 5«. srbsko ime, 61. pijača starih Slovanov, 62. gonja, hudi tek., 63. ploskovna meira, 65. angleško mesto (fonet.), 66. pokrit, 67. žensko ime, 68. žensko ime, 69. vrsta umetnika, 70. oriralni zaimek, 71. francoski člen, 73. kratica za našo ustanovo, 73. reka v Rusiji, 74. pijača starih Slovanov, 75. gojenec vojaške šole, 77. francoski filmski režiser (Ječa brez rešetk.), 79. moško ime, 84. del pohištva 88. žensko krstno ime, 89. kazalni zaimek (v srbohrvaščini), 91. pristaš pokreta, ki hoče zavreči vse poltične in socialne odnose. 92. vas pri Ljubljani, 93. mesto blizu Beograda, 95. Sofoklejeva drama, 96. pokrajina v Grčiji, 97. kratica za naslov, 98. vrsta blaga. 100. znana trgovina v Ljubljani, 101. afriška žival, 103. mesto v Italiji, 104. :
pri flsUd, MM._____
na ftt&jerskem, 11L obUka glagola
hlvati, 112. svetopisemska osebe, 114. rs-ka v Ameriki, 119. pesniški lzrac, 128. nevarna bolezen, 130. kemični znak za trt-nec, 133. glagol, ki ga rabimo, kadar delamo s plugom, 139. vrsta opioe, 140. francoski člen, 141. nevestina oprema, 142. vrsta bolezni, 143. oja, 144. lato kakor 140, 145. osebni zaimek, 146. otroška beseda aa očeta, 147. rojen (v latinščini), 148. mizarska potrebščina, 149. razjeda železo, 150. živalski glas, 151. izraz pri kartah, 152. doba (2. skl.), 153. žensko ime, 154. pokrajina v Jugoslaviji, 155. oziralni zaimek, 156. mesto v Istri, 158. mesto v Italiji, 160. pega, 162. reka v Jugoslaviji 164. žuželka, 166. člen izumrlega naroda, 168. mož v srbohr. tudi reka v Rusiji, 170. svečan, 172. denarna enota v sosedni državi, 175. mesto na Finskem, 177. proga tračnice, 178. sila, 180. okvir. 181. morska žival. 183. otok v Dalmaciji, 184. mlečni izdelek, 186. začetna črka slovenskega pesnika in dramatika, 187. vezniik (v srbohrvaščini), 188. nikalnica, 189. skrajšana oblika za njemu, 190. avtomobilska znamka za Letonsko, 191. kazalni zaimek, 192. osebni zaimek.
Josipu Mermolji v spomin
Vodoravno:
1. oblika zemlje, 6. mesto na Goriškem, 11. oblika glagola utopiti, 16a. vrsta igre, 21. ženska oblika osebnega zaimka, 22. država v Ameriki, 25. pokrajina na Balkanu, 27. vodna žival, 28. francoski člen,
29.	skrajni v morje segajoči del zemlje,
30.	pijača starih Slovanov, 32. struja, 34. padel (v srbohrvaščini), 35. osebni zaimek, 36. žensko ime, 38. števnik, 39. ruska reka, 41. vrsta drevesa, 42. dva enaka so-glasnka, 44. kratica za utežno mero, 45. vsklik, 46. žensko ime, 48. reka v Rusiji, 49. preprosta beseda za plačilo, 50. je v električnih žicah, 52. egipčansko božanstvo, 53. žensko krstno ime, 54 predplačilo, 55. vrsta note, 57. žensko ime, 58. veznik, 59. prestolnica evropske države, 60. predpisi za oblačila, 64. kolonija v Aziji, 69. optična priprava, 76. reka v Rusiji. 78. vrsta pesnika, 80. vrsta pesmi, 81.
stara doba, 82. začimba, 83. prevozno sredstvo, 85. rimski pozdrav, 86. žensko ime, 87. reka v Italiji, 89. predlog. 90. moško krstno ime, 92. znak za klic na pomoč, 94. grška črka, 96. predlog, 97. pregrinjalo. 99, rimski pozdrav, 100. miroljuben človek, 102. boginja starih Slovanov, 103 žensko ime, 105, najmanjši delec, 108. veznik. 109 vzklk, 110. števnik, 112. znani nemški smuški skakač, (znan iz Planice (Fonet) 113. pritrdilnica, 115. predüog 116 isto kakor 29. vodorav, 117. vrsta ljudi. 118 draga tekočina, 120. junak Gotovčeve ope re, 121. števnik, 122. nikalnica, 123. moško ime, 124. vas pri Ljubljani, 125. kazn.ji-vo dejanje, 126. oblika glagola riti, 127 kemični znak za aluminji, 129 vrsta vladarja, 130. oblika glagola biti, 131. vrsta osebnega zaimka, 132. veznik, 134. kazalni zaimek, 135. žensko ime (2 skl.), 136. zastopnik banovine, 137. časovna mera,
138. kemična znak za prvino, 139. vrsta vodne ptice, 142. ogrski kralj na Hrvatskem, 148. mesto v Srbiji, 154. občutiš kadar ne ješ, 157. pokrajina v Aziji, 159. evropska država, 161. bankarjevo delo. 163. vrsta zemlje. 165. kemič. znak za drago kovino, 167. rokavica (turško), 169. hunski kralj, 171. matematični izraz, 173. izraz pri kartah, 174. žensko ime, 176. trgovski izraz, 177. kazalni zaimek, 179. vrsta žuželke, 180. vodna žival, 182. isto kakor 176. vod. 183. divja zver, 185. reka v Nemčiji, 187. moško ime, 189. oblika glagola moliti, 191. reka v Mongoliji, 193 vonj, dišava, 194. mesto v Srbiji. 195. 0t0K v Malajskem arhipelù, 196 mesto na Goriškem.
Navpično:
1. delavec, ki cela v nekem podjetju brez plače, 2. reka v Basni, 3. francoski člen, 4.. podpis.. 5. nikalnica..-6. predlog, 7. mesto
Nedavno smo poročal' da le v Selu na Goriškem umrl posestnik g. Josip Mer-molja, v visoki starosti 89 let. ki ie do svoji odlični narodni zavednosti, po svoji neumorni gospodarski delavnosti in oo vzornem življenju ponosnega neodvisnega kmeta slovel oo vsej Vipavski dolini. Vsi smo ga spoštovali kot naprednega borca, ki je vedno in nov sod strmel za blagor in povzdigo kmet spiega stanu. Čeprav ni bil deležen formalne izobrazbe — imel je samo domačo šolo v Cmičah. kakršna je bila pred 80 leti — se ie sam toliko 'izobrazil, da je z lastno roko napisal tudi obširen življenjepis, ki ga ie z mnorimi vzgojnimi nauki zaipostil otrokom in vnukom Njegova avtebografiia ie knjisa trdeea. resnega življenja, vredna, da bi vanio zalistal in se iz nje učil mlajši rod.
Pokojni Mermolia ie bil dolea leta član občinskega odbora podžupan in župan v Crničah pri Gorici Kot možu redke poštenosti in plemenitosti mu ie bilo zaupano skrbništvo mnogih sirot, ki so našle v njem resnično svojega drueega skrbneea očeta. Bil ie brezkompromisen naprednjak a kot dober gospodar ie v svoii domači vasi več let ooravlial cerkveno im»tie *rrt ključar, in poleg soseske so mu bili tudi oredsta^Tvki cerkve hvaležni za vnemo in skrb Ze leta 1884. ie v Selu uri;anovil Bralno društvo ki ga je sam vodi1 in s svojimi sovaščani nae+onal ori ra7n-'h kulturnih prireditvah Društvo ie bilo eno najstarejši) na Goriškem in ie ust^šno delovalo vse dokler ni b'lo nred leti raz-nufčeno 7. drugimi narodnimi dmštvi v-fvl Leta 1898 ie ustanovil Polnilnico v SeHi ;n bil njen blagajnik, tajnik od leta 1909 do konca svetovne volne na tud' nien r»reds°dn'k TTstamvHi i-> d"mafn všVo zavarovalnico orot; ognju in Prostovoljno ^asilsko društvo, ki ga ie prav tako vod'1 dol so vrsto let.
Zlasti plodovito je bilo njegovo sodelovanje s pokojnim učiteljem Franom Mer-
ljakom. ki je bil po vojni okrajni šolski nadzornik v Logatcu, potem pa referent ▼ prosvetnem ministrstvu v Beogradu. Do svetovne vojne ie bil podpredsednik, nekai časa pa tudi predsednik krainega šolskega sveta, bil pa ie Merljaku tudi desna roka pri vodstvu Mlekarske zadruge v Crničah. Več desetletij ie bil zaprisežen sodni cenilec. za kar mu je okrajna sodniia v Ajdovščini izrekla odlično nriznanie. Leta 1902. je ustanovil Vinarsko in sadjarsko društvo v Selu. mu predsedoval in ea vodil v korist domačih vinosradnikov in sadjarjev, pozneje pa ga ie preosnoval v Prvo kmetsko gospodarsko zadrugo v Selu. da je razširil delovno prdročie na vse panoge kmetijstva. Prav tako ie odlično vodil selsko podružnico deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine v Gorici od njenega početka do razpusta v svetovni vojni.
V življenjepisu ie priloženih več dokumentarnih izjav, ki so jih razni ugledni predstavniki našega takratnega nacionalnega življenja izrekli o nieeovem požrtvovalnem delu za narodno stvar. Med niimi ie izjava bivšega župana in deželnega poslanca Ignacija Kovača iz Ajdovščine, s katerim je Mermolia mnogo sodeloval kot član okrajnega cestnega odbora, raznih davčnih komisii itd Poznejši inšpektor dr. Stanislav Bevk pa ie dne 31. marca 1917 kot stotnik napisal Josipu Mermolji najlepše spričevalo o poštenosti in vzorni delavnosti ki jo ie izkazal nj°mu in našim ljudem tik za fronto. — V pokojnem Jcsi-pu Mrmolii ie legel v grob eden izmed poslednjih svobcdolirbn h. zavednih in naprednih kmetov, ki ie vse svoje življenje posvetil gospodarskemu, socialnemu in nacionalnemu napredku svoie rodne vasi in svojega naroda Josip Mermolia ie zaslužil. da mu danes, na niegov eod. zapišemo te besede v večen spomin. Slava vzornemu borcu in gospodariu!

$G5NEiE>i£
ZAG BEB. NIKOLIČcVA 10
r&mttmmttitm k
j A v t o m o b i 1 i s t i,
ztratcciklisti, kolesarji,
ne pozabite, da je
A-ZET KOMPAS
Vaš nenadomestljivi tovariš doma in pri vožnji!
S vari! s!
Vsakdo, ki bi raznašal neresnične vesti o meni in mojem bratu, bo sod-nijsko zasledovan. Hutter Guntram, Ptuj—Plač.
Počasi, počasi, Janez! Les je zdaj drag. zato ne smeš tri milimetre debelo odstružiti! Ce bi vsi naši pomočniki tako delali, bi bilo naše pohištvo 10% dražje! Posebno pri teh lepih orehovih deskah je treba paziti! Oglej si enkrat našo spalnico, model »Milena«, katera sestoji iz
17 komadov ln stane 9500 Din
Taka spalnica orehova politirana v tako krasni in kvalitetni izdelavi se dobi za to ceno edino pri tvrdki
»Pohištvo Malensek«
LJUBLJANA — DRAVLJE
CELOVŠKA CESTA 258 (Tik tramvajske postaje »Slepi Janez« )
Litografici poslovodja
samo prvovrstna moč, verziran tudi v izdelavi vseh vrst tehničnih poslov, kalkulaciji, organizaciji, DOBI MESTO. — Prednost, ki so že Pili na vodilnih mestih v tu- ali inozemstvu ter poznajo tržišče. Nujne ponudbe z izčrpnimi podatki na Publicitas a. d., Beograd, pošt. pret. 60 pod »Broj 17902«.
I
ZA MIZARJE IN SLIKARJEI
V imitiranju lesa so »Gupfo« odtisni papirji (Umdruckpapiere) nov pretisni postopek. ZASTONJ! vam imitiram pročelje na kakem pohištvu in takoj lahko potem z gotovim uspehom greste na delo. Nadomešča najlepši žlahtni furnir pa dobite takoj enake štiripoljske letnje (fladranje). — Zahtevajte vzorce zastonj! Za pojasnila prosim znamke odgovor! Provizijske zastopnike sprejmem!	~
PETER ZIEGLER, Apatin, Speiserova 21.
TVRDKI
J. Praprotnfk
I trgovina z motorji v Domžalah
I se je posrečilo, da je dobila nove 0 modele 1940 še po stari ceni in torej lahko prodaja najnovejša 125, 200 in 250 ccm Ardie, 350, 500 in 600 ccm Horex motorje
po dosedanjih cenali !
Ako si mislite nabaviti motorno kolo, oglejte si velezalogo zgornje tvrdke, — Na zalogi tudi razne prikolice in rezervni deli Ardie In Horex motorjev. — Velika izbira dobro ohranjenih in malo rabljenih motorjev, dvokoles, šl-■	" valnih strojev.
MOŠKI!
fri spolni nesposobnosti, pn spol ni slabosti poskusite hormonski pillile • HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 3(' pilul 84 din. 100 pilul 217 din. 30< pilul 560 din. Zahtevajte sam« prave in originalne HOitMO-SEK!» Tilule! Po pošti diskretno razpo šil ja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
iiavno skiaalsce Farm item la' Doratori] »VIS-VISIT« '-agreb, Lansrov trg 3. Osi reg S or š64b-3>-
—m

a § p e Ii o %
ob oglas «
»JUTRO«
INSERIRAJ V „JUTRU":
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26
□□□□□□nncDnnnnnnnnnmnnncDnnnnnmnnrTTinnnnnrT
SREČNO VELIKO NOČ ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM POSESTNIK VINOGRADOV, VELETRGOVINA Z VINOM EN ŽGANIMI PIJAČAMI, LASTNA PRIDELAVA PENEČIH SE VIN
B.
Z EM UN — Mosereva ul. 1
ZASTOPNIK ZA LJUBLJANO: M. CESAR, GASILSKA CESTA 3
V vseh strokovnih trgovinah gospod,
Za pleskale in licerne
oljnate barve, lake, emajl-Iake,
suhe barve, cinkovo belilo, lltopon,
svinčeni minij, firnež in laneno olje,
steklarski klej, kredo, prašno olje,
čopiče in vse ostale potrebščine.
KUPITE NAJUGODNEJE PRI DOMAČEM PODJETJU
MEDIC -ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LASTNIK FRANJO MEDIC tovarne olja, firneža, lakov in barv
Centrala v Ljubljani, tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah.
Inteligenca pri prvorojencih
Duševne sposobnosti prvorojenih otrok - Nadarjenost in vrstni red
v družini
Velikonočni datum
Malo zgodovine dneva, ki se po njeni ravnajo vsi
premični prazniki
Da predstavljajo nadarjeni in genialni ljudje le v redkih primerih otroke edince in da so v dosti številnejših primerih
otroci iz rodbin z mnogimi otroki,
je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da običajno niso prvorojeni otroci tisti, ki kažejo med svojimi brati in sestrami največjo nadarjenost.
Benjamin Franklin je bil n. pr. petnajsti izmed sedemnajstih otrok, Johann Sebastian Bach osmi otrok, Napoleon tretji, Robert Koch isto tako tretji, Darwin četrti. Takšnih primerov bi lahko navedli neskončno število Seveda pa tudi ne manjka nasprotnih primerov
genialnih prvorojencev.
Tu bi bilo omeniti že samega Newtona in Goetheja.
V Ameriki, kjer se zanimajo za vse, kar je v zvezi s statistiko, je neki psiholog
posvetil več let svojega življenja vprašanju, da-li je mogoče izvajati kakšna pravila glede razdelitve inteligence med prvo-rojenimi in mlajšimi otroki. Preiskai je 1500 družin iz najrazličnejših družbenih slojev in primerjal medsebojno otroke, ki so zrasli
v istih družinah pod istimi okoliščinami
Raziskovalec je hotel razjasniti pred vsem dve vprašanji: Ali je kakšna raklika v raz-boritosti med prvim, drugim, tretjim in poznejšimi otroki kakšne družine? Ali je kakšna razlika v razboritosti med otroki mladih in otroki starejših staršev? Njegovi
izsledki niso nezanimivi.
Za domnevo, da so otroci mladih staršev manj inteligentni nego otroci starejših roditeljev, ni našel najmanjše opore. Tudi razlika v starosti obeh staršev nima nobenega pomena, kakor ne vpliva tudi pogo-
stost porodov na duševne sposobnosti potomcev. Nasprotno pa so inteligenčni izpiti ugotovili, da prvorojenci, kar se tiče duševnega razvoja,
običajno zaostajajo
za poznejšimi otroki. Tu mora biti torej po sredi neka ovira.
V pretežni večini primerov je raziskovalec ugotovil, da je drugi otrok razumnejši nego prvi, peti razumnejši od drugega. Povprečje za 382 družin z dvema otrokoma je pokazalo, da se je mlajši otrok pri inteligenčnih preizkušnjah odrezal za 3 točke bolje nego starejši otrok, čim večja je bila družina, tem bolj se je Inteligenca
stopnjevala proti poznejšim otrokom.
V družinah s petimi otroki je bila med prvim in petim otrokom razlika za 10 točk in peti otrok je imel običajno 3 točke več nego vsak ostali otrok.
tiiisko petrolejsko ozemlje
činitelj sodobne politične moči pod Karpati
Vrtalni stolp ob vrtalnem stolpu tako daleč, do koder sesa Doaled. eoste vrste vrtalnih stolpov med valovi aričev. po-krajina posebne vrste — to ie rumunsko petrole.isko ozemlje ob robu iužnih Karpatov vrelec svetovno gospodarskega pomena in činiteli politične moči. o katerem ie baš danes toliko govora
Rumunska petroleiska industriia ie zelo stara. Na.istare.ise vesti sesaio sicer samo v 16. stoletje. vendar ie verietno. da bi lahko segale še dosti dalie. Gre namreč za prastaro kmečko industriio. do konca 19 stoletja so poedini rumunski kmetie na svojih zemljiščih in z ročnim obratom pridobivali petrolei kot stranski vir dohodkov. L. 1366. so šteli v tedanji Rumunski 680 vrelcev na ročni obrat, čast kmečkih posestnikov, ki so letno pridobivali 84.000 hI petroleia. Ker so petrolei tedai uporabljali v slavnem kot zdravilo in mazilo za vozove, ie ta proizvodnia predstavljala tedai že važno izvozno blago. Mol-davski in valaški kmetie so znali svoie vrelce na roko izkopavati do 250 m glo-bogo. Tekočino, ki ie pritekala ood visokim pritiskom na plan. so za i emali z vedri. 1857. ie Bukarešta kot Drvo mesto na svetu uvedla iavno petroleisko razsvetljavo. Istega leta so v Ploestiiu odprli orvo rafineriio.
Okrog 1. 1890. se ie začel nov razvoj. Desetletja so kmetje branili svoi primitiv-
ni način pridobivanja pred mehaničnim vrtalnim načinom oridobivania. ki ie presegal niih kapitalno moč Toda razvoi ie šel preko niih Svoia zemliišča so morali prodajati tuiim družbam, ki so znale s stroii seči dosti eloblie in oroizvodnio čedalje boli povečavati.
L. 1904 so odkrili mogočna petroleiska ležišča ori Moreniiu Proizvodnia ie narasla od 50.000 ton 1. 1890 na 500 000 ton 1. 1904 ter 1.800.000 ton 1. 1913. Potem ie prišla svetovna voi na in rumunski petrolej je postal svetovno politični činiteli. Ko so 1. 1916 vkorakale nemške čete na rumunska tla. so Angleži odredili brezori-merno uničevalno delo Stotine vrtalnih stolpov so sežgali, vrtalne luknie so zamašili. stroie s kladivi razbili, moaočne petrolejske tanke pa pognali v zrak. Nemci nai bi ne dobili niti kaplie dragocene tekočine Toda Nemci so poskusili vse. L. 1918 ie proizvodnja narasla že snet na milijon ton. Ob koncu vojne so nemški delež pri rumunski petroleiski proizvcdnii razlastili Šele nekoliko let sem se ie začel nemški kapital spet meriti z drugače prevladujočim anglešk-'m francoskim in holandsko-belgiiskim L. 1937 ie Rumunija. kar se tiče petroleia prekosila Mehiko ter Iran ter stoii danes oo Zed'nienih državah. Rusiji ter Venezueli na četrtem mestu.
Rad plačuje davke
Finančna uprava v Lembournu je prejela te dni pismo nekega Lowtona, kl se je pritoževal, da biva že petnajst let v tem mestu, da ima dober dohodek, pa nikoli nI prejel poziva, da bi plačal davke. Ker obiskujejo njegovi otroci javne šole ln on sam redno uporablja javna prometna ln druga sredstva, se čuti moralno obvezanega, da bi prispeva» svoj del za vzdrževanje države, zato prosi, naj mu predpišejo davke. Seveda so mu pomagali. . .
Velikonočni datum ima svoio zanimivo zgodovino. Po tem datumu so napisali že za veliko knjižnico knjig
Važna je določitev velikonočnega praznika že zavoljo tega. ker se oo niem ravnajo vsi premični prazniki. Po aleksan-drinskih računih, ki iih i e prevzela rimska cerkev in so pestali naposled splošna last. praznuiemo Veliko noč na nedelio. ki sledi prvemu pomladnemu ščipu Ce je ščip na nedeljo samo. tedai praznuiemo Veliko noč pač naslednio nedelio.
Krščanski velikonočni praznik ne more biti nikoli pred 22. marcem in nikoli oo 25. aprilu. Dne 22. marca ie bila Velika noč 1. 1761 in 1818.. potem se to v 19. stoletju ni ponovilo več :n se ne bo niti v 20. stoletju. Sele 1. 2285. se bedo ljudie lahko spet s to koledarsko redkosti o ponašali. Dne 23. marca oa ie bila Velika noč v tem stoletju 1. 1913.. kar se bo ponovilo 1. 2008 Zadnia Velika noč 24 marca ie bila 1799.. letos se ponovi in nato šele 2391 25. aprila, terei naipozneiši velikonočni datum, se bo ponovil čez tri leta.
70 kg teže, 45 kg vode...
Vodna naprava v človeškem telesu — Voda edini element, iz katerega nastajajo druga telesa
Ugotovitev, da nosi človek, ki tehta 70 kg, v sebi nič manj nego 45 kg vode, je videti neverjetna. In vendar je tako. človek sestoji povprečno iz 65 odstotkov vode in 35 odstotkov trdih snovi. Količina vode v poedinih organih je zelo različna. Tako sestoji leča v očesu po 99 odstotkih iz vode,
voda sestavlja štiri petine krvi,
a možgani, koža, vranica, trebušna slinavka in hrbtenični mozeg so po 75 odstotkih iz vode. Nasprotno pa predstavlja voda manj nego polovico teže kosti, hrustancev in jeter. Ce izgubimo od 65 odstotkov vodne količine v telesu samo 10 odstotkov, se pojavijo že občutne motnje. Izguba 20 odstotkov vode povzroči že smrt.
2e iz tega je razvidna pomembna uloga, ki jo ima voda kot
topilo za telesne snovi.
Razen tega pa rabi voda tudi za izmenjavo toplote in notranjosti organizma. V zmernem pasu potrebujemo povprečno tri litre vode na dan in to količino nam do-
Huda zima za živalstvo
Zajci, jerebice, fazani in srne so decintiirane
Po poročilih, ki prihajajo iz raznih dežel. ie letošnia ostra zima živalstvo, zlasti malo divjačino. naravnost decimirala. Strokovnjaki pravijo, da bo traialo dve do t ri leta. preden se bo ta škoda kolikor toliko popravila — seveda če ne bo med tem spet kakšne hude zime. Zato ni čudno, da so ponekod prepovedali izvoz žive divjačine in da so zelo poostrili odredbe zoper lovske prestopke ter izdali nove odredbe za zaščito živalstva.
Čeprav se bodo dale točne številke ugotoviti šele po popolnem otaianiu snega, so mogli nonekod že do danes ugotoviti, da znaša škoda. kar se tiče staleža jerebic 80 do 100 odstotkov, kar se tiče zaicev in fazanov 40 do 50 odstotkov, število srn oa se ie zmanjšalo za 20 odstotkov. Jeleni in neresci so hudi mraz prenesli še ori-lično dobro. Zajci so zavolio pomanikania hrane napravili veliko škodo z obsloda-vanjem sadnih dreves. Bati se ie. da bodo tudi poplave, ki iih i e pričakovati, napravile veliko škodo med živalstvom, zlasti s tem. da bodo ovirale niegovo naravno razmnožitev. Nezadostna hrana bo imela nadalje slabe posledice za razvoj rogovja sm in jelenov. da niti ne govorimo o tem, da postaneio oslabele živali lažji plen vsakovrstnih kug.
Kar se tiče ptic. ie zima posebno hudo
Pomladne sapice že pihljajo
zatorej po novo obleko ali plašč k znani domači tvrdki
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene.
»Še eno samo besedo ydova...!«
— pa postanem (New Yorker«)
gospodarila med sovami Zima ie razne ptice tako oslabila in iih prignala tako blizu človeških bivališč da so liudie v mnogih primerih z lahkoto uieli kakšno vodno kokoš, divjo raco ali divio gos. Nekie na Madžarskem so uieli odrasla droplio. ki je tehtala 2.70 kg. dočim tehta ta ptica normalno 5 do 6 kg. Iz tega ie naibolie razvidno, kako so morale živali sladovati. Se najbolje so se v teh razmerah izmazale ujede. ki so imele lahek posel z manišimi. oslabelimi ptičjimi vrstami.
Zanimivo je pa. da neobičajna zima ni mnogo ovirala selilk Marsikatere so se vrnile celo za kakšen dan orei nego v drugih letih. Tako so že v zadniih dneh februaria opazovali bele oastirice grivar-je. sokole, škorce, poliske škriance in pri-be. Nekoliko pozneie a tudi zelo zgodai so se ponekod pojavile gozdne sloke in druge selilke.
Rja na jeklu
Rjo na jeklu odstranimo tako. da ieklo segrejemo. ga odrgnemo s čebelnim voskom in potem spoliramo z nekai kuhini-ske soli ter čisto krpo.
Obisk na dnu morja
SSO ton jekla so dvignili iz hladnega groba
V neki viharni noči 1. 1917. ie zadela italijanska oklopnica »Regina Margherita* na poti iz Valone v Italiio ori Punti Lin-guetti na mino in se potopila s svoio posadko kakšnih 1000 mož. Sedai oo 23 letih se je spravila neka italijanska družba na to. da dvigne to oklcpnico oo kosih na površie. Neki italiianski novinar ie obiskal s »potapliaškim zvonom« ladio na dnu moria in opisuje na sledeči način svoje vtise:
Oklopnica počiva kakšnih 200 m od kraja, kjer jo ie zadela katastrofa. Leži nagnjena za 120 stopini na stran, to ie s ood-ladiem skorai navzgor, kljun se ii ie za-grebel kakšnih 20 m v blato, tako da ogromne luknje, ki io ie napravila mina v njem ni videti. Krma moli z mogočnimi vijaki navzgor. Med potaolianiem se ie ladja obrnila okoli svoie navpične osi. kat-
ti sedaj leži v nasprotni smeri, nego ie plula.
Dvigalna dela so se že začela. Ladio pod vodo razstreliujeio in ooedine dele dvigajo z grabeži ter magneti na krov znane ladje »Artiglio« Doslei so natovorili nani že 550 ton iekla. bakra in medi Potaoliači so dosegli stroini prostor, ki so v niem dragoceni kovinski deli. Delo ie treba opravljati z veliko pazliivostio. kaiti vsi se še spominiaio težke nesreče, ki ie zadela prvi dv:galni parnik »Artiglio«, ko ie dvigal pred nekoliko leti v bližini Quibe-rona vojno ladio »Florence« Takrat 90 izvršili razstrelitev. zavolio katere ie zletela v zrak shramba z 10 tonami razstreliva, o katerem so menili, da ea ie voda že davno pokvarila »Artiglio« se ie ixrtooil v 30 sekundah, dvanajst niegovih mož je tedaj utonilo.
Vojna Industrija v razmahu
Notranjost neke angleške tvornice za topove. Ta industrija dela zdaj s polno paro
geta
26 sekund, ki dado šele v letih en dan - Julijanski in gregori-
koledar
Leta niso točna leta. Niih netočnost znaša 26 sekund, za ta iznos ie koledarsko leto daljše nego astronomsko izmeri eno leto. 26 sekund ni dosti, šele v 3600 Istih b: izdale en cel dan preveč. Sedanie koledarsko leto je doživelo že
celo vrsto reform.
odkar ga je Julii Cezar uvedel in Gregor VII. temeliito izbolišal Netočnost niego-vega traiania ni bila vedno tako dobro izenačena kakor danes s sistemom DrestoD-<aih dni. ki nam dokazuie vedno iznov;* da nam niso podariene niti tiste ure. za katere ie sončno leto dališe nego zemeli-sko koledarsko leto. Kam bi tudi prišli, če bi ne bilo prestopnega dne! Razlika bi
narasla v nedogled.
kajti leto ne šteje 365 dni. temveč 365 dni 5 ur 48 minut in 46.42 sekunde.
Ko so Rimljani šteli še bo oo starih mesečevih letih in ie niih leto štelo zato preprosto 355 dni ter so razliko izenačevali s prestopnimi meseci po 22 ali 23 dni so zašli že po nekolike stoletiih v težave Te težave je premagal Cezar, ko ie 1. 46. pred
našim štetiem uvedel koledarsko štetie ki
j se po njem imenu.ie
'	»j u 1 i i a n s k o«
Po tem štetju ie imelo son'ro leto 365 25 dneva, kar so razdelili na tri leta no 365 dni in eno prestopne :e'o do 366 dni. C zar je moral tedai odp-aviti tedai o^st iečo razliko, ki ie znasa'a toliko da ie šteln
l. 46 celih 445 dni Bilo ie to kai dolgo leto in skorai se zdi da ea ie ustvaril samo za to. c'a ie lahko do zmagov'tega zaključka dovede! svoie dolsotraine bcie proti pompejsve^m in kraliu Jvbi proti Mundi in sinovom sv^ie<?a starega nasDrot-nika A tudi iuliiansko štetie
ni šlo gladko Do 1. 1582 se ie nabralo deset dni preveč. Papež Gre^cr VII. ie v tem letu zato enostavno zbrisa' dneve od 4 do 14 oktobra, tako dr ie leto štelo samo 355 dni To leto ie b'lo tako kratko kakor da se hoče umakniti čim orei gro?otam inkviziciie Filipa II.. strahovladi Ivana IV grozovi-tostim angleške kraliice Ei'zabete in bratomornim boiem treh Henr.kov na Francoskem.
»Gregorijansko«
časovno štetie ie obdržalo vsako četrto leto kot prestopno leto z istimi dolžinami kakor julijanska leta. toda stoletia. ki se ne dado deliti s 400. ne morejo biti prestopna leta Tako ie prišlo do razlike v dolžini leta. ki znaša samo 26 sekund.
A tudi proti tej razliki so nastopili, in sic~r v novem koledarju, ki ga ie uvedla grAc-pravoslavna cerkev dne 14. oktobra 1923. To štetie računa tudi
s čistim sončnim let om
IX) 365 dni in Drestoonim letom vsako četrto leto oo 366 dni. Toda med prestopnimi leti. ki padeio na polna stoletia. veliaio po tem koledariu samo tista, ki dado po delitvi z 9 ostanek 2 ali 6 To ie komplicirana. toda umno izračunana dolžina leta s povprečno 365.2422 dneva, ki ie samo za dve sekundi dališa od trenutne dolžine tropskega leta Po teh računih bi se šele po 43 200 letih Dokazala razlika enega celega dne Do tedai pa res ni potrebno, da bi si delali s koledarskimi štetii skrbi.
vajajo hranilne snovi. Tudi živila vsebujejo namreč izredno mnogo vode. Tako sestoji sadje in zelenjava po 85 odstotkov iz vode, ribe vsebujejo 80 odstotkov te tekočine, krompir 75 odstotkov, meso 70 odstotkov, kruh 40 odstotkov. Prebava
dovaja to vodo iz hrane
telesu. Tudi z oksidacijo vodika v hrani se tvori voda. Na ta način se v telesu stvorijo % litra vode na dan.
Zanimivo je, da ima otrok več vode v sebi nego odrasel človek Toda v starosti količina vode v telesu ne nazaduje, temveč prej nara.šča, čeprav je je v koži in drugih organih manj. Ko dosežemo 70 let, je šlo skozi naše telo več nego
sedem vagonov vode.
Sprejemanje vode uravnava žeja, oddajo oskrbujejo obisti, koža in pljuča, če dobi telo velike količine tekočine, jo tudi v večji meri izloča, če izgubi telo mnogo znoja, se izločevanje vode skozi obisti omeji.
Kakor človek, sestoje tudi druga bitja iz enakih ali še večjih količin vode. Morski klobuki sestoje celo po 99.85 odstotka iz vode,
rastline po 95 odstotkih.
čim višja je kakšna živalska vrsta, tem manj se njena vodna količina spreminja. Da so vodi že v starem veku pripisovali največji pomen za življenje, je razvidno iz teorije Taleta iz Mileta, da je voda edini element zemlje, iz katerega nastajajo vsa druga telesa.
Župan in ženski klobuki
V	bruseliskih gledališčih se biie že več let vztrajen boi med ženskimi obiskovalci in policijo. Izhodišče tega boia ie odredba. ki jo ie izdal pokoini bruseliski župan Max. po kateri smeio ženske v gledališče le brez klobuka.
Ženske so se znale maščevati Prihajale so sicer brez klobukov, imele oa so tako visoke pričeske, da ie bila županova odredba brez pomena. Prav posebno rade so nosile visoke diademe in noieva peresa. Iz tega razloga ie moral novi bruseljski župan Van de Meulebroeck odredbo svojega prednika spremeniti. Dovolil je ženskam da smeio stooati v dvorano pokrite, prepovedal ie samo previsoke klobuke ali pričeske.
ANEKDOTE
Naravoslovec Buffon 1e imel sina. ki mu je napravil marsikatero hudo uro.
V	neki družb: ie prišel nekoč pogovor na mladega moža. Nekdo ie menil:
»Tega pač ne bo nihče zanikal, da ie ta dečko najboli žalostno poglavje iz oriro-
dopisja njegovega očeta!«
★
Franc Jožef je bil na inšpekcijskem potovanju v Hercegovini in ie tam obiskal vrsto krajev. Na zadnie je dospel v vas tik ob črnogorski meji in ie vprašal neko kmetico: »Nu, manica, ki e so razboinikL ki so bili tu nekoč tako številni?«
»Nikogar m več med nami hvala Bogu. vsi so odšli med orožnike.« se ie odrezala ženica.
★
Nasredin, turški Pavllha. si te od »seda izposodil lonec. Tri dni pozneie mu ga Je vrnil z majhnim lončkom vred.
»Tvoj lonec je dobil sina. sosed.« fe dejal Nasredin Sosed se je nasmejal ta obdržal mali lonec.
Nekoliko dni pozneje si je Nasredin veliki lonec spet izposodil, a ga ni več vrofl. Sosed ga je opomnil šaljivec oa ie dejal s ponarejeno žalostjo:
»Nisem si upal tega povedati, toda troj lonec je umrl!«
To je bilo sosedu preveč in poevai ga je pred kadiia. Sodnik si ie dal stvar razložiti, potem je odločil:
»Nasredin se oprosti. Ce more lonec dobiti otroke, lahko tudi umre!«
VSAK DAN ENA
v
»Teci, le teci za svojim klobukom!« »Kaj takega mi še na misel ne pride. Vremenska napoved obeta izmenične vetrove«.
(»Politiken«)
XVI. kolo v h ru.-slo v en s hi ligi
AH bomo res
V nedeljo važna iigaška tekma med Concordilo iz Zagreba in SK Ljubljano — Kaf ho še na sporedu?
V nedeljo se bo prvenstvo kolo za sezono 1939 40 zasukalo že šestnajstič, kar pomeni, da se položaj v tabeli zmerom bolj jasni in ne bo več dolgo, ko bodo vsi ofitali, kjer so... Prvaka za letoB že imamo — to je Gradjanski iz Zagreba, ki ga nihče ne more vec dohiteti — za ostaia mesta, posebno za drugo in tretje, s katerih bo možen vstop v nadaljnje finalne tekme, pa bo še huda borba. Prav taka — predvsem iz prestižnih razlogov — pa bo tudi za mesta na koncu tabele, kjer sta trenutno obtičala Bačka lz Subotice in naša Ljubljana. Razumljivo je, da zadnji noče biti nihče.
To nedeljsko kolo, ki je zaradi pomanjkanja terminov določeno kar na velikonočno nedeljo, bo v Ljubljano privedlo enega izmed kandidatov za tretje mesto, in sicer močno enajstoiico zagrebške Concordie.
Zdeni iz Zagreba in m
s?

V nedeljo in ponedeljek ob 15., prvič za točke, drugič v tolažbo
Zima jemlje slovo in naša nogometna igrišča so spet dobila bolj prijazno lice. Pri nas so letošnje vremenske razmere mnogo škodovale pripravam nogometašev in posledice so se seveda pokazale v precej hudi obliki, štirikrat je šla Ljubljana v boj po točke in štirikrat se je vrnila praznih rok. Toda kljub temu trdimo, da ne zasluži onega zadnjega mesta, ki ga mora čuvati zdaj ...
Ljubljanska tla so bila po stari tradiciji vroča za vsa moštva, pa naj so prihajala od koderkoli po točke za ligo. Zakaj bi tudi v bodoče ne bilo tako? Z železno voljo in veliko požrtvovalnostjo se da zmagati proti marsikateremu nasprotniku in lahko bi bila to — i ecimo tudi Concordia. Naši belo-zeieni naj se torej v nedeljo zavedajo, da na domačih tleh in pred domačim občinstvom zmaga ni nedosegljiva. Ne samo to, še prav koristna in zelo potrebna bi bilo. da bi se enkrat ustavila vrsta porazov in bi SK Ljubljana in slovenski nogomet ne ostala na onem skromnem mestu, ki ga morata zdaj zavzemati v hrv.-slovenski ligi.
Tekma za točke s Concordijo bo v nedeljo ob 15., v ponedeljek ob istem času pa se bosta obe moštvi pomerili še enkrat v prijateljskem srečanju. Oba dneva bosta tudi predtekmi in se bo torej obakrat s polvi na igrišču ob Tvrševi cesti začel že ob 14.
Ostali ligalki spored
Razen ljubljanske tekme bodo ta dan za točko v tej ligi igrali še na štirih krajih, in sicer takole:
A Zagrebu bosta trčila drug ob drugega veliki favorit G. adjanski in varaždin-ska Slavija, kjer seveda za Varaždince ne bo kruha. V Osijeku >sta igrala Slavija
in Hašk; prvi ima prednost domačega terena, drugi pa ima za seboj nekaj pomembnih zmag nad močnejšimi nasprotniki kakor bo nedeljski. V Snboliei bo Bač-ka sprejela v goste Saška lz Sarajeva, kateremu bi kljub gostovanju na tujih tleh morali prisoditi več šans za zmago kakor domačim. V Splitu bosta slednjič obračunala za točke domača rivala Haiduk in Split; delavska enajstorica iz Splita je v zadnjem času pokazala močan polet, toda težko, da bi zadostoval za dosego točk proti Hajduku.
V	srbski ligi je spored prav tako popoln in bodo igrali naslednjih pet tekem:
v Beogradu: Jedinstvo—ŽAK in Jugoslavija—Zemun, v Borovu: Bata—BSK, v Novem Sadu: Vojvodina—Bask in v Sarajevu: Slavija—Gradjanski. Favoriti so vsekakor vsi trije beograjski klubi razen Baska in pa sarajevske Slavije.
Mladinski fsegoisaetm
tEirižšr pri Mladiki
Velikonočno nedeljo je Mladika izrabila za zanimiv mladinski nogometni pokalni turnir, v katerem bodo sodelovala mladinska moštva Hermesa, Most, Marsa in prireditelja.
Spored je razdeljen takole: ob 10. Hermes—Moste in ob 11. Mladika—Mars. Popoldne ob 15. bosta igrala dopoldanska premaganca, ob 16. pa bosta v finalu nastopila oba zmagovalca dopoldanskih tekem.
Hermes v Trbovljah
V	nedeljo bo pri Amaterju v Trbovljah v gostih renomirano moštvo Hermesa iz; Ljubljane. Da se osvežijo moči in pripravita oba kluba za uspešnejšo borbo v pomladanskem tekmovanju za naslov SNZ, sta si izbrala še zadnji prosti termin. Brez dvoma bo nedeljska tekma dostojno izpopolnila velikonočni spored in bo gotovo ena lepih prireditev v črnem revirjù.
Tekma se bo pričela ob 16. uri.
še ste&ateri dogodki
Na Pokljuki bo Smučarski klub Ljubljana izvedel na svoji 40-metrski skakalnici za Sport-hotelom med klubske skakalne tekme, in sicer v ponedeljek ob 13. Vsekakor ugodna prilika, da bodo naši skakalci lahko še enkrat pred slovesom od zime poizkusili svoje znanje v tej disciplini.
Osemčlanska smučarska ekipa bo danes odpotovala na Koroško, kjer bo v ponedeljek dopoldne startalä v veleslalomu na Dobraču nad Beljakom. Moštvo tvorijo naši najmočnejši zastopniki v alpskih disciplinah.
Na Peci bodo tekmovali v veleslalomu za prehodni pokal.
V	Zagrebu bedo v nedeljo in ponedeljek odpravili tekmovanje za table-teniško državno prvenstvo posameznikov. Ker računajo z udeležbo najjačjth table-teniških igralcev iz vse države, bo ta turnir gotovo prinesel lep sportili uspeh.
Triglavski smuk — n&š Kandahar
Nekaj iz zgodovine te vsa? -eine najlepše smučarske prireditve, ki si je pridobila že mednarodni sloves in jo bodo letos ponovili prihodnjo nedeljo, dne 31. marca
O tej prireditvi, ki je že od leta 1927. na sporedu kot ena zadnjih tekem v smučarski sezoni, lahko rečemo, da se je razvila v eno najlepših saveznih prireditev.
že sama okolica, kjer je položen ta tradicionalni smuk, je tako veličastna, da mori prevzeti vsakega udeleženca, pa naj bo tekmovalec ali samo gledalec. Takoj, ko izstopi v Mojstrani iz vlaka, kjer običajno v času te tekme ni več snega, okoliški vrhovi pa se belijo v snegu, je človeku pri srcu, da se ne da popisati, temveč le doživeti. čim dalje greš iz Mojstrane po lepih gozdovih v dolino Krme, tem lepši pogled se ti odpira. In ko se pri kraljevi lovski koči začneš vzpenjati po ogromnih snežiščih med stenami, ki se vpenjajo pod nebo, čutiš tudi sam, kaj je vodilo ljudi, ki so hoteli prvič prirediti v tej okolici pravo smuško tekmo.
Imeli so res srečno roko! V prvih letih so bili smučarji, turisti, ki so pozimi odhajali v kraljestvo Triglava, redki in takrat se je k tekmi prijavljalo komaj po 10 do 12 tekmovalcev, danes pa so že premajhni prostori Staničeve koče. Mize in tla so polna tekmovalcev in gostov, ki so jih privabili ti lepi smuški tereni in toplo pomladansko solnce. žal pri nas še nimamo takega komforta kakor drugod, kjer te vzpenjača potegne do krasnega hotela, tam pa te sprejme kopica zaslužnega osebja. Toda to ne ovira pravih športnikov ... In tudi tekmovalci se ne plašijo treninga, kljub temu, da se morajo za 10 minut smuka vračati po več ur nazaj v kočo. Zaradi dolžine proge običajno trenirajo na njej v dveh delih, in sicer najprej od sedla nad Staničevo kočo preko Vrtače in Apnence do Zg. Krme, kjer se odpočijejo in okrepčajo, nato pa od koče v Zg. Krmi do Debele bukve.
Prijetno je opazovati razne tekmovalce, ki so prebredli skoro vsa važnejša evropska zimsko športna središča, kako dobro se počutijo v koči v Zg. Krmi, kjer je edini komfort odprto ognjišče in številne razpoke v stenah, ki služijo za boljšo ventilacijo. Vsi so veseli, njihovo vedenje ni narejeno. To so, bi rekel, tovariši, ki se poznajo od mladih nog in ne smučarji Nemci, Čehi, Italijani, Jugosloveni, ki so prišli sem na povabilo saveza.
Leta 1927., ko so prvič trasirali to progo, se je zbralo na startu 24 tekmovalcev, žal ta tekma takrat zaradi slabega vremena ni bila izvedljiva, kar je bil bržkone tudi vzrok, da je prirediteljem vzelo pogum in so 2 leti mirovali. Šele 1. 1930. je JZSS s sodelovanjem agilnega SmK Dov-jega-Mojstrane zopet trasirai ta smuk. Na startu se je javilo 8 tekmovalcev. Proga je bila skoraj za polovico krajša, ker je bil cilj že pri prvi koči v Zg. Krmi. rrvi zmagovalec Triglavskega smuka je postal Jakopič Albin iz Mojstrane v času 31:52, drugi je bil Lukman Pavle (SmK Ljubljana), tretji pa Mušič Ljuban. <SPD Maribor). Od tedaj so prirejali t-, lekmo vsa
leta z dvema izjemama, in sicer v letih 1932. in 1936. L. 1931. je zmagal Praček, najboljši čas pa je imel Avstrijec Jemerdi (KAC). L. 1933. je bil prvi Praček, drugi Heim, 1. 1934. prvi Praček, 1. 1935. Lettner Egon (Rapid Maribor). L. 1937. so to tekmo po vzoru ostalih velikih tradicionalnih smukov v tujini s pritegnitvijo inozemskih tekmovalcev uvrstili v mednarodni koledar. Razpisan je bil poseben spominski znak, ki ga lahko prejme samo oni tekmovalec, ld doseže vsaj za 50% slabši čas od najboljšega. To pomeni, da ga oni, ki si ga je pridobil, lahko nosi s ponosom, ker si ga je priboril v težki borbi, saj so bili, odkar je bil razpisan, na startih zmerom najboljši naši tekmovalci in inozemci evropskega imena. Takoj prvo leto so prijavili Avstrijci 9 tekmovalcev, Čehi 3 tekmovalce in 1 tekmovalko. Prvo mesto je zasedel Marcus Mayer, prvi Jugoslovan pa je bil šele 4. — Praček Ciril. L. 1938. 1. Maier Gusti, 2. Heim Hubert, 3. Praček Ciril. L. 1939. 1. Maier Gusti, 2. Praček,
Kaj bo letos? Tudi to pot je nemška smučarska zveza prijavila svoje znane tekmovalce, ki se bodo pomerili z našimi. Ali jim bo spet uspelo zasesti prvo mesto? Upajmo na časten uspeh naših fantov in deklet, ki jih bo poslal savez že nekaj dni prej na trening, da se bodo čim bolje pripravili za to težko mednarodno srečanje.
Kdor bo takrat s temi tekmovalci preživel nekaj ur v Zlatorogovem kraljestvu, mu ne bo žal lepih doživetij in prijetnih spominov nanje ...
„Avto in sport64
Tik pred prazniki je izšla 3. številka te edine slovenske avtomobilsko-sportne revije. Glavni del vsebine je posvečen trenutno najbolj perečim vprašanjem našega avtomobilizma, to je pomanjkanju bencina in novi ureditvi prodaje tekočega goriva, ki je skoraj vsepovsod zadela na hudo kritiko. Prav lep članek je dalje posvečen veliki skakalni prireditvi v Planici, ki je znova dokazala, da se bo ta največja skakalnica na svetu slej ali prej morala uveljaviti, številko izpopolnjujejo še mnogi krajši strokovni sestavki tn pa razno periodično gradivo v stalnih rubrikah. Važna so tudi obvestila za avtomobiliste in motocikliste, ki hočejo v sedanjih časih potovati preko meje.
Revijo urejuje Boris A. Kristan; uprava je v Ljubljani, Aleksandrova e. 4, posamezne številke so po din 5.—*
še dva nogometna treninga v Beogradu.
Dvema treningoma kot pripravami za nastop proti Rumuniji sta v četrtek sledila še dva, in sicer med mladinskima reprezentancama Srbije ln Hrvatske ter poiz-kusna tekma med B reprezentanco ln reprezentanco Beograda. Mladina Srbije je še enkrat zmagala nad mladimi nogometaši Hrvatske s 3:1 (1:0), B reprezentan-
ca pa je odpravila reprezentanco Beograda z visoko razliko 9:2 (8:1). Pri premagancih te igre ni bilo nobene prave volje in zato prireditelji s tem treningom niso bili zadovoljni in tudi niso imel nobene koristi.
SK Ljubljana. Predtekmo v nedeljo igrajo rezerva in juniorji z Marsom. Podrobnosti bodo objavljene v omarici pri »Sport Kmetu«. Sestanek igralcev bo drevi v tajništvu. Načelnik.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjam igralce na nedeljsko tekmo v Trbovljah. Postava je razvidna na objavnl deski na igrišču. Igralci morajo biti najkasneje ob 13.15 na glavnem kolodvoru. Opremo dvigne vsak sam. Mreža r sigurno. Načelnik.
8K Jadran. Vsi igralci naj se brezpogojno javijo načelniku v nedeljo ob 10. na igrišču zaradi treningov in gostovanj.
SK Reka. V nedeljo igra kombinirano
moštvo z Jadranom. Ob 10. naj se javijo igralci, na igrišču Reke. Postava moštva je razvidna isto tam. Gospodar naj preskrbi opremo! Ker je načelnik nog. sekcije začasno odsoten, vodi sekcijo odbor. Tajnik.
ŽSK Kermes. Predsedstvo kluba želi vsemu članstvu in dobrotnikom kluba vesele velikonočne praznike! Predsednik.
R À
Sobota, 23. marco.
Ljubljana, 12: Ploščo. — 12.30. Poročila, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 17: Prenos vstajenja od Sv. Petra v Ljubljani. — 17 40: Orgije (prof. P. Rančigaj). — 18.30: Nadaljevanje prenosa, — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Umetnost in nacionalizem (dr. Drago Cvetko). 19.40: Plošča. — 20: Zunanie politični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Velikonočne pesmi poje šentpetrski cerkveni zbor. — 21.15: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Narodne peami (plošče).
BeOgrftd 39.40: Narodna glasba. 20.40: Veliki orkester. — 22: Lnhka muzika in ples. — 22.50: Plošče. — Z^srreb 19: Velikonočni obredi. — Sofija 18: Bo'garska glasiba. — 19: Petje. — 20: Orkestralni koncert. — 22: Ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 21: češka pravljica. 22.20: Lahka go:lba in ples. — Dunaj 15: Zabaven spored. — 17.10: Mandolina in akor-deon. — 18: Koncert solistov. — 20.15: Operetni večer. — 22: Lahka glasba. — Berlin 19.30: Drobne melodije. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Melodija in ritem. — 24.10: Nočni koncert.
Nedelja, 24. marca.
Ljubljana, 8: Praznični ipozdrav f|plo-šče). — 8.45" Verski govor (g. J. Jagodic). — 9: Napovedi. — 9.03: Komorni zvdki (plošče). — 9.20: Tamburaški orkester. — 10: Cvetke v glasbi (plošče).
—	10.15: Prenos iz cerkve sv. Petra v Rimu. — 12.15: Naši odmevi (plošče). — 12.45: Prenos iz Vatfeuna. — 13: Napovedi. — 13.02: Velikonočni koncert. Sodeluje g. Kario Rupelj z radij3kim orkestrom. — 17: Slavnostni nape vi (plošče).
—	17.30: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«
—	20.15: Radijski orkester. — 20: Prelu-dij in melodije (plošče). — 20.30: Koncert 40. pp. Trigla-vskcga. — 22: Napovedi, poročlJa. — 22.15: Oddaja za izseljence: Slovenske velikonočne pesmi.
Be°g!ad 19.40: Narodne pesmi. 20.35: Simfonični koncert. — 22: Lahka in plesna muzika. — Sof:ja 18: Bolgarska glasba. — 20: Koncertni večer. — 21.20: Plošče. — Praga 19.25: Orkestralni in pevski koncert. — 20.10: Legenda. — 21 30: Orkester. — 2215: Pester spored. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 19.15: Plesi. — 20.15: Operna glasba. — 22.20: Pester spored. — Berlin 19.30: Godalni kvartet. — 20.15: Operna glasba. — 24.10: Nočni koncert.
P°nedeljek, 25. marca
Ljubljana 9: Napovedi, poročila. 9.15: Prenost iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Radijski orkester. — 11.20: Tijardovič: Mala Flcramy (plošče). — 12.30: Poročila, Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Narodne pesmi Sodelujejo gg. Mirko Premelč, Andrej Jarc in Avgust Stanko. — 14: Otroška ura: Manica Komanova kramlja.
—	17: Zakaj nazaduje preskrba mest z domačo klavno živino (dr. žibert šimon). 17.30: Kmečki trio in Jožek ln Ježek. — 19: Napovedi poročila. — 16.20: Nacionalna in«: Zadržanje Srbov ob vstaji v Hercegovini in Boki. — 19.40: Objave. — 20: Pomladni večer. — Sodelujejo: Fantje na vasi, gtič. Sonja Ivančičeva in radijski orkester. — 22: Napovedi .poročila.
—	22.15* Plošče za boljšo voljo.
Be°grad 19.40: Koncert komornega zbora. — 20.10: Arije in pesmi. — 20.40: Veseloigra. — 22: Slovenske pesmi pojo sestre Vrbanič. — S°fija 18: Lahka glasba. — 19.20: Plošče. — 19.40: Gledališki večer., — Praga 18.30: češke pesmi. — 19.25: Ptrenos Dvora kove opere »Rusal-ka«. — 22.30: Lahka glasba. — Dunaj 17.05: Mali kabaret. — 19.15: Koncert velikega orkestra in zbora. — 20.15: Operetni večer. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 20.15: Koncert berlinskih fllhar-monikov. — 22.30: Lahka glasba. 24.10: Nočna oddaja.
Nai* «l^^Hšče
drama
Sobota, 23.: zaprto.
Nedelja 24. Praznik cvetočih češenj. Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 25.: žene na Niskavuoriju. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Torek, 26.: zaprto.
Sreda, 27.: Praznik cvetočih češenj. Red sreda.
O P B R A
Sobota, 23.: zaprto.
Nedelja, 24.: Adriana Lecouvreur. Izven. Ponedeljek, 25. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane. Ob 20.: Frasquita. Gostovanje Zlate Gjungjenftewe. Torek, 26.: zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 23.: zaprto.
Nedelja, 24. ob 15.: Navihanka. Znižane
cene. Zadnji«. Ob 20.: OejSa. Ponedeljek, 36. ob 15.: Vdova RoSKnka. Ob 20.: Cigan baron.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Leta 191$: Velika Srbija ali Jugoslavia?
Podučna in zanimiva zgodovinska r ernia iscenca
Preteklo nedeljo je bila v Sarajevu ko-memoiacija za pokojnim Ljubo Davidovi-čem. Glavni govornik je bil član vodstva demokratske stranke prof. dr. Boža Mar-kovič, katerega ime je tudi pri nas dobro znano še iz časov dunajskega Friedjungo-vega procesa. Prof. dr. Maikovič je podal zanimivo sliko politične osebnosti Ljube Davidoviča. Poudaril je, da je zavzemal veliki pokojnik odlično mesto med tistimi, ki so pripravljali Jugoslavijo: »Globoko je veroval v narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takrat ko se je Jugoslavija pripravljala med nami, v ostalem tega nihče ni zanikal. Hrvati so poudarjali narodno edinstvo še bolj ko Srbi in narodno edinstvo je bilo glavni argument, da so tudi zavezniki pristali na naše zedinjenje.« Govornik se je spominjal zlasti dr. Trum-bičevih govorov na sestankih Jugosloven-skega odbora in srbske vlade na Krfu poleti 1917. ko je dr. Trumbič ognjevito zastopal idejo narodnega edinstva in unita-ìizma. Njegova osnovna misel je bila »Samo n3 federalizem in predvsem ne plemenski federalizem«.
Prof. dr. Markovič je nato orisal, kako je v razvoju našega notranjega življenja Da-vidovič postal pristaš revizije unitaristič-nega sistema ln kako je, ne da bi se izneveril prepričanju, da so Srbi, Hrvati in Slovenci usodno povezani, bil eden najbolj zaslužnih pobotnikov sporazuma s Hrvati. Toda »dogodki so se razvili drugače, kakor si je pokojni Davidovič zamišljal. Dne 26. avgusta lanskega leta je bil sklenjen sporazum hrvatskega naroda s takrat vladajočim režimom, toda brez srbskega naroda. Posledice so danes očividne. Ta sporazum nima nič skupnega z onim sporazumom, za katerega se ie skupno z dr. Mačkom zavzemal Davidovič«.
Govornik se je nato obrnil proti vsem tistim, ki dolžijo Srbe in Srbijo, da jim ni dovolj mar interesov Hrvatov ln Slovencev, da je Srbija hegemonistična in da misli samo na sebe. Pri tem je povedal naslednjo avtentično zgodovinsko reminiscenco:
V londonskem paktu iz leta 1915. ki ga je podpisala tudi takratna srbska pokroviteljica Rusija, je bila ustvarjena Velika Srbija, ki je dobila vso južno Dalmacijo, vso Bosno in Hercegovino, Slavonijo do Vinkovcev in skoro vso Vojvodino. Obsegala je torej maksimum, kar je mogel srbski narod za sehe želeti. Toda Srbiia jo odbila ta mamljivi predlog, še več. Otvo-
rila jc borbo proti n«e»r«ti, proti Rusiji in ostalim zaveznikom, ker ni hotela in ni smela dopustiti, da ho razkosa bratski hrvatski narod in žrtvuje hrvatsko morje.
Ko je še istega leta doživela Srbija svojo albansko katastrofo in so se razbiti ostanki srbske vojske in tisoči nesrečnega civilnega prebivalstva zatekli na albansko obalo brez sredstev, brez hrane in so med njimi razsajale bolezni in pomanjkanje, je nastala obupna situacija. Čete. ki so branile umik na fronti nasproti Bolgarom, so ostale brez streliva in že je kazalo, da je napočila ura narodnega pogina. Morska obala je bila pusta in prazna. Nikjer pomoto. Srbska vlada, zbrana v Skadru, sama v opasnosti, da jo zajamejo prodirajoče avstrijske čete, je pošiljala zaveznikom obupne klice na pomoč. Takratni italijanski zunanji minister Sonnino je odgovoril, da je pripravljen rešiti narod in vojsko. Toda srbska vlaua naj uvidi, da je storila veliko pogreško, ko je Srbijo angažirala za zedinjenje in osvoboditev vseh Jugoslovenov. Srbija naj se povrne k svojim prirodnim narodnim težnjanr, oličenim v idealu Velike Srbije. Srbska vlada je bila v grozni dilemi. Na eni strani je bilo videti, da le neposredna in brza pomoč preko morja lahkn reši ostanke naroda in vojske ter s tem možnost zopetne osvoboditve naroda. Toda ta pomoč je bila v tem trenutku odvisna od tega, da se Srbija odreče borbi za osvoboditev Hrvatov in Slovencev in za zedinjenje vsega naroda.
Srbska vlada se jo odločila, da *** no h« izneverila poslanstvu, ki pa jo Srbija pro-vzela, tudi ne za ceno pogina. Njen odgovor je bil negativen.
Zgodilo pa se je, kakor da bi bilo hotelo nebo poplačati ta sklep. Tudi bolgarskim četam je zmanjkalo municije in povsem nepričakovano so naslednji dan ustavile svoje napade. Medtem je ruski car na brzojavne prošnje prestolonaslednika regenta z energično intervencijo pri zaveznikih dosegel, da se je pričelo organizirano reševanje srlv ske vojske in beguncev.
Znano je, kako se jo takrat obnašal poznejši kralj Zedinitelj. Sam izčrpan do skrajnosti in bolan, bi se imel odpeljati z zavezniško križarko, ki jo prišla po njega. Toda zaman so ga prosili, da se odpelio. »Ne greni in no zapustim svojo vojsko in svojega naroda, dokler no l>o zagotovi iona njuna rešitev...« In tako se je zgodilo.
PySNtO iS
Berlin, sredi marca
Mnogi interesenti so se bali, da bo nemška filmska industrija zaradi vojne trpela in nazadovala. Toda ne samo da se to ni zgodilo, temveč je za filmsko Industrijo v Nemčiji nastopila celo nova doba razmaha. Povpraševanje po filmih je izredno naraslo, deloma zaradi popolnega izoetan-ka angleških in francoskih ter po večini tudi ameriških filmov, deloma pa zaradi vedno večjega obiska kinematografov v Nemčiji sami. V marcu 1939. je bilo v Nemčiji brez Avstrije 4.938 kinematografov. V Avstriji je bilo takrat 787, v sudet-ski pokrajini 370 ter v Gdansku in Meme-lu 28 kinematografov. S proglasitvijo pro-tektorata na češko in Moravsko jc prišlo v nemško območje še 1.115 kinematografov, od katerih pa jih ima vsak dan predstave samo 241. Naposled pride v poštev še Slovaška, kjer oskrbuje nemška filmska industrija 157 kinematografov. Nemška filmska industrija ima potemtakem samo v območju Velike Nemčije okrog 7.000 kinematografov za odjemalce in zavzema v tem pogledu prvo mesto za industrijo Ze-dinjenih držav.
Obisk kinematografov je od izbruha vojne dalje močno narasel. Ker se odškodnina za filme navadno plačuje v odstotkih inkasa, je naravna posledica, da se proizvajalni stroški za filme hitreje krijejo. Do lani je veljalo pravilo, da se v prvih šestih mescih, ko gre film v promet, krije polovica vanj investiranih stroškov, ostala polovica pa šele v nadaljnih dvanajstih mescih. Sedaj se krije že v prvih treh mescih več ko polovica, v prvih šestih mescih pa več ko štiri petine proizvajalnih stroškov. Ti podatki se seveda nanašajo na povprečje, ker je razvoj pri posameznih filmili zelo različen, pač po njihovi privlačnosti pri publiki.
H gori navedenemu domačemu območju nemške filmske industrije se pridružuje še prijateljsko ln nevtralno Inozemstvo, kjer je povpraševanje po nemških filmih še naraslo. Precejšen del angleške in francoske filmske industrije je namreč ustavil obratovanje, a tudi ponudbe iz Amerike so se v zadnjih mescih zmanjšale. Filmi postajajo tako vnovič važen nemški izvozni predmet, na kar v Nemčiji ne gledajo samo z gospodarskega stališča, temveč tudi s stališča kulturne propagande. Filmska produkcija v Nemčiji se je zaradi tega še bolj prilagodila inozemskim potrebam, kakor je to bilo že doslej.
*
Nemška elektroindustrija je bila glede Izvoza do leta 1914. na prvem mestu na svetu. Na njo je odpadlo več ko polovica skupnega svetovnega izvoza Izdelkov elektroindustrije. Posledice svetovne vojne, v prvi vrsti velika inflacija, so povzročile, da je Nemčija začasno izgubila to svojo sijajno pozicijo na svetovnem trgu. že med vojno se je začela elektroindustrija močno razvijati v Zedinjenih državah, po vojni pa tudi V Angliji, v obeh državah oprta na silo velikega kapitala. Upoštevanja vreden je postal tudi Izvoz specialnih izdelkov iz Nizozemske. Kljub temu se je Nemčiji v par letih zopet posrečilo, da je prišla med Izvoznimi državami glede elektroindustrije na prvo mesto. V letu 1988. Je znašal njen delež na vsem svetovnem izvozu te panoge 27%. Vodilna je ostala ali na novo postala Nemčija zlasti v izvozu izdelkov za medicino, Ol merjenje, štetje to registriranje, a tudi za električne kuhinjske to stanovanjske aparate. Zedinjene države imajo močno pozicijo zlasti kot izvoznik hladilnikov, Anglija pa kot Izvoznik kablov to izolirnih žic.
Kljub ogromnemu razvoju elektroindustrije v Zedinjenih državah je ista industrija v Nomčiji še vedno udeležena z eno četrtine na skupnem uvozu te panoge v !
iRfli
Ji«?
H»
države Južne Amerike. Slej ko prej pa je Nemčija glavni dobavitelj za vse področje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Tu je krila leta 1937. 54% vsega uvoza. V jugovzhodne države je Nemčija leta 1P3S. izvozila izdelkov elektroindustrije za 42 milijonov mark, Anglija pa niti ne za polnih pet milijonov. Na tem razmerju tudi
sedanja vojna ni ničesar spremenila. ★
Po izjavah z merodajnih nemških strani je nemško gospodarstvo brez večjih pretresljajev prebrodilo težkoče, ki so nastale v preteklih mescih zaradi dolge in ostre zime. že vojna sama na sebi povzroča v vseh državah pomanjkanje transportnih sredstev. Huda zima, ki je popolnoma izločila rečni promet in močno zavirala tudi ostala transportna sredstva, je zato prinesla pri nekaterih vrstah množinskega blaga, zlasti pri kurivu, začasne motnje, ki pa niso omajale celotnega sistema blagovne preskrbe. Precejšen del zahvale za to gre dejstvu, da je nemška trgovina organizirana po decentraliziranem sistemu, ki temelji na velini množini samostojnih obratov, tako da so bile za vsak konsumni center dosegljive zaloge v nepreveliki oddaljenosti. Na ta način je bilo mogoče, doseči razne potrebščine z nadomestnimi sredstvi, če se je kje zgodilo, da se je dostava po železnici zakasnila.
★
Nemške oblasti v vojni še bolj, kakor so že prej, pospešujejo komasacijo zemljišč, ker se z njo ne le olajša ln pospeši obdelovanje zemlje, temveč se pridobi tudi omembe vredna nova zemlja. V letih 1937 in 1938 je bilo v Nemčiji, brez kasneje pr iključenih pokrajin, komasiranih za okr oglo 340.000 ha zemljišč. Pri tem je bilo pridobljene precej zemlje, ki je bila prej porabljena za meje, kolovoze čez tujo zemljo itd. Pridelke na tej zemlji in pa povišek pr idelkov na komasiranih zemljiščih cenijo na količino, ki odgovarja 30.000 ha nove zemlje. Zaradi tega je razumljivo, zakaj polagajo oblasti talco veliko važnost na ko-masiranje zemljišč. Po razpoložljivih statistikah je treba zložiti v Veliki Nemčiji še. 8 do 9 milijonov ha. Delo je bilo prvotno preračunano na 30 do 40 let, bo pa sedaj pospešeno tako, da bo končano že približno v 25 letih. Večji donos, ki bo od tega nastal, bo tako velik, kakor da bi pridobilo kmetijstvo Nemčije en milijon ha nove zemlje.
O. M. N.
Vesela kulturna zgodovina
Ko je po uvedbi tobaka pariška medicinska fakulteta na javni seji dokazovala škodljivost te zefli, je imel doktor, ki je «ji predsedoval, pred seboj tobačnico in iz nje je ves čas njuhal tobak ...
Na nekem bivšem srednjeoemškem dvoru so imeli nekega Švicarja kot paznika za živali. Med drugim je imel možak to nalogo, da je enemu izmed velbLodov vsak dan dail popiti šest stekleaiic burgundca. Ko je žival od tega končno obolela in je kazalo, da bo poginila, se je Švicar obrnil dr> dvora s pravo \4ogo, da bi smel velbleda nadomestiti...
Na vseučilišču v Solnogradu so še v 18. stoletju diskutirali o tem ali hudič lahko postane profesor teologije...
Ko so L 1604. v Nancy ju zvedoK, da se bo kralj vozil skozi mesto, so dali obe'enea r.a vešalih ob glavni cesti ostrici brado, na nekem kažipotu pa so na roko. ki jc kaa»-'a smer, nataVnilj rokavico z iej-imi zfcrfi-111'" rkrasi...

Finci v peklu sovjetskih tankov
g alf j» se je silni sovjetski premoči posrečilo zlomiti jmiaSfci finsfci odptor
Proboj Mannerheimovega obrambnega pasu na Finskem je danes predmet skrbnega študija vseh pomembnejših generalnih štabov sveta, predvsem pa seveda onih v evropskih državah. Po doslej objavljenih podatkih je pripisati uspeh sovjetske vojske predvsem njeni številčni premoči, njeni silni oborožitvi ter njenim neizčrpnim rezervam vojnega materiala Glavno vlogo pa so igrale sovjetske oklopne divizije, težka artilerija in letalstvo.
Finci so dolgo uspešno odbijali napade sovjetske vojske in bi njihove trdnjave v Mannerheimovem pasu po mišljenju strokovnjakov lahko vsaj nekaj časa še dalje kljubovale silni premoči, če ne bi bili telesno izčrpani. Pomisliti je treba, da so bile posadke skoraj vseh utrdb tedne in tedne stalno pod ognjem najtežjih topov, in ne da bi jih bilo mogoče zamenjati. Z zapornim ognjem rdeče artilerije in neprestanimi operacijami rdečega letalstva je bil ustvarjen med Manerheimovo črto in zaledjem skoraj neprehoden ognjeni in jekleni zid. ki je pretrgal vse zveze. A tudi če bi tega ne bilo. bi junaških finskih čet ne bilo mogoče izmenjati, iz enostavnega
razloga, ker ni bilo dovolj rezerv.
Glavni nosilci napadov na Mannerhei-move utrdbe so bili sovjetski tanki, ki so nastopali v tako velikem številu, kakor doslej samo še nemški v vojni proti Poljski. Izgube, ki so jih pri tem doživeli sovjetski tanki, so bile ogromne, ter jih sedaj tudi sovjetsko vrhovno poveljstvo nič več ne zanikuje. Proboj Mannerheimove črte je stal sovjete najmani tisoč uničenih tankov, ki pa so zato zlomili odporno moč nasprotnika in izsilili kapitulacijo Finske. Ti boji pa so obene dokazali, da ie tank po temeljiti artilerijski pripravi še vedno najbolj učinkovito orožje proti utrjenim postojankam kakod se je to pokazalo že v svetovni vojni.
Po svetovni vojni so se sicer zelo spo-polnila protitankovska orožja, predvsem protitankovski topovi, ki so se v finski vojni zelo obnesli, dočim v poljski vojni niso prišli do pravega izraza. Po zatrjevanju strokovnjakov Poljaki niso bili dovolj iz-učeni v uporabljanju teh topov, ki so jih pričeli uvajati v svoji vojski šele na podlagi izkušenj španske državljanske vojne, Finci pa so zelo učinkovito uporabljali svoie protitankovske topiče. toda imeli so jih premalo in, kar je bilo najhujše, sovjeti so nastopali s tako močnimi skupinami tankov, da jih je tudi po najtežjih izgubah ostalo še toliko, da so uničili ali vsaj prepodili finsko protitankovsko artilerijo. Sovjeti so namreč pošiljali v boj navadno po cele brigade tankov, kar po 400 do 450 skupaj. Zadnje dni pred probo jem Manner-beimove linije so uporabljali na fronti, široki kakih 10 km, kar pet brigad hkrati, to je nad 2000 tankov, tako da je prišel na vsakih pet metrov po en tank.
Napadi so se začenjali navadno na vse zgodaj zjutraj, ko so ponoči nagomilili tik za prvimi strelskimi črtami rdeče vojske svoje brigade tankov. Da bi zaglušili ropot prihajajočih tankov, so celo noč krožili nad finskimi in sovjetskimi postojankami težki sovjetski trimotorni bombniki. Bled tem so imeli voditelji posameznih oddelkov svoje zadnie posvete. Na osnovi podatkov, ki so jih dobili od svojih oglednikov in deloma tudi od špijonov, so si na svojih kartah zabeležili mesta, kjer so se nahajale pasti za tanke, protitankovske
Priložnostni nakup
SACHS motorje 98 ecm, uporaba bencina na 100 km 1% litra,
znamke Presto in Torpedo, najmodernejše tipe, z električno razsvetljavo po zelo ugodnih cenah dobite pri
Justin Gustinčič, Maribor,
Ulica Kneza Koclja 14 — podružnica Tezno, Vogal Ptujske ln Tržaške ceste.
Kolesa Bianchi, Styria, Steyr, Waffenrad, Dörkopp, in razne
druge znamke, pneumatika »Dunlopp«, Pirelli, Continental, Semperit
Itd.*"	,
Otroški vozički, šivalni stroji. Samoprodaja angi. avtogume
>Dunlop«.
Bencinska črpalka, avtoolje Vacuum vedno na razpolago.
Mehanična delavnica za popravilo koles itd. — Cene solidne, IKstrežba točna. — Se priporoča
J. GUSTINČIČ
mine in v zemljo zabite železne šine aH pa predebelo drevje, ki ga tanki na svojem pohodu ne bi mogli zrušiti.
Dve uri pred napadom so pričele vse
sovjetske lahke, srednje in težke baterije zasipati finske postojanke z bobnečim ognjem. ki se i e neprestano stopnjeval. Topovi so streljali s posebnimi granatami za prebijanje betonskih plošč in jeklenih oklo-pov. Vsaka batteri j a je imela točno odrejen cilj za streljanje. Lahki topovi so prvenstveno obdelovali strojniška gnezda in pa postojanke protitankovskih topov. Srednja in težka artilerija je imela pod ognjem vse utrjene finske postojanke in je vmes streljala tudi s posebnimi dimnimi granatami, s katerimi je zastirala razgled finskim opazovalcem. Dalekometni topovi pa so držali pod svojim zapornim ognjem vse dohodne poti iz zaledja k Mannerheimo-vim utrdbam.
Ko se je pričelo svitati, je artilerijski ogenj ponehal, obenem pa so zadrveli proti finskim postojankam prvi sovjetski tanki. Vozili so s hitrostjo 40 km na uro in po 50 do 60 m oddaljeni drug od drugega, kakršen je bil pač teren. Nekateri med njimi so med vožnjo spuščali debele oblake dima in umetne megle, da bi otežkočili Fincem streljanje. Bili so to večinoma srednji tanki, težki od 15 do 20 ton. Njihovega jeklenega oklopa ni mogla prebiti krogla iz puške ali strojnice, težko pa so trpeli pod ognjem finskih protitankovskih topov, ki so jim parali jeklene stranice. A bilo jih je za toliko število tankov mnogo premalo, ker so bili mnogi med njimi že razbiti po ognju sovjetske artilerije. Tako je še vedno ostalo toliko sovjetskih tankov, da so lahko prodrli do utrjenih postojank finskega lahkega topništva, ki so bile 5 do 6 km za prvo finsko črto. Tam so se spustili takoj v neposredni boj s finskimi topničarji-S svojo 20tonsko težo so podirali in rušili pod seboj vse zaščitne položaje finske artilerije
Medtem je pridrvel na bojišče že drugi val tankov, ki je spotoma uničeval še preostala strojniška gnezda in še ne onemele protitankovske topove. Posebna naloga druge linije tankov pa je bila vdušiti odpor finskih betoniranih trdnjavic s preciznim ognjem iz tankovskih topov proti linam, iz katerih so sikale finske strojnice in grmeli njihovi topovi. Kjer ni bilo mogoče zlomiti odpora finskih posadk z ognjem topov in strojnic iz tankov, so priskočili na pomoč poeebnd tanki z metalci plamenov, ki so bruhali svoje vse uničujoče plamene do 60 m daleč. V nekaterih primerih pa so pripeljali tanki prav do strelskih lin trdnjavic, se zavalili a svojo gmoto pred nje in jim tako onemogočili vsako dej-stvovanje s strojnicami in topovi.
Sledil je tretji val tankov,, ki je pogazü v svojem naglem zaletu še poslednje ostanke finskega odpora. Njim je šele sledila sovjetska pehata, ki >e zasdsala in osigu-ravala po tankih osvoi^TV"» operni ie
Proti poldnevu so se j eli tanki uvrščati ▼ kolone ter se naglo vračati proti svojim izhodnim položajem. Pričelo iim ie namreč primanjkovati goriva in streliva. Vračali so se po naprej določeni p>oti, da ne bi na svojem povratku zmleli pod svojimi kolesi lastne pehote, ali trčili skupaj z novim valom tankov, ki je hitel, da jih zamenja pri nadaljnjih operacijah, ki so se nadaljevale po isti metodi do zloma finskega odpora .	— D. V.
Finance Beograda
Proračunski odbor mestnega sveta občine beograjske je sestavil predlog proračuna za leto 1940/41, o katerem bo te dni razpravljal mestni svet. Proračun znaša 434-5 milijona din in je za 51 milijonov višji nego proračun za tekoče leto. Največji del tega povečanja odpade na mestna podjetja, zlasti na cestno železnico in elektrarno. Povečanje osebnih ln materialnih
Nenadno nam je umrl pri ozaljski nesreči naš dragi brat, sferie in svak,
gospod
PEČNIK JOSIP
TRGOVSKI ZASTOPNIK
v 4L letu svojega življenja.
Pogreb bo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred rojstne hiše v Stožicah št. 29, na domače pokopališče.
Stožlce, dne 23. marca 1940.
Žalujoče rodbine PEČNIK, dr. JEDLICKA, MENCINGER, dr. PAVŠIČ
Staro železo, orodje, stroje, papir, glažo-
vino, cunje Plaču3e p° visokih cenah. — Se priporoča
Justin Gustinčič - Maribor,
Ulica Kneza Koclja 14 tn Tezno, Vogal Ptujske in Tržaške ceste.
Tvrdka Motoroil
družba z o. z^ Maribor
želi cenj. odjemalcem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ter istočasno vljudno sporoča, da ima na zalogi zadostne količine bencina in dieselovega olja, svetlo kisline prosto v najboljši kvaliteti po izvenkartelskih cenah, La prašno olje v originalnih sodih franko Maribor.
izdatkov tramvajskega ta električnega podjetja znaša 24.8 milijona din. Vzporedno pričakujejo povečanje dohodkov tega podjetja od sedaj predvidenih 165 na 208 milijonov.
Občina bo nadalje pobirala le 20% do-klado na neposredne davke (banovinske doklade v Beogradu ni!), ki bo dala 20 miljonov dohodka. Posebna doklada v korist regulacijskega fonda je predvidena za nepozidana zemljišča ter pritlične in eno-nadstropne hiše v ožjem centru mesta. Pri
zemljiščih v tem ožjem centra znaša posebna doklada 100% državnega neposrednega davka, pri pritličnih in eno-nadstropnih hišah v tem centru pa 20% kosmate najemnine.
Demos trošarine je predviden v višini
97 milijonov (za 4 milijone več), donos taks v višini 31 milijonov (za 1 milijon več) in donos vseh gospodarskih podjetij v višini 250 milljooor (aa 40 miHfooov
več).
Centralno transportno društvo z o. z.
BEOGRAD, CDca LJubina 15 telefon 20-0-24 braojavi: CENTRA.
ZAGREB, Bogovfüev« SL S
v»e uvozne in izvorno
spedicijske in transportne
LJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z o. j. v MARIBORU — Aleksandrova cesta štev. 43,
v lastni palači
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
februarju 1940»
KRAJNC MARKO, delavec, Maribor, FERK IVANA, vžitkarica, Nova vas pri Ptuju, GLOGOVŠEK MARIJA, vžitkarica, Trebež p. A rtiča. ZUPANIC IVAN, posestnik, Leskovec p. Pragersko, KOPRIVNJAK BOLTO, poljedelec, M. Cerpenja, Krap. TopBce. ŠERBL EGIDIJ, kurjač drž. žel. v pok., Studenci, KEN DA FRANČIŠKA, posestni ca, Kamnik, BOJC MARIJA, vžitkarica, Prigorica,
BRATINA MARIJA, prevžitkarica, Križevd pri Ljutomeru. PODLESEK URŠULA, vdova delavca, Ruše, VALENTAN JULIJANA, poštna služi teljica, Maribor, STARLI FANI, zasebnica, Krško,
ČEBIN JULIJ AN A, vžitkarica, Sv. Urh p. Zagorje ob Savi. VUK IVAN, pos. sin., Brezule p. Slivnica, LEDERER ANA, zasebnica, Maribor, DETIČEK IVANA, prevžitkarica, Maribor, Pobrežje, VORBIČ TEREZIJA, prevžitkarica, Košaki, Maribor, AMON MARIJA, prevžitkarica, Maribor, Pobrežje, LOVEC IVAN, posestnik, Studenci,
ČAN2EK MARTIN, prevžitkar, Sv. Miklavž, p. Šmarje pri JeSah. DOGŠA JAKOB, prevžitkar, Središče,
ŠOLN FRANČIŠKA, prevžitkarica, Senovo p. Rajhenburg, ŠUMAK MARTIN, posestnik, Ljutomer, BOSNAK IVAN, prevžitkar, Parižlje p. Braslovče, WEISSBACHER ALOJZ, posestnik, Budina p. Ptuj, OBLAK IVAN, posestnik, Zabukovec p. Griže, SPINDLER MARIJA, vžitkarica, Moravci p, Mala Nedelja, TERGLAVČNIK MATIJA, prevžitkar, Bresternica p. Maribor, ŠOŠTER ELIZABETA, zasebnica, Jelovec p. Makole, POTUŠEK JAKOB, prevžitkar, Sv. Štefan, p. Dol pri Hrastniku. MRAK ŠTEFAN, rud. vpok. Retje p. Trbovlje, VEČAJ JULIJ AN A, šivilja, Pekel p. Poljčane, ZUPAN IVAN, usnjar, Maribor, Pobrežje,
CVTKL MARIJA, posestnica, Vinička vas, p. Sv. Peter pri Mariboru. LESJAK IVAN, poštni pod urad ni k, v pok., Ljubljana, BUTLA. MATE, zasebni uradnik v pok., Slance p. Teharje, KOZEL MARIJA, prevžitkarica, Gradišča p. Sv. Barbara v PINTERIČ MARIJA, vžitkarica, Sela, p. Brežice.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora r skupnem znesku
Din 301.760'-
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933. se izplača polna zavarovalna
vsota brez odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in
brezplačno pristopno izjavo!
Zadružno načelstvo
Tekstilna
Marko Rosne r
Jugosvfla d. z o* z« Jugotekstil d. z o. z.
Maribor

Avtomobilski
plašči
IIRELLI
vse dimenzije na zalogi
pri zastopniku
JOSIPU STUPII
AUTOLICARSTVO — A L' TOG AR Ai A Autozastopstvo »LANCIA« in »OVERLAND«
Ljubljana, Slcmšlcova uL 6 — Tel. 28-26
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki IStajo služb. Na.t'iianjSi znesek za enkratno objavo ogtasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako b«sedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajnianjAl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi «e zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno ahjnvo oglasa Din 17^-,
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
"■JSSr^Sa: Din J.* v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se manipulacijska
pristojbina uin 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Za velikonočne
praznike
nabavite vina iz gostilne 'ione Huč, Vegova ui. 10.
5886 18
NA KUREŠCEK
pelje avtobus na Veliko nede jo ln ponedeljek ob 8. uri zjutraj izpred M es nega doma. Teiefon št. 36-98.	5859 18
Gostilna »Triglav«
pri remici na C.lovski cesti je zopet odprta in nudi izboma vina ter U pia kakor tudi mrzla jedila po konkurenčnih cenah. Velikonočni po-nede.jek in vsako nedeljo godba s plesom.
59(5-18
Hai ,, vsi na veliko zabavo!
Godba in ples v nedeljo
z .'jilen obisk se priporoča cost.iničar Rahne, Moste.
60-9 18
HALO!
Ne elikono.ni ponede-lje: vsi v gostilno Fa-bjan Pristna vina, topla ln mrzla jedila. Doms, a zabava Se priporoča gostilničarka na G ncah 30, Cesta IX.
6084-18
Viničarja
z najmanj 3 d.lovnimi močmi z iepim dolgolet nimi spri.evali sprejme W. Eisbacher, Ptuj.
5807-1
Natakarico
z daljšimi spričevali išče restavracija. Nastop lah ko takoj. Ponudbe pod »Gorenj: ko 666. na ogl. odd. Jutra.
5830-1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose, z nekaj znanje v konfekciji,
sprejme takoj ILnciaa Ivan. šk endrovec, Zagorje ob Savi
5839-1
G' stilna Martine,
Zgor. Šiška
V ponedeliek prvovrsten Or K-nalna kmečka gt.ei i : Dobra vina in ku-1 ;.	6089-i8
Gostilna Putrich
že sem cenj. obiskoval: vese e praznike. V jnede j"': ples do 1 ure Na svidenje.
5730-18
Postrežnico
marljivo dek.e, č.sto in pojteno, sprejme majhna družina s X. aprilom. — Vprašati: Ferfolja, /«sr. Si ka. Obir-ka ul. 28-1., od ' -8. do 15
5978-1
Vrtnarskega
praktikanta
iščemo za takoj_en nastop. Brača Katzler, vrtnarstvo. Karlovac.
5875-1
Dekle
preprosto, pridno, pošteno, ki ima veselje do vrtnega dela, sprejmem takoj Heren, Ljubljana, Mirje 2.	5864-1
Žagarja
.eščega de.a na žagi venecijanki in cirkular-ki sprejem Skaia. Bre-ži-e.	5862-1
I
. rWjftJT} i ril i )
t rmt+Js&ik^ "" Enti? »-}<*o
za f;-rilo i" .ižur-ranit ter dobro risarko spr. mem ta J.,- \ v !, iv v vseh posloval: .ili I utra.
5S51-1
Postrežnico
ki zna kuhati, sprejmem k dvema o::ebama za do-pj'dan. Naslov v og'as. edd. Jutra.	5939-1
Žtlezo strugar in
kovino livar
wetna se sprejmeta — Ponudbe z označbo dosedanje zaposlitve ter zahtevane p ače na ogl. odd. Jutra pod :->St ' ar — Livar .	5934-1
Sposobno
prodajalko
za trgovino čevliev sprej-memo. Naslov v vseh po slovalnicah jutra.
6185-1
Mlado dekle
išče trgovska družina k dvema otrokoma Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Vestna«.
6180-1
Vrtnarskega
pomočnika
poštenega, potiebuiem za takoj. Vprašati Maribor: Koroška cesta 63.
6179-1
Sprejmem takoj
v službo pridnega, neomenjenega 25—30 let starega solerla mehanika k vozu MAN Desel Plača po dogovoru. Ivan Beziak, l-ram pri Mariboru.
6177-1
Sirojnika za Diesel
ki se spozna tudi na bencinske motorie, spreimem takoj. Ponudbe z navedbo plače- in informaci) na podružnico Jutra Maribor pod »Strojnik«.
Ó173-1
Mesarskega
pomočnika
7 dežele, kateri še ni lužil vojake, pridnega in poltenega, išče za takoj ai 1. apri' Duler, .Trnovski pristan 4
5959 1
( Starejša ženska
samostojna. preprosta, poštena in skromna vešča domače kuhinje dobi proti oskrbi stalno mesto gospo-dinie pri radi voj. posledic osami i enem povolino situi-ranem starejšem upokojencu. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Upokoie nec 65«.
5997-1
/t nsko pisarniško moč
verzirano v lesni stroki sprejmem. Ponudbe na po družmeo Jutra v Celiu pod »Lesna industrija«.
5896-1
Služkinjo
pridno in po.teao, sprej mem za gospodinjska in vrtna dela Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Takoj 77<s.
6071-1
Dva avtomehanika
po.r.očnika taRCj sprejme Rozman Kranj
6075-1
Graverskega
pomočnika
zdravega pridnega, z odsluženim voja kini rokom t";če tekftllna tvor niča za priučitev speci-p.'nemn poslu Ponudbe pod »Trezen na p~dri;ž. Jutra v Mariboru
5905-1
Vzgojiteljico
otroško vrtnarico, dobro nemško govoiečo izpod 30 let staro, vesele narave, s prakso, iščem za takoišen nastop k 9 letni deklici. — Ponudbe na ogl odd (utra pod šifro »Vzgojiteljica«
5944-1
Mlada postrežnica
išče /.a tr.krat popo dne v tednu mesto Nas ov v vseh posloval Jutra 6005 1
Plačilno natakarico
kuharico tn Kuhinjsko pomočnico, samo dobro \zurjene m'aj",e moči takoj sprejmem Ponudbe s sliko na hote! »Arko-Ribnica na Doler i-^em 5998 1
Mlado dekle
zmožno šivania in z zna-niem hišnih del, sprejmem za čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6105-1
Slaščičarja
za kavarniški restavran, — iščem. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno na-meščenjea.	6100-1
Gospodična
z malo maturo, enoletno pisarniško prakso in znanjem strojepisja želi jrimerne zaposlitve. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zanesljiva, vestna«.	5879-2
Službe išče
Trgov, pomočnica
verzirana v vseh strokah, želi premeniti službo kie v mestu. Službo lahko nastopi takoj. Ceni. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zanesljiva«.
5724-2
Ekonomatka
s pensionatsko prakso sprejme enako mesL.0 v večjem hotelu, penzlo-natu, zdravilišču ali v s'iènih ve .Jih gostinskih obratih. Je inteligentna ..Impatuna gespa sred njih let. Reerence na razpo ago. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Ekonomatka«
5773-2
17 letno dekle
:el! mesto natakarice Je že nekoliko lzvežbana -ili začetnica za sobarico Jožica Požun, Obrtniška 28. Jesenice	5813-2
Gospodična
z veseljem do prodaje v s'aičičarni, pekarlji ali podobnem lokalu že i zaposlitve Ima tudi primerno izobrazbo in prakso. Ponudbe pod »Poštena in prijazna« na ogi odd. Jutra.
5880-2
Vdovec
50 let star, čil ln zdrav, čedne zunanjosti, se želi takoj poročiti z vdovo z nekaj premoženj» Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Bivši trgovec«.
5881-2
Prodajalka
mešane stroke, zanesljiva, simpatična, želi stalne službe, naj raj 51 v L'ubljani Ponudbe pod »Poštena« na oglas. cdd. Jutra.	5860-2
Boljše dekle
s prakso samostojnega vodstva želi zaposlitve v slaščičarni, pekarni ali m'ekarnl. Ponudbe pod ;-Snažna in skromna na ogl. odd. Jutra.
5972 2
Iščem mesto
Potnike	|
samo.-tojne gotpodinje. | fpotnice) za celo Sloveni)o i 40 let stara, najraje pri iščem proti dobri proviziji | samskemu gospodu. — : za šivalne stroje in kolesa, i Kra ;ovec Alojzija. Bled. TRIGLAV, Resljeva 16. — Via Vovk 119, Gorenj- Ljubljana.	6023-5
sko.
6120-2
Trgov, pomočnica
;n:ada. izurjena v mešani stroki dobra moč iell m*sto kjerkoli Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«
5662-2
Siužbo gospodinje
pri kakem starej'em go spedu ali kaj temu pri mernega iščem Naslov v vseh posi. Jutra
5130-2
Gostilna ir
Pošteno dekle
išče mesta kot pomoč "ospedinii, najrajši v Beo-.radu. Nastop s 1. aprilom — Ponudbe na o<?ia~ni odd Jutra r>od »Pridna in zanes"'"a« £352-2
Dekle
va.ier.a kuhe in drugih del. Kče službe, najrajši v škofii Loki a i pa v Ll"bl,»nl Tma tudi veselje do ročnih del Na-rlov v ogl. ocld J'itra.
5987-2
D\ a krojaška
nomosnika
Za '
t: lr.,
jač.
Guvernanta
znmjsm tujih jezikov potrebuem i m tla vir j a do-n m. sto. Kovšnik. kro ; Tasteur-za "d. Beograd, ' p ^e^ka u'ira 23.
^-80 1
5932 1
Vrtnarja
KI
nin nui. ro-
na .i v n if ' J s
11 rev t m sp . itner.:. Po-
. r..i osi odd. lutra ;tfr I V.«
!
Ri ivskega
pomočn;ka
dobrega, lice TorčiJ Ivo. ,'izer. D., hin j. Bistrica.
59-33-1
Sv, Petra rcasip 5
priporoča za praznike prvo\rstna vina
^^ DlngaČ.........
ntrSL^r	Silvanec ........... *
Rizling............ «
Cviček Gadova peč..... «
Namizno belo ..... "
če/ ulico I dinar ceneje!

. din 14.
* 16. 12. 12. 10.
»z.-.
Hišnik
Od-'amo a e to Všnikvi v SokOkeii domu. In-. ormaci it- pri br. starost: ali bo^-odarju. äc-
Prodnjolka
c u .: ilanteriji. želez-:->bi mest... Ponudbe o^i »ild lutra rod lesbiva 9.
j - tolsko društvo Vrhn ku 5925-1
Mizarske
Foto-pomočnika
pomofn?ke .„iadega, dobrega reiu-in it 'ina delavca »prcimv serja. p j ti ebuje rnoue-I. c .srne. stavbeno in polii-i pen studio. Ponudbe na: {treno mizarstvo, št. Vid n. | studio LegradiJ, Ba ka LjrMuno.	ralanka.
5699 i	5924-1
Dobrega einšteherja
potrebni cm. k, zna tudi j dobro :emrl3ti Stalno zaposlit.-. Jav^t: >c »Mira«, j fabrik^ cipela, Zemun.
5683-1
Korespendentko
zmožno slovenske stenografie. italijanskega jezika, po možnosti tudi nemškega, s prakso, išče za takojšen nastop večia eksportna firma. Lastnoročno spisane ponudbe z navedbo plače, prepisi spričeval i. dr. na ogl. odd jutra pod »Eksportna tvrdka«.	5681-1
Fotografsko
pomočnico
(pomočnika), z dobrim nastopom, samostojno delavko (delavca) za stalno name ščenie išče Foto studio Szege. Osijek I., Kapucin ska ulica 13.
5584-1
Plačilna natakarica
dobra servirka z znanjem nemščine ln po možnosti strojepisja dobi službo v restavraciji. Sezona zdravilišče. Naslov v vseh po6l Jutra 5812-1
Vodovodnega
instalaterja
z večletno prakso ln po znanjem same produkcije vodovodnih armatur sprejmem. Ponudbe na og.asni oddelek Jutra pod značko »Dober organizator«	5815-1
Dva mizarska
pomočnika
dobita mesto takoj Laz-nlk Ferdo Radeče.
5743-1
Kolarskega in mlinar, pomočnika
dobra ln enega strojnika takoj sprejme »Bor« Franc Kregar In Co. — V.ižmarje 87. 5754-1
Dekle
miacio, priano 1.1 pošt e no, išče mesta sobarite ali k otrokDrn Cr° tudi ! na deželo Nasio, : K\i-_tin Poljan.ka cesta 20.
5912-1
Gospodično
f-iem za dopoldne k trem dečkom, vaglio otrok, z znanjem nemščine Nasiov v ogl. oud. jutra.
5963-1
Nacionalno d.uštvo
v Ljubljani išče samo-stajnega pisarniškega u-radnika s primerno prakso za poldnevno zapo-s itev. Pismene ponuube na upravo Jutra do 30. marca pod »Samostojna moč«.	5986-1
Sobarico
z večletnimi spričevali, veščo šivanja takoj sprej mem. Naslov v vseh posloval Jutra.
5918-1
Kuharico
perfektno, z večletnimi spričevali takoj sprejmem. Naslov v vseh po. sloval. Jutra.
5919-1
Nujno potrebujem«
vfc'iko m adih bo jših deklet ki znajo samostojno kuhati, prUatue kuharice in sobarice, gospodinje, vzgojiteljice, sobarice in vse hotelsko osebje. Mesta imamo za Zagreb ln izven, za dobre plače Obrnite se na Institu ci jo vdov ln samostojnih gospa, Zagreb, Ill-ca 29-1. telefon 73-71. Pismeni odgovor 3 din.
5926-1
Domačega učitelja
mlade moč. spreimem Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mlada moča £181-1
Sprejme se
k to .iiae ..u a .Ginobi-'u izurjen šofer, po mo? po ti m?hap.i:;ne ali ključavni ar ot.oke iz--ičme a Na=Iov v ogl. c<ld Jutra	S969 1
Kolarski pomočn'k
zmožen čistega dela takoj spreime Ferdo Laz-nik. Radeče.
5916-1 Natrkarica
zmožno večjtga oorata ta'toj sprejme En,1! Per dih. gostilna, me r i"! Laško.	5S23-J
Osr-mljeno
eosnod;'ne
oli vdovo staro od 45 do '0 let spreime- v dobro oskrb i stareši zakonski par brez otrok, ki posedu'e lepo po sestvo na periferiji nv«.ta. Zaželieno je nek.M gotovine ali manjša pokominj — Ponudbe na pod-::/ lutra Ptui pod »Natančnejše po dogovoru«.
-90S I
Gospodinjsko
pomocn'cc
tudi začetnico, ki zna ne koliko kuhati spreimem. — Ponudbe na M K.. Ljubljana 7, poštno ležeče.
5979-1
Kontoristko
s prakse m lepe pisavo -zr čPtnife izltiju c ni -pre 'me veletrgovina v Ljubljani Ponud-oe pod .-öntiiia sle. -e. 666 no o? odri Trt-a 6079-i
Kovinutiskarskega
pomočnika
sprejme Josip Otcrepec. Ljub Jana. Za gralom 9 6061-1
Zavijalko
rakaiKio) pect-njske -t.i.ke sp.etnj in po',te no tiiko sprejmemo I Po.iudbe na og! e-d.-i j tutra pod »L.njb'iana 93«	6104-1
Blagajničarka
ia guspeia ii ttv« %p ei tmm Ponvdfce r.a ogl. ■ dd Jutra pod Za gospodinjstvo«
Ó139-1
Šoferja
mehanika za tovorne avto mobile, spreimem Kristan Franc, Tyräeva c. 54.
6027-1
Že!ezn;nar
z večletno prakso, prvovrstna moč. drbi mesto Po nudbe s prepisi spričeval na ogl odd lutra pod šifro »Bodočnost« .
6049-1
Gospodinjska pomočnica
za Zagreb
z dolgoletnimi spričevali, katera zna samostojno dobro kuhati, lepo likati in sploh opravljati gospodinistvo, — dobi mesto. V hiši so 4 odrasle osebe. Začetna plača din 450, stanovanje, hrana, potni strošek Predstaviti se ie v torek v pisarni Liubliana, Komenskega ul. 7.
6037-1
Plačilno natakarico
7 dobrimi spričevali sprejmem Ponudbe s sliko pod »Trajna služba na podr. lut ra, Maribor.
5?02-l
j	Hlapec
i.ijožen vseh dei m ž;-I vine. starejši, dobi I koj s už:.o Istota.n se I sprejme me.-a:ski vuje tiec. I rane Ocvirk, metat, Povšetova 88 Ljubljana	6127-1
Trgovsko
sotrudn'co
iščem za trgovino stekla, porcelana in g.il.interne. — Strokovno izvežbane in z znamem nemščine imajo prednost Ponudbe ie poslati na ogl odd futra pod šifro »April 1940«.
6108 1 Zakonski par
iščem za vodstvo gost:lne. event. rudi trgovine. Oglasilo naj se le trezni delavni, ki imajo voljo in veselje do obrata. Ponudbe ie poslati do 1. aprila pod š-fro »Dalibor« na ogl. odd. Jutra.	6107-1
Služkinjo
za vsa hišna pravila sprejmem 1. aprila. Plača po i dogovoru. Dovžan Stanko, Tržič.
6109-1
Zanesljivo dekle
zdravo, lepega vedenja, zmožno kuhe in vseh gosnodinjskih del dobi službo 15. apri'a pn bo j 51 družini. Pismene ponudbe na podru^. Jutra v Celju pod »Redoljubna«.
6163-1
Službo gospodinje
S gosp d„ t-. ;li z ozro-iom i čem. Va.ciia ^red lje starosti Na žejo imam !a tno dvovoo.io -ta.novanje Ponud .e i a agi. odd Jutra pod š -fro »Varu.a giso r^' ja<-563: 2
V Oeegradu
želim najti pisa.-j.jko meste /.nam ->r'oìkj. l o /.nanstva nimam zato ape iram na rojake, ki tam živijo Pisma prosim na ogl. odd »utra .jod »Ssromna in do-jra •noč'	36Č2-2
Perfektna
kuharica
-en službe tez p.iie'je • pension u Ponudbe tis ogl. ortd lutra pad »Prva moč	5773 2
Oskrbnik
ar^=k!. vajen f.trii rmo sto ne^a gosp.ua t.a išče služi>e na ve je n posestvu N"- ov v " <»n po-.,o. Ju^ra.
578"-"
Uradnik gradbene
stroke
projektant, risar, ka'ku iant, vešč obra čunov, ko re-pčiidenic knjigovodstva, delovod-t"a in de na terenu iSče names'1-t.'e. Pan^dje na og as ,"'it:a pad >15ìetnr. ra isa .
59ì6-i Natakarica
išče službe na.:r.ijii na ra un ali v najem. Gre tud' čez sezijo Ponudbi pod	3o,- na agi od<i Jutra
5941-2
Dek!e
izveiban- « gc.p, d nistvu .iče s!užl-o ^ mi» ne ponu i be> na o il. oild lutra pod »Pi steno in zanesli ivo do Ue*	5958-J
Prodajalka
2* letn« mešani stroke, do bro vti ' rsna. želi mesta. Ceni ponudbe na ogl odd. Jutta pod š fro »Pošteru >n »tstna«.
<5032 7
1.500 din
dam tistemu, ki ml preskrbi primerno stalno siužbo praktikanta, v pisarni ali kjer koli Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski tečaj «	6117-2
Lesni manipulant
išče službe kot nukupo-valec vsakovrstnega me. hkega lesa, na kak ni ve.Ji le ni industriji ali pa da kupuje v domačem okraju, za kater ga večjega izvoznika. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra v Ce ju pod »Agilen v gornji Savinjski dolini «	6124-2
Absolvent
trgovske šole
z znanjem nemščine, slovenske in nem. ke ste nografije tn srbohrvaščine. vojaščine prost, že-i mecto praktikanta. — Ponudbe na podruž Ju. tra v Celju pod Praksa 6167-2
Trgovski pomočnik - potnik
s pisarniško prakso, želi premeniti mesto za skia diščnika alt potnika pri večjem podutiu v Celju. Liub-ijani ali Mariboru Nastop po dogovoru Ceni ponudbe na podružnico lutra v Cel;u pod šiito »Potn-k«.
6170-2
VafeneKke) lttBBBsacsrssa
Absolventka
meščanske šole z male maturo iz bo jše trgovske' niče se -želi izučiti v večji trgovini N"a-top takoj Ponudbe na ogi odd Jutra prid »Trgovska učenka .
5798-44
Trgov vajenca
repkepa železni arsito rodbine sprejmemo Po r.udbe .-5 ?l.ico 1:1 šolskimi spričevali na Norb /anier in sin Sv Pave; pri Preijoldu.
5810-44
Frizerska vajenka
itnožna vsakega, v stro ko spaaajočega deia se teli v zadnjem letu po oolneje izučiti v večjem s:1 ionu v LJubljani ali Ce Ju NaFt-ap pa do-ovoru Naslov v vseh oi.oval Jutra
59?« 4-1
Akademik
filozof bi poučeval vse predmete tudi za stano vanje ali hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 16«.
5761-4
Angleščino
in uemičino poučuje dama. Levstikova ul. 16, telefon 30-96.
5993 4
Srbohrvaščine,
italijanščine
vešč penzioner išče pol dnevno zaposlitev. Sprejema prestavljame tekstov tudi doma. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Penzioner«.
6097-4
Pouk v nemščini
s hitrim uspehom nudi dipl. Gorupova št. 3. vrata št. I.
6073-4
Prodam
Cepljeno Tsje
prvorazredno dinai kom3a diviak' fcoreniaki sadno dievie nudi Zibci Hranio.
£amušani. Sv Marjeta. Mo škanjci. Zahtevajte sezaam 77-6
TABLETE - MAST
Pri revmatizniu.
gihtu in išljasu dele z >N i b o i«
masirajte boleče mastjo ln vzemite »N i b o 1« tablete rudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo »Nibols tablete. »N i b o 1« v lekarnah Din 20.—.
Proizvaja Apoteka Mr. Babovec — Ljubljana Reg bt. 17. 816/35
Srebrne lisice
izredno »elika izoera ore icrasmb enscoiplanev, <c ulit oaictneif <cupi|C pri «rznarsrvu I en« lože. Sv. Petra cesta iL 19.
«8-6
Za predtìskarijo
ki oi dr ackeren najmo-j er uej se- vzorce s pri oorom dobiš najceneje pri tvornlci šablona za očno deio M Bleier. Jagreb, Stančlčeva 13
91 6
Soda viča rji pozor!
Prodam okoli 10.000 originalnih logura-steklenic. no vih. še nerabljenih ivto rhevroiet Truck 2.5 tonski, stroj za etikiranie. po zelo nizki ceni. Vprašati. Brežice 14 tn Radeče 160.
5679-6
Sluga
nvren 'mm in	pošte-n 'šče
mesto za t.. KOi	ali 73 t.
api I .\_slov v	>vcl roslo-valnicali Jutra
Trg. pomočnica
g -l.iPttri skc siiokc. nii.i-ša
Ulovi Si atl r,,____bllit l..v.to,
ni.jraic v Ljubliano nastopi Ialino takoj, l.enjc:.^ ..o-
; s. p..i» m na «.....i lei.
j,. , , : . .;i t it-pi ..i....,,.
Tesar>kega
vajenca
fppe-er-a iz dJbre hiše. z; mem v uk Zlajpah \nton. me».. M ikmnog 5928-44
15 let star fant
> 'ežc-le. sc- žel; učiti kluifjvr-č-ria - Naslov v »eb poslovalnicah lutra
r,016-44
•1 2
i'i :*ov;.ka
ProdrjHer
firme Bata že.i p.eme- i niti mesto v i^t' troki 1 ai v trg. z rne anim j blagom za prakt kanta. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »'/.an-s'Uv prodajalec	5737-2
Dipl. bolnirar
ojaččine prost, žt i .-i ue. Gre v privatna služ- | bo a'i kot pomoč zdravniku. Sprejme tudi kako drugo primerno službo Nastopi lahko ta^oj ali pozneje. — Ponudbe na "-g as odd Jutra pod •>Prekmurec 10 .
5825-2
Oiožniški
podčastnik
administrativni. pred kratkim upokojen, star 47 let, ze o dober raču-r.ar, s perfektnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, išče pri merne zaposlitve. Najrajši kot skladiščnik, in-kasant. ali vratar v večjem industrijskem pod-'et.lu. Naslov v ogl odd. Jutra.	5867-2
pomocn.ca
Ene i
....ii., i., p -> v a.. ZJ.1
ili,____^l. w ___.. ^ .ua.J Ua-
„..v,.. ____. V
, .m.vai vili.«
eoo.-2
Vaj«-nko
sp, imnn z.i špeccrnvko tr-t'i„ no Hrana n stanovjnie v h sii. ritMHMt Ml» hčer-
k i že!"?n čarjcv. Angelca Ke.stel,. ležica Liubliana 6020-44
Vajenca
ipre jnietu p. cenj-ko
ino Ponudbe na og c.'d. Jutra pod ."-1-,ro i o^ien vajenec
6058-44
.''dizarskega vajence
j J .:eno. N" ,siov v vseh posi. Jutra
6149-44
Ptkcvskega vajenca
sp.e^aiem s 1. apri.om. Mili-iSi cai. Pudoo. Stari tr^ pri Rakeku.
6122-4J
Prodajalka
Išče mesta v špecerijski trgovini Gre tudi na deželo. Naslov v og'as. odd. Jutra	5854-2
S!uga
ali hišnik, ze.. >uiibe. po-seono v.sc.jt ti o vrta ul t,....,.! .i-j.i.i. poprav .1. ua-
sto, tak„j, pi„ca samo tua-na ::i stanovanje. Pismene puauui't riii igi. odd. Juirj pod »Zuiožcn sluga*t.
6094-2
Dva gospoda
spie.mem na nrano in stano-. ime v bližini Kongresnega trga. Naslov v vseh j posiotainicali Jutra.
5872 3
Krasni stori
zìi okna, ledno omaro, siiroj za sladoled, kozarci za vkuhavanje, ženske obieke, 2 slamnata stola, umetniške slike (originali), dva le-slvenca za jedilnico in spalnico, žično mrr>žo, ptičje kletke itd naprodaj Kocenova ulica 6 1.
5968-6
Dve pisalni mizi
črno polirani proda ABC Ljubljana. Medvedova 8 polec gor kolodvora.
6082-6
{ prvovrstni
fotoaparati
in razne loto potrebščl f ne radi družinskih raz ! mer ceneno naprodaj. ' v'se osta o v drogeriji ■ Jregoric. k j posreduje f prijaznosti.	I
5340-6 ?
- I
Ia katran
V sodih po 200 kg. kg S oe. din 1 90.
Kai boi.'iiej avenarius ij: po din 6.—.
»Lohsol-< za sadna drevesa. Avlomotorna, strojna, cilinderska olja. masti in vsa druga maziva -ta.no v zaiog; pri \ Hmelak, mineralna olja, Ljub jana. Tyrševa cesta 35 a
4362-6
»Akra« jermenu
nabruslte z lahkoto naj bolj topo britev Zar.te vaj te v trgovini samo Akra znamko Prospekte poMlja Lrezp'aino Stj. Schnur Zagreb, Blaže-kova 8 .	5796-6
Točilet
liSiii.fi,,____ _ ....Aa. z e*_i ,
g j pr_KoO zen pieuieuitl i oiuzoo. «jenjene pjnau- ;
Od Ua og.. O—d <iut. a
p^d Poo.eu aankour. | 6oOJ-2 ;
Dober risar
chromali «pn utcaen v vse stroke slikarstva išče pop.id. n.-Ke a.i tudi ce.od.ie.ne zaposlit.e Naslov v vseh posi. Jutra.	6057-2
Manufakturist
dober m agilen, z večletno prakso z dobrimi referencami ln znmjcm nemičine l.če mesto. — Ponudbe na ogl. cd del. Jutra pod »Fin nastop«.
6155-2 j
Za velika
tesarska dela
iščemo pouuaue veiiMn te.-aiskih podjetij Predložite reieience. Na-rte in troiSKovnik zahtevajte od C.g ane »Zagreb«, Frankopjnska ulica 16.
5850-3
Potriiki
Trgovski zastopnik
v Sloveniji doaro vpeljan. z astnlm avtomobilom, išče konzumnl artikel lz galanterijske stroke z zmerno kolek cljo. Ponudbe pod »Za. stopnik« anonč. zavodu Hlnko Sax. Maribor.
5414-5
Otroški voziček
globok, najnovejši, skoraj nov. m otročjo stanco prodam. — Nasov; Stožlce 144.	5837-6
Otroški voziček
ze'o dobro ohranjen, se proda. Celovška cesta 67, Oostilna pri Raci.
5940-6
Tenax D
Sonuar 1:2. poponoma nov, polavtomatski, zamenjam za novejšo Kl-ne-Exakto. Se'jak, Planina pri Rakeku.
5927-6
Prodam
-rednje težak voz. dva težka komata, psa čuvaja. vreče in majhen elektrodinamo. SlovSa, Kolezijska ulica 19.
5984-6
Plinski štedilnik
in vrtno hišico (utico), dobro ohranjeno, prodam. Levčeva ulica 11.
5082-6
Lesena lopa
dobro ohranjena, pripravna za obrt ali stanovanje. se proda. Poizve se pri: Prie Jereb. Predjamska ul. 18. Rožna dolina, Ljub.jana.
5889-6
Mamice!
Otroike vozičke najbolje in najhitreje prodate ali zame. njate pri »Prometu« (nasproti križa osile cexkve).
6045.-6
Za vrtno uporabo
Ulopi, miza, bele palice, okna za tople grede, o-rodje, gumijasta cev za aa lvanje, lesene posode s ročaji za večje rastline, ležaini stol, m3čna lesiva, police za sadje, najlepše dalije. gladiole, trajnice, orjaške jagode, potonke, tulpe, narcize, okrasno grmičevje, lepe aobne rastline prodam. Kocenova ulica 6 I.
5967 6
Desertna vina
pro ek. bermet. vermout stalno na zalogi pri M Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII.. GaMLska Ul 3. Telefon 23-69.
Rizling
ikarlovački na zalogi pri M CESAR, vinska trgovina, Ljubljana VII Ga-siLska 3, tel. 23-69.
Rekord
zdravilno črnino (od trte črni burgundecj vam nudi M. CESAR, vinska trgovina. Ljubljana VII, •Gasi ska ul. 3, te.efon 23 69.
Smederevko
pravo, dobite pn M Cesar. vinska trgovina, — Ljubljana VII, Gasilska ulica 3. Telefon 23-69. Razna butelčna vina, penušce,
Fruškogorski biser
naročite pri M. CESAR, vinska trgovina. LJublja na VII. Gasilska ul. 3. telefon 23-69.
Črnino
svetoansko. prodaja po zmerni ceni M. CESAR, .vinska trgovina, Ljubljana VII Gasilska ul. 3. Telefon 23-69
Cviček
pristen dolenjski kupite ugodno pri M. CESAR, vinska trgovina, Ljubljana VTI., Gasilska ui. 3. Telefon 23-69.
112-6
Posteljne mreže
dobite najceneje Komenskega ul. 34.
5960-6
Držala za kladiva
(Tirnholz) K)—70 mm premera, SO do 100 cm dolžine že osražena. frank , posta a komad 4 din prod.ija Josef j Stiene, J ize 4, pošta Ko-privnik, Kočevje.
59"'" 6
Prodam
m:zn: štedilnik, črno suknjo površnik, štirikolesni ročni voz, stelaže (altdeutsch) psa s hišico, modne hlače, zapestno uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »24. 3. 40«.
Športni jopič
(Windjacke) nepremočl-i», dobro ohranjen, za večjo postavo, ugodno prodj:n. Ljubljana, Dalmatinova ul. ! 10 (dvorišče, levo. Tiskovna).	6118 6
30 otoman
prodam skupno ali posamezno po 300 din tapetništvo Zakrajček jv Ljubljani. Miklošičeva cesta 34.	6I4S-6
Otroške vozičke
Igrače m kolesa kupujte na voga u Miklošičeve ln Tavčarjeve pri S REBOLJU.
113-6
Otroški voziček
globok, avto model, dobro ohranjen, poceni prodam. Smartinska 26. I. nadstr.	6050-6
Dobro ohranjene
predmete
katere želite prodati po nudite tvrdki ABC, v LJubljani, Medvedova 8 prej gorenjski kolodvor.
6085-6
Vrtno prst
prodam. Izve se v Pod-mtlščakovl 19, Bežigrad Sršen.	6077-6
Novo moško kolo
športno, poceni naprodaj. Smole J., St. Vid n. Lj.
6095-6
Vozove na gumi
močne, dobite najugodneje pri Fajfar. Trnov-
Otroški voziček
lep giobok. in košarica poceni naprodaj. Pov šetova 78. Kodeljevo, v pritličju desno.
5883 -6
Izpraznite
podstrešja
železje, kovine, gumo. plača naj boi je Metalia. Gosooevet-ka c 16. Telefon 32-88
6152-6
Mizo
primemo za krojača, — prodam za nizko ceno. takoj. Vprašati na Za-iuška 34.
6163-6
Kompletna stojala
za šivalne stroje na električni pogon in nekaj novih stoial na nožni pogon, prodam. Informacije pod »Stojala« na podružnico .Tutra Maribor*.
«186-6
Moško kolo
malo rabljeno, ugodno prodam Ciril-Metodova ulica 13. LJubljana.
5529-11
2 »Diamant« kolesi
ženska in moško, popolnoma novi, po 1800 din naprodaj.	5853-11
Žensko kolo
v dobrem stanju prodam za 650 din. Jerko. Beograjska ul. 49, Llub-ljana	5850-11
150 koles
prvorrvtnih znamk, novih rr rabljenih poceni naprodai pri »Promet« (nasproti kri žanske ce kve).
*043-ll
Kolesa
prvovrstnih znamk z jam
stvom kupite najcenejše v trgovini Triglav, Reslievs cesta 16.
6022-11
Najboljša češka
kolesa ES-KA
dobite pri tvrdki Ivan J«x in sin. Tyrieva cesta 36.
6024-11
i » i h 111 nmrrm NSERIRAJ V „JUTRU" !
Kupim
Briljantni prstan
z večjim čistim kamnom — kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Bril/ant«.
6036-7
Otroški voziček
globok, še dobro ohranjen kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Takoj«.
5898-7
Contax II
solidno ohranjen s »Son narjem. 1:2, event tudi s priborom kupim. Ponuui-e na og.. oddel. Jutra z navedbo cene pod »Contax«.
6001-
Kompletno
postelje
čisto kup'm. Fonudbe na og . odd. Jutra pod »Ne urajjo--.
6155-7
Gostilniške vrtne
stole in mize
kup' Tvan Pezdlr, Gradisce 3.
6I2V7
Tricikel
močan dobro ohranien, — kup:m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tric:k '«.
6138-7
Vinske sode
dobro ohran'ene. hrastove. , kurimo vsako množ no, s j prostornino med deset do petsto I. Ponudbe na ogl. odd Jutra ped »Ekseort«.
6133 7 (
p/-*nr>t!nrft T ."»ca j
ie rablen kupim. Ponudbe I na podr"žn:co Jutra Miri- ' bor v Celiu pod »T ■ —«.
61-1-7
Pohištvo
Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva Spalnice masivne,
politirane in pleskane. Spalnice že od din 2600
Omare .....550
Postelje.....220
Kuhinjske oprave . 900 Kuhinjske kredence 525 Otroške postelje . . 320 Žični vložk	. . 100
Modroci	. . . 260
Sprejemamo naročila po predloženih načrtih. Sprej. memo tudi v račun smrekov in bukov les. event. ga tudi kupimo. Se pr poročamo! »SAVA« mizarstvo Prediamska 32 trgovina pohištva, Mkloš:čeva c. nasproti sodišča.
6014-12
Starinska salonska garn:tura
v brezhibnem staniu, pripravna za dvorano ali gra-šč no niprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6017 12
Lepa spalnica
več omar, toaletno zrcalo, kredenca, slike, Brockhaus leks kon, razne kn;:ge in notr za klavir prodam zaradi odpotovanja. Ogled v pop':ida"sk:h urah v Gosposki ulici št. 7/1.
6092 12
Jcdilnico
na'ir.cde ne.šo, gotovo s kaučem, kvipirn. Ponrd-'os s ceno na o~i. odd Jutra pod >Jedil~i"ax.
0007-12
j i132B&r-
yv-.-< . -«.tur. /Sato
k D"!- • iv.'u; i cen-1 h r «.'/	. i-Jll
LjnbJr«"- ^ <>!*«•.: ulica
Si	a jet /.p		gospode
Bi	naci:	vite	a Velik: i
r. .	■e		o i re'-ino .
ni Kih		ve-iHh	.iKreko
T	a"		m 3. r..'r-
Št ;	se:	il	
			Ì475 . '
—	--	-	w v.
r	t ' Kr	*' "i ."io rp.Trat	
S' ■ ;	e.	... -X	. L' ... X O - -
ne	z:ai		i..' arnil: ■
n., v	. ra	'1 i'."'.	p >• anja
nn	pr.-.		
lit:	; . r.	r	r :
la			- •r 1 A
ki		1	. - U 'i
L.	bi .'a i	j a	
			6 i 3
		P	*f>
ra ' ' '	.-n.	- v : i	i .,. _
N. •	j	o\ n.:.	Tj-ršcvn
			
Smrekove in
fcerove deske
opo'ncma suhe 3 do 5 cm debe ine prima ku r>im ca 30 m3. Ponudba 7, navedbo najnižje cene na cgl. cài. Jutra r;od »Mlzarei-oi
5385-15
TrdHesna d?bla
z:'rav% hra~tova, orehoma. SO do 203 cm mor"j kurimo Kav'en dru^i It--" n-'ö;t3? Ponudbe na o~l. C'! Jutra pod •.T*"a a banka- ■
5834 15
F Vfva in borova
d va — cep?nice
•gio'0 p"i • mrekove tra 'n*	•->	l-'1-
--Ó -*"»<"> T* r	IV 0-?l
dd. Jutra pod •"* s 6 V 2-15
Suh les
ict pri t ia '""■r ugod
• ■»?•> -fj>r. umov- 1 ka ul 25.
f>". >9 m
I Motorno kolo
boljše, 200 do 250 ccm nupim. Franc P^to nlk, -iri.	5840-10
Avtomobile
tovorne, od 1 do 6 ton, z Diesel- in bencinskimi motorji in razne ocebne avtomobile proda po u-godnih cenah Krupp-zastopstvo O 2U"EK, Ljubjana, Tavjarje.a ulica 11.	5885-10
Zt velikonočne
praznike
Dridite vsi v gosti.no k Panju, kjer se toji lz borni do.enjski cvijek in .ina štajerska vina, sveže pivo v vrčkih, žganje, likerji itd Ob vsakem času razna top.a :n mrzla jedila. Za praznike se bodo ijra.i lepi komadi na k avirju, petje še razne druge domače zabave. Zato pa, kdor se hoie dobro in poceni zabavati, naj pride v Vegovo ulico 10. — Se toplo priporo am ter že.im vsem v es e e pra'z--■ike in na veselo svi-denìe. Tone Huč, go ti'-nijar.	5571-10
Rabljen avto
4 do 5;ed3žni. n "vej"i t!p. kupim. Ponudbe z opisom in ceno na na-lov Pro'ek Silvester,Vo-~ov~dna cesta 75, T Ijana.	5971-10
Motor 500 ccm
l^bro ohranjen kuoim Pnudbe na podruzn'co "-tra Jesenice pod --Motor:.	5973-10
I Hranilne knjižice
' vrednostne papirie
kupujemo
stalne in po naivišnh cenah in ukoišmemu plačilu
RUDOLF ZORE
Liubliana, Gledališka ui 12 5213-16
V podjetje
že obstoječe ali na novo zasnovano, ki ne uspeva ali životari pnstop.m kot dru-žabn.k-organ.zator. Po potrebi imam lastne pisarniške prostore center mesta. Tudi dobre ideje dobrodošle, pripraven za plodono-sno eksploatacijo. V pod-letja s predvideno zajamče nimi uspehi ali polno garan cijo vložim potreben tudi večji kapital. Ponudbe brez točne razlage ne pošiljajte. Djp.se naslovite na ogl. odd Jutra pod »Amerika zna«.	5931-16
(ji OS l11 no
z vsem uwcuujem na prometnem Kraju vzamem v najem. Fonua^e na pour. Jutra ueije pou siTomet«
5611-19
Trgovino s trafiko
OUUtuU Uìxwj .
aa o0l. odd Jutra pou »Uspeh«.	5973-19
Opel Olympia
milo vozen in 1 ;n pol tonsko š->s'io za r>redelavo v vrtrežn- vo? prodam za vsako ceno ' Iucop'"met. Golob Ivan, Celie, K re'-'-"" H 5894-10
-n S">" dt 'n '
'/trt.ič-iik
■ 1 stav: kuriva
6l>18 15
Pred "in
Ford Steyer. avtomobMi potori na ogl e Alfa Romeo. Chevrolet, Praga motori", oeresa za avto in vozove. Kristan Franc Tyrseva cesta 4.	6026-!0
Tovorni Diesel avto
oipoinoma v dobrem vanju, no-ilrost 5 t;n /se gume nove, prodani era v ra'un veijo 'toliMno kurilnega ali ta'-b-e-r 5e~a vprašajte Za-veb Selška cesta 4, Potisele.
59 .'2-10
Pjnfornn kojo
najr?iš: 200 ccm. — NJ slov v vseh poslovalni cah Jutra.
6116-JO
_,a usiužbenstvo hote ov restavracij m vej ih gospodinjstev p. 1^0 ro:amo ki a nj ilustrira 10 strek vno knjigo Jeienc-Veiik >nja:
Sei viranje
Dobi se pri oanovinski nalogi šo skih icnjli in u;il v Ljubl.aai ter v /seb knjl arnan vezana
00	znižani ceni 40 din
86-8
Kupimo
posamezne emise Doma in sveta in Ljubljanskega Zvona Jugos :va:a-ska knjigarna v Ljubljani	£911-8
Cbčni dižavljan ki zakonik
dobro ohranjen, v slo-.cnsk-ir. prev.-du, ku--lim. Ponudbe na o las Jutra pod »O d. z. .	5957-8
Trodam
^Življenje in svet 15 knji?. vezanih po 15 din >Ilu tro.ani Slovenec«,
3	letnikov lepo vezanih 00 40 din. Dom in svet
4	letniki po 30 din Pi--a na rarnitura brona--ta 5 k-m . 200 din. —
eda se v Vošnjako
1	ul 4-II. nadstr. Pestio.	6015-8
Frizerski salon
za uuiuo i^i	v
i.jUb-j..ii., öta.o u.edea, j g.ovn^m centru, na ^e o prometni locki, s sta n.m tuj-hjcp.iyii.vi.-..j—. at_.»ujijem, se za _,otovino proa^. P^nua oe na o^i. oua. Ju.ia pod »DOoroldo_i ba._n« 5933-19
Gostilno
poleg ko__^—a m par-
.e.e za stavblšje ki so ja inaustrijo na pro-.netnem m-btu in osam o.alov zemlji.;_a. Proda ie tudi nova hiša z vr-t.m, pr.pravna za obrt do eg ko.oivira. Prodam tudi malo pos.st.o, ia.
'i.iut cd p-> taje Po.z-ve se pri Ivanu Z jrKo jie_ice.	5911-19
Gostilno
^ 10 tu.£K.iuii sodami, 3 gostilniškimi prostori, s Kuhinjo, vse kjmpletno op.emijeno, 1 iOkai pri-r.eren za merari.,3, hlev, drvarnico in vrt ugodno proda Fa la V.dmarjeva Jiejice 2.
5937-19
Knjige
Dotti in svet: Etntk rd0 do ' 9~4 ^lo-an: let -ik 1°02 'lo 19" 7. L.l"b-"anski zvon: let. 1854 ^ 191? Kris: etn'k • 881 do 'SS") ter ■'•e1' dru -ili s'">ven'Jkin knli^
n «-i
-«-M Jutra pod
6052-8
•.k:.m


»: io n,
tÌ4,t>vske -»jiieuie
J	-Sp^lillCc n--v<	p. r:.r • -, a.;.:, c- .11 r	oru.jo »ohi.-evo p	>,: ;. u ic-^iìì c. r-.j cì-p	-13; Dg.Lan se pn t\	hi.ii Ma ti".: un Lj^.b 1	a ijfw.a 12 dvori	Ce 17 11 12
Spainii-e
k u	, ; >y .aie	lu
a ■	v pohištvi ;>o .	i
C:	>' olaja loje K	ur-
E ■	Lju: i ana Zg	Ši-
Ši -i	(yOd iarioe.m 23. 3374	- 1 •>
Spalnice
«
)!id
rjhove korc-n.ne ni iidvlane. * 5 letno ga ra nio 17 komadov. do bi t -i.-iOfi din pri KK/.E Fl ,NC. pohištvo. Vrhn ka j si ■'■ šie L,-,b'.;.'na, Preč- (
K- ' o' f» ri va
V X r tn-- le "	k'1-
^..... - V.'--. •-
, ,__, „. !■•• f->«-<. Pi
niv !l'i '"fi r.-". '"ii. Ju-•• - rw-1 ■ raknj'"" i'1'' ■Urt.	6311 15
£ "5T-TT1
va1- m
'ahl ji ne
»Vi""'
,ue2-i an »ec starin od
ja itcu b .2 jrtìmeUi ce cui :fcp.in-ai za or-'> :ner sup ir: Na nižje ce n: in k)m? p • lat-' n;l Ivan Ši i a P e .ICC- K.O-.'.iv'oi :ka oesia
4143 10 DieSkl motor
■ rCS stoieč J najbol'sem -laroii niprodaj Fonudbe na ogl odd lutra pod -trv. ->D esci 1940«.
5752 I'
kv-':tetee češi:- m"toc:V-lc ima v vse'h v i'kostih v zalogi /asiornk Sioc-i) Fra-njii. I .uh' -»na. T inbartova
■ :' i':i	telefe^ri Iušr 'n:ra
rza	6112 10
C va inaia
avtcr.ioh51°
uporabo 'cenc'ra 6 in 'joì ; ra llö km zelo ir r>-'no predam S-'^ter--iič. Fra.ikcpan^ka 21
6:83-1 C
Trgovina
en gros in detail z modno galanteriio v več em kra u Sloven je. odlično vpeliana radi rodlvnsk h razmer se odda samo proti prevzemu zaloge, lahko proti garan-cio. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilnost zajamčena«.
6090 1
Lepo hišo
i dobro i^o^o pc&arljo ni ne&aj zem ji^a takoj UbOdnj prodam. Na slov v vseh po6i. Jutra 581120
Hiša z gostilno
in trgovino
nova. velika na p.omet ni cesti na de^e.i ..a pr.daj. S-gurna eksi ot.nca za večjo anicino in najboljše na.ozen ka p.tal. Ponudbe na poar. Jutra v LjUbljt.n. p_»d ^.otovina 150.000«.
i>749-20
Prodam njivo
z dovoljenjem za gra-.iiozno jamo Kupci naj pošljejo naslov na ogi. odd. jutra pod »Nji.a« 58*0-2j
Ugodnost!
Jnonadsi-ropno hl-o trl-canovanj^KO kra-r.a »on na lega trgovino me-nega olaga, pripravna tudi za industrija, ti-: ...c.niCe p.^-d-m ali za menjam. Matija žmid , jva vas Sv. Jurij, Celje.	5791-20
Enonadstropno hišo
z gosp./d-r.kiui p-sl.p-em in veojlm sadnim rtom poleg državne ce te prodam. Kemperle /a.entln, Podbrezje 1 — Gorenjsko	579j-2J
Nova hiša
dve sobi, h.uninja, prl-tikiine, 900 kv. m vrta, proda Anton Cater, Brežice 106.	5861-20
»Realiteta«
po6redovo.n.ca. u.premlč
nln je c.amo v Pre_erno»i tuici o4 I. n-sproti giavne pošte P-SiUje hitro in solidno. Piepri.ajte se! Te. 44-^0 5844-20
Kupim hišo
v Ljuoj-.ni ali okolici za 10J 0j0 do 20j OOj din. Ponudbe z opisom in sliko na ogl. o^d. Jutra pod »Takoj denar«
5S45-20
Parcele
18.CC0 kv m, cd krožni cesti, po 35 din prodam. Ponudb; na oj.as. odd. Jutra pod -Hitro — poceni«.	5847 20
Vila na Bledu
komfortna, s krasnim parkom in razgledom na iezero ug"dno naprodaj Ponrdbe na o;las odd Jutra pod »Bled 640 .
5855-23
ul.ca o.
I
^739 i
Nizke ccne!
Oreho.e navadne in valov.te 'pa niee, jecninice in kuhinje Vam nudi IV... an ot gl, mizarstvo, T.ata, St.Vid nad Ljubljano.	59 .>4-12
Prodam
kombin'rano spalnico s kau-čem (Herrnzimmer) knjige in predsobno steno. Pokorn, Grassel i 1 eva, ob Linhartovi ulici prva hiša za Ravnikar-jevo žago.
6035-12
Spalnico
belo akirano, 11 komadov, dobro ohranjeno za 2000 din prodam Koce-nova 6-1.	6064 12
Adler Junior
. u.ì muz'na. svetle Dar ve v prav dobrem stanju ma!? poraba bencina zelo ncodro naptodai. ADI ER strt'te l'."da Kersnikova uhes (za slamičem)
2222 10
''lotorno kolo
100 ccm
češke znamke s 3 prestavami kompletno .2 lučio. popolnoma novo naprodai po ugodni ceni AD' ER Service, Kenda. Kersnikova ulica (za Slamičem).
224S 10
BSA motor
orodam ali dam v račun sa majhen avto Kmetic Mala vas C9, Jezica.
5921-10
Mali avto
ekonom:čen. štinsedežen. skorai nov, takse plečane, prodam. Nas ov v vseh poslovalnicah Jutra.
5910 10
NAPRODAJ
prvovrstne
stavbene parcele
a)	Ležijo v sredini mesta Ljubljane ob Poljanski cesti, Zarnikovi ulici in Ciril-Metodovi ulici, ob samostanu 00. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa. Površina po okoli 600—850 m2.
Zazidava strnjen sistem za trinadstropne hiše. Sosedni svet je že ves zazidan z visokimi stavbami, in sicer Kubelka, Vzajemne posojilnice, Kregar, Medič, Jakil.
Sončna lega, čisti zrak, v bližini ni tovarn in ne železnice, tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka.
Prvovrsten suh, peščen in zdrav svet, ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje m gramoza za betoniranje.
Vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem izpeljana.
b)	Dalje več parcel v Rožni dolini med cestama VI. in XI., s površino po okoli 600
do 850 m».
pojasnila daje tvrdka P. VIDIC & KOMP., LJubljana, Prešernova ulica 3.
Avto
Opel cab-i let: ci"oe^e-; t- novo 'ßk'ran in ta-ri-i-gi, r "s'o i brcm • tanju rapr-tJa*. Naslov i -seli posloval J" tra 6117 10
Motor FMW
:i,j com proda-n Na-To". v vseìa posi.
6141 10
Mrtor
£<10 ccm res m1 ' o r^b':f-n lo^ rn. po"U'lh< na oglasni odo 'utra pod »Ugodno prodam«.
6110-10
Večjo trgovino
n goni no s stanova n eni na prometnem iraju na de^e.i oddam m na j. m ali zamenjam s j-govcem. ki si enako jjeTj v drug kraj. Ponud oe na o/i. odd Jutra j ood »Redi družin-kih | razmer 1940	5750-1
Gostilniško
koncesij«.
ddam v najem po zelo :merni ceni, s pravico ibratovan a g: stilni .ke obrti kjer koli v Jugo-!avi i. neopore.ni osebi zlasti debn go.ti ilijki Kuharici) z večjim kapi-Pojasnila v Zg Miki P.e ovCeva rliea 9.
58J3-17
Trgovine, industrije trafike, hotele
rtstavra.ije, kavarne, gostilne buffete, vinar .ae, m_ekarne, branja-:lje. parfumerije, droje-rije, .ekarne, pekarne, "ne niče. mline, pose--tva. ve'.epo-estva, zdra-,ili"ia. kopa'ica. hiše i e in \rsa druga kme-•ljska podjetja proda-imo in "oreduero aakup uspe'no in h:tro vestno in soidno Po-cvalr,l"i Pa-Vkovli, Zagreb, Ilica 144.
5947-19
Pro^T* noccni
radi odpotova>-ja trgovno s pol sk:m; or'de'ki in m'eč r.'mi izd 'Vi. naiemnina nizka, za lokal in stanovanje, center mesta. Ponudbe na ogl. odd lutra pod š.fro »Ziata lama«.
6130 19
Pren^ni-cn lok°l
za trgovske ali druec svrhe od>! m. p .nudbe na oglisr.i odd Jutra pod »Piomet«.
6129 19
Posestvo z gostilno
tik farne ceik^e izietni jka točka, 5 oralov pro .am za 38 tisoj din ta koj tudi za hrani ne knjižice Pojasnila daje dr. Rosina v Mariboru, Ueksandrova 16.
5808-20
Manjüe posestvo
v Bredah pri Vranskem ^op.ej žafca, s poslopji, državni cesti ln reki Boi^ka z v_dno kon-j£s.jO, se pro..a Zraven e.ektri^m vod visoke .lapetosti. P-.sec.cvo je .eio primimo za napra 'o žage aii tovarne ali kakega dru_,e Ja o-r^.- . e-jem obsegu Poiz.ed os pn Janku Horvatu, a vnem notarju na Vran kem.	5309-20
Letoviško
posestvo
na Do'enjske.ii. idi i no 3 krasnim vrtom ribo ovvili, nad 16 t»a z^ra-« eneea gozda 8oa a,i. •n travnikov, hlia, gospodarsko poslopje, ko--o .nj.k, ul.nj.iK. vróna ata, asten vodovod so. alni bazen v nep .sred nji bližini hl.e. prodam ji 16j.ooO.—. Samo resni kupci nai javilo --vii ns ov ogl. odd Jutra pod »Ugodna pri ika«
Ou4Š 20
Parcela v Mednem
erasna. son na ? naj ao im razgledom, v ali-ini po.ta e ceste in Sa i napr:daj. Poizve se: elej> postaja M^dno.
5854 20
234
vil. stanova—j-kih. trgov sko-obrtnih hiš v Ljubljani in okolici, tudi s prevze.nom do.ga, proda »Rea iteta , Prese, nova ulica 54/1., tel. 44-20. Samo resni kupci dooro lošll!
5856-20
Prodam iz
proste roke
v LJubljani en.naditrjp-no, sol.dno zidano hišo z raznimi gospodarskimi peslopji. zelo rentabi no. pripravno za vsako ve:je pod'etje. ter udobno ve jo novo vi o z pred nji.n vrt m na prometni cesti Ponudoe pod »Sre'a kupcu, na ogl. odd. Jutra.
5877-20 '
Parcele
blzu ----- fd-og aH
pa tudi luOo kv. m skupaj usuilo prodam. — iJo.i „d_e na oglas. cdd. Jutra pod »Sončna lega«.	59jI-20
3 gozdne parcele
(je.k.. ui iui,.Aaj, nad 2j0 kv. m, pr^oa A. N., M-h^rje 1, p. Rob.
5977-20
Prodam
2 parceu. Si-i-^jenl sistem, v b.ižini mesta. Fonudbe na ogl. cdd. J ut.a pod ^Par.e.i .
5936-20
Lepa parcela
pri re-inzi. ^eio ugodno naprodaj. Ponudbe na -g . -ad. Jatra poa »'ii-kojšnje z.danj_ po_,-;«.
5O9j-^0
Kupim
dvostano .a^ijoKO ali veliko enoitanovanj.ko vilo v b.ižini centra. Po-sredivaci iz ljučeni. Po nudte na cg . cdd. Jutra ped »Takoj 20«
59_0 20
Hiša na Tržaški c.
ob p.jnietnem üraju na prodaj podjetniku Poizve se pri dr Vrtačni-ku, Trdinova 7.
5888 20
MR.BAHOVEC

Pekarno
dobro ldo,o z .epim po est vom in še eno hišo novo grajeno, ko odvor Breiice predam. Nas ov Marija Vr"čko, Leskovec pri Krhkem.
5936-20
Vinograd
z zidanico
in vsem inventariem pol ure od železniške postale Št Janž na Dolenjskem, je ugodno na prodat. Informacije Bercc VI dimir, šol. upravitelj, Trebelno.
5913 20
ia
Pomladansko Zdravljenje
za čiščenje in proti slabi prebavi pijte
zdravilni
„PLANINKA" ČAJ
Reg br 2007-32
Krasno posestvo
v Celju
obstoječe iz travnikov, ni v n gozdov se za bodoče stavbne parcele, lastni vodovod. ugodno proda. Kirbiš, Celje.
5893-20
Dve krasni sonZni
Uo.Ui pa.<.cii v uj uO-ijuni na Pru.an ug-dno napiodaj Naslov v og.. .od. jutia	i
5955 20 '
Hišo
solidno.	z vr-
„om in vpejano eiek-.ri£.o. poj vznožjem r*o-aorja, ob državni cesti, aa .efe.n son nem Kraju, prcda.ii. — Nasiov v v'oeh pos.oval. Jutra.
o9o3-20
Mlekarna
na prozie (.ntiui maju. brez Konkurence se od j ia Na~ lov v vseh po iloval. Jutra.	I
5943-20 1
Gozdne parf-ele
za posek kupnina <erkoli v Sloveniii. v ^sak .el ko-sti Ponudbe * točne navedbe katjsterske ihč r.e in parcelnc štev Ikc r^ušl i't na ogl odn 'utra pod »Vsake vrste les«.
S9*0 20
Enonadstropno
hišo
Sv Vid pri Ptuju, priprav no za trgovino ali obrt prodam. Velika gospodarska poslopia. kleti. vrt. 2 in pol orala zemlje. Dr. Sluga Ptuj.
5914-20
Krasno vinogradno j posestvo i
7 vsem inventarjem se pro- 1 da v p.dlehn-ku pri Ptu-tu Posestvo neri 22 oralov. It arondirano. sestop iz gosposke hiše dveh viniča-ril cca 5 oralov vinograda, ostale iz sadonosnika. travnika pašnikov in lepega hijk. vega gozda. k; 't spo soben 7a sečmo. Povnra ian-< t staviti na podružnice, »lutra« v Ptuju pod »Denai 45«.
5909-20
l1 godno naprodaj:
VILA tristanovaniska, vc-s komfort. plin. Cena 550 tisoč. Bežigrad.
I1ŠA tristanovaniska viso-kopritlična, cena 190.000. Moste.
HIŠA. enodružinska. 3 sobe kuhinja, ^ena 70.000. — Rudnik. HIŠA. dvonadstropna, šest-stanovaniska. netto donos 30.000. Bežigrad. Več parcel v izmeri ca 700 kv m po din 70 za kv. m pri remizi. ter razne druge nepremičnine kupite najugodneje, potom realitctne pisarne ADAM le" A. Ljubljana. Go-sposvetska 7.
6048-20
Enostpnov. h'š?ca
z vrtom na pobočiu Črnuč in eno stavbeno Darcelo — ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
6046-20
Posestvo
s- 730t <cv. m vrta. lepa
irg/. r.i etov šče tilizu Ško »it l.okt igodne prodam. Informai re deležnik. Virlog 16, pošta škofja Loka.
6034 2C
Pozor lovci!
Odstrel dobrih srnjakov iščem v urcenem lovišču; teren ne sme bit' pretežek, pristop po železnici ali z avtomobilom zaželien Even tuelno pride v poštev tudi zakup vsega lovišča. Pros m za točen opis položa'a z navedbo cene kot tudi kvali-tett .n kvantitete d viačine na Internationale, Zagreb, Jelačičev trg 1.
5816-20
Stavbne parcele
na Vodov oaiii cesti, v izmeri 661 kv m blizu neš anske šole naprodaj. Inormaeije p d šifro »A M.« na oe 1 od-1 Jutra.	6011-20
Hišo
novo, solino ograjeno. I v II nadstr.. 4stano-I vanjska, v mestu na-
rrzdaj.
I Starejša so idno zida-I na in dobro ohr-n ena hi a s poslovnimi oliali na zelo lepi prometni točk: na seve.ni m delu Ljub.jane naproaaj Lepa dvetanovanjska hiša v Rožni dolini, dobro ohranjena, z ograjenim in za-ajenim vrtom na prodaj štlristanovanjska hiša, ie popoinoma dovršena, •aa vzh.dnem delu t ,u-b'jane ugodno napr-iaj Večje . tsvi o parce na seh delih Ljubljane, nformacije daje rea i-t-tna pisarna KUNAVLR LUDVIK. Cesta 29 oktobra 6 (pvei Rimska c.) te; št. 37 33.
6042-20
Stavbne parcelc
v Spodnji Šiški, krasno eže e. severno od nova "i "enske cerkve, še ima naprodai po stari ceni 43 do 100 din kv. m. 1. "Snez. Gosposvets':a c 1. dvorišče.	60j2-20
Iliša
'tiri do pet tanovanj-sko. v bližini sv. Petra kupim. Kiia mora biti v dobrem stanju, v a j leloma rodkletena Ponudbe na ogl. oddel Tutra pjd "Upokojenec - Gotovina«.
5993-20
Ugodna prilika!
Sigurne naložit: e gotovine v dobro ido'o hotelsko obrt in veliko no se-tvo v letovi kem kra ju Obr st vanje p- dogovoru. Nudi se garan o'ja v nepremi'n'rah tri mi i one dirarjrv. P n-'dbe na ogl oddel Jutra pod »Nalož.tev 140.000«.
6038-20
Motorno k«'"
popò 'non» novo. opremi je no z e'"kt-"čno ,-ič;o zn^m ke Ai'd'e 200 KB Drod>m Na og'ed or. K".-'nu go stilna NA NA, Ljub1 "na.
6103 10
Motor
,f."bro o*""n:fn Ar.fp 111
tem, pi-.č,ria t"ksa zi 1910 '-""dam. Štcfančič A Št Vid.	6102 IT
Tovprn' !<vto
f,n nafto kupi Kopitirna 6172 10
Mestinje.
Uieditev
premoženj:
Poravna.e. Koukurzne ■iideve odkup ln lrkaso terjatev i tudi kmečkih i natavo posojil ln družbenikov dob'.čXanos o i .arno naložitev kapitala. ureditev uprave in Knjigovodstva. bilance kalkulacije, upravo ne-loremičnin. nalzoro-.an e «udeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje LJubljana, Gledališka u) 16-U
Hranilne knjižice vrednostne papirje (najugodneje prodate pri Bančno K "m Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40
Kdor ima kapital
in Je podjeten lahko prlst .pi k dobro snujo-iSl ee industriji na Dolenjskem, ki lahko proizvaja meseino 20 va-i;onov baga in zasluti !:5 tisoč din Ponudbe ma ogl. odd Jutra pod »Potrebno 50.000«
5806-16
Pristopim
kot sodelujoči družabnik s kapitalom 50 do 70 tiso* din v :ncMi<-trij sko pod'etle stro'no ključavničarske stroke at'i slično Ponudbe na tjgl. odd. Jutra pod Siro »Oobur 8'ioRpvn aR .
575716
'olidni in podjetni trgovki
^'.idam v naiem z aori-~m ali kasneje d ,'bro vpe iano. že nad 50 let obstoječo trgovino meli • a b aga na pro net-nem kraju b.izu Celja, b že'e '.niei. 7a prevzem '.a'c-e je p t'-e^en kapici okrog 60.000 din — Ponudbe pod »Podjetja — premet- na oglas >dd. Jutra.
5933 17
Mlin za pesek
p;-o ali vzamem v na-• em Ponudbe na og as >dti Jutra pod »Min«.
5959 1".
P« knrno v Mnr'boru
vzamem v n"f"i Naslov se •zve v vseh poslovaln'cah lutra.
5899 17
V n^jem
malo posestvo, prodam par kon ev. Sp. Radvanje .4 pri Mariboru.
5904-17
Gostilno
za takoi ali t>ozne'e oddam v naiem 10 m nut od letovišča ob prometni cesti Laško Rimske Toplice. Vse druge po dogovoru Ponud-be na ogl odd. lutra pod šifro »Bodočnost 16«.
6106-Ì7
krnski
frizerski
V b'jra, center pro-ret, prodam Javi naj :e lc doocr strokovnjak z gotovino. Dopise na Oil. oSd Jutra pod ^i fro »ivioj-jte. «.
6067-1E
MJckarniški lokal
in en-"S'bno sting an e visek p it i no ediam. Tova:n; k a 11. Hiaupt-man, Krtkov trg 'O
6063-1
Mlekarno
v centru, rlobro ido!o oro-lam zarrdi colezni 7& 7030 din. Nas'ov v vseh oosloval. Jutra.
6059-19
Pisarniške prostore
leka! ali sam ko stanovanje) v prometni ulici redi me ta, pj možno ti z večjim -k adi s en. š em Prednost, te efor ali m "ìnost vpel a-e telefona vsEl lev 1. ap i a Ponudbe na ogLss odd Jutra pod >Nujn: »irarna*.
6063-ir
Gostilna
n-l »7 an r*b'« v Kranju,. tik ob sejmliču -ddam = 1 innrem Več Izveste v trTO-lni Kranj c v k bie? 7.	6123 19
Gos*iTno
tujsko promet io. ra-ne v naje o a!i na račun a—o'to'na er-wt»"n,"-r'-a - ka-cio Ponudbe na p^n.i-5' J-t a v CeljU sod »Podjetna«.
6169-19
Pekarno v Celju
d-lam v naiem Naslov v vseh pošlo va'.. J-t-a 6166-17
Sprejemom
v barvanje, poz'a'eva-nje in pcpravi'o vse vr ste cerkvenih kipov in rriva ne kipe vse'a vr~t S? priporoia tvrdka Ju rij Jakovac sp o no kiparstvo Cegnarjeva 4,— LJubljana.	5729-30
Razno
Prvovrsino
Klefišovo šunko
pristna štajerska, haloška. doleniska in dalmatinska vina. priporoča Mencinger, Sv Petra cesta 43. na dvorišču. Čez ulico popust. Te lefon št. 22 33.
5777 37
»Posest«
rea ite.na pisarna Ljubljana Mi-t ošl.eva
cesta 4 II /daia ia tn «i^.« lo »po sest« ki izhaja vsakesa I v mespcu
V njun )e na ponudbo veliko števfo hiš vi> ter parcel v mestu in ni i^žei kmets^lh m ve-'epo.sestev s topnimi opl-•< in cenami Kdor kupu-e all pro a't n i-PTil^me nai ist uaro^i na gorn i m-'ov. Zadostuje do i«s~i-ca.	94-20
Šivanje in krojenje
vseh vrst perila ln ob ek najuspešneje poučuje go =tr>odična po zmerni ceni Oo«posvptska cesta 13. vrata 90.	6870 37
Več lepih
stpvbnib parcel
od *00 do 1000 kv. m ob Tržaški cesti, izven mest nega območja v kat uhč n D brova. po ugodnih pogo iih naprodai. Pojasnila da|t ljudska posojilnica v l.>ub liani.	3190 20
Trgovska hiša
na prometnem kraju — brez konkurence — se zaradi onemoglosti pro da ali odda v naiem Trgovina z inventariem več stanovanj, k et. eo p-KJar^ko nos'-p'e sad ln zelen Jadnl vrt — O-leda =e pri Antonu •»ia -arjti Pe;nlca o Di branje.	5819 20
V K0NST M i:C JI IN
DFLO A V JU NEI R KOSUIVE
üepQreznice
rzyjjgggpk

vomnsmmmmmmmaM
10LJ€D€LSKi ST&OJI
ŠT. VID n.LJ.
»JUTRO« St. 69.
=53
SobŽ5. m. 1W0-
Dva odlična irata
sta ©seraelektronski in petelektronski aparat
NE tipa 74® W in 540 W.
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eitz.
Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko. zaporo zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane	6,300.— Din
Tipa 540 W rabi le 40 wattov toka in stane	4.600.— Din
Zahtevajte prospekte!
Ugodno prodam
bencinski motor 7—B ks., dobro ohranjen, pripraven za mlatilničarje. VpraJati : Studenci pri Mariboru, So-kolska 87.
5901 29
Mizarske stroje
b?. kompletno mjzarsko delavnico v dobrem stanju prodam. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Mizarstvo«.
6004-29
Šivalni stroj
malo rabljen, pogrezljtv — poceni naprodaj. Not» trgovina, Tyrseva 36.
6135-29
Stroj za
štancanje blaga
ali usnja, prodam. Vprašani» pod »Stanca« na podružnico Jutra Maribor.
6183-29
Mlade ilirske
ovčarje
prodam. Oče mednarodni šampion in prvak Jugoslavije. Psarna »Osoje«. Skof-ja Loka, Poljanska 10.
6091-27
Iskreno in trajno
prijateljico
srednjih let, srednje, če dne postave, želi spoena Ii c«amljen drž. uradnik v dobrem položaju, prednost imajo drž. u-pokojenke Le resne ponudbe s 6llko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Upaj na uspeh«.
0013-24
»Harmonija«
Odsotnost povzročila zakis-nitev. Izvolite dvigniti pismo v ogi. odd. Jutra.
6119-24
Akademik
žeU spoznati damo, nesrečno v zakonu — diskretnost zajivičena. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prijatelje.
6054-24
drožba z o, s, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, tel. 31*90
Majhnega konja
nony, stareea 9 let, krotek ln močan, prodam dobre roke. Naslov v seh posloval. Jutra.
6146-27
Novejša hiša
tristanovanjska vogalna z lokalom naprodaj. — Moste, Bezenškova 29.
6072-20
Stavbna parcela
naprodaj na lepi solnčni legi. Poizve se: Jenkova ul. 7 ia dvorišču pri stranki. *	6019-20
Ugodno prodam
na Pokljuki, v bilžini Sport hotela več lepih stavbenih parcel, zaročenih s smrekami. Po-izve se pri Martinu Cesar Jereiia 6 p Boh. Bi strica.	8010-20
Hiša
novozgrajena, na ljevem, Povšetova 100, je naprodaj. Vprašajte istotam.	6003-20
Hišo
stiristanovanjsiio, vogalno na prometnem kraju z '.rtom, pripravno za trgovino ali obrt, poleg tramvaja, ugodno preda::.!. Poaudbe na ogl. odd. Jutra pod Upokojenec — Gotovina«. Posredovalci izključeni.
6000-20
Hišo
od 150 do 200 000 din v LJubljani ali v okolici, s iaipoteko kupim. Ponudbe na og. odd. Jutra ood »Takoj - hiša«.
6053-20
Maribor
lena 3 nadstropna hiša, na prodaj. Takoj 400.000, cena 800.000. — Krasna trgovska hiša, en delež 250.000. Dve manufakturni trgovini m s pleteninami na prodaj 100.000 in 250.000. — Graščina s posestvom, primerna za dom. Vodna moč. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka 28.
6174-20
Lepo parcelo
prodam v št. Vidu nad Ljubljano. Pojasnila dr. Urbane, Ljubljana, Tavčarjeva 1.	5997-20
Dvosob. stanovanje
na Ježici, Št. Vidu ali v Mednem iščem za 1. maj. Ponudbe pismeno na ogl. odd. JuUa pod »30-06«.
5878-21
Parcela
co 1000 kv. m na Bičevju, betonska obcestna ograja,
južna leg», ugodno naprodaj Ponudbe na ogl. odd.
Jutra pod šifro »Ljubljana
200.000 — denar«.
6131-20
Hišo
z vrtom v Vižmarjih aa 50.000 din prodam. Na-siov v vseh nosi. Jutra.
6066-20
Naprodaj gostilna
na prometnem kraju 10 minut od kolodvora in od avto postajo in tovarne. Lep razgled na planine letoviški kraj v okolici ni nobene trgovine, pripravno zraven še za trgovino. Zraven «tvos ianovanj ska visoko pritlična vila, z verando pripravna za letovišče aii za upokojenca, v hiši Je vodovod in eiek trika, paieg še delavnica. pripravna za vsakega obrtnika. Ugodna prilika Poceni naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra..	6065-20
Parcela
ccs, 609 m naprodaj v sp šiškl, Aljaževa, Poizve se Novose, Celovška h.
6t53-20
Hiše
rll<;. stavbne parcele, posestva, proda: reall-tetna pisarna FRANJO pristave». Ljubljana, Erjavčeva c. 4a.
6150-20 Zelenja dni vrt
dot.ro gnojen, eventuelno tudi sadnega ugodno oddam takoj v najem s souporabo kleti v središču mesta za dolio 4—5 let. Naslov v trgovini Urbančič, Ljubljane. Tržaška cesta 13.
6101-20
Parcele
od 600—900 kv. m velike naprodaj. Cena ugodna. — Leže ob Celovški cesti v Zgor. Šiški. Poizve se: Mi-škec, Medvedova 38.
6096-20
V centru Celja
naprodaj več-stanovanj-ski hiša za ceno 250 tisoč din. Ponudbe na po družnico Jutra v Celju pod »Doblčkanosna-r.
6138-20
Travnik
v črni vasi pri Ljubljani. primeren za zidavo, blizu nove cerkve naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »črna vas«.	6162-20
Krasna vila
v industrijskem kraju na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šif-o »Lepa lega«.
6184-20 Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem io zemljiščem s površino 4.451 kv. m blizu mesta. Nitslfw v vseh poslovalnicah Jutra.
6182-20
Dvosob. stanovanje
Vomì orino s kopalnico poceni oddam s 1. majem. Moste Zakotniko-va .2	5622-21
Stanovanje
velika kuhinja ln shram. ba, dve veliki sobi, dve veliki predsobi, vse par-ketlrano, klet m vrt, se s 1. aprilom odda stran, ki brez otrok v podna-jem za 380 din mesečno. Ljubljana, Koseze, Draga 35, pri šlibarju.
5852-21
Dvosob. stanovanje
komfortno oddam. Her-bersteinova uhca 27.
5965-21
Komfortno
stanovanje
dvo- ah trisobno, event. z garažo, v mestu aii v neposrednji bližini, iščem. — Ponudbe pod »Dve sobi 1940-i na ogl. odd. Jutra.
5349-21a
Upokojenca
brez otrok iščeta sobo, kuhinjo, pritličje, maj, Junij, julij v Mostah,— šiška. Pavšič Tovarniška 27.	5817-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom oddam za takoj ah za maj. Lepo scalèno, parket. Stareto-va ulica 26, Trnovo.
5996-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, stranskimi prostori in desi vrta oddam Za 1. maj. Vodovodna cesta 24.
5988-21
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno, i balkonom in pritiklinami oddam za 1. april. Vovk Franc, Gerbi-čeva 19.
6047-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopal-nloo oddam v Podmil-ščakovi ulici 14, Bežigrad. vprašajte pri hišniku.	6009-21
Trisob. stanovanje
oddam s 1. aprilom v St. Vidu nad Lj.,. Pojasnila daje dr. Urbane Tavčarjeva 1, LJubljana 5995 21
Petsobno stanovanje
oddamo takoj ali s 1. majem. Stanovanje je v centru mesta, komfortno ter Je doslej služilo kot stanovanje in pisarna in Ima zato vhoda z dveh stopnišč. Podrobna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Miklošičeva cesta 19, vsak delavnik od 8. do 13. Tel. štev. 25-21 in 25-22.
6074-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam ta koj stranki brez otrok. Tvrševa 181.
6051-21
4-sobno stanovanje
s kopalnico 2a zdravnika in slično, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center Bežigrada«.
6128-21
Zakonski par
brez otrok tiče enosob-no stanovanje kjerkoli, najraje v bližini Tabora. Naslov v vseh posi. Jutra.	5821-21a
2—3 sobno
stanovanje
s kopalnico v I. nadstropju v centru iščem za maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Cena» 5782-21a
Iščemo stanovanja!
Hišni posestniki, prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje. »Realiteta«, Prešernova ulica 54/L, tel. 44-20.
5357-21a
4—5 sobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami, po možnosti za takoj, iščemo. Ponudbe pod »Stanovanj e« na oglas. odd. Jutra.	5991-21a
Dve prazni sobi
s posebnim vhodom, s kopalnico, v centru mesta — oddam 1. aprila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6111-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno, s po-
seonim vhodom oddam
Izgubil sem
poslovno knjižico, gla-sečo se na ime Ante Crnica. V njej je bilo 200 din. Pošteni najditelj naj pridrži polovico denarja, drugo pa naj
Izgubil se je pes
WS, rjav. lovski, nemški Simorec, sli&l na ime Haras, najditelj naj ga i	,
odda proti nagradi pri | Dva DOlJsa Magušar, Res! Je va 16.
6140 27
. - ' - . - . ,„ boljšemu gospodu. Vpra	nTa	Ante
šajte na Prulah, Sokol-ska 8-1., desno.
6063-23
Cmica, Logatec.
5915-28
Opremljeno sobo
event. prazno, sončno s posebnim vhodom in j souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu s 1. aprilom v Fügnar-jevi ulici 6-IIL, levo.
6157-23
Sobo
s posebnim vhodom, čisto in zračno poceni od dam 1 ali 2 osebama, 15 minut od centra. Kole-zlja, Karadžičeva 10.
6159-23
; Visokodonosno
podjetje
brezkonkurenčno, že'im ustanoviti. Dobro Idejo, podrobna pojasnila ho-noriram. Ponudbe pod »Uspeh — gotovina« na ogl. odd. Jutra.
5835-31
Prazno sobo
Peki pozor!
Celjska tovarna slada priporoča vsem cenjenim pekom svoj prvovrstni pekovski slad. Radi pomanjkanja ben cina se je potovanje ukini
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami išče uradniška družina odraslih oseb za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 99«.
5976-21a
Stanovanje 2 sob
išče mala družina v mestu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno« .
6093-21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami išče tro-članska družina odraslih oseb za april ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 500*.
6008-21a
3 ali 2 sobno
stanovanje
in kabinet iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Maj 40« 606221a
3-sobno stanovanje
komfortno iščem za maj najraje na Vrtači na vzhodnem delu Rožne doline ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno« 6142-21a
Dvosob. stanovanje
z ali brez kabineta iščeta mlajša zakonca za maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »S kopalnico«.
6154-21a
s posebnim vhodom v cen- 1 lo, zato naročajte direktno, tru, oddam takoj. Naslov Celjska tovarna slada. Ce-v vseh poslovalnicah Jutra. lje.	5892-31
6137-23 j —---------
1njaiktMobe
V Celju
v centru sprejmem v vso oskrbo dijakinjo ali . gospodično. Krasna son strogo separirano^ mir- -na goba k;avir in nem
Upokojenec
išče sobo ali garsonjero.
Enosob. stanovanje
oddam šmartinska cesta 26.	6160-21
Enosob. stanovanje
v neposredni bližini mesta iščeta dve odrasli osebi za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«.
5766-21 a
Stanovanje
eno ali dvosobno išče starejša gospa za 1. april ali
1. maj. Naslov: trgovina japelj, Tyrševa cesta 14.
5680-2 la
Dvosob. stanovanje
udobno, išče soliden zakonski par za takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center mesta«.
6088-21»
Sobo odda
Sobo
meblovano oddam takoj ali s 1 apri:.om pri Sv. Krištofu, Pleteršnikova ulica 261 TL.
5824-23
no, brez stikov. Ponudbe pod »Navedite ceno« na ogl. odd. Jutra.
4826-23a
Čedno sobo
večjo, opremljeno, v centru
išče boliša gospodična, redna plačnica za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večja soba«.
5930-23a
Sobo
prazno, čisto in solnčno, v bližini centra, išče mati s hčerko dijakinjo s prehrano za hčerko za takoj ali pozneje. Mati je službeno vestna, ves dan odsotna in išče poštene ljudi za hčerko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista in solnč-na soba.«.
4810-23a
Sobo ali garsoniero
strogo separirano 6 ko palnico v centru za takoj Išče gospod. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Odsoten«
5563-23a
Solnčno sobo
z vso oskrbo (dietično hrano), pri boljši druži ni Iščem za 15. april ali 1. maj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 68 5768-23a
Večjo sobo
opremljeno, s priliko za kuho, Iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačilo«.	5886-23a
Sončno sobo
s hrano ln vso oskrbo išče za takoj mlada gospodična. Ponudbe na ogl. oddaš. Jutra pod »Akademičarka«.
5992 23a
ška konverzacija. Naslov v podr. Jutra v Celju 5310-22
Glasbili*
Kromatično
harmonike
majhno, dobro ohranjeno. novejši model, tri vrstno, 80 basov, kupim. Bucik Stane, Sv. Petra cesta 3/m	5964-26
Kupci harmonik
ne zamudite redke prilike! Za 2400 din je nova petvrstna Lubas-har monlka na prodaj. Jože Siba', Jesenice, Kosova ulica 1.	5974-26
Klavir
ln pohištvo prodam ze lo poceni zaradi selitve Nasloc v vseh posi. Jutra.	6060-26
ti
Generator
AEG Union 27 K\V izme nični tok, v najboljšem sta mu. naprodai. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Generator«.
5753 29
Kupimo takoj
zračni kompresor, stružnice in vrtalne stroje. Ponudbe na podružnico Jutra Mari bor pod »Drava«.
5114-29
Pisalni stroj
Oliver dobro ohranjen prodam za 900 d!n Rož na dolina c. IX.-43.
4764-29
Dve svetli sobi
Kombiniran
skobclni stroj
nov. nerabljen mizarski
Opremljeno sobo
krasno, oddam dvema gospodičnama, event. tudi s hrano. Pojasnila : Stari trg 1, pri gostilničarki Olup pod Trančo.
6028-23 Stanovanje
prazne sobe s štedilnikom oddam eni ali dvema osebama. Florjanska 24.
6030-23
za pisarno v centru se išče. : ugodno naprodaj. Levič
ta. Ponudbe na poštni pre- j nik, dal 31 ali tel. štev. 31-38. i 59.
5962-23a
Kamnik
Sobo
opremljeno in čisto Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smerna cena«.
6143-23a
Graben 5756-29
Drobilec
srednji in malo rabljen imam naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra 5922-29
Profesor
išče nameščeno sobo pri
boljši familiji v bežigraj	ceni skem okraju po možnosti obroke) pri »Prometu«, na
s hrano (čim manj mesa),	sproti križanjke cerkve.
Več šivalnih strojev
znamk Adler, Singer, Pfaff Dürkopp, Westa, Gritzncr Neuman in drugih ie po-naprodaj (tudi na
Sobo
z dvema posteljama ln hrano v bližini univerze takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6C87-23
Lepo sobo
s pianinom oddam v lastni hiši boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh po-tlovalnicah Jutra.
6099-23
Sostanovalko
išče Neža Jugovič, Novi trg 5, dvorišče.
6056-23
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 16«.
6104-23a
6044-2!
Šivalni stroji
Akfirlpmik	fJAX<< s° ^jboljši. Rab
iinduimih	|)en, stroji vedno na zalogi.
išče za 1. april mirno in IVAN JAX TN SIN, Tyr-
solnčno sobo, event. s hra- ševa cesta 36.
no v okolici Leonišča, Ko-deljevo ali Moste. Ponudbe z navedbo cene na podružnico Jutra Maribora pod »Zmerna cena«.
6175-23a
Opremljeno sobo
oddam takoj ali 1. aprila eni osebi. Vprašali med 10. 1940 ob 10. url predjpol-in 12. nro. Mestni trg 17, dne. Pojasnila daje po-
javna dražba
vpeljane gostilne poleg dveh manjših stanovanjskih hiš v Trbovljah blizu cerkve se bo vršila pri sreskem načel-stvu ▼ Laškem 6. apri? a
III., desno. Be zrakov.
A»-»!
gojilnica v Trbovljah.
6025-29
Šivalni stroj
na 2 igli »Dürkopp« za ši vanje plaščev iz balonske svile in veliki prikrojeval-ni stroj (Bandmess«r) prodam. Vprašati pod »Stroj na 2 igli« na podružnici Maribor.	5900-29
»Anker«
šivalne stroje. prvovrstni modeK, 20 letna garancija, za gospodinje, šivilje, krojače in čevljarje, ludi cik rak a «ndanje, rabljene stroje od 300 cfi« naprej prodata »Triglav*, lesl)era cesta 16.
Mlada
prikupna dama, kateri ugaja dosti športa in potovanja dobi namestitev kot privatna taj-ilica. Trgovska naobraz-ba ni pogoj. Lastnoročen dopis z izčrpnimi o-sebnlmi podatki in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno mesto«.
6158-24
Dva simpatična
gospoda
želita tem potom spoznati dve čedni deklici zaradi skupnih lzpre-hodov. Dopise po možnosti s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod šifro »V raju«.
6151-24
Služkinjo
ali kmefko dekle, staro 27 do 31 let. bloodinko vzame v zakon 401etnl samski lovec v službi in z 10.000 din prihrankov. Dopise pod »Oozdovnlk« na ogl. odd. Jutra.
5935-25
Židinja
23 let stara, prijetne eu-
nanjosti, s premoženjem 300 ooo din. Išče zagonskega druga. Pojasnila daje >Nada«, Zagreb, Je-lačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
5805-25
Gentlemen
srednjih let, ugleden, dobrosrčen, premožen od vetnik, se želi spočeti z damo enakih svojstev, srčne olike, lepe zunanjosti. Diskretnost najstrožja. Resne ponudbe s sliko pod »Sreče polna bodornoste na ogl odd. Jutra.	5836-25
Gospod
23 let star. zdrav, simpatičen, trgovsko naobražen s svojo hišo, bi poročil gospodično srednjih let s premoženjem. Slika zaželjena. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Mirno življenje«.
5895-25
Ženitve in možitve Višji železniški
boljših krogov Izvedemo	uradnik
strogo diskretno, vest	. j. _
no in uspešno. Velika vJovec 45 let star, zeli r'»-ltbira odličnih partij o- rofiti dobrosrčno gospodič-bojega »pola. Prvovrstne	H dov0 hrcz otrok
rodbinske zveze v vseh "u -
meščanskih, tno skih. primerne starati .z dob.c industrijskih, obrtniških meščanske ali kmečke- hiše. oficirskih, posestniških prjmcrna doU ali stalna in v vseh intelektualnih	„
krogih. Vsem üeljam f'uzba dobrodošla. Resne laliko takoj zadostimo ponudbe s sliko na podruz-Irformacije proti naka. njco Tutra Maribor pod ši-zilu 10 din v znamkah daje diskretno RE/.OR. Eaereb, Pošta 3.
5948-25
fro »Poletje«. Tajnost lamčena.
61VÓ-25

Orehova jedrca
in fižol
nudi najceneje SEVER &
prijatelja
želita poznanstvo dveh boljših dam, do 35 let starih. Tudi posamezne ponudbe dobrodošli. Dopisi na ogl. odd. Jutra DOd »Iskrenost«.
6144-24
KOMP., Liubhana.
5304 33
Približno
10.000 kg sena
skupaj all posamezno takoj 'pw>dam. Ivan Pre šern, Kranj. 5746-33
Nebotičnik
Vesele praznike 1 Pridi — piši!
6126-24
Sladke otave
1C.000 kg, prima, pro dam. Interesent naj sporoči ceno franko vagon Litija na naslov Pavel
Uradnica
želi znanje z resnim, boljšim gospodom, starim do 45 let Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedeljski Izleti«.
6164-24
Mlada gospa
prikupna, z imetjem, lo Tvnafllč, Šmartno pri Li- I čena po krivdi moža. išče
ti jI.
5848-33
Seno
sladko, okrog 20 000 kg, prodamo. Poizve se pri Kmetskem hranilnem in posojilnem domu v Ljub Ijani, Tavčarjeva ul. 1.
5848 33
znanja zaradi skupnega go spodinjstva, event. zakona z boljšim, neodvisnim, zna-čajnim gospodom do 45 let najraje državnim uradni kom. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod značko »Diskretno«.
6178-24
Krompir
semenski, vagonske množine, nudi po konkurenčnih cenah tvrdka Bermež in dr.
Prijizen gospod
nudbe!
Vrhnika. Brzojavke: Bermež 35 let star trgovec s sta Vrhnika. — Zahtevajte po- I novanjem želi spoznati
prijazno družico, zmož. 5891 33 I no nemščine. Pogoj le simpatija. Dopise na — Frlc Tihi j, Ledina, p. Sevnica.	5787-25
Trgovec
z dobro vpeljano trgovino s
premoženjem din 280.000 želi spoznati trgovsko na obraženo gospodično do 28 let s primerno doto. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna bodočnost«.
5903-25
Nameščenec star 30 let z večjo gotovino, ki ima veselje do trgovine, želi znanja s trgovsko naobraženo gospodično. Pismene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Podjeten«.
6076-25
Odličen gospod
trir'e-et eten. akademsko Izobražen, dobrega položaja. posedujoč premoženje. poroči sarmant-no m'ado damo Diskre-ciia zagotovljena. Dopise. ki jih vrnem, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Krasna prilina
6069-25
Gospodična
simpatična, ljubiteljica narave, trgovsko izobražena. z lepo trgovsko liišo in gostilno v vred. nos« cca 400.000 din želi zaradi osamljenosti znanja z akademsko na-obraženim gospodom ali dobro situlranim trgovcem, plemenitim in zna-
Dva železniška
uradnika
ttara 24 in 30 let, že:i-ta ženitvenega p.znan-stva s slovenskimi, lepimi in dobrosrčnimi gospodičnami . Vse informacije pošljemo proti nakazilu 10 diti v znam i -Kah — diskretno Re?.or. , Zagreb, Pošta 3
5949-25
Gospodična
Slovenka
iz dežele, lepe joinanlo-stl, 28 let stara, vzorne preteklosti, z meščan sko šolo, dot» 500.000 — želi ženitbenega poznan s t va z dobrostoj eč im go spotiom. informacije da-čajnlm, čedne zunanjo. je p^t! nakazilu 10 din sti, starim do 35 let po v znamkah — diskretno možnosti z avtomobilom re/jOR, Zagreb, Pošta 3 za skupne izlete. Podro-
bnejše dopise pošljite eventuelno s sliko, katero pod častno diskre-cljo vrnem, na oglasni odd. Jutra pod značko »Bohinj«.
6161-25
Mlinarski
brezpose.nl vdovec, brez otrok, star 47 let karak-teren, trezen, želi priženiti otroke z gospodično aH vdovo v starosti 30 do 60 let, kjer koli. Leopold Kožar. — Krlžaniču, Rihtarovci, pošta Slatina Radenci.
6132-25
^□□□□□□□□□□□OOC ZAJMOVE
podijeljujemo državnim i gradskim na-mještenicima, penzio-nerima, željezničari-ma, žandarima, finan-cima, privatnicima itd. Ponudbe na Zagreb I, pošt. pretinac 270.
JAVNA DRAŽBA
V torek dne 26. marca 1940 ob 4. popoldne bo carinarnica I. reda na Rakeku PRODAJALA JAVNO 11 KONJ, ki so bili zaplenjeni v izvoznem tihotapstvu.
O prednjem se obveščajo vsi interesenti z vabilom, da se dražbe udeležijo.
Iz pisarne carinarnice I. reda na Rakeku št. 2147.
Vino
pristno ljutomersko, ha-loško, do'enjsko ln dalmatinski dlngač prlpO' roča vinska klet Mencinger Sv Petra 43, na dvorišču, čez ulico popust. Telefon 22-33.
6081-33
češplje
namočene, okrog 30 hI, prod ara. Vpraša tli pod češplje« na ogl. odd. Jutra.	5951-34
Jabolka
v originalnih zabojih, mo-šancke kg 3-50, rožmarinke kg 3.25, računajoč brutto za netto. Jabolka so zdrava hoče nuditi 36 letnemu
Gospodična
30 let stara, z nekaj prihranki, se želi poro čltl s starejšim gospodom v stalni službi. — Ponudbe na ogl.oddel. Jutra pod »Iskrena žena«.	5823-25
Ločenka
28 let stara, dota v gotovini 250.000 din, išče moža, ki bi hotel biti samo njen. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jela-člčev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
5800-25 Katera žena
in nenagnita in
Čebulo
prevaranemu ločencu ki poseduje hišo in trgovi no miren dom ln lepo
štajersko kg 2.10 promptno življenje. Slika zaželje-dobavi Josip Lah, Osluševci na ponudbe na podr.
pri Ptuju.
6114-34
r ul
Jutra Ptuj pod »Srečna bodočnost«	5745-25
26 letna gospodična
lepe zunanjosti z doto. Izobražena, dobra, lepe neonadezcvane preteklo stl želi spoznati železni škega uradnika. Resne ponudbe pod »Soliden in
Delavec
star 55 let, ločen, z do brlm zaslužkom želi zna nja s starejšo gospodlč no ali vdovo brez otrok | dober mož.« v svrho skupnega gospodinjstva. Ponudbe s sliko na podr. Jutra v Celju pod »Diskretnost zajamčena«	5789-24
5792-25
Sifuirana
Vdova
orljetne zunanjosti, do. ta 11,000.000 din, išče zakonskega druga Pojasnila daje »Nada«, Za-pncnnriirna I f^®0' Jelačlčev trg 10. H?	za pojasnila pošljite 10
želi spoznati gospoda višje stopnje v državni službi. 40 do 45 let sta' resa. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Srečna bodočnost
5658-34
din.
5801-25
Židinja
zelo lepa, 35 let stara, dota v gotovini 100.000 dinar.. Išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelači-čev trg 10. Za pojasnila noši j i te 10 din.
5602-25
Posredujem
Katera debela dama do 38 let stara r.e bi želela biti debeia? Priglasite se
olsmeno za informacije ,	. . .
na ogi. odd. Jutra pod Tovarniška delavka
»Vse blazno«.
5882-24
Kranj
Vesele praznike! — Piši na T. št. kot nekdaj.
5906-24
Gospodična
uradnica, osam'jena, solidna, premožna, že'l potom dopisovanja spoznati samskega Intelektualca enakih lastnosti od 36 do 48 let starega. Dopise na oglas, oddel. Jutra pod »Harmonija duš«.	5007-24
prijetne zunanjosti, dota v gotorvinl 30.000 dtn, làfie trgovca, obrtnika ali kaj podob. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
5803-25
Prijateljico
ki želi plemenitega tovariša za družbo in nedeljske izlete v mariborsko okolico,
išče goj
Idealist
ki Je zaradi najglobljega notranjega doživetja dozorel ter Izgubil stik s povprečnostjo, želi spoznati tem potem Inteligentno gospodično, ki ima smisel za vse lepo in dobro. Ponudbe pod »Abstinent« na ogl. odd. Jutra.	5890-25
ZAHVALA
Za prisrčne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi dobrega soproga in očeta
JANKA PEČEJA
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Neubauerju in gg. zdravnikom za časa zdravljenja na Golniku, g. primariju dr. Radšlu. vsem gg. zdravnikom OUZD, gosp. županu Kirarju, vsem gg. odbornikom, uradništvu in uslužbencem občine Košaki, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
MARIBOR, dne 21. marca 1940.
PECEJEVI
ZAHVALA
Vsem ki ste t tako Častnem številu spremljali mojega, tragično preminulega, dragega ln nepozabnega soproga
Filipa Berlota
VRATARJA MARIBOR-STUDENCI
na njegovi zadnji poti, izrekam tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem gospodu inž. Rogliču iz Ljubljane za lep poslovilni govor, UJN2B, darovalcem vencev, nadalje železn. godbi »Drava«, pevskemu društvu »Drava« za ganljive fcalo-stinke. Vsem prisrčna hvala!
MARIBOR, dne 23. marca 19*0.
MARIJA vdova BERLOT
ZAHVALA
Vsem, ki ao apr«nifi k
ljubega očeta, goepoda
Franca Pozne
veleposestnika ur m»
izrekamo najtoplejšo zahvalo. IVaoaboo ae	^
p reč. g. svetniku Hohnjecu in t dnhovS&tai »zadnjo tolažbo ln spremstvo, g. dr. Ravnikarju, ban. adravnlkn za vso skrb ln lajšanje v bolezni, gaa. četama v Opk*-nici ln Slov. Konjicah aa sodelovanje ki častno spremstvo, vsem darovalcem prekrasnih ki mnogxÄevünÄi vencev, t«- končno vsem, ki ao_nam lia i*M soč^e ta nam lajšali naio wfflro bol to
OPLOTKSCA, 20.
f
Gospodična
25 let stara, dota v go-100.000 din, Išče osamljen gospod. Po- 7aXaoA^ druga. Po-iskrenost, samostojnost	-„_
k, srčoa Whir,.	Po.udbe J««^» daJe »Nada« Za
, , . . .	.1 ,i.l i In nAll'OI tTI, ln 71
na podružnico J iifro »Vigrid«.
na podružnico Maribora pod | ^^^^
5804-25
59V5-24
42 letna ločenka
Vdova
vesela, Mi fmega poj««« I	*ospod£Ja
Event, gre tudi aa gospodi- manj» * zaaéajnlm Bta njo. Ponudbe na ogl. odd. | rej«m goepodosa V BVr-
>d »Ne	...
Jutra pod na teta«.
oziram se
ho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do
letna
ANA KOČEVAR
Potepali Jo bomo 12. «o na magdatenahem
IVAN KACIN - Domžale
dobavlja prvovrstne PIANINE, HARMONIJE z večletno garancijo. Popravlja, uglašuje glasovirje.
Nizke cene.	Zahtevajte cenik.
Ihie 28. marca SE PRODA NA JAVNI DRAŽBI pri okrajnem sodišču v Mariboru ob 9. uri v sobi št. 25
krasna kmetija
last Bauinana Ivana in Amalije v Dobrenju pri Pesnici za najnižji ponudek din 138.466.—. Vadij znaša din 20.770.—.
Opreme pralnic, hotelov, zavodov, bolnic in hiš, posestnikov
Najnovejše
pralne stroje in centrifuge
vseh velikosti holandskega proizvoda ima na zalogi in dobavlja
glavni zastopnik:
GUSTAV PUC, Ljubljana, Tržaška cesta 9»
telefon 26-97.

ZAHVALA
Ob težki nenadomestljivi izgubi mojega predragega .soproga
Antena Polanca
POSESTNIKA VALJČNEGA MLINA V RADEČAH
se zahvaljujem vsem sorodnikom, trgovskim in drugim prijateljem, znancem, Sokolu, gasilcem, godbi, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na poslednji poti, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem, ki so mene tolažili v najtežjem času mojega življenja, gg. Lazniku in Bučarju za krasna poslovilna govora, pevcem za v srce segajoče žalostirike, vsem, ki ste mi ustno ali pismeno izrazili sožalje in počastili njegov spomin na kakršenkoli način.
Vsem najiskrenejša zahvala.
Žalujoča FANI POLANC in sorodstvo.

Rabljene fotoaparate,
fotopotrebščine in druge teh. predmete — kupujemo za naše interesente proti tak. plačilu ali sprejmemo v kom. prodajo. V naši komisijski zalogi imamo zmeraj sveže filme, fotopapirje, kemikalije Itd. Bacvi-jamo in kopiramo v prvovrstni izdelavi po konkurenčnih cenah. Fototrgovina in komisija, Vošnjakova 4
»MMM»M«
TRGOVINA
tehnične stroke (kolesa itd.) ▼ Ljubljani, dobro vpeljana se proda. Ponudba na ogl. oddelek »Jutra« pod »Din 70.000.—
Din 50—looaooo
vložim v solidno in donosno trgovsko afi industrijsko podjetje. Sodelovanje pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod » Solidno—Rentabilno«.
A-ZET maB žepni cestni KOMPAS
je neobhodno potreben vsem, ki se žele poučiti: o oddaljenosti krajev, o najprikladnejši cestni zvezi, o številu prevoženih km. ki vrše kontrolo: nad seboj, šoferjem, prevoznikom, nad lastnim vozilom, nad prevoznimi stroški, ki žele prihraniti na gorivu in drugih obratnih stroških, ki sestavljajo: izletne proge, potovanja v
tu- in bližnje inozemstvo, ki žele dati: pravilne in zanesljive podatke
o cestnih zvezah, ki obračunavajo: potne stroške, kilometrino, prevozni čas itd., KOLESARJEM: za športne in turistične vožnje, izlete in poslovna potovanja. Izpolnite, izrežite in pošljite v kuverti na naslov: A-ZET, Ljubljana, p. pr. 350.
♦	• • «mu «ii I t * «n* * •	. • MmM» • •	• •	•
Naročam nepreklicno	izvod A-ZET
KOMPASA, broširan po din 25.—, v platnu po din 35.—, v usnju po din 50.— proti povzetju — denar nakažem vnaprej (neže-ljeno, prosimo prečrtati). — Pri plačanju vnaprej poštnine prosto. Ime in priimek
Poklic
Kraj in zadnja pošta Ulica (trg)
V najlepši moški dobi, v razmahu vseh svojih sposobnosti je vsled avtomobilske nesreče dne 20. marca preminul naš ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
JOSIP GRILC
veletrgovec, načelnik Posojilnice in podžupan mesta Idrije
star 55 let.
Pogreb dragega pokojnika bo danes v soboto, dne 23. marca ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu v Idriji
IDRIJA, dne 20. marca 1940.
Žalujoča vdova MICI GRILC roj. pl. PREMERSTEIN ter ostalo sorodstvo
Blago za
DAMSKE PLA ŠČE OBLEKE ter KOSTUME in vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih
LJUBLJAHA
IMUEVA MU
Pred škofijo 70 letnica jbstoja, zato posebne ugodnosti !
v.v.v.v.v.1
VAViViV.V
■v.v.v
.V.VW
»SPLIT« a. d. za cement Portland-Split
proizvodi: Za strehe:
valovite in »Split* plošče tn
Cevi:
za odpadne kanalizacije, dimovode m ventilacije, cevi za kable, žlebovi in odvodi
Ravne plošče:
za oblaganja in v elektrotehnične namene
Opohiomočenec za Dravsko banovino:
L M ACHIEDO
Ljubljana, Aleksandrova 4. TeL 39-08

J. HUTTER in drug
MARIBOR
Prva domala tvornica Motov in ss I kov - Tvornica hlacevine - Tvornica volnenega in polvolnenega su-kna - Prva domača tvornica sukanca za šivan ie Maimoderneiša predilnica in grebenaI-
niča bombaža
X3M

•V.,V;.V .-'S;
Vsemogočni je poklical k Sebi našo ljubljeno
MILENO MATK0V0
roj. ROSINA
SOPROGO BANOVTNSKEGA ZDRAVNIKA V RADEČAH
Po dolgem in težkem trpljenju je luč njenega življenja ugasnöa danes 22. marca 1940.
Njeni zemski ostanki bodo položeni k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na župnem pokopališču v Radečah, dne 84. marca 1940 ob 16. uri.
Preblaga pokojnica nam ostane nepozabna.
RADEČE, dne 22. marca 1940.
Dr. KAREL MATKO, ban. zdravnik v Radečah, soprog; dr. ERNO ROSINA, odvetnik v Gor. gradu, brat; in ostalo sorodstvo.
		• * * -it^1
	v • V •• '■■■■	
.- v	VxJ-'S	
.t- A H
Tužnim srcem nasanjamo, da je danes po dolgem trpljenju izdihnil v &5. letu svojo blago dušo naš ljubljeni oče

ungerai
Pogreb našega nepozabnega bo v pokopališču v škocijanu.
škoctjan na Dolenjskem, 22. marca 1940.
ob 15. urf
FRANJA roj. GRUDEN, žena; MARIJA, sestra; ŠTEFANIJA GRUDEN, svakinja; LOJZKA por. STAMATIS, FRANCKA, LOJZE, FRANC, JOSIP, ŠTEFKA, CITA, NIVES, MARJAN, otroci; IDA roj. FELICE, snaha; SPIRIDION STAMATIS, zet.
■■srVÄ.	•

t*
ZELO ZANIMIVO PREDAVANJE O FOTOGRAFIJI V NARAVNIH BARVAH
z LEICA-kamero po svetu!
Več kot 100 prekrasnih posnetkov v naravnih barvah se bo projiciralo v ogromni povečavi
OD SEVERNE OBALE AFRIKE D 3 DEŽELE POLNOČNEGA SONCA
Edinstveni spomladanski, poletni, jesenski in zimski posnetki g. W. BENSER od tt. E Leitz
Ljubljana, 27. In 28. marca 1940 ob 8.3s uri zvečer v Fsrančišlsasis*.: dPDfan!
niiiiMiwiiiw—1—r1——miiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiimiiwwwii——11111—111111111 Miiiiii'iiHi"i'iiii'"i"iiiniiiiiiiiiriiriiiiimriiiiiTHiniiMnwiinMiiinniTiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«^	jamr- i ■»■^■•''i .wr..... '.-■ ■ ..
• ca« i»«
NABAVA SESALKE
Bogojevo-Vajska-živska vodna zadruga bo Imela prvo ofertalno licitacijo za eabavo nove sesalne postaje od 2.5 m3 sek. in za dobavo materijala za isto. — Licitacija se bo vršila dne 25. aprila 1940. leta predpoldne ob 11. uri v pisarni zadruge v Bogojevu (Jugoslavija, Dunavska banovina). — Načrti in pogoji se lahko vpegledajo ali prepišejo v pisarni ali pa jih pošlje zadruga na zahtevo in to proti vposlatvi din 300.—. Doslej se zahtevajo samo strojni deli sesalke. Kavcija se položi do 10. ure predpoldne pri blagajni vodne zadruge v znesku din 110.000 za naše in dvakratna vsota za tuje državljane.
Iz pisarne Bogojevo-Vajska-živske vodne zadruge v Bogojevu, (Jugoslavija, Dunavska banovina) štev. 655-1940.
Tuüt za Vas prinašamo
DAMSKO PERILO, KOMBINEŽE itd.
DAMSKE NOGAVICE, svila flor, modne barve MOŠKE NOGAVICE za sport in kratke in ostala galanterija in igrače
v bogati izbiri ln po zmernih cenah.
JOS. MART1NZ — MARIBOR, Gosposka 18
Izžrebane številke efektne loterije Obrtnega društva v Kamniku
dne 19* marca 1940
8698 (avto. 27775 (motorno kolo), 6782 (modema spalnica), 15789 (radijski aparat), 21952 (šivalni stroj), 4075 telica), 6767 (kolo), 27698, 17146, 1203, 8791, 882, 15419 20345 24758 24296 29887, 7060, 23487, 10182, 17672, 22633, 4663, 6470, 23453, 883 (kolesa), 18697 (sadna škropilnica), 26054 (sadni mlin), 13709 (plug), 8286 (blago za moško obleko), 16920 (blago za žensko obleko), 26964 (vreča moke), 16995 (seženj drv), 26761 (žepna ura), 7630 (šest stolov).
Nadaljnje izžrebane številke:
68 141 372 569 636 783 790 808 948 985 1000 1052 1059 1075 1126 1155 1171 1211 1236 1400 1409 1700 1780 1856 1891 1954
2282 2599 2689 3451 3485 3510 3608 3637 3749 3844 3922 3945 3977 4044 4169 4348 4524 4646 4681 4743 4823 4827 4881 4944 4956 5154 5204 5379 5380 5428 5644 5801 5996 6073 6105 6469 6556 6574 6637 6718 6744 6902 7374 7440 7489 7532 7670 7654 7859 7880 7895 7923
8049 8050 8429 8575 8616 8640 8798 8964 9219 9360 9425 9508
9547 9771
10082 10178 10606 10687 10771 10786 11220 11478 11504 11762
11792 11878 11896 12048 12204 12297 12338 12558 12607 12699 13043 13114 13165 13173 13259 13300 13534 13540 13610 13750 13791 1S944 14076 14100 14269 14356 14466 14625 15109 15167 15186 15283 15302 15433 15440 15641 15718 15749 15947 15»0 15957 16114 16189 16294 16559 16614 16625 16759 16831 16897 17Si|4 17242 17363 17588 17698 17728 17764 18070 18126 18191 18413 184*4 18871 19079 19234 19263 19289 19335 19367 19382 19722 19890
20154 20189 20330 20365 20370 20406 20440 20463 20478 20488 20526 20529 20612 20939 20994 21033 21410 21425 21432 21624 21641 21748 22094 22734 22799 22830 23048 23070 23252 23237 23246 23322 20355 23416 23448 23498 23546 23581 23709 2^834 23944 23967 24Q06 24063 24231 24233 24259 24268 24382 24728 24833 25308 24860 25433 25487 25563 25589 25682 25929 26069 26125 26934 27169 27202 27222 27264 27379 27582 27632 27654 27789 27791 27887 28192 28309 28383 28491 28564 28599 28693 28844 28896 28902 28907 28941 28991 29174 29187 29216 29219 29490
Beograjska sloveska zadruga sprejme
mlajšo uradniško moč
lahko tudi začetnica, prednost hčerke železničarjev. Ponudbe s sliko in znamko za odgovor ter prepisi spričeval pod »Mlajša moč za Beograd«.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — čudovit uspeh pri ranah opek mah, ožuljenjih — volku — turih in vnetjih itd za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, št. Vid nad Ljubljano
Velika izbira
MODNIH KAMGARNOV in SUKNA
za nove pomladanske obleke in površnike za gospode
H
PRI JMFT
mim ulica
Pred škofijo
70 letnica
obstoja, zato posebne ugodnosti !
				
m	^'■tpiiS			' '-"* " "i * ' * r;,"'
ZAHVALA
Za tolažilne dokaze sočutja, s katerimi ste počastili spomin naše predobre mamice, babice, prababice in sestre, gospe
MARIJE DEMŠIC
vd. Tischler
ter nam z izraženim sočutjem dali v težkih urah uteho, sprejmite vsi in vsak posebej našo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti veljaj naša zahvala za poklonjeno cvetje ter mnogoštevilno spremstvo na njeni sadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi prečastitemu gospodu dekanu Potokarju in čč. duhovščini, g. dr. Kolšku, pevskemu zboru in gasilski četi za ganljivo petje in častno spremstvo.
VELENJE, LJUBLJANA, dne 22. marca 1940.
Žalujoči ostali.





ZAHVALA
Ob bridki izgubi, ki nas je «adela s smrtjo našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
GABRIJELA MAJCENA
se najtopleje zahvaljujemo: g. stolnemu vikarju P. Pribožiču za duhovno pomoč med boleznijo in na smrtni postelji ter g. dr. Ivanu Koprivniku za požrtvovalno zdravljenje; gospodu banu dravske banovine, prevzvišenemu g. škofu, gg. senatorjem, bivšim narodnim poslancem in banskim svetnikom, zastopnikom krajevnih občeupravnih, policijskih in sodnih o'olastev ter državnega tožilstva, xastopnikom stolnega kapitlja, zastopnikom uradništva banske uprave, zastopnikom mestne občine mariborske in občine košaške, članom načelstva Spodnještajerske ljudske posojilnice in ravnateljem denarnih zavodov, zastopnikom društev in pokojnikovim stanovskim tovarišem, pokojnikovim snežniškim rojakom z gg. župnikom, šolskim upraviteljem in banovinskim zdravnikom na čelu ter vsem ostalim za tako častno in številno spremstvo na zadnji poti; g. stolnemu in mestnemu župniku za ganljivi govor, pomnoženemu pevskemu zboru »Maribor« za žalostinke, vsem darovalcem vencev ln cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so namesto venca na grob darovali za dobre namene, zlasti gospodu banu in uradnlštvu banske uprave, in končno vsem prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazih sožalje in nas ob težkem udarcu tolažili
Vsem: Bog plačaj!
MARIBOR — LJUBLJANA — SPLIT, 21. marca 1940.
ŽALUJOČA RODBINA.
» •
aVi '	•
dokler ga z Radien
o bluzo
■s
H š d
Vsaka žena pere na svoj način. Vendar pa ss bo si e tudi Vi takoj prepričali o dobrih lastnostih Rsdiona, če primerjate navadno prano perilo s perilom, pranim s Sch ichtovim Radionom. Rsdion odpravi vso nesnago. Pri kuhanju v raztopini Radiona ss tvori kisik, ki skupaj s peno ralla sfruji skozi perilo in na ta način temeljito odstrani vso nesnago. Talco je Radion bel ina pojem popolne čisiote, uspeh pranja
pa Radion be!o perilo.
SCHiCHTOv
ȧ '1
iJSrr-
it, >M " ' '
«i m š
? R
i čistejše beline cd Radiosi beline

NARODNA iSKARNA
LJUBLJANA
<NAFLJEVA S
IZVRŠUJL VSE VRS7E TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE
ZAHVALA
Za vse izraze sočutja ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše predrage soproge, mame, stare mame, tašče itd., gospe
Marije Teršan, vd. Vilfan, roj. Kralj
soproge profesorja v pokoju
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Obenem se prav prisrčno zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in za vso udeležbo pri pogrebu.
Prav posebno zahvalo pa dolgujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram-usmiljenkam in strežniškemu osebju državne bolnišnice za zadnje spremstvo odnosno za skrbno nego in pomoč ter sploh vsem, ki so nepozabni rajnici lajšali njeno trpljenje.
V LJUBLJANI, dne 22. marca 1940.
Globoko žalujoči rodbini
TERŠAN — VILFAN
»JUTRO« št. 69.
= 36
LJUBLJANA
Mamice!
Veselje za Vas in družino prinesejo naši vozički najnovejših modelov. — Naročila z dežele izvršimo hitro in solidno.
Velika izbira koles! MIKLOŠIČEVA CESTA 20
jtfMUlgJU

©UME TURBINE
V E N E CIJ A N K E - MLINI - DVIGALA - STROJI
STROJNO PODJETJE ING, BORŠTNAR,
LJUBLJANA — JERNEJE VA C. 19.
VODEČA ŠVICARSKA INDUSTRIJA
odda ia Slovenijo zastopstvo za njeno edinstveno, s patenti zaščiteno
ELEKTRIČNO
Samo seriozni interesenti, ki vzdržujejo prvovrstne zveze z garažami, auto-zastop-niki. auto-trgovci in lastniki avtomobilov, ter dalje ki bi bili v stanu vzdrževati zalogo na lastni račun, naj stavijo ponudbe pod mačko >ELWA« na ogl. oddelek »Jutra«.

ZA VSAKO PRILIKO
iaj boljša in aaj cenejša oblačila si nabavite pri
Preskočit,
Sv PETKA C. 14
□□□□□□□□□□□□□□
Dobro uvedena Beograjska slovenska zadruga
želi zveze
z zadrugami v dravski banovini za vse človeku potrebne artikle. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : Beograd-zadruga.
HIGIJENSKE ZNOJNICE
brez gume, patentirane in po zakonu zaščitene
DR. ZVONIM1RA PAVELIČA
Nepremočljivo, sterilizirano. Vsak par garantiran. — ffliorienšha.Dobivaj° se v vseh boljših trgovinah. — Izdeluje: ^ zraqjrada »SANITAS«, izdelovanje higijenskih znojnic, Subotica,
Blesakova ul. 5.
I
dealna lepota sedanjosti • ni več ona »interesantna bledica«, nego zdrava barva kože, z dobrim krvotokom in ki je opaljena od sonca. Približati se temu idealu ni niti najmanj težko. Kdor se redno obseva samo 3—5 minut z ultravioletnimi žarki »višinskega sonca« — original Hanau — dobi ne samo lepo in zdravo barvn kože, temveč tudi ojačenje in svežost. Po obsevanju se boste počutili dobro razpoloženi, prijetno osveženi, a koža dobi jačji krvotok. Povzročevalci bolezni bodo uničeni, in odporna sila vašega telesa se bo povečala. Vprašajte svoje znance, ki se že poslužujejo »višinskega sonca« pa boste tudi vi zvedeli o zdravilnih prednostih obsevanja z višinskim soncem.
Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro št. 843 na 40 straneh brezplačno od:
•Jugoslovensko Siemens a. d.,
Beograd,, Kralja Aleksandra 8 Zagreb. Bogovičeva ul. št. 1 Ljubljana, Tyrseva cesta št. 1 a
Jugoslovensko AEG, Beograd, Brankova ul. št 30 AEG Union, Jugoslavensko d.rt
Zagreb. Karadžičeva ul. št. 1 Ljubljana, Livarska ulica št 5
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje.

8222-48801
Otroški nizki čevlji i z močnega boksa, z neraztrgljivimi gumastimi podplati. Za živahne otroke ni boljše in trpežnejše obutve.
2405-6553
Udobni in lahki čevlji iz diftina, s srednje visoko peto. Zelo pripravni za urad in sprehod.
0767-64704
Visoki moški čevlji iz mastne kra-vine, z močnimi usnjenimi podplati. Odlikujejo se po svoji tubasti obliki, ki daje nogi potrebno udobnost.
6922-44809
Močni otroški nizki čevlji, izdelani iz boksa, z usnjenimi podplati in petami.
2405-66115
Moderni ženski čevlji iz finega mehkega, črnega ali rjavega boksa z okrasno peti jo na nartu (ristu).
2927-44650
Udobni čevlji iz boksa, tubaste oblike, z usnjenimi podplati in petami. Pripravni za vsak štrapac.
5842-64832
Otroški priljubljeni nizki čevlji iz laka, okrašeni na nartu (ristu) z usnjenimi podplati. Praktični in udobni.
2625-46154
Zelo udobni čevlji iz finega boksa, preko narta okrašeni z okusnim jezikom. Izdelujemo jih v rjavi in črni barvi.
J^jSSi'-v 2
3939-64622
Trpežni moški čevlji iz boksa, z močnimi ?ia rom šivanimi podplati in
d
petami.
1
4944-44604
Dekliški čevlji iz močnega usnja, na zapono, z usnjenimi podplati. Izdelujemo jih v rjavi in črni barvi.
»DIREKTOR«
Moške flor-nogavice z lepimi deseni v vseh barvah. Prsti in pete posebno ojačeni.
g
r
V
»PRINCESA«
Tanke in zelo trpežne svilene nogavice v vseh modernih barvah. Zado-- '- .s-Mo okus in potrebo vsake dame.
<tl
»SKAUT«
Zelo trpežne otroške dokolenke iz najboljšega flora. Stanejo din 12.—, 15.— in 19.—
Tuli,	_____
'""Tirila, ^autra^i
\üüi)
Uspešno octlaluiete le v dnevniku ..Jutru

FQMLÀD-ite j
se ob pogledu na lepo negovan vrt! i V to svrho Vam nudi vse potrebno orodje: drevesne «n trsne škarje, cepiine nože, brizgalne za drevje in cvetje, zalivalke, kosilnice za rušo, žieo, mreže za pesek, žične mreže za ograje, razpršilce, motike, lopate, železne grab-Ije, gumijaste cevi, samokolnice itd.
železnina FR. STUPÌ C A,
LJUBLJANA — Gosposvetska cesta 1.
(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
LEDENO STEKLO
ledeno in motno kombinirano, muslin in progasto steklo v vseh debelinah (tudi 2 mm) izdeluje:
»SPEKTRUM«
J. Krstič — Osijek
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i
IZPRAŠAN STROJNIK in STROJNO KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER, Slovenec, star 37 let, uslužben več let kot I. strojnik in tehnični poslovodja v veliki tekstilni tovarni v Srbiji — želi primerno nameščenje, lahko tudi pozneje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pivovarne in tekstilne tovarne, redka prilika«.
Ereditili zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
PREŠERNOVA ULICA ŠT. f.D
TELEFON: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA.
PODRUŽNICA BEOGRAD, UZUN MIRKOVA UL. 10
TELEFON: 29-154 Brzojavni naslov: Kredit Beograd
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno <*. cL kot Uakarnarja Fran Jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubijanL