LETO XI PONEDELJEK, 16. MAREC 1981 ŠT. 3 ----------------------------------------------N Zaključni račun za leto 1980 v_____________________________________________ Poslovni rezultat v letu 1980 lahko prištevamo med uspešnejša poslovna leta in to tem bolj, ker je poslovanje spremljalo vrsto težav. Preskrba s surovinami in reproma-teriali je bila otežena, nabavne cene materiala in storitev so se zelo dvignile, kar je vse zahtevalo precejšnje napore, da je poslovanje normalno teklo. CELOTNI PRIHODEK, ki je sestavljen iz dosežene plačane prodaje in drugih dohodkov, je za 47 % večji kot v letu 1979, pa tudi po posameznih temeljnih organizacijah je povečanje precej izenačeno, razen v TO Mojstrana, kjer porast prodaje znaša samo 34%. Plan celotnega prihodka za leto 1980 je presežen za 13%. TO Podnart in Mojstrana sta izpod tega preseganja in je Podnart plan ravno izpolnil, Mojstrana pa presegla za 3%. Res pa je, da je za TO Podnart že bil sprejet razmeroma najvišji plan, ki ga pa zaradi raznih težav z delno nezaključeno investicijo in manjšega dotoka lesa količinsko ni uspela realizirati. TO Mojstrana je količinski plan izpolnila, imela pa je težave s prilagajanjem prodajnih cen za nove kombinacije vhodnih in garažnih vrat. Izvoz v dolarjih je dosežen v višini 7.857.000 USS, kar je za malenkost več kot v letu 1979 in za 14 % manj kot je bilo predvideno s planom. Izpad izvoza se v glavnem nanaša na težave na italijanskem tržišču v zadnjih mesecih leta z izvozom gradbenih plošč. Delež izvoza v celotni prodaji v razmerju do leta 1979 je seveda padel in je v letu 1980 znašal 23,9 %, v letu 1979 pa 26,8%. Največji del izvoza odpade na TO Tomaž Godec, in sicer 83,3% od celotnega izvoza, na TO Rečica 15,5 % ostalo pa na TO Podnart. Vendar pa je TO Tomaž Godec v letu 1980 izvozila za 5 % manj kot v letu 1979, TO Rečica pa za 35 % več. Celotni prihodek po TO je dosežen tako: Doseženo v 000 din 1980 1979 1980 plan 1980 TO Tomaž Godec 400.592 152 113 TO Rečica 421.096 150 119 TO Mojstrana 65.492 134 103 TO Podnart 79.891 145 100 TO Trgovina 265.561 142 111 DSSS 49.110 142 118 Skupaj DO 1.281.742 147 113 PORABLJENA SREDSTVA — to so uporabljeni materiali v proizvodnji, nabavna vrednost prodanih matrialov in trgovskega blaga, fiksni-režijski stroški in drugi izredni izdatki — so v razmerju do leta 1979 močneje porastli kot dosežena prodaja. To pomeni, da so se nabavne cene repromaterialov močneje povečale kot smo povečali cene našim proizvodom. Za celotno DO je porast izdelavnih materialov za 10% večji od porasta prodaje. Na porabljena sredstva so ugodno vplivali fiksni stroški, ki so počasneje naraščali od porabljenih izdelavnih materialov za 12 % in za 2 % počasneje od dosežene prodaje. Res pa je, da smo po planu za leto 1980 pričakovali še večji negativni razkorak med gibanjem nabavnih cen materialov in prodajnih cen naših izdelkov in smo negativno razliko zmanjšali za 6%. Fiksni stroški pa so realizirani za 1 % manj kot po planu. Porast ali zaostajanje stroškov proizvodnje v razmerju do celotnega prihodka po TO izkazuje sledeče %: (porast je —, zaostajanje je + ) direktni stroški (DIS) režijski stroški (FIS) To Tomaž Godec -2 + 8 TO Rečica -19 + 3 TO Mojstrana + 1 -26 TO Podnart + 14 -11 TO Trgovina nima + 30 DSSS nima enako Skupaj DO -10 + 2 Pri TO Mojstrana se porast fiksnih stroškov nanaša na bistveno večjo porabo kot v letu 1979 in kot po planu za 1980 pri stroških goriv, materialov za vzdrževanje, režijskih prevozov in investicijskega vzdrževanja. Pri TO Podnart pa je bil porast fiksnih stroškov že planiran in se nanaša na aktivirano investicijo, in sicer na stroške amortizacije, tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja in porabo goriv. DOHODEK pomeni doseženo razliko, če celotni prihodek zmanjšamo za porabljena sredstva. Dohodek pomeni tudi družbeni proizvod in je zato tudi merilo družbene storilnosti. Dohodek je namenjen za razne zakonske obveznosti, za skupno in splošno porabo po raznih samoupravnih sporazumih s SIS in seveda največji del za neposredne potrebe temeljnih organizacij, to je za osebne dohodke in skupno porabo ter za rezervna sredstva in razširjeno reprodukcijo. (Nadaljevanje na 2. strani) Usmerjeno izobraževanje v lesarstvu Usmerjeno- izobraževanje je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter obsega celotno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli. Le-to obsega izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom. Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe omogoča pridobiti zaokroženo splošno in strokovno teoretično izobrazbo, praktična znanja, sposobnosti in spretnosti za začetek dela v določeni stroki in za nadaljnje izobraževanje. Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe omogoča stalno pridobivanje, razširjanje in poglabljanje že pridobljene izobrazbe. Usposabljanje z delom omogoča pridobivanje posameznih strokovnih znanj ter razvijanje sposobnosti in spretnosti za opravljanje določenih del in nalog z opravljanjem proizvodnega dela in delovne prakse neposredno v delovnem procesu. Vzgojnoizobraževalne programe sprejemajo uporabniki (združeno delo) in izvajalci (šole) v posebnih izobraževalnih skupnostih. Z vzgojnoizobraževalnim programom delavci v združenem delu določajo smotre, vsebine, načine in pogoje za uresničevanje usmerjenega izobraževanja. Oblikujejo jih po posameznih področjih združenega dela oziroma strokah tako, da omogočajo pridobivanje in stalno izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje določene vrste in zahtevnosti dela in za vsestranski razvoj delavcev. V lesarstvu sta bila sprejeta dva vzgojnoizobraže-valna programa: — lesar (program srednjega izobraževanja) — obdelovalec lesa (skrajšani program srednjega izobraževanja) Prva značilnost programa za lesarja je ta, da ne pozna nobenega dosedanjega poklica, ampak jih združuje v posamezne smeri na različni stopnji zahtevnosti. Druga značilnost novih programov je ta, da nudijo vsem udeležencem izobraževanja na vseh stopnjah zahtevnosti širšo splošno in družbeno izobrazbo. S širšo splošno in tehnično razgledanostjo naj bi bili naši delavci v prihodnje bolje pripravljeni na hitro prilagajanje novim tehničnim dosežkom v proizvodnji, na drugi strani pa je omogočeno večje in lažje prehajanje v različne smeri in programe v navpični in vodoravni smeri. Pri tem je potrebno poudariti, da se učenec oziroma udeleženec izobraževanja vpiše v program, ki mu daje izobrazbo za začetek dela, kar pomeni, da je usposabljanje za opravljanje konkretnih del in nalog v določeni smeri naloga organizacij združenega dela. SPLOŠNI PODATKI 1. Naziv programa: lesar 2. Naziv usmeritve izobraževanja: lesarska 3. Zahtevnost programa: program srednjega izobraževanja (SR) 4. Naziv smeri programa: A — lesar; B — lesar tapetnik; C — lesar širokega profila; C — lesarski tehnik 5. Stopnja zahtevnosti dela, za katero izobražuje program, oz. stopnje zahtevnosti dela, za katere izobražujejo posamezne smeri: A — lesar, III. stopnja zahtevnosti; B — lesar tapetnik, IV. stopnja zahtevnosti; C — lesar širokega profila, IV. stopnja zahtevno-sti ■ C — lesarski tehnik, V. stopnja zahtevnosti. 6. Poklici, dela oziroma naloge, za katere omogoča program in smeri programa pridobiti izobrazbo za začetek dela; (navedeni so dosedanji poklici v skladu s šifrantom); A — strojni mizar, sodar, kolar B — pohištveni in vozni tapetnik C — mizar, pohištveni mizar, stavbni mizar (Nadaljevanje na 2. strani) V naši DO je zaposleno skoraj polovico ženske delovne sile. Poleg zahtevnih del opravljajo tudi težja dela (foto Ažman) ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1980 (Nadaljevanje s 1. strani) Kljub močnejšemu porastu porabljenih sredstev smo z doseženim dohodkom v letu 1980 lahko zadovoljni. Zaradi negativnega porasta stroškov proizvodnje je dohodek počasneje naraščal od porasta prodaje, toda zaradi večje količinske proizvodnje in prodaje ter doseženega porasta storilnosti pomeni doseženi dohodek rezultat, s katerim smo lahko zadovoljni. V letu 1980 je značilno, da je dosežen dohodek na delavca po TO razmeroma izenačen, razen v TO trgovina, ki visoko presega povprečje DO. Doseženi dohodek po TO izgleda tako:______________________ Doseženi dohodek 1980 1980 (v 000 din) 1979 plan 1980 TO Tomaž Godec 182.734 151 133 TO Rečica 129.765 122 122 TO Mojstrana 21.385 125 102 TO Podnart 30.119 148 114 TO Trgovina 17.790 165 118 DSSS 28.155 138 117 Skupaj DO 409.948 139 124 Doseženi dohodek na delavca po TO: Dohodek na delavca 1980 TO Tomaž Godec 390.457 155 TO Rečica 424.068 124 TO Mojstrana 381.875 119 TO Podnart 381.253 142 TO Trgovina 741.250 165 DSSS 312.833 127 Skupaj DO 400.731 139 Pravo vrednost doseženega dohodka lahko ugotovimo, če primerjamo dosežek z drugimi izven naše DO, npr. v SOZD, občini, lesni industriji itd. V tem času primerjalnih podatkov še nimamo in jih bomo kot običajno objavili v eni naslednjih številk Glasila. Iz analize med letom 1980, po periodičnih obračunih 30. 6. in 30. 9. 1980 pa smo lahko že ugotovili, da naše TO in skupaj celotna DO dosegamo boljše rezultate kot je povprečje v GLG in v lesni industriji Slovenije in pričakujemo, da bo tako tudi po zaključnem računu. Obveznosti iz dohodka so porastle za 1,6 % iznad povprečja v 1979. letu in so znašale v letu 1979 27,1 % od dohodka, v letu 1980 pa 28,7 %. Od pomembnejših postavk obveznosti iz dohodka je primerjava z letom 1979 sledeča: % obveznosti od dohodka 1979 1980 prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje republiški davek iz dohodka za DSSS zavarovalne premije obresti od kreditov prispevek SIS za izobraževanje, raziskovanje, zdravstvo, ŽTP itd. 0,9 1,3 0,9 1,0 11,1 11,8 L4 1,2 2,5 1,9 5,6 5,7 Ce primerjamo obveznosti iz dohodka v znesku, ki odpade na delavca, ugotovimo, da so v letu 1980 obveznosti na delavca za 8% bolj porastle od porasta dohodka na delavca ali za 47 % več na delavca kot v letu 1979. 1979 1980 1980 1979 indeks dohodka na delavca TO Tomaž Godec 66.352 108.641 164 155 TO Rečica 103.013 136.196 132 124 TO Mojstrana 103.736 103.500 100 119 TO Podnart 96.960 128.202 132 142 TO Trgovina 168.750 276.514 164 165 DSSS 23.386 29.178 125 127 Skupaj DO 78.246 115.105 147 139 Po pokritju obveznosti iz dohodka nam ostane ČISTI DOHODEK, ki je namenjen za razporeditev na osebne dohodke in sklade. Razporeditev čistega dohodka je opravljena na osnovi določil samoupravnih aktov, to je pravilnika o razporeditvi čistega dohodka in na osnovi sprejetega letnega plana. Pri razporeditvi je upoštevan tudi družbeni dogovor oz. republiška resolucija, po kateri naj osebni dohodki zaostajajo za rastjo dohodka za 25%. Za osebne dohodke je razporejen čisti dohodek na osnovi 23. člena pravilnika, po katerem so osebni dohodki v TO odvisni od doseženega čistega dohodka. Za sklad skupne porabe — stanovanjski del je razporejeno 9 % od osnove osebnih dohodkov, ostalo skupno porabo pa v skladu s planom potreb skupne porabe. Za rezervni sklad moramo izločiti v skladu z zakonom 2,5 % od dohodka, za krajevne skupnosti pa na osnovi sprejetega sporazuma 400 din na zaposlenega, v TO Tomaž Godec pa še 0,8 % od dohodka za krajevno skupnost Boh. Bistrica. Preostali del čistega dohodka je namenjen za poslovni sklad. Po pravilniku in sprejetem planu za 1980 del čistega dohodka za poslovni sklad ne sme biti manjši od določene minimalne akumulacije. V letu 1980 so vse TO izpolnile pogoj o minimalni amortizaciji. Po zgoraj naštetih načelih je čisti dohodek po zaključnem računu za leto 1980 razporejen tako: 1980 1980 1980 (v 000 din) 1979 plan 1980 TO Tomaž Godec — doseženi čisti dohodek 119.109 150 138 — za osebne dohodke 74.848 128 115 — za stanov, del skup. porabe 6.736 132 114 — za ostalo skupno porabo 6.400 128 113 — za krajevne skupnosti 1.641 141 126 — za poslovni sklad 24.949 369 523 — za rezervni sklad 4.535 150 132 TO Rečica — doseženi čisti dohodek 78.841 119 123 — za osebne dohodke 48.840 122 110 — za stanov, del. skup. porabe 4.396 126 112 — za ostalo skupno porabo 4.400 126 110 — za krajevne skupnosti 127 100 100 — za poslovni sklad 17.834 108 194 — za rezervni sklad 3.244 122 129 TO Mojstrana — doseženi čisti dohodek 14.566 137 104 — za osebne dohodke 8.669 126 99 — za stanov, del. skup. porabe 780 132 108 — za ostalo skupno porabo 700 117 103 — za krajevne skupnosti 57 407 380 — za poslovni sklad 3.825 176 117 — za rezervni sklad 535 126 102 TO Podnart — doseženi čisti dohodek 17.653 156 126 — za osebne dohodke 11.792 131 113 — za stanov, del skup. porabe 1.061 136 112 — za ostalo skupno porabo 900 127 112 — za krajevne skupnosti 31 103 100 — za poslovni sklad 3.116 982 264 — za rezervni sklad 753 148 114 TO Trgovina — doseženi čisti dohodek 10.712 169 126 — za osebne dohodke 4.509 127 104 — za stanov, del skup. porabe 406 133 103 — za ostalo skupno porabo 400 129 114 — za krajevne skupnosti 4 67 50 — za poslovni sklad 4.948 259 162 — za rezervni sklad 445 165 120 DSSS — doseženi čisti dohodek 23.983 136 120 — za osebne dohodke 20.890 137 118 — za stanov, del skup. porabe 1.882 155 119 — za ostalo skupno porabo 1.211 108 141 DO v celoti — doseženi čisti dohodek 264.864 138 128 — za osebne dohodke 169.548 127 112 — za stanov, del skup. porabe 15.261 133 113 — za ostalo skupno porabo 14.011 125 114 — za krajevne skupnosti 1.860 139 126 — za poslovni sklad 54.672 197 255 — za rezervni sklad 9.512 138 127 Iz pokazanih številk je razvidno, da je razporeditev čistega dohodka izvršena v skladu z družbenim dogovorom, saj je porast akumulacije, to je del za poslovni sklad, večji od dela za osebne dohodke. Osebni dohodki na delavca so kljub zadržani rasti za dohodkom večji za 25,7 % v razmerju do leta 1979. Povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca so znašali: TO 1980 1979 1979 Tomaž Godec 8.995 6.964 129 Rečica 8.966 7.457 120 Mojstrana 8.781 7.266 121 Podnart 8.456 6.768 125 Trgovina 10.627 8.330 128 DSSS 13.175 10.512 125 DO Skupaj 9.341 7.431 126 Primerjava osebnih dohodkov z drugimi bo prikazana pozneje, ko bomo razpolagali z ustreznimi podatki. Za sedaj samo toliko, da so povprečni osebni dohodki v Sloveniji v letu 1980 znašali 8.767 din in je povprečje v naši DO za 6,6 % večje. Po podatkih med letom pa smo lahko ugotovili, da je tudi dohodek v naši DO višji kot povprečni v Sloveniji. Lipnik USMERJENO IZOBRAŽEVANJE (Nadaljevanje s 1. strani) Č — lesarski tehnik, lesarski delovodja 7. Trajanje izobraževanja po programu in po posameznih smereh: A — lesar, 2 leti B — lesar tapetnik, 3 leta C — lesar širokega profila, 3 leta C — lesarski tehnik, 4 leta 8. Naziv, ki ga dobi učenec po končanem izobraževanju: A — lesar B — lesar tapetnik C — lesar širokega profila Č — lesarski tehnik Učenec naj dobi znanja, potrebna za začetek dela; znanja in spretnosti ter delovne navade za opravljanje konkretnih del in nalog bo dobil učenec z usposabljanjem z delom v dobi pripravništva, oz. po potrebi po posebnih programih za izpopolnjevanje, ki lahko omogočajo tudi specializacijo. Učenci, ki so se vključili v program, izberejo po uspešno končanem prvem letniku usmerjenega izobraževanja eno izmed smeri treh stopenj zahtevnosti: III., IV. ali V. Pogoji za vključitev (vpis) v vzgojnoizobraževalni program: — uspešno končana osnovna šola ali — uspešno opravljen preizkus znanja, s katerim kandidat dokaže, da obvlada program osnovne šole ali — uspešno končan skrajšani program srednjega izobraževanja Splošni podatki o vzgojnoizobraževalnem programu: 1. Naziv programa: obdelovalec lesa 2. Naziv usmeritve izobraževanja: lesarska 3. Zahtevnost programa: skrajšani program srednjega izobraževanja 4. Naziv smeri programa: obdelovalec lesa 5. Stopnja zahtevnosti dela, za katero izobražuje program, oziroma stopnje zahtevnosti dela, za katere izobražujejo posamezne smeri: obdelovalec lesa, II. stopnja zahtevnosti 6. Poklici, dela oziroma naloge, za katere omogoča program in smeri programa pridobiti izobrazbo za začetek dela (navedeni so dosedanji poklici v skladu s šifrantom): žagar, lesarski delavec, roletar, parke tar, lesarski strugar, kolarski delavec, sodarski delavec 7. Trajanje izobraževanja po programu: 18 mesecev 8. Naziv, ki ga dobi učenec po končanem izobraževanju: obdelovalec lesa Pogoji za vključitev — izpolnjena osnovnošolska obveznost Vzgojnoizobraževalne programe v lesarstvu bodo izvajali: — programe za usposabljanje po končani osnovnošolski obveznosti (za zahtevnost del in nalog I. in II. stopnje) delovne organizacije ali za II. stopnjo — obdelovalec lesa tudi lesarske šole; — program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe: za zahtevnost del in nalog III. stopnje — lesar, IV. stopnje — lesar širokega profila in V. stopnje lesar-tehnik bodo izvajale lesarske srednje šole v Škofji Loki, Ljubljani Novi Gorici in Mariboru. Pričetek usmerjenega izobraževanja bo v šolskem letu 1981/82, zato bodo letošnji razpisi štipendij za vse stopnje zahtevnosti srednjega usmerjenega izobraževanja prilagojeni novim zahtevam. Blaževič Nova kuhinja v TO Podnart Kmalu bo minilo leto dni, ko smo preselili kuhinjo z jedilnico v upravni stavbi v nove. lepše in večje prostore prizidka delovne hale. Novemu okolju smo se hitro privadili in le težko še kdaj pomislimo na staro, utesnjeno jedilnico. Nova kuhinja ima najsodobnejšo opremo proizvajalca IGO Ljubljana z veliko kapaciteto kuhanja. Jedilnica je prostoma, lepo urejena, nudi lep razgled v naravo. Po napornem delu tak razgled v času odmora prav pomirjevalno vpliva na delavce. Jedilnica pa poleg osnovnega namena služi tudi za razne sestanke, zbore, predavanja itd. S to pridobitvijo pa se niso izboljšali pogoji le kuharicam, temveč tudi delavcem, saj je bila stara kuhinja odmaknjena od delovnega mesta in so morali na malico dostikrat po dežju in snegu. Sedaj pa je kuhinja v zgornjih prostorih delovne hale. Pohvaliti moramo Metko in Angelco, ki zelo dobro kuhata. Zadovoljni smo in veseli, da smo tudi v naši temeljni organizaciji rešili probleme družbene prehrane. Toni r Sklepi samoupravnih organov DS DO (6. 2. 1981) 1. Sprejel je dodatke in prejemke za leto 1981: prejemke in izdatke, ki štejejo med poslovne stroške, izplačila, ki bremenijo sredstva za OD, nadomestila, ki se nadomeščajo iz dohodka, prejemke iz sklada skupne porabe. 2. Sprejel je predlog spremembe prodajne politike za troslojne gradbene plošče. 3. V sekcijo Privredne komore Jugoslavije za unapred-jenje privredne saradnje sa Italijom je imenoval delegata Draga Paulušo in namestnika delegata Draga Primožiča. 4. Na osnovi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju s TDO Murka Lesce je v poslovni odbor ponovno imenoval Draga Paulušo. 5. Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je dolgoročno stanovanjsko posojilo Antona Repeta spremenil v kratkoročno, z odplačilom 10.000 din na leto in 4 % obrestno mero. Ker je bil Anton Repe delegat v DS DO iz TO Podnart, je sprejel tudi sklep, da se razpišejo nadomestne volitve. 6. Ugodno je sprejel povabilo SO Radovljica za pokroviteljstvo ene izmed ekip na prvenstvu Ljubljanske armadne oblasti v smučanju v Bohinju. 7. Seznanjen je bil o dogajanjih na področju cen na domačem trgu. Sprejel je sklep, da posredujemo predlog pravilnika o cenah za posamezno TO v javno obravnavo. DS DO (26. 2.1981) 1. Sprejel je spremembo povračila stroškov za prihod in odhod z dela, če ni možnosti javnega prevoza. Le-ta znaša 2,00 din za prevoženi kilometer in velja od 1. 2. 1981 dalje. 2. Ugotovil je, da so vse TO sprejele predlog pravilnika o cenah, zato je le-te potrdil. 3. Sprejel je pravilnik o delovnem času z naslednjo dopolnitvijo: »V primeru, ko delavec v enem dnevu opravi več kot 8 ur, te ure evidentira oseba, ki vodi evidenco prisotnosti, izkažejo pa se tudi na evidenčni kartici. Delavcu, ki te ure koristi se za predčasen izhod iz dela vpiše na dovolilnico »koristi ure«. Pravilnik velja od 1. 3.1981 dalje. 4. Ugotovil je, da so vse TO sprejele svoje zaključne račune za leto 1980 in razporeditev dohodka. Strinja se z odpisom vseh terjatev za naložbe v magistralne ceste, elektrogospodarstvo, luško gospodarstvo in železniško gospodarstvo. DS se strinja z razporeditvijo dohodka na OD in sklade in ugotavlja, da je razporeditev na OD v skladu s samouprvnimi akti, s planom za leto 1980 in družbenim dogovorom o usmeritvi razporeditve dohodka za OD in skupno porabo. 5. Obravnaval je zaključni račun Sklada skupnih rezerv v občini Radovljica za leto 1980 in ga v celoti potrdil in sprejel. Razpravljal je tudi o finančnem načrtu Sklada za leto 1981 in ga sprejel. 6. DS je ugotovil, da so vse TO sprejele gospodarski načrt za leto 1981; na osnovi tega je sprejel plan za celo DO v predloženi obliki. Sprejel je sklep, da se stroški, ki so omejeni z uredbo o omejitvah porabe družbenih sredstev smejo gibati v prvem kvartalu v okviru plana, vendar ne več kot dovoljuje uredba, naprej pa v skladu z družbenim dogovorom o teh stroških za republiko Slovenijo. 7. Pregledal je poročilo o stroških službenih potovanj v tujino in ga potrdil. 8. Sprejel je cenik za prispevke v Glasilu. 9. Obravnaval je zahteve delavcev za varstvo pravic zoper sklep o določitvi osnove za obračun OD, vendar ni sprejel dokončnega sklepa. Zadolžil je komisijo za VZD, naj ponovno pregleda in oceni dela in naloge prizadetih delavcev in pripravi nov predlog rešitve. Odbor za gospodarjenje (13. 2.1981) 1. Pregledal je poročila komisij o predlaganih tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih in sprejel naslednje sklepe: — Jožu Pintarju je za idejo izboljšave pri krpanju pohištva dodelil enkratno nagrado v višini 1.500 din. — Rafku Kuščerju je dodelil razliko do dokončne odškodnine za drugo leto 2.019,45 din. — Mirku Zupanu, ki je predlagal tehnično izboljšavo na večvretenskem stroju Weinig je za koristno idejo dodelil enkratno nagrado v višini 10.000 din, dejanski prihranek pa bo obračunan vsako leto po poročilu o številu izdelanih komadov in doseženem prihranku, 2. Zadolžil je splošni sektor, da pripravi samoupravni sporazum o vrednotenju in nagrajevanju predlogov s področja množične inventivne dejavnosti, sektor za organizacijo, kadre in stanovanja pa naj pripravi organizacijski predpis, po katerem naj bi po najkrajši možni poti imeli delavci možnost prijave svojih idej. 3. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog plana 1981, prav tako tudi rezultate zaključnega računa. 11. zasedanje DS TO Tomaž Godec (24. 2.1981) Koordinator inventurne komisije je dal predlog, da se popravita dva sklepa, ki se sedaj pravilno glasita: 1. Nekurantno blago se na predlog komisije v skladišču potrošnega materiala odproda. 2. Drobni inventar se na predlog komisije za popis drobnega inventarja komisijsko uniči. 3. DS TO je ugotovil, da so vse samoupravne skupine sprejele zaključni jačun za leto 1980. 4. Zaključni račun za leto 1980 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi določili. 5. DS TO se strinja, da se terjatve za trajne vezave, naložbe za elektrogospodarstvo, za luški promet in magistralne ceste v celoti odpiše v breme izrednih izdatkov, ker je ugotovljeno, da terjatve niso izterljive. 6. Potrjen je bil gospodarski načrt odnosno plan za leto 1981. 7. Gibanje stroškov mora biti v skladu z družbenim dogovorom in zakonskimi predpisi in planom. 8. Sprejeta sta bila samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske Kranj in predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov bank, združenih v Ljubljansko banko — združeno banko. 9. Odstopamo od samoupravnega sporazuma o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja Radovljica. Vsem ki so prispevali sredstva nàj bi se dalo poročilo, kam bojo ta sredstva namenjena. 10. Sprejet je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stavbno zemljiške interesne skupnosti občine Radovljica. 11. Sprejet je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka o začasni nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. 12. Poračun za dobavljene količine hlodovine iglavcev za žago v obdobju od 1.10. do 31. 12.1980 se izvrši na povprečno dosežene cene žaganega lesa v tem obdobju v višini 4.515.8 din/m3. Po faktorju 2,15 iz samoupravnega sporazuma znaša poračunska cena hlodovine iglavcev za žago v tem obdobju 2.100.— din/m3. 13. Poračun za vse dobavljene količine žamanja in sekancev tovarni celuloze .Medvode v obdobju od 1.1. do 31. 12. 1980 (celotne količine) se izvrši na osnovi povprečne dosežene cene hlodovine iglavcev za žago v GLG v letu 1980 v višini 1.870,9 din. Tako znaša povprečna in s tem dokončna poračunska cena za leto 1980. za: — žamanje 561.8 din/prm — sekance 505.8 din/prm 14. Sprejel je konstanto za izenačitev med A in B grupo za prve tri mesece, in sicer — za januar 10 % — za februar 7 % — za marec 4 % 15. Potrdil je nabavo motorne žage za potrebe mehanske predelave lesa. 16. Sprejel je sklep o nabavi novega sesalca pri starem sesalcu pa naj bi se nabavila nova plastična cev. 17. Pritožbo tov. Žvokelj Branke in tov. Iskra Mirkota na razporeditev, je odstopil v nadaljnje reševanje odboru za delovna razmerja TO. 18. Ugodno je rešil pritožbo, tov. Arh Joža, kateremu se izda nova odločba in tov. Blažin Ani, kateri ostanejo točke, in sicer ima 111 točk. 19. Dijakom 4. letnika ESŠ v Radovljici je za izvedbo srečolova na maturantskem plesu dal nekaj krogel. 20. Pobuda Turističnega društva Bohinj-jezero za zasaditev Titovega spominskega drevoreda od mosta do Mladinskega doma se podpira, o nadaljnjem reševanju naj obvestijo našo TO, da bo le-ta poslala svojega delegata. 21. Tov. Mencinger Franciju in tov. Gašper Karlu je odobril tri dni izredno plačanega dopusta. 22. Vsem, ki so pomagali pri gašenju požara v skladišču rezervnih delov, je dal posebne zahvale. 23. Sprejet je bil pravilnik o oblikovanju prodajnih cen. 24. Sprejet je bil samoupravni sporazum o pristopu k skupnosti za cene. 25. V 15-dnevno javno obravnavo je dal: — spremembe opisa naloge skladiščenja reprodukcijskega materiala in usmerjanja desk na sortimi trak in — novo stistemizirana naloga upravljanje lesnoobde-lovalnih strojev v proizvodnji in dela tehnologa III v oddelku priprave proizvodnje 10. zasedanje DS TO REČICA (25. 2.1981) 1. Pri pregledu sklepov je bilo ugotovljeno, da so realizirani, razen nabave osnovnega sredstva stroja za montažo nasadil. LIPA Ajdovščina je stroj popravila in nam ga odstopa v dvomesečno poskusno obratovanje. V kolikor nam bo stroj odgovarjal, se ga odkupi za 300.000,— dinarjev. 2. DS TO Rečica ugotavlja, da je bil zaključni račun za leto 1980 obravnavan in potrjen na zborih delavcev ter da je delitev čistega dohodka v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka v DO in v skladu s sprejetim planom za leto 1980. 3. DS se strinja, da se terjatve za trajne terjatve in naložbe (elektrogospodarstvo, luka, magistralne ceste) v celoti odpišejo v breme izrednih izdatkov, ker je ugotovljeno, da niso izterljive. 4. DS je analiziral izvajanje stabilizacijskega programa in ugotovil, da se nekatere postavke ne izvajajo — izkoriščanje delovnega časa, zato ponovno apelira na vse zaposlene, naj upoštevajo sprejete ukrepe glede boljšega izkoristka delovnega časa. 5. DS je obravnaval poleg količinskega plana tudi ostale postavke v planu kot plan celotnega dohodka in njegovo delitev v letu 1981, plan investicij, FIS stroške, trošenje sredstev skupne porabe ter ga sprejel v predlagani obliki. Posebej je obravnaval plan porabe sredstev, ki so z resolucijo omejeni za prvo tromesečje 1981 (reprezentančni stroški, potni stroški, dnevnice, kilometrina, avt. honorarji). 6. V skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v TO Rečica se za izenačevanje meril neposrednih in posrednih (Nadaljevanje na 4. strani) ____________________________________________________________J Kulturni teden v Ribnem Čimbolj približati kulturo vsakemu delovnemu človeku ter slehernemu krajanu — v tem cilju in smislu so kulturni delavci DPD »Rudi Jedretič« iz Ribnega že tretjič priredili kulturni teden. V letošnjem letu so potekale gledališke igre in koncerti v času od 30. januarja do 8. februarja; v okviru slovenskega kulturnega praznika — obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. Delavci, ki se ukvarjajo s predstavami ter kulturnimi programi so res marljivi, saj so si zastavili v prešnjem letu za to gledališko sezono bogat program, ki ga bodo tudi do konca gledališke sezone uresničili. Marsikdo je iz KS Ribno ter tudi iz drugih vasi kupil abonma, ki tudi zaradi nižje cene pri vstopnicah pritegne marsikaterega gledalca. Posebej pa moramo pohvaliti delo Mužan Rada, ki je res predan kulturi in organizaciji prosvetnega društva. Otroke uči folklornih plesov in igric, neutrudno študira s starejšimi amaterskimi igralci raznovrstne predstave. Sodeluje pa tudi pri amaterskem gledališču Tone Čufar z Jesenic. Takšen napor zmore le človek, ki hoče domačemu in tudi drugemu občinstvu prikazati, da še znamo ohraniti slovensko besedo v igri ali plesu; da nismo samo odvisni od drugih dosežkov, ki jih prinaša standard oziroma civilizacija. Mnogo potrpljenja in dobre volje pozna. To pa je tudi pri tako obširnem delu potrebno. Igre vadijo v Zadružnem domu v Ribnem, kjer imajo tudi preurejene prostore. Kulturni teden je imel svoj uspeh, z obiskom na vseh šestih predstavah smo lahko zadovoljni. Ljudje se radi nasmejijo, zato so jim komedije bolj pri srcu. Igralci iz Ribnega so komedijo »Tri šale« Antona Pavloviča Čehova odigrali brezhibno in vživeto. Zvedeli smo, da jih je režiser Miran Kenda iz amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic uril in učil do skrajne nadrobnosti, skoraj vsak dan, od meseca novembra dalje. V enem izmed večerov v kulturnem tednu pa je bila premiera te komedije. Uspeh je bil popoln, saj gledalcu ni bilo žal, ko je vneto spremljal in poslušal osebe, ki se kažejo drugačne kot so v resnici. Sprenevedajo se; v njihovih značajih je komika. Njihove tožbe ter strahopetnost so vredne sočutja. V tretji zgodbi Snubač se nasmejimo prepirljivosti, ki je žal tudi nam dobro znana. Svoj koncert sta priredila moški pevski zbor" iz Zasipa ter godba na pihala iz Gorij. Z recitacijami Prešerna smo obudili njegovo bogato poezijo. , Teden kulture je za nami, kulturni delavci iz Ribnega se naprej učijo novih iger, s starimi pa bodo šli gostovat tudi v druge kraje in vasi. Veselimo se njihovih uspehov ter dobre volje in vztrajnosti, da bi prebudili ljubezen do kulturnih vrednot tudi v tistih krajanih, ki umetnost postavljajo vedno na zadnje mesto. y Doseganje plana, fizični obseg proizvodnje, gibanje OD in porabe časa — V TO Tomaž Godec Boh. Bistrica je plan proizvodnje no NU dosežen, medtem. ko po DIS-stroških ni dosežen (95,72) Ta razlika nastopa predvsem pri pohištvu, ker smo za obračun proizvodnje in produktivnosti po NU priznali več NU, kot je bilo v planu določeno. Torej proizvodnja pohištva še zmeraj šepa. V obratu ISO-SPAN pa je bil količinski izpad proizvodnje zaradi rekonstrukcije in po rekonstrukciji zaradi drugačnega izdelka. Prodajni plan je bil v omenjeni TO dosežen 117,39'?, vendar je to že vpliv cen, saj je bil po planskih cenah dosežen le 96,12'?, kar je enako kot lan proizvodnje. Iz tega za-jučimo, da so zaloge ostale na enaki ravni, kar sicer velja za celoten TO, medtem ko so se zaloge gradbenih plošč in postelj nekoliko povečale, ostalega masivnega pohištva so se zmanjšale oziroma pri žaganem lesu in ISO-SPAN zidakih so ostale nespremenje-ne. Proizvodnja v primerjavi z letom 1979 je bila večja pri gradbenih ploščah, podnožjih in dvižnih garažnih vratih, medtem ko je bila pri ostalih izdelkih še celo nižja. Izjema je sicer ISO-SPAN, katerega proizvodnja je bistveno nižja od leta poprej, vendar je tu rekonstrukcija in pa kvalitetnejši in izolacijsko boljši zidaki. — V TO Rečica je plan proizvodnje po NU presežen, medtem ko je po DIS-stroških dosežen 98,82 '7. Vzrok za to prestruktuiranje proizvodnje, je večja proizvodnja podboja B in manjša proizvodnja odboja SM. Za omenjeno TO i lahko rekli, da so vse izdelke razen izvoznih kril. naredili po planu. Prodajni plan je omenjena TO dosegla 123,91 'I, vendar je tudi tu vpliv cen, saj je bil po planskih cenah 104,39*?, kar pa nekoliko več kot proizvodnja. Iz tega zaključimo, da so se zalo«; na nivoju TO zmanjšale. Ce pa pogledamo zaloge po izdelkih, pa vidimo, da je bistveno manjša pri kompletnih vratih in slepih podbojih, medtem ko se je pri krilih in podbojih nekoliko povečala, pri žaganem lesu pa so le-te ostale nespremenjene. Seminar za vodje proizvodnje V soboto, 21. februarja 1981, smo organizirali seminar za vodje neposredne proizvodnje. Seminar je bil na Bledu v hotelu Svoboda. Program seminarja je bil naslednji: ustvarjarije in delitev dohodka (Jože Lipnik), osnove psihologije dela in medsebojni odnosi (mag. Branimir Lorenčič), gospodarska situacija v svetu in gospodar- ska stabilizacija (Tone Ažman, dipl. oec.) Vsa predavanja so bila dobra in zanimiva. Namen seminarja je bil, da se udeleženci seznanijo z aktualno problematiko. Seminarja se je udeležilo 33 udeležencev, od tega 21 iz TO Tomaž Godec Boh. Bistrica, 8 iz TO Rečica in 4 iz TO Podnart- Blaževič Proizvodnja v primerjavi na preteklo leto se je skoraj pri vseh izdelkih povečala, razen pri kompletnih vratih, kjer je v letu 1980 proizvodnja sicer manjša, vendar pa so pričeli s proizvodnjo sunomontažnega podboja B-36. Bistveno višja proizvodnja v odnosu na leto 1979 je pri izvoznih vratih in pa oblogah, medtem ko proizvodnja žaganega lesa stagnira (pomanjkanje hlodovine). — V TO Mojstrana je plan proizvodnje po NU presežen medtem ko je po DIS-stroških dosežen 100,20*?: Vzrok je v prestruktuiranju proizvodnje — kovinski in leseni podboji za vrata. Presežen je plan vhodnih vrat, zaradi tega pa ni bil dosežen pri garažnih vratih in dodatkih. Zaostajanje plana pri garažnih vratih je razumljivo, medtem ko pa je pri dodatkih nerazumljivo, saj so na trgu iskani. Prodajni plan je za omenjeno TO dosežen 105,57 *7 oziroma 101,03 % po planskih prodajnih cenah. Iz tega lanko tudi zaključimo, da so bile planirane prodajne cene enake dejanskim. Zaloge so na nivoju TO ostale približno enake, nekoliko s 6 se zmanjšale pri vhodnih vratih in garniturah MIKO, malenkostno povečale pa pri garažnih vratih in dodatkih. Proizvodnja v primerjavi na preteklo leto ne kaže nekega bistvenega napredka v količinah, vendar je potrebno poudariti, da je proizvodnja vrat v letu 1980 iz smrekovega lesa, to pa zahteva precej več obdelav (krpanje) in torej večjo porabo časa na komad. — V TO Podnart je plan eroizvodnje po NU dosežen le 7,79'?, prav tako tudi po DIS-stroških le 92,76*?. Planirana proizvodnja izdelkov je dosežena le pri žaganem lesu, medtem ko pri ladijskem podu in opažu ter zabojih ni dosežena. Vzroki so v glavnem le v slabi organiziranosti dela in premajhni zainteresiranosti za Prodajni plan je nekoliko boljši kot proizvodni, saj je index 103,54 *? oziroma 106,94 *7 po planskih cenah. Torej so prodajali še po nekoliko nižjih cenah, kot so bile v planu. Predvsem so tu prenizke cene za leseno embalažo. Da je prodajni plan nekoliko bolje dosežen kot proizvodni, je vzrok v tem, da so se zaloge zmanjšale, še posebno pri žaganem lesu. Primerjava proizvodnje na leto 1979 sicer kaže malenkosten porast pri leseni embalaži, vendar je potrebno poudariti, da je bila omenjena TO v letu 1979 sredi rekonstrukcije in je bila proizvodnja motena, kar pa ne moremo trditi za leto 1980. Torej v letu 1981 več resnosti in discipline ter samokritičnosti, pa bo tudi proizvodnja večja. - TO Trgovina Poslovalnica Rečica še vedno ustvarja več kot polovico maržej vendar je predvsem pohvalno to, da je poslovalnica v Zagrebu povečala maloprodajo za 41,85 % proti letu 1979. Rast maloprodaje pa je v poslovalnici Recica in Murska Sobota ca. za 25*?. V omenjenih dveh poslovalnicah pa je bistveno večji porast grosistične prodaje. Vendar pa moramo pripomniti da je te grosistične prodaje veliko po maloprodajnih cenah brez davka (razne zadruge itd.) in je zato porast marže tako velik. Realizacija je bila dosežena proti planu z indeksom 123,53 %, marža oziroma POD pa 126,10*7. Če pa pogledamo doseganje plana prodaje po posameznih izdelkih, pa ugotovimo, da so le-teh prodali po planu oziroma še celo manj, močno pa je žal narastla prodaja izdelkov, katerih naša DO ne izdeluje (okna, rolete). To- Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 3. strani) del v TO določi konstanta za B grupo in sicer za mesec januar 10 %, februar 7 %, marec 4 %. 7. Zaradi nujnih remontnih del na stiskalnici in ostalih strojih in napravah v proizvodni liniji vrat, se za delavce, zaposlene na tem oddelku potrdi termin kolektivnega dopusta v času od 20. 7.-27. 7. 1981. V ostalih oddelkih se bodo remonti skušali organizirati preko sobote in nedelje, po potrebi še petek. 8. DS je bil seznanjen z osnutkom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stavbno zemljiške interesne skupnosti občine Radovljica ter nanj ni imel pripomb. Za delegata je bil imenovan Zdravko Knaflič. 9. DS je razpravljal o prenehanju samoupravnega sporazuma o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja in sprejel naslednji sklep: LIP BLED, TO Rečica odstopa od SS o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja ter se s 1. 1.1981 ustavi zbiranje sredstev po tem sporazumu. Strinja se, da se zbrana sredstva v višini 11.343.612.— namenijo za najnujnejše potrebe usmerjenega in osnovnošolskega izobraževanja. 10. Sprejme se SS o štipendiranju učencev in študentov občine Radovljica. Za podpisnika se imenuje Burja Alojza. 11. Sprejme se SS o združevanju sredstev za nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Za podpisnika sporazuma se imenuje Lipnik Jožeta. 12. Sprejme se samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj za obdobje 1981 —1985 in samoupravni sporazum o temeljih planov bank, združenih v Ljubljansko banko — Združeno banko za obdobje 1981 — 1985. Za podpisnika je bil pooblaščen Jože Lipnik. 12. LIP BLED — TO Rečica pristopa k SS o ustanovitvi skupnosti za cene občine Radovljica. Za podpisnika se imenuje Alojza Burja. 13. DS TO Rečica je sprejel pravilnik o oblikovanju prodajnih cen za lastne proizvode oz. storitve v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Alojza Burja. 14. Potrdi se nov cenik za vrata z veljavnostjo od 25. 2. 1981 dalje. 15. Poračun za dobavljene količine hlodovine iglavcev za žago v obdobju od 1. 10. do 31. 12. 1980 se izvrši na pov- prečno doseženo ceno žaganega lesa v tem obdobju v višini 4.515.— din/m.3. Po faktorju 2,15 iz samoupravnega sporazuma, znaša poračunska cena hlodovine iglavca za žago v tem obdobju 2.100.—din/m.3, povpr. cena za 1. 1980 pa 1.870,90 din. 16. Poračun za vse dobavljene količine žamanja in sekancev Tovarni celuloze Medvode v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 1980 (celoletne količine) se izvrši na osnovi povprečne dosežene cene hlodovine iglavcev za žago v GLG v letu 1980 v višini 1.870,90 din. Tako znaša povprečna in s tem dokončna poračunska cena za leto 1980 za: žamanje 561.— din/prm, sekance 505.— din/prm. 17. Poračun za dobavljene količine žaganega lesa Jelovici v obdobju od 1. 1. do 30.9. 1980 se izvrši v višini 5.545,80 din/m! ter poračun za vse dobavljene količine v obdobju od 1. 10. do 31. 12. 1980 v višini 6.470,- din. 18. DS je obravnaval prispele pritožbe na razporeditve oz. na dodatne naloge ter sprejel naslednje sklepe: — Stres Edi in Nagode Stane — pritožba se odstopi v reševanje komisiji za VZD pri LIP Bled, ker se pritožujeta na pogoje dela. — Nagode Stane — DS smatra, da je razporeditev na dodatna dela in naloge pravilna, ker dodatna dela in naloge ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, oz. z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi. — Knafelj Franci — razporeditev na dodatna dela in naloge »zarezovanje, vrtanje in montaža prijemnika in tesnila ter vrtanje in montaža nasadil in tesnila« je pravilna, glede na njegovo strokovno in delovno usposobljenost. — Zupanc Ivanka — DS smatra, da je razporeditev na dodatna dela in naloge »lepljenje oblog in tesnil na prečnik« pravilna in v skladu s 55. členom pravilnika o DR TO Rečica. Glede uveljavitve 112. člena SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitve sredstev za OD v DO LIP Bled pa DS predlaga, da delavka predloži mnenje zdravnika obratne ambulante, ter le-tega predloži odboru za delovna razmerja, ta pa ga posreduje v dokončno odločitev DS TO. — Potočnik Anton — DS smatra, da je razporeditev na dodatna dela in naloge »skladiščni delavec« pravilna, ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. rej je tako visoka stopnja rasti marže proti planu ne v bistveno večjih količinah prodaje, temveč v prestruktuiranju prodaje in pa doseženi bistveno večji marži, pri grosistični prodaji. POVPREČNI OSEBNI DOHODEK V letu 1980 je bil povprečni neto OD na zaposlenega v DO LIP Bled 9.341.— din in ie porasel v primerjavi z letom 1979 za 25,59%, za 12,5 % je višji od povprečnega OD v gospodarstvu SRS v obodbju I—X 1980, ki je znašal 8.299,— din. Povprečni neto OD v TO v letu 1979 in 1980 nam kaže tabela I: Povprečni neto OD v proizvodnih TO se giblje od 8457.— dinarjev v TO Podnart, ki je najnižji, do 8.995,— din v TO Tomaž Godec, kjer je naivišji in je za 29.— din višji od TO Rečica. V letu 1979 je bil povprečni neto OD v TO Tomaž Godec za 484.— din nižji kot v TO Rečica, zato prikazuje TO Tomaž Godec tudi največje povprečno povečanje za 29,03*7, medtem ko je to povečanje v To Rečica 20,05 %, za kar je vzrok v nekoliko slabšem doseganju meril uspešnosti posrednih del oz. da TO Rečica ni imela konstante. Povečanje povprečnega neto OD v DO LIP izvira iz stimulacije OD na osnovi doseganja meril uspešnosti dela in iz dejstva, da smo 1. 1. 1980 povečali vrednost točke od 0,32 din na 0,35 in in 1.11.1980 na 0,37 din. Prikaz povprečnega neto OD na zaposlenega v letu 1980 v GLG nam kaže tabela II: Mesečni povprečni OD v DO LIP je po rangu v okviru SOZD GLG na 5. mestu. Višji OD imajo v obeh GG, AERO Celulozi, nižji OD pa v ALPLESU, JELOVICI in ZLITU. IZKORIŠČANJE FONDA Casa Skupni fond časa za OD v letu 1980 se je v primerjavi z letom 1979 povečal za 6,672 ur ali za 0,29%, medtem ko so se efektivne ure posrednega in neposrednega dela zmanjšale za 1.664 ur ali 0,09 %, efektivne ure neposrednega dela so se zmanjšale za 13.386 ur ali 1,16%. Redni in izredni dopusti so se v primerjavi z letom 1979 povečali za 4.811 ur oziroma 2,15%. Nadure so se v letu 1980 zmanjšale za 10.113 ur oziroma 29,77%, boleznine (do 30 dni, nad 30 dni in porodniški dopusti) so se zmanjšale za 4.486 ur ali 2,57%, prav tako tudi opravičeni in neopravičeni izostanki za 45 ur ali 0,98 %. Praznikov je bilo v letu 1980 za 8.056 ur ali 14,92 % več kot v letu 1979. Normiranega neposrednega dela je bilo v letu 1980 v DO LIP 77 % od skupnega fonda neposrednega dela. Največ normiranega neposrednega dela je v TO Rečica — 81,4%, najmanj pa v TO Tomaž Godec 74,5%. Delež normiranega dela se je povečal v TO Tomaž Godec v primerjavi z letom 1979 iz 72,7 % na 74,5 % ter v TO Podnart iz 72,3 % na 78,9%, v TO ■Rečica se je zmanjšal iz 82,0 % na 81,4% ter v TO Mojstrana iz 79,2% na 73,2%. Delež normiranega dela se je v letu 1980 povečal le v obratu pohištvo iz 59,8 % na 72,4%, v obratu žaga v TO Podnart iz 71,3 % na 77,2 % ter predelava iz 72,6 % na 79,6%. V obratu ISO-SPAN se je delež normiranega dela zmanjšal iz 85,4 % na 65,8 %, na drugi strani pa se je povečal delež neposredne režije iz 4,8 % na 23,2 % — vzrok je remont v obratu ISO-SPAN. Delež neposredne režije se je v posameznih TO zmanjšal: v TO Tomaž Godec iz 4,5 % na (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) TABELA I Temeljna organizacija OD 1979 OD 1980 'r povečanja Tomaž Godec, Boh. Bistrica 6.971 8.995 29,03 Rečica 7.465 8.966 20,05 Mojstrana 7.274 8.781 20,72 Podnart 6.775 8.457 24,83 Trgovina 8.337 10.627 27,47 DSSS 10.523 13.175 25,20 LIP 7.438 9.341 25,59 TABELA II OZD povpreč. OD 1979 povprečje OD 1980 indeks ALPLES 6.643 8.714 131 GRADIS 7.580 10.398 137 JELOVICA 6.375 8.216 129 LIP 7.438 9.341 126 ZLIT 6.357 8.118 128 GG Bled 8.205 9.937 121 GG Kranj 8.031 9.540 119 AERO Celuloza 7.728 9.875 128 GLG skupaj DSSS (GLG) 7.173 13.336 9.087 15.970 127 120 TABELA III 1979 T0 Skup. NU Skup. EU nep. dela NU/EU 1980 Skup. NU Skup. EU nep. dela 3 K indeks ^ 80/79 Z T. Godec B.B. 650.137 612.637 1.0612 648.878 583.086 1,1128 104,86 Rečica 455.653 370.314 1,2305 467.215 373.714 1,2502 101,60 Mojstrana 83.143 64.005 1.2990 86.159 67.605 1,2744 98,11 Podnart 103.826 102.206 1.0159 96.216 101.922 0,9440 92,29 DO LIP 1.292.759 1.149.162 1,1250 1.298.468 1.126.327 1.1528 102,47 TABELA IV 1979 TO skup. NU Skup. fond U \ z Skup. 198() KTTT Skup. fond nu \ indeks 2 80/79 Z T. Godec B. B. 650.137 1.018.481 0,6383 648.878 997.796 0,6503 101,88 Rečica 455.653 658.006 0,6925 467.215 653.842 0,7146 103,17 Mojstrana 83.143 117.064 0,7101 86.159 120.908 0,7126 100,34 Podnart 103.826 165.577 0,6271 96.216 169.081 0,5691 90,75 DO LIP 1.292.759 2.131.049 0,6066 1.298.468 2,122.820 0,6117 100,84 3,7 %, v TO REčica je ostal nespremenjen, v TO Mojstrana iz 3,6 % na 1,7 %, v TO Podnart pa se je povečal iz 4,2 ? na 5,9 %. ' PRODUKTIVNOST Produktivnost smo računali na osnovi dveh kazalcev in sicer: — proizvedene NU (količine X K) na efektivno uro neposrednega dela (EU) — proizvedene NU na skupni fond časa (U) Skupni fond časa smo računali na osnovi vseh plačanih ur, zmanjšanih za ure praznikov in porodniškega dopusta. Produktivnost, ki je računana na osnovi efektivnih ur neposrednega dela, kaže tabela III: Pri primerjavi izračuna produktivnosti za leto 1980 in 1979 smo morali upoštevati, da smo 1.1. 1980 korigirali K-je in sicer v TO Tomaž Godec pri ploščah, kjer so se K-ji zmanjšali in v pohištvu, kjer so se povečali. V TO Rečica so se K-ji znižali pri podboju ca. 0,5 ure) in v TO Mojstrana pri vhodnih in garažnih vratih zaradi prehoda iz framirejevih letvic na smrekove (krpanje). Primerjava produktivnosti za leto 1980 in 1979, ki je raču- nana po enakih K na uro neposrednega dela, nam kaže, da se je produktivnost v DO LIP zvišala za 2,47'U Porast produktivnosti je bil v TO Tomaž Godec za 4,86 % v TO Rečica za 1,60%, medtem koje bila v TO Mojstrana in TO Podnart produktivnost v letu 1980 nižja kot v letu 1979. Vzrok za nižjo produktivnost je v TO Mojstrana prehod na novo tehnologijo izdelave vhodnih in garažnih vrat. V TO Podnart pa je poleg objektivnih težav tudi slaba organizacija proizvodnje. Produktivnost, računana na osnovi skupnega fonda ur, (posredno + neposredno delo — prazniki — porodniški dopust) je razvidna iz tabele IV: Produktivnost, računana na osnovi skupnega fonda ur je v okviru DO LIP v letu 1980 porastla za 0,84 % proti letu 1979, oziroma je za skoraj 2 % nižja kot jo izkazuje izračun na neposredne ure. To iz razloga, ker smo v okviru DO LIP v letu 1980 ure neposrednega dela zmanjšali za 22.835. ure posrednega dela pa so se povečale za 14.606 proti letu 1979. Enako si razlagamo tudi produktivnost v TO Tomaž Godec, kjer je tudi produktivnost računana na vse ure nižja za ca. 3 % proti produktivnosti, računane samo na neposredne ure dela. Tudi v TO Tomaž Godec so se ure neposrednega dela v letu 1980 znižale za 29.551, ure posrednega dela pa so se povečale za 8.666. Nasprotno sliko dobimo pri analizi produktivnosti v TO Rečica, kjer je produktivnost, računana na vse ure za ca. 2,5 % višja od produktivnosti, računana na ure neposrednega dela v letu 1980 proti 1979. Ure neposrednega dela so se v letu 1980 povečale za 3.400, ure posrednega dela pa so se znizale za 7.564. Enako je tudi v TO Mojstrana, kjer so se tudi ure neposrednega dela povečale v letu 1980 za 3.600 m ure posrednega dela samo za 244, enako je tudi v TO Podnart, kjer so se ure v posrednih delih povečale za 3.400. Graditeljem individualnih stanovanjskih hiš INFORMACIJA O ZADRUŽNI GRADNJI -proizvodni kooperaciji Po določilih zakona o stanovanjskih zadrugah, Statuta in ustanovitvene pogodbe SZ DOM - SZ DOM pridobiva zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj in gradi stanovanjske hiše in stanovanja za člane zadružnike. Za razumevanje načina pridobivanja zemljišča in graditve je potrebno obrazložiti celotni postopek. A. PRIDOBITEV ZEMLJIŠČA 1. Pridobivanje zemljišč Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem Ur. 1. SRS, št. 7/77 določa, da občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih oddaja uporabnikom na osnovi licitacije, razen v primeru, če se zemljišče nameni za pozidavo družbeno pomembnih objektov npr.: za voj. namene, obj. družbenega standarda, družbeno stanovanjska gradnja itd., in za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj v okviru SZ. Ker zemljišče, ostane družbena lastnina SO odda s pogodbo pravico uporabe uporabniku SZ, le ta pa odda zemljišče imetniku pravice gradnje: zadružniku. Upravljalec zemljišč — SO v pogodbi tudi določi vrednost zemljišča in ostalih stroškov — komunalna oprema itd. Uporabnih zemljišč — SZ odda pravico gradnje zadružniku na osnovi pogodbe o prem. prav. razmerjih, kjer je vrednost zemljišča in stroškov povečana za 5 % po določilih statuta. 2. Plačilo zemljišča Po določilih pogodbe o oddaji zemljišča sklenjene med upravljalcem — SO in uporabnikom — SZ je dolžna zemljišče plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe od obeh strank. SZ odda pravico gradnje na zemljišču — zadružniku na osnovi pogodbe o prem. pravnih razmerjih. Zadružnik je dolžan v 15 dneh po podpisu pogodbe plačati zemljišče SZ, in 5 % manipulativnih stroškov. Po dosedanji praksi so zadružniki plačevali zemljišče in 5 % manipulativnih stroškov v skupnem znesku in to iz sredstev — kredita pridobljenega od poslovne banke (LB ali JB) na osnovi vezave lastnih sredstev ali namenskega varčevanja pri banki ali iz kredita pridobljenega v delovni organizaciji kjer zadružnik delavec združuje delo. Po tolmačenju LB je pogodbeno obveznost plačila zemljišča možno plačati takole: a) zemljišče + 5 % manipul. stroški: zadružnik skupno vrednost lahko plača z lastnimi sredstvi — avista sredstva. b) zemljišče zadružnik plača iz pridobljenega kredita pri poslovni banki, manipulativne stroške pa plača sam iz lastnih sredstev. Iz tega tolmačenja izhaja, da pogodba o premoženjsko pravnih razmerjih ne sme vsebovati določila plačila manipulativnih stroškov. SZ mora za plačilo manipulativnih stroškov izstaviti predračun — račun. PRIMER: — 500 kv. m zemljišča — cena din 100.00/kv. m 100.00 din X 500 kv. m - 50.000.00 din 5 % manip. stroški = 2.500.00 din SKUPAJ 52.500.00 din Po tolmačenju: — 50.000.00 din se plača iz kredita — 2.500.00 din plača zadružnik na osnovi izstavljenega predračuna 3. Način prenosa sredstev na SZ — način plačila zemljišča a) zadružnik pridobi kredit: vezava, namensko varčevanje b) SZ izstavi naslednje dokumente: — pogodbo o oddaji zemljišča: SO - SZ — pogodbo o prem. pravnih razmerjih — garancijo za najeti kredit po določilih kreditne pogodbe med poslovno banko (LB ali JB) in zadružnikov — predračun ali račun za zemljišče (ki ne vsebuje manip. stroškov). Kredit se mora prenesti iz poslovne banke na žiro račun SZ in le-ta nato plača zemljišče SO Radovljici kot »lastniku« — upravljalcu stavbnih zemljišč. B. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA 1. Gradnja stanovanjskih hiš lahko poteka samo na področjih, določenih z urbanističnimi dokumenti: — prostorski plan občine — urbanistični načrt — zazidalni načrt in skupinska lokacijska dokumentacija Za gradnjo stanovanjskih hiš v okviru SZ so zanimiva tista področja, ki so določena za pozidavo z ZN ali skupinsko lokacijsko dokumentacijo ter pozidava določena z urbanističnim redom in »plombe«. 2. Pridobitev tehnične dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše predstavlja zadružnikom dokajšen problem, zato je smiselno prepustiti to urejevanje dokumentacije SZ oziroma strokovni službi. Postopek za pridobitev tehnične dokumentacije je naslednji: a) pridobitev lokacijske dokumentacije Pooblaščena organizacija za izdelavo lokacijske dokumentacije je ZUB Bled. Na vlogo za izdelavo lok. dokumentacije se opredeli pozitivno ali negativno glede na urbanistični dokument. Vlogi je predložiti mapno kopijo v treh izvodih. Lokacijsko dokumentacijo ZUB izdela v 6 izvodih. b) Po pridobljeni lokacijski dokumentaciji, se prične proces pridobivanja soglasij za izdajo lokacijske odločbe in sicer: — soglasje Komunalnega gospodarstva: priključek za vodovod in kanalizacijo, — soglasje SIKS — za priključek na cestno omrežje, — soglasje elektro organizacije — za priključek na elektro omrežje, — soglasje PTT, — soglasje SO — odd za LO, — soglasje sosedov, če ne gre za gradnjo v okviru ZN, — soglasje kmetijske zemljiške skupnosti, če gre za »plombo« oziroma izjemno lokacijo. c) Za pridobitev lokacijske odločbe je upravnemu organu predložiti: — prošnjo za izdajo lokacijske odločbe — lokacijsko dokumentacijo v 3 izvodih — soglasja tč. b — dokaz o lastništvu zemljišča (Pog. o prem. prav. razm. in pogodbo o oddaji zemljišča SZ ali sklep o vpisu v Nadaljevanje na 7. strani Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije Pred kratkim je bila seja Odbora za sklic in pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, kjer je bilo ugotovljeno, da je bil do konec leta 1980 vzpostavljen organi-zacijsko-tehnični mehanizem priprav za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije — izbrani so bili odbori, delovne skupine, izdelani programi dela. Kar precej časa je bilo porabljenega za organizacijo priprav, tako da je za vsebinsko obravnavo ostalo le malo časa in še ta se je nanašala predvsem na redne dejavnosti družbenopolitičnih in drugih organizacij, skratka na teme, ki so del rednih aktivnosti, po vsebini pa so blizu kongresu. Obravnava v združenem delu na področju smernic in tez za kongres je bila doslej izpeljana le v majhnem številu organizacij. Zaradi tega je potrebno maksimalno angažiranje v združenem delu, tako da bomo čimprej prišli do odgovorov na številna aktualna vprašanja v razvoju samoupravljanja. Na seji Odbora so razmišljali tudi o sporočilu za kongres. Cilj je, da ta sporočila obdelajo vsa bistvena aktualna vprašanja, ki naj zajamejo vse gospodarske in negospodrske stroke. Izdelavo sporočil kongresu ne bi smeli prepustiti le strokovnim službam, tako kot smo to delali doslej, ampak bi 'ih morali širše proučiti v de-ovnih kolektivih, kjer naj bi dobili tudi svojo potrditev. V sporočilih bi bilo treba obdela^ ti ne le pozitivne izkušnje, ampak pokazati tudi na probleme, ki zavirajo razvoj samoupravljanja. Poleg tega bi bilo treba organizirati raziskovalno delo za tista vprašanja, za katera pričakujemo, da v organizacijah morda ne bomo dobili celovitega odgovora. Glede teh specifičnih vprašanj njihovi izbiri in obdelavi že prihaja -do sodelovanja med delovnimi skupinami v federaciji in republikah oz. pokrajinah. Na ta način se bodo v delo kongresa v naj večji meri lahko vključile tudi znanstvene ustanove. Glede na to, da do kongresa manjka le še nekaj mesecev, je potrebno na podlagi organizirane vsebinske razprave v združenem delu in z izdelavo sporočila, omogočiti tudi pravočasno pripravo koncepta kongresne resolucije, ki bi morala temeljiti na stališčih javne obravnave. Pri tem bi v veliki meri morala pomagati zlasti sredstva javnega obveščanja, ki pa do sedaj, kot je ocenil Odbor, niso dajala prave podpore. Odbor je razpravljal tudi o Navodilih za izvolitev delegatov za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije in tako bodo na kongresu zastopani: — delegati, izbrani v vseh oblikah združenega dela — v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih in drugih samoupravnih strukturah (1.400 delegatov) — delegati socialističnih republik in pokrajin (160 delegatov) — delegati delegacije JLA ( 10 delegatov) — delegati naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini (43 delegatov) — delegati delavcev tistih delov OZD. ki opravljajo svoja dela v tujini (7 delegatov) Status delegatov kongresa pa imajo tudi člani Odbora za sklic in pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije ( 104 delegati) Izbiro delegatov je treba zaključiti do 15. aprila 1981. Na kongresu bo navzočih tudi 80 gostov — veteranov delavskega in sindikalnega gibanja. Osnovna tema kongresa »Združeno delo v borbi za socialistično samoupravljanje in družbeno-ekonomski razvoj« je izdelana v obliki Teze in objavljena v vseh izdajah Komunista, v Borbi, v sindikalnem tisku, v biltenih kongresa in to v skupni nakladi preko milijon izvodov. V kratkem pa bodo teze objavljene še v nekaterih drugih glasilih. Tako bo ta dokument dostopen najširšemu krogu udeležencev v razpravi. V Tezah so obdelana tri osnovna tematska področja: — pridobivanje in razporejanje dohodka — samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka,- kot osnovnega pokazatelja družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja — združeni delavci v delegatskem sistemu. Iz Informatorja Svet ZSJ O resnici Resnica, kaj neki je resnica? Resnica je vse tisto, kar človek občuti, da je neprimerno spregovoriti, da je neopor-tuno izreči, ker se tista izgovorjena beseda v prav nobenem primeru ne sklada z našim malenkostnim, samoljubnim trenutnim interesom. To je resnica! Resnica je, ko človek občuti potrebo, da pove tisto, kar bi iz zornega kota njegove osebne koristi bilo bolje, modrejše in uvidevnejše, da bi pogoltnil. To je resnica! Miroslav Krleža Začetek gradnje glavnega kanala za odtok vode in osušitev terena, kjer bo skladišče oblovine mehaniziranega skladišča na Rečici (foto Ažman) Pismo uredniku Glasilo izhaja 10 let. V vseh teh desetih letih je bilo za vse člane v uredniškem odboru, posebej pa za tehničnega urednika več ali manj naporno. Zbirali so članke, potem jih z odgovornostjo ter natančnostjo pregledali ter objavili. Mislim, da je zaradi rokov pošiljanja člankov pač tako: mnogi kar odlagajo s pisanjem, čas pa nezadržno teče. Tako potem prihaja do zamud. Premalo je aktualnih, gospodarskih jasno napisanih člankov. Moram napisati, da rad pišem v Glasilo. Marsikdo mi pravi, da pišem zaradi denarja. Seveda je denarna nagrada vzpodbudna, toda zaradi denarja ne bi pisal. Vsake številke Glasila se še posebej razveselim. Če mi pa objavijo članek, pa seveda toliko bolj. Spomin mi seže nazaj, ko sem zagledal svoj prvi članek v Glasilu, pod naslovom Aprilsko kopanje. Nekateri so mi tedaj očitali, da še slovnice ne znam. Toda pri pisanju vztrajam in jih še danes pošiljam. Vsem članom uredniškega odbora, tehničnemu in glavnemu uredniku ter vsem dopisnikom pa želim veliko dobrih in jasnih informacij v Glasilu, ki bodo obveščale delavce v LIP kolektivu ter druge bralce. Rajko Primožič Popis prebivalstva Deset let je preteklo, odkar je bil izveden zadnji popis prebivalstva. Letos od 1. do 15. aprila pa bodo popisovalci spet popisovali gospodinjstva ter stanovanja, to bo že peti popis po vojni. Morda niti vsak ne ve, čemu služi natančen popis naroda. Na ta način naša repblika Jugoslavija upošteva priporočilo Organizacije združenih narodov, da vedó vse države o sestavljenosti in spremembah v gospodinjstvih, skratka vsega prebivalstva. Podatki, ki jih bomo dobili, bodo služili pri planih družbenoekonomskega razvoja krajevne skupnosti, občine, republike in federacije. S tem bomo tudi dobili primerjalno sliko našega ekonomskega področja v svetu. V naši občini Radovljica je 17. 2. t.l. popisna komisija ugotovila, da priprave delujejo dokaj dobro, v začetku marca pa je še vedno premalo kandidatov za popisovalce. V akcijo so vključili tudi krajevne skupnosti ter organizacije združenega dela. Popis bo dal natančne podatke o vseh delavcih po kraju zaposlitve. V vsaki delovni organizaciji bodo dali delavcem pomožni obrazec, kjer je opisana delavčeva izobrazba, določen poklic ter šifra dejavnosti v DO. Popis bo tudi omogočil čim bolj natančno število oseb, ki so se vrnili iz dela v tujini po letu 1965. Podatki o kmečkih gospodarstvih bodo osvetlili spremembe v odnosih gospodarstva, predvsem kmetijstva. Popisovanje predstavlja težavno delo, toda ta široka družbena akcija je pomembna za ves narod. O njenem poteku bo vsak občan sproti obveščen v dnevnem časopisju. Vesna Pisarniško poslovanje in arhivsko delo v gospodarskih delovnih organizacijah Zapiski s seminarja: »Pisarniško poslovanje in arhivsko delo v gospodarskih delovnih organizacijah« Visokošolska organizacija — višja upravna šola v Ljubljani sodeluje že dalj časa z delovnimi organizacijami v združenem delu ter družbenopolitičnimi organizacijami. 25. februarja letos so pripravili na tej šoli seminar o pisarniškem poslovanju in arhivskem delu, katerega so se udeležili tudi naši delavci. Povabili so vse predstavnike iz združenega dela, ki želijo izboljšati svoje oslovanje in arhivsko delo. al je bilo obiska malo. Na prvem predavanju je govoril tov. Miha Brejc o načelih in postopkih pisarniškega poslovanja v delovnih organizacijah. Ugotovljeno je, da vsaka delovna organizacija pozna svoj način poslovanja, prave enotne metodologije dela ni. Le-ta ima osnovni namen, uresničevati smotre osnovne dejavnosti organizacije. Opaziti je precej neskladnosti vseh delovnih procesov. Ko se je tehnologija razvijala, so se razvijale različne dejavnosti, razširili so se zapisi različnih vsebin in oblik. Če je zapisov malo, je tako preglednost večja. Če pa jih je letno okoli tisoč, je to veliko težje. Tehnika zbiranja podatkov je dosegla visoko razvojno stopnjo, zato pa je le-te potrebno urediti v takšen sistem, ki bo omogočil dostop k zbranem gradivu. Da bomo imeli čim bolj urejeno pisarniško in arhivsko poslovanje, moramo poznati nekatera temeljna izhodišča za racionalno poslovanje: a) organizacijo dela. b) kadre, c) prostore in opremo. V vsaki delovni organizaciji poznamo skupine del in nalog, poslovna dokumentacija stalno kroži. Če bomo zasledovali takšen krogotok, bomo imeli sliko našega poslovanja. Ključno vprašanje poslovanja je v tem, kako do informacije priti v najkrajšem času. Pisarniško poslovanje in arhiviranje sta v medsebojni tesni povezanosti, če je urejeno poslovanje, bo kvalitetno tudi arhiviranje. Za vsako delovno nalogo je potreben za to usposobljen kader. Poleg ustrezne izobrazbe, moramo delavcu nuditi tudi dopolnilno izobraževanje. Za dobro poslovanje je treba delavcu nuditi urejene ter opremljene delovne prostore. Delovni učinki bodo večji, če bo smotrno uporabljena pisarniška oprema. Poslovna dokumentacija se deli v aktivno in pasivno. S pojmom »aktivna poslovna dokumentacija« mislimo listine, ki smo jih zavarovali pred izgubo ali zlorabo. »Pasivno dokumentacijo« smo shranili glede na pomen za delovno organizacijo ali širšo družbenopolitično skupnost za določeno dobo. Število informacij iz dneva v dan narašča. Vsak pisarniški delavec mora vedeti, kateri zapisi so bolj ali manj pomembni. Zelo važno je, da moramo naše poslovanje organizirati tako, da bomo vsak zapis dobili v najkrajšem času. To pa je mogoče tedaj, ko ga hranimo in obdelujemo po določenih pravilih. Številni kupi papirja na mizah so znamenje neurejenosti in nereda. Pisarniško poslovanje bo učinkovito, če se bo vsakdo ravnal po strokovnem navodilu; vpisi naj bodo točni v vseh evidencah in vrstnih redih. Eden pomembnih činiteljev za vzorno pisarniško poslovanje je zamenljivost, kar pomeni, da bosta določeno delo znala opravljati najmanj dva delavca, s tem pa se delovni proces ne moti. Delovni postopki naj bodo enostavni. S kompliciranimi in odvečnimi evidencami izgubljamo čas. S kritičnimi presojami bomo izboljšali delovne postopke, ki tudi povečujejo stroške. Ekspeditivno — hitro in ažurno bomo delali, če bomo sproti in pravočasno odgovarjali na prejeto pošto. Tona zavedati se moramo, da naglica po drugi strani škoduje. Na varčevanje z delovnimi sredstvi ter predmeti dela pa nas posebej opozarja načelo o upoštevanju ekonomičnosti našega pisarniškega poslovanja. (se nadaljuje) Vesna Graditeljem individualnih stanovanjskih hiš ('Nadaljevanje s 5. strani) zemlj. knjigo — oz. zemlj. knjižni izpisek). — sanitarno in požarno soglasje pridobi upravni organ po uradni dolžnosti. V lokacijski odločbi upravni organ določi pogoje navedene v soglasjih, po katerih se določa lokacijo stanovanjske hiše. Določi pa tudi višino prispevka spremembe kmetijskih zemljišč, glede na razred zemljišča — ker se le to zemljišče prekvalificira v stavbno (po zakonu o kmetijskih zemljiščih). č) Za pridobitev gradbenega dovoljenja je upravnemu organu predložiti: — vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, — načrt stanovanjske hiše v treh izvodih — izjavo o nadzoru gradnje — dokaz o lastništvu zemljišča — soglasja (kot so navedena za pridobitev lok. odločbe — vendar gre tu za soglasje k načrtu stan. hiše). d) Zakoličba objekta Zakoličbo objeta na pridobljeni parceli izvede geodetska uprava Radovljica po naročilu investitorja: SZ ali zadružnik. Tehnična dokumentacija za posamezni stanovanjski objekt je: lokacijska dokumentacija z odločbo in gradbeno dovoljenje z glavnim načrtom. Vsa ta dokumentacija je naslovljena: »Stanovanjska zadruga DOM Radovljica, za zadružnika ...« Iz tega izhaja, da je nosilec tehnične dokumentacije SZ DOM; Zadružnik je naveden kot imetnik pravice graditve zaradi evidence in kot končni uporabnik objekta ter kasnejši lastnik objekta in imetnik pravice uporabe zemljišča, ko bo gradnja objekta zaključena in izveden zemljiškoknjižni prenos. Zadružnik plača tehnično dokumentacijo v celoti. S tehnično dokumentacijo je predpisana tudi komunalna oprema in to primarna in sekundarna. Ob tem je poudariti, da je izvajalec komunalne opreme SIKS Radovljica (vodovod, kanalizacija, ceste) elektro podjetje (elektrika). Zadružnik primarno komunalno opremo plačuje v sorazmernih deležih, ki so določeni z odlokom SO Radovljica. Sekundarno opremo izgrajuje zadružnik sam, če gre za »plombe«, če gre za pozidavo zemljišča v sklopu ZN ali skup. lok. dokumentacije, pa le to izgrajuje SZ, ker mora takšno zemljišče — kompleks biti komunalno opremljen pred izdajo gradbenega dovoljenja. Plačilo tehnične dokumentacije in komunalne opreme zadružnik izvede lahko na naslednje načine. — da v celoti plača tehn. dokumentacijo in komunalno opremo z lastnimi sredstvi — a vista sredstva (denar), — da pridobi kredit od poslovne banke za poravnavo celotnega stroška. Poslovni banki mora predložiti: — lokacijsko dokumentacijo — pogodbo o oddaji zemljišča — pogodbo o prem. pravnih razmerjih — garancijo za najeti kredit po določilih kreditne pogodbe — predračun — račun za tehnično dokumentacijo (tipski načrt) in komunalno opremo. Celotni kredit se prenese na žiro račun SZ DOM, ki poravna stroške tehnične dokumentacije in komunalne opreme. V celotno višino stroškov so zajeti tudi 5 % manipulativni stroški zadruge, katere pa mora plačati zadružnik sam iz svojih lastnih sredstev (denar in ne kredit). Primer izračuna je enak kot pri plačilu zemljišča (A2) C. GRADITEV — nabava materiala in prometni davek — plačilo storitev in prometni davek — primer izračuna nabave materiala za stanovanjsko hišo povprečne velikosti — do V. faze Po določilih Zakona o stanovanjskih zadrugah, statuta SZ DOM Radovljica in pogodbe o premoženjsko pravnih razmerjih izhaja, da zadruga gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo za zadružnika. Iz teh določil se pri marsikaterem zadružniku pojavljajo dileme o lastništvu, ker zadružnik posredno plačuje oziroma financira celotno gradnjo. Za razrešitev te dileme je potrebno izhajati iz lastništva zemljišča, tehnične dokumentacije, nabave materiala, graditve in končno prenosa v lastništvo: a) zemljišče je družbena lastnina občine Radovljica, pravico uporabe po pogodbi o oddaji zemljišča ima SZ DOM Radovljica. S pogodbo o prem. prav. razm. zadružnik pridobi pravico gradnje na tem zemljišču. Ta pravni odnos je marsikomu nerazumljiv, posebno tedaj, ko mora za najetje kredita pri poslovni banki predložiti zemljiškoknjižni izpisek. Želje-nega izpiska zemljiška knjiga ne more izdati, ker je imetnik pravice uporabe SZ DOM Radovljica, zemljišče pa je vpisano v zemljiškoknjižnem vložku ST DOM. b) Tehnična dokumentacija je pridobljena na ime investitorja, ki je v v vsakem primeru samo SZ DOM Radovljica: zadružnik je naveden samo zaradi evidence. Dokumentacija se zato glasi na: Stanovanjska zadruga DOM Radovljica za zadružnika ... Navedena oblika podružb-ljanja individualne gradnje — družbeno usmerjena individualna gradnja — omogoča nabavo materiala za graditev brez prometnega davka, če se le-ta vgrajuje v skladu z pozitivno zakonodajo na osnovi proizvodne kooperacije. Zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. 1. SFRJ št. 33/72) s popravki do 5/80 v 4. točki 6. člena določa, da se ne plača davek: 4. točka: prodaja proizvodov trgovskim in drugim organizacijam združenega dela, ki te proizvode kupujejo na podlagi pismene izjave, da jih dajejo delavcem in občanom v delo na domu ali obrtnim delavnicam v predelavo. PRAVILNIK o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidenc, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Ur. 1. SFRJ, št. 21/80) v poglavju »Reprodukcijski material, ki se daje v delo na domu ali občanom, delavcem, obrtnim delavnicam in samostojnim obrtnikom v predelavo« v 42. členu določa: »Obrtne zadruge, trgovske in druge organizacije združenega dela izven proizvodnega področja smejo ob pogojih 6. člena zakona kupovati reprodukcijski material brez plačila davka od prometa proizvodov, da bi ga dale delavcem in občanom za delo na domu ali obrtnim delavnicam in samostojnim obrtnikom za predelavo v določene izdelke namenjeni prodaji. Od kupljenega reprodukcijskega materiala danega po tem odstavku se ne plačuje in obračunava prometni davek; davek se ne obračuna in ne plačuje tudi od prevzema izdelanih proizvodov.« Za razumevanje in pravilno uporabo določil Zakona in Pravilnika moramo opredeliti obliko in način gradnje stanovanj. 1. Gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš v klasičnem pojavu v naši družbi, ko je občan delavec sam kupoval material in v lastni režiji (iznajdlji- PRIMER IZRAČUNA NABAVE MATERIALA ZA POVPREČNO STANOVANJSKO HIŠO Količina vrsta blaga Cena za enoto Vred z davkom Vred. brez davka St. prom. dav. razlika opombe 9000 mod. blok 1200 beton, zidak 2700 beton, streš. 200 zaključniki slemenjaki 15 izoteks 3000 aprno 2500 arm. mreže 4000 beton, železo 1000 zidak L%1 12.00 kom 30.00 kom 16.50 kom 80.00 kom 9.00.00 kom 261/kg 33.00 kg 26.00 kg 9.00 kom 250 kg 50 kg 90: kv. m 2700 kv. m 25 kg 15 siporek 7.5 (obloga) 3700.00 kub. 1500 parolit 12 17.00 kom elektr. mat. za hiš. kompl. 30000 cement 100 ibitol 300 stiropor 5 cm 30 hlodi za cimper 100 žitniki dimnik 3 cevi komplet okna balk, vrata ter mafon dvojni komplet notranja vrata (komplet) 1 garažna vrata 1 gart centr. kurjava material 1 gart vodovod, mat. 180 parket 600/kv. m 150 kub. m pesek 150/m 3 108.000.00 36.000. 00 44.550.00 16.000. 00 13.500.00 7.830.00 82.500.00 104.000.00 9.000. 00 55.500.00 25.500.00 25.000. 00 75.000. 00 5.000. 00 27.000. 00 81.000. 00 2.500.00 40.000.00 80.000.00 70.000. 00 10.000. 00 150.000. 00 40.000.00 108.000. 00 22.500.00 90.375.00 27.929.00 34.562.00 12.413.00 10.474.00 6.075.00 64.004.00 80.684.00 7.532.00 43.057.00 21.339.00 19.395.00 58.185.00 3.879.00 20.947.00 62.840.00 1.940.00 31.032.00 66.944.00 58.576.00 8.368.00 116.370.00 31.032.00 90.375.00 17.456.00 19.5 1 28,9“? 28.9 1 28.91 28.9 1 28.9 1 28,9'? 28,9“? 19.5 1 28.9 1 19.5 1 28.9 1 28.9 ? 28.9 1 28.91 28.91 28.91 28.9 1 19,5 1 19.51 19.51 28.91 28.91 19.51 28.91 17.625.00 8.071.00 9.988.00 3.587.00 3.026.00 1.755.00 18.496.00 23.316.00 1.468.00 12.443.00 4.161.00 5.605.00 16.815.00 1.121.00 6.053.00 18.160.00 560.00 8.968.00 13.056.00 11.424.000 1.632.00 33.630.00 8.968.00 17.625.00 5.044.00 brez prev. brez prev. brez prev. s prevoz, s prevoz. s prevoz, 1.238.380.00 98.583.00 252.597.00 vosti) gradil stanovanje ali stanovanjsko hišo. Pri takšni obliki in načinu je bil (je) gradbeni material — reprodukcijski material kot končni izdelek proizvodne delovne organizacije in kot tak podvržen pribitkov vseh davkov. 2. Gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš v okviru SZ bistveno spreminja odnos nabave materiala in plačila davkov. SZ, ki kupuje reprodukcijski material na osnovi izjave (naročilnica, opremljena z izjavo) vgrajuje nabavljeni material kot reprodukcijski material t.j. nedokončani izdelek. Trgovske organizacije prodajo reprodukcijski material proizvodni organizaciji t.j. SZ. Končani in končni izdelek je stanovanje ali stanovanjska hiša. S tem, ko je stanovanje ali stanovanjska hiša dograjena, bi moral občan delavec, zadružnik od skupne vrednosti plačati davek, če želi prenesti hišo ali stanovanje v svojo last. Tak prenos se smatra kot prva prodaja. Tu pa se srečamo z »Zakonom o prometu nepremičnin«, ki v 39. členu določa, da je prva prodaja prosta plačila prometnega davka. Iz tega izhaja, da zadružnik ob prenosu hiše ali stanovanja v svojo last ne plača prometnega davka. Razlika med opisanima primeroma gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš je v tem, da je gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš v okviru SZ oziroma da zadruga gradi za zadružnika podružbljena gradnja. Stanovanjske zadruge so torej po zakonu obravnavane kot proizvajalne organizacije združenega dela. Zaradi takšne opredelitve bi morala SZ imeti svoj storitveni obrat, ki bi po strokovni strukturi zajemal področje gradbeništva kolikor strok potrebuje izgradnja stanovanjske enote. Takšna oblika pa bi bila nesprejemljiva. »Pravilnik« v 40. členu opredeljuje drugo obliko proizvodnje in sicer; »Davek od prometa proizvodov se ne plačuje od reprodukcijskega materiala, ki ga izda materialna organizacija združenega dela na podlagi pismene pogodbe o proizvodni kooperaciji samostojnemu obrtniku — proizvajalcu ... ob tehle pogojih: 1. da vodi samostojni obrtnik — proizvajalec poslovne knjige oziroma davčno evidenco po vrsti in količini prejetega in porabljenega materiala za naročnika, 2. da se držita pri obračunu porabe materiala dogovorjenih normativov, 3. da pošlje proizvajalna organizacija združenega dela upravnemu organu, pristojnemu za prihodke v občini, v kateri je dobil obrtnik dovoljenje za oporavljanje dejavnosti po en izvod pogodbe o proizvodni kooperaciji. Zaradi lažjega razumevanja medsebojnih odnosov je opredeliti: — naročnik je v teh odnosih Stanovanjska zadruga, — proizvodni kooperant je samostojni obrtnik, ki na osnovi kooperacijske pogodbe sklenjene z SZ izvajalec — proizvodni kooperant je tudi strokovnjak — KV delavec gradbene stroke, ki pridobi dovoljenje od SO za opravljanje del iz svoje stroke (mala obrt). S podružbljanjem individualne gradnje v izogib plačilu prometnega davka na material se je ravnati v celoti po določilih »Zakona in Pravilnika« in po tehnični plati pravilno izvesti postopke in gradnjo samo. Po pridobljeni tehnični dokumentaciji — gradbeno dovoljenje se prične proces graditve, postopki pa so sledeči: 1. Letna gradbena pogodba Zadružnik opredeli obseg gradnje za vsako leto posebej, glede na finančne možnosti in vložitve teh sredstev v objekt, katerega bo SZ gradila zanj. 2. Dogovorjeni normativi Zadružnik s kooperantom in SZ izdela program izgradnje in s tem porabo materiala v posameznih letih gradnje ali gradbenih fazah. 3. Kooperacijske pogodbe Z izbranim kooperantom (obrtnikom, mali obrtnik) SZ sklene kooperacijsko pogodbo za izvedbo del po fazah izgradnje oziroma po stroki (zidar, tesar, elektrikar itd.). 4. Pridobitev sredstev za nabavo materiala od poslovne banke. Najemanje kreditov je vezano na vpis hipoteke (vpis bremen v zemlj. knjigo — glej zemljišča) ali na poročno jamstvo. Zaradi lažjega postopka SZ izda GARANCIJI in PREDRAČUN za porabo kreditnih sredstev. Ta dva dokumenta se izdata samo pod pogojem, da se bodo sredstva, pridobljeni kredit prenesel na SZ in, da bo le tega porabila za gradnjo stanovanjske hiša zadružnika, ki je kredit pridobil. 5. Nabava materiala Ker gradi stan. hišo ali stanovanje za zadružnika, nastopa SZ kot kupec reprodukcijskega materiala, katerega bo proizvodni kooperant ( obrtnik) vgradil v objekt. Ob nabavi reprodukcijskega materiala SZ izda pismeno izjavo o oprostitvi plačila prometnega davka (naročilnica opremljeno z izjavo). 6. Naročilo za izvedbo del Ne glede na sklenjeno kooperacijsko pogodbo je s strani SZ izdati kooperantu naročilo za izvedbo del, določenih s kooperacijsko pogodbo. DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE Obrtnik, ki opravlja samostojno obrtno dejavnost in »mali obrtnik« s tem ko podpiše kooperacijsko pogodbo ne plača davka za storitev, ker svojo storitev opravlja na družbenem objektu v proizvodni koperaciji. Postopek za plačilo storitev 1. Osnova je sklenjena kooperacijska pogodba in izdano naročilo za izvedbo del, 2. Izdelava — sestava predračuna, 3. Potrditev predračuna na upravnem organu (davčna uprava — registr. rač.), 4. Podpis — potrditev predračuna s strani zadružnika in odgovorne osebe s strani SZ, 5. Likvidacija računa v zakonitem roku. Plačilo se izvede ria žiro račun kooperanta. Postopek za plačilo storitev kooperantu — mali obrtnik je enak opisanemu. S pridobitvijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti upravni organ določi višino davčne osnove kot pavšal glede na stroko. Dohodek iz naslova kooperacije ni obdavčen, razen če preseže skupni prihodek iz rednega delovnega razmerja in kooperacije znesek določen vsako leto za obdavčitev osebnega dohodka. Pri opisanih oblikah nabave materiala in graditve pa ne smemo zanemariti zadružnikovega dela pri gradnji stanovanjske hiše saj zakonodaja dopušča dokajšnje možnosti sodelovanja pri graditvi. Tito, ustanovitelj in vojskovodja JLA Občinska konferenca ZRVS je ob Dnevu JLA 1980 razpisala natečaj po osnovnih šolah za najboljši spis na temo TITO USTANOVITELJ IN VOJSKOVODJA JLA: Josip Broz Tito je bil borec za svobodo, demokracijo, enakopravnost in mir, borec za prijateljstvo med narodi, simbol prihodnosti. Tito je bil vojak avstroogr-ske vojske. Z vojsko so ga poslali na Karpate, kjer je padel v rusko ujetništvo. Josip Broz se je leta 1920 vrnil iz Rusije. Vključil se je v sindikat in postal član KPJ. Nikjer se ni mogel dolgo zadrževati. Za njegovo revolucionarno delo so kaj hitro zvedeli žandarji in tovarnarji. Zato je povsod dobival odpovedi. V Zagrebu je organiziral demonstracije. Tito je bil na njihovem čelu. Ujeli so ga. Na bombaškem procesu v Zagrebu je bil Tito obsojen na pet let zapora. Zaprli so ga v Lepoglavo in v mariborsko kaznilnico. V Le-poglavi se je srečal z Mošo Pijadejem. V mariborski kaz- nilnici je Tito nadaljeval z revolucionarnim delom, kajti tam so bili zaprti številni komunisti. V zaporih so se pripravljali na čas, ki se je nezadržno približeval. Kmalu so ga izpustili. Nadel si je ime Tito in se umaknil v ilegalo. Po odločitvi Kominterne so Tita postavili za generalnega sekretarja KPJ. Tito se je pogumno postavil na čelo Tito je s komunisti povedel naše narode v narodnoosvobodilno vojno. Bila je to zgodovinska odločitev, ko je Tito na čelu KPJ dvignil naše narode v vstajo in oboroženi boj. 22. decembra 1941 je Tito ustanovil Prvo proletarsko brigado, jedro bodoče armade, enoto, kateri so kmalu sledile še druge. Bila je sposobna za dolgo in naporno bojevanje v vseh krajih domovine. rito je korakal na čelu svojih enot. V Bihaču je skupaj s sodelavci in predstavniki vseh naših narodov postavil temeljni kamen nove Jugoslavije. Vrhovni komandant mlade partizanske vojske je bil mea svojimi borci na Sutjeski ranjen. Z letalskim napadom na Drvar so nemške, domobranske in četniške sile začele drvarsko operacijo za uničenje Vrhovnega štaba. Napad je bil poražen. Toda delo se je pravzaprav šele pričelo. Kralju je bila prepove- loj. t'otem je iz partije ustanovil enoten bojni odred delavskega razreda. Takrat je največkrat potoval pod tujimi imeni. Le tako se je lahko ognil policiji. Partija se je krepila, pridobivala vse več ljudi za svoje ideje. Tovariš dana vrnitev. Vsi naši narodi so krenili po poti socializma. Vse. kar je naša domovina dosegla v povojnem obdobju je povezano z imenom Josipa Broza Tita. Tovariš Tito je bil velik borec. Začel je narodnoosvobodilno vojno, čeprav brez orožja, brez vojaških šol, brez zaledja in tovarn. Tito je dal temelje in smeri razvoju splošnega ljudskega odpora in vojaške znanosti. Njegovo osnovno vodilo je bilo: »Tujega nočemo, svojega ne damo.« Izjema pa je naš predsednik Tito zlasti zaradi tega, ker se je postopoma, vendar vse bolj globoko vsidral v zavest Jugoslovanov. V nas živi kot skrben oče, ki si prizadeva, da bi nam šlo bolje, da bi smeli povedati, kar mislimo, da bi otroci rasli bolj zdravi in veseli v boljši svet. Postopoma je postal nekaka naša stalnica, ob kateri smo se čutili trdne, varne, bolj hrabre. Ponosni smo na to, da smo državljani Titove države. Vsi se zelo dobro spominjamo dogodka, ko je bil tovariš Tito v Bohinju 1. maja 1979. Ta praznik, ki smo ga praznovali s Titom je ml za nas največja slovesnost. Zelo smo bili veseli. Mislili smo, da nas bo Tito še mnogokrat obiskal, vendar ga je prehitela za nas vse prezgodnja smrt. Korošec Pepca, 7. a r. Osnovna šola Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica Kajenje - naš kruh vsakdanji? Mednarodna zdravstvena organizacija je leto 1980 posvetila boju proti kajenju, zato ni odveč, če temu problemu namenimo več pozornosti, da bi se tudi mi vsi začeli počasi, a vztrajno boriti proti temu škodljivcu našega zdravja- Kajenje je družbena navada ali bolje povedano razvada in kakor hitro človek osvoji to navado in čimdalj časa kadi, toliko težje se bo kajenjh odrekel. V zadnjem času kadimo vsi: odrasli, mladina in otroci. Prav otroci so najbolj boleča točka. Nanje bi morali vplivati dovolj zgodaj, da ne bi segali po cigareti že v otroštvu. Dom in šola imata pomemben vpliv na začetek odnosa do kajenja. Otroci se zgledujejo po starših, v šolah pa zelo slabo vpliva na učence m dijake, če profesorji kadijo med službenim časom. Otroci in mladina živijo večina v okolju, kjer se kadi, zato ni čudno, da neredko tudi sami rav kmalu postanejo kadilci, trok posnema to, kar vidi, prevzame navade, odnosno kajenje tistega, ki je nanj čustve- R1 O no navezan. V tem primeru so to starši in njegovi najbližji. Pri mladih velja kajenje kot dokaz zrelosti in neodvisnosti od odraslih. Fantje kadijo, ker mislijo, da je to znak moškosti, dekleta pa se na tak način borijo za enakopravne odnose med spoloma. Vemo, da je zdravje naše največje bogastvo, a tega se zavemo navadno prepozno, ko se že pojavijo znaki bolezni. Kadilec-začetnik razmišlja o sebi: »Saj kadim malo, to mi res ne more škoditi. Precej let bo minilo, da bom občutil kakšne težave.« Na žalost ni tako. Ljudje, ki kadijo manj kot pol zavitka cigaret dnevno, so bolj izpostavljeni, odnosno imajo več pogojev, da zbolijo, kot nekadilci. Dihalni organi zmanjšajo svoje sposobnosti že po nekaj letih kajenja. Škodljivo je tudi kajenje 10 do 15 cigaret dnevno. Ce kadilec preneha ali omeji kaienje, bo to kadarkoli koristilo njegovemu zdravstvenemu stanju. Kadilce ogroža večja smrtnost, a ta grožnja je manjša, če pustimo kajenje, še preden so se pojavili prvi opozorilni znaki bolezni. Bolniki, ki so preboleli srčni infarkt ali trpijo zaradki kroničnih bolezni dihal, bi morali kajenje opustiti brez prigovora. Veliko je bilo že napisanega ali povedanega o škodljivosti kajenja, o boleznih srca in dihal ter raku, ki je, kot zdravniki trdijo, v večini primerov posledica prekomernega uživanja cigaret. Kaj pomagajo vsa ta opozorila, vse te dobronamen-ske besede? Kadilci jih sploh nočejo slišati. Ali veste, da vsaka cigareta, ki se ii odrečete, da nekaj pozitivnih točk za vaše zdravje. Ljudje kadijo vsepovsod: v uradih šolah, ambulantah, na sestankih, tako da je zdravje nekadilcev zaradi nenehnega vdihavanja dima prav tako ogroženo, zato bo pametno, da se tudi v zvezi s tem začne ukrepati. Nevarno je kaditi na delovnih mestih v proizvodnji, v skladiščih z vnetljivimi materiali, sploh povsod, kjer je opozorilo KAJENJE PREPOVEDANO. Kako neodgovorni smo, niti ne pomislimo ne, da laho en sam ogorek povzroči požar, da tu ne omenjam ogromne materialne škode. Vsi vemo, da je že večkrat tudi v naši TO prav cigaretni ogorek zanetil ogenj. Šreča v nesreči je ta, da se ie še vedno končalo brez večjih posledic, razen gospodarske škode seveda. Ena sama iskra v ventilaciji lahko sproži požar ali eksplozijo, ki pa Janko uniči več objektov. Vse premalo vemo tudi o ravnanju z gasilskimi aparati, saj čuvanje družbene lastnine ni samo skrb naših gasilcev, ampak vseh zaposlenih. Kadilci se ne zavedajo, kakšne posledice jih bodo mogoče čez čas doletele. Upam, da smo se še vajeni odrekatj marsičemu, pa bi se tej neznatni »potrebi« ne mogli upreti! PM Povišali smo honorarje Vsem našim dopisnikom, seveda tudi »nedopisnikom«, sporočamo, da je delavski svet DO na svojem zasedanju 26. 2. 1981 potrdil predlog uredniškega odbora za zvišanje honorarjev za dopisništvo v Glasilo. Cenik velja od 26. 2.1981 dalje A. Honorarji za pismene prispevke — prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva: izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v DO in razprave L50 — samostojni prispevki oziroma komentarji o de- lu samoupravnih organov in družbenih organizacij, članki o problemih življenja in dela v kolektivu ali občini, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd. j 00 — prispevki, ki ne zahtevajo večjega angažiranja avtorja, kot: izvlečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov, dodatna obdelava podatkov, ki so jih posamezniki že po službeni dolžnosti morali predložiti samouprav- nim organom ipd. 0,60 — zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic 6,50 — šala s poljubno tematiko nad 10 vrstic 7,50 — krajša šala s poljubno tematiko 4,70 B. Honorarji za slikovno gradivo — originalne fotografije — prosta karikatura ali risana šala se ocenjuje po izvirnosti in obsežnosti (o kvaliteti in izvir- nosti odloča uredniški odbor) 50,00—150,00 — shema stroja ali strojne naprave 50,00 — shema dela stroja ali strojne naprave 20,00 — samostojno pripravljeni grafikoni in diagrami 20,00 — križanke do 20 gesel 60,00 — križanke do 70 gesel 90^00 — križanke do 90 gesel 150^00 — križanke nad 90 gesel 300^00 C. Ne honorirajo se pa prispevki: — razni ponatisi iz ostalih sredstev obveščanja — ponatis risanih šal in podobnega iz ostalih sredstev obveščanja — osmrtnice — poizvedovanja — zahvale — preklici — oglasi — ipd. Uredništvo si pridržuje pravico, da vse prispevke, ki zaradi svoje oblike ali vsebine, niso zajeti v zgornjem ceniku, oceni po lastni presoji in določi višino honorarja. 55-letnica dela zasipških pevcev 27. decembra lani je komorni pevski zbor iz Zasipa pri Bledu praznoval petinpetdeset letnico uspešnega delovanja na kulturnem glasbenem področju. Lansko leto je ta zbor imel kar 87 uspešnih javnih nastopov po raznih krajih Gorenjske. Zbor je prejel občinsko priznanje — Linhartovo plaketo. Tako plaketo je osebno prejel tudi njihov zborovodja Marjan Eržen, iz Podbrezij. Trije člani zbora so prejeli zlate Gallusove značke, trije so dobitniki srebrnih, šest članov pa je prejelo bronaste Gallusove značke. Zbor šteje danes sedemnajst članov. Dvakrat tedensko imajo vaje. Na javnih nastopih izvajajo slovenske narodne, borbene in umetne pesmi, vedno naletijo na buren aplavz. Kvalitetnim programom zbora še posebej radi prisluhnejo ljubitelji petja, saj pomenijo zanje čudovito sprostitev. Zbor sestavljajo naslednji: Marjan Eržen — zborovodja, prvi tenor: Anton Izlakar, Jože Torkar, Jože Oblak, Ciril Kraigher, drugi tenor: Metod Kraigher (predsednik zbora), Berto Jesenšek, Franc Legat, Rado Pirc, prvi bas: Jože Po-kljukar, Anton Ceferin, Marjan Drolc, Anton Burja, drugi bas: Ivan Osovnikar, Leon Mohorič, Janko Fajfar in Marjan Kraigher. Upamo, da bo zbor še naprej pridno delal, da bodo pevci še več dosegli. Jože Ambrožič Tekmovanje za bukov 15. februarja letos smo se zbrali prvič tudi krajani Srednje vasi in Stare Fužine v Zgornji bohinjski dolini na smučarski prireditvi. Sodelovali so najmlajši člani naše KS, kakor tudi starejši v dveh smučarskih disciplinah: teku in veleslalomu. Tekmovanja so se udeležili v velikem številu, tudi radovednih gledalcev ni manjkalo. Proge na Senožetih so delavci naše KS dobro pripravili. V lepem sončnem popoldnevu je bilo zanimivo pogledati na vrvež in tekmovalno živahnost. Namen teh tekmovanj je je bil poleg znanja v smučarskih veščinah tudi v pripravljenosti oziroma v sodelovanju ter prijateljskih, zdravih odnosih med krajani na vasi. Rezultate so dosegli v takšnem vrstnem redu naslednji: VELESLALOM: Cicibani 1. Kocjan Simon (11,05), 2. Grm Jože (11,06), 3. Klemenčič Dejan (11,08), 4. Odar Martin (12.00) , Smukavec Klemen (12.00) , 6. Plečko Aleš (12,01), 7. Stare Edi (12,02), 8. Sodja Franci (12,04), 9. Gumzej Marko (13,00), 10. Erlah Blaž (14,02), Zupanc Toni (14,02), 12. Zupanc Janez (14,05), 13. Grm Janez ( 15,02). Cicibanke: 1. Rabič Renata (12,03), 2. Arh Beti (13,05), 3. Štros Jasmina (14,09), 4. Stare Mojca (15,01) Mlajši pionirji: 1. Korošec Rajko (12,00), 2. Vončina Drago (12,09), 3. Stare Matej (13,00), 4. Godec Tomaž (13,01), 5. Mašič Damjan (13,02), 6. Odar Franci (13.06) , Štros Sebastjan (13.06) , Cvetek Roman (13,06), Cesar Marjan (13,06), 10. Hodnik Lovro (14,00), Štare Tomaž (14,00), 12. Frelih Marko (14.06) , 13. Pekovec Roman (15,04), 14. Cvetek Robi (20,03), 15. Dobravec Marko (25,02). Mlajše pionirke: 1. Smukavec Špela (15,01), 2. Klančar Melita (16,00), 3. Cvetek Lea (17,00) 4. Ravnik Anita (17,08), 5. Stare Melita (18,01) Starejši pionirji: 1. Štros Franci (1.02.04), 2. Pristavec Rajko (1.05,01), 3. Preželj Darko (1.06,08), 4. Klančar Robert (1.08,00), Odar Marko (1.08,00), 6. Arh Marko (1.08.00) , 7. Kovačevič Sergej (1.09.01) , 8. Gašperin Marko (1.10.04) , 9. Odar Edi (1.12,08), 10. Dobravec Jože (1.13,03), 11. Klančar Andrej (1.13,04), 12. Žmitek Janko (1.15,00), Mikelj Slavko (1.15,00), 14. Sodia Roman (1.15,05), Strgar Uroš (1.15.05) , 16. Grm M. (1.16,00), 17. Zupanc Drago (1.16,01), 18. Taler Tone (1.16,09), 19. Medja Brane (1.17,00), 20. Klemenčič Dušan (1.18,04), 21. Smukavec T. (1.20,00), 22. Arh Vojko (1.20,07), 23. Krese Matej (1.20,09), Gartner Andrej (1.20,09), 25. Mikelj Anton (1.21.00) , 26. Arh M. (1.22,00), 27. Brvar Bojan (1.22,03), 28. Dobravec Ivan (1.23,03), 29. Cesar Andrej (1.24,00), 30. Arh Branko (1.24,08), 31. Sodja R. (1.29.00) , 32. Hodnik" Slavko (1.31.01) , 33. Koželj Andrej (1.34,00), 34. Jeršič A. (1.46,09), 35. Grm Franci (1.56,07), 36. Korošec Tadej (1.57,02). Starejše pionirke: 1. Ravnik Jožica (1.08,04), 2 Plečko Karmen (1.14,02), 3. Cvetek Lucija (1.20,02), 4. Arh Anica (1.25,09), 5. Cvetek Asja (2.02,01) Mladinke: 1. Hodnik Marinka (1.23,04) Mlajši člani 1. Šest Anton (1.01,03), 2. Zupanc Andrej (1.05,00), 3. Kočevar Franc (1.05,01), 4. Gašperin Matjaž (1.05,02), 5. Mlekuž Ožbolt (1.06,00), 6. Cesar Zdravko (1.07,02), 7. Arh Jože (1.09,00), 8. Cesar Branko (1.09,08), 9. Vojvoda Vojko (1.10,01), 10. Cvetek Martin (1.10,04), 11. Ziherle Leo (1.11,02), 12. Sodja Janez (1.11,06), 13. Dobravec Branko (1.12,00), 14. Pekovec Stanko (1.13,08), 15. Rupnik Bogdan (1.13,09), 16. Grm Janez (1.15,00), 17. Zupanc Janez (1.16,02), 18. Zadnikar Andrej (1.16,06), 19. Škantar Milan (1.18,03), 20. Kocjančič Franc (1.19,02), 21. Cvetek Janez (1.19,06), 22. Arh Vojko (1.20,07), 23. Mikelj Marko (1.21,08), 24. Arh Janez (1.2^03), 25. Gumzej Jože (1.28,03), 26. Gartner Gregor (1.34,09). Starejši člani 1. Cvetek Jože (1.09,09), 2. Žmitek Viktor (1.12,00), 3. Stare Zdravko (1.13,02), 4. Gumzej Ljubo (1.16,00), 5. Stare Mirko (1.18,01), 6. Godec Tomaž (1.22,00), 7. Smukavec Mirko (1.24,08), 8. Arh Alojz (3.01,08) TEKI Starejše pionirke 1. Andolšek Vesna, 2. Plečko Karmen, 3. Grm Polona Starejši pionirji 1. Cerkovnik Janez, 2. Tisov Roman, 3. Kovačič Bojan, 4. Tišov Sandi, 5. Sodja Roman, 6. Kovačič Jožko, 7. Odar Darko, 8. Sodja Roman, 9. Grm Franci, 10. Klančar Andrej Mlajši člani 1. Podlipnik Franc, 2. Rožič Boris, 3. Stare Zdravko, 4. Kocjane Franc, 5. Kocjane Jože, 6. Markič Tadej, 7. Dobravec Branko, 8. Arh Janez, 9. Šurc Matej Starejši člani 1. Malej Janez, 2. Tišov Franc, 3. Preželj Anton, 4. Plečko Tone, 5. Kocjane Janko, 6. Preželj Franc, 7. Tišov Janez, 8. Zupan Bogdan Članice 1. Markič Tončka, 2. Kocjane Marjana, 3. Cvetrežnik Darja, 4. Bergant Nada r OO ZSMS TO Rečica je priredila 21.2.1981 na Hotunjah prvo tekmovanje s starimi smučmi za bukov pokal. Dokaj hladno vreme ni motilo številnih tekmovalcev v nameri, da pokažejo svojo spretnost na smučeh, starih trideset in več let. Ob deseti uri se je najprej po strmi in ledeni progi z mladinsko zastavo v rokah spustil Franc Šimnic. S spretno vožnjo je zgrešil vsa drevesa in ob burnem aplavzu pripeljal v ciljno ravnino, kjer so ga v vrsti pričakali vsi tekmovalci. Tekmovanje je svečano otvoril Edi Stres s pozdravnim nagovorom: »POZDRAVLAM VS USE DOŠCARJE, KTER STE PREBRAL NAŠE CE-GLCE, NAJDL CAJT, PRŠ-TIMAL DOŠCE AN PRŠL NA TO DIRKO, K SE BO USAK CAJT ZAĆEVA. JEST MISLM, DA U VAŠH GRUDAH BIJE JUNAŠK SRCE AN, DA SE NISTE ZEJ USTRAŠL TGA POVOŽNGA KUCLA. UPAM, DA VAŠA KORAJŽA NEKEJ VELA, AN VM ŽE NI PADVA U TADOGE GATE. USA FARA VS GLEDA, AMPAK ČEB KDO HÓTU ODSTOPT, MA ŠE CAJT, ČE NI NOBENGA BOMO ZAPRSEGL.« V imenu tekmovalcev je zaprisegel Stane Nagode: »JEST, TANAJBL KORA-ŽEN DOŠCAR, PRSEGAM, DA SE BOM D A JO V NA USE KRIPLE, DA BOM TA-NEJBOL PELOV SKOZ TE KOVE OD ZAČETKA DO KONCA, AN NABOM NČ Za bukov pokal V TO Rečica, v montaži vrat, skupaj delata dva možaka, ki na stare smuči brez kant se dobro spoznata. Skočila ideja jima je v glavo, kaj če bi se še po starem enkrat tekmovalo. Za začetek tekmovanje, za Bukov pokal, za tega. ki največ od sebe bi dal. Da ta reč bi bolje uspela, pokroviteljstvo je mladina prevzela. Prijavljeni to smo vzeli zares in jeli iskati ta stari smo dres. Saj kol mesto palic se v grmu dobi, je bil hec, bolj dren je za stare smuči. Ko rištengo to smo vso skupaj dobili, na predpustno soboto se skupaj dobili, na Hotunjah v Gorjah, ta idiličen kraj. bilo je zabavno kot še nikoli do zdaj. Namesto kape moderne, s klobukom na glavi, ko smo zaprisegli, se v strmino podali. Predvozač pa z mladinsko zastavo najbolj pokonci nosil je glavo, saj mu je uspelo pokal osvojiti, najboljš je imel mažo, bi znalo to biti. Ta najbolj star, že čez pol stoletja je štel, ves smrkov in znojen skozi cilj je prišel. Strmina in smučke brez kant, se mi zdi, da ni kaj prida za stare kosti. Razglasitev rezultatov smo pri Kunavcu imeli, ga spili kozarčkov par — zdravi veseli. TOGO FOVŠ TAPRUMO, PA ČE SM KOJ TAZADN. USE BRINE BOM PUSTU NAG-MAH, TUD KOVOV NABOM ZANAVŠ PODEROV, DAB ODJENOV MN PA ŠE NA MIŠU NA PRIDE, PA ČEB TUD PENE NA USTA TIŠOV. DAJOV SE BOM KO-KR TAPRAV DOŠCAR. ČE PA NAV TOK. KOKR SM OBLUBU, ME PA KOJ PRE-CAHNAJTE.« Dvaindvajset pogumnih smučarjev, med katerimi so bila tudi tri dekleta, se je v športni vrsti podalo na start, ki je bil nekaj sto metrov višje. Na znak štartarja so se po zasneženem pobočju spuščali v časovnih presledkih tekmovalci vseh starostnih kategorij. Vsi nastopajoči so se do zadnjega metra pred ciljem borili s stotinkami sekunde ter trdno zasajenimi zastavicami. Boj za prva mesta je trajal poldrugo uro in šele takrat, ko je zadnji tekmovalec prevozil ciljno ravnino, je bil znan končni vrstni red. Prvi je bil Franc Šimnic, z nekaj stotinkami sekunde zaostanka je bil drugi Edi Stres, tretje mesto pa je pripadlo Štefanu Kušarju. Malo manj zadnji je bil Polde Gros, najlepšo stilsko vožnjo pa je prikazal Antun Pajnič. Pokal za ZAPOSLILI SO SE: TO Tomaž Godec: ŽNIDAR Martin, 1960 - KS TO Mojstrana: NASTRAN Marija, 1958 -NK pokal najstarejšega udeležnea tekmovanja pa je pripadel Antonu Golcu, ki bo leta 2029 dopolnil sto let. Med ženskami je zmagala Janja Sinkovič pred drugo uvrščeno Marijo Cundrič in tretjo Urško Jan. Tekmovanje je v celoti uspelo v zadovoljstvo vseh udeležencev in organizatorja OO ZSMS TO Rečica. Vidimo...' naslednje leto! EDI REZULTATI Ženske: 1. Janja Sinkovič, 1.41.60; 2. Marija Cundrič, 2.13.40; 3. Urška Jan, 2.51.80. Moški: 1. Šimnic Franc, 39.00, 2. Stres Edi, 49.80; 3. Kušer Štefan, 51.80; 4. Gaberšček Marjan, 58,00; 5. Arh Samo, 1.00.20; 6. Luskovec Alojz, 1.04.60; 7. Koder Franc, 1.08.40, 8. Čop Anton, 1.11.20, 9. Nagode Stane, 1.13.20; 10. Zvan Jurij, 1.16.40; 11,—12. Kotnik Franc in Terpinc Bojan, 1.19.80; 13. Cupar Zvone, 1.27.00; 14. Por Bojan, 1.33.40 15. Šlibar Srečo, 1.38.20; 16. Čeme Albin, 1.51.00; 17. Pajnič Antun, 1.51.20; 18. Gros Polde, 1.51.80; 19. Golc Anton, 5.04.00. Janja RODILI SO SE: REPINC Mirici (TO Tomaž GODEC) - hči VIDIC Veroniki (TO Rečica) — sin POROČILI SO SE: KOROŠEC Vinko (TO Tomaž Godec) 8. marec Osmi marec — dan žena, ta nam šopek rožic da. Daj za mamo, daj pomlad šopek zvončkov od srca. Mamici jaz šopek dam, pet poljubčkov ji na dan. da bi srečna še bila. moja draga mamica. DARJA KOREN, 3. a osn. šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled Materi Vesna Premalo lepih besed poznam, mati, da bi se ti zahvalila za vse, kar si nam otrokom v življenju delila. Skrb in trpljenje sta ti razorala čelo, čas pa gube na obraz je. Tvoje žuljave roké nikdar niso počivati znale. V očeh se skriva ti prijazen smeh, z njim vlivaš upanje in véro v življenje. Koliko nasvetov, prošenj in pametnih besed si mi dala. Ker bila sem deklica mala njihov pomen nisem poznala: »Poštena bodi, pridna in vesela, v miru boš živela!« Mati, brez tebe ne bi znala prav živeti. Ti dobro veš: sreča je lahko povsod, če le hočemo zanjo trpeti. STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1981 delavcev učencev v poki. šolah TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 466 + 13 TO Rečica 312 + 12 TO Mojstrana 54 + 2 TO Podnart 75 + 1 TO Trgovina 24 + 6 pripra nikov DSSS 83 1014 TO Podnart: PANGERC Silvester, 1940 — K ODŠLI IZ DO: RAVNIK Kosa — sporazumna prekinitev REPINC Matevž — odhod v JLA SMUKAVEC Matej - odhod v JLA PORČIČ Šemso na prekinitev REPE Anton — prekinitev samovolj- sporazumna Prijavnica za letovanje tozd______________________________________________ PRIJAVNICA za letovanje v počitniškem domu v Seči Priimek in ime____________________________________ roj. leto_________________________________________ Delovno mesto_____________________________________ Naslov bivališča____________________________________________________________________ Dom želim koristiti od____________________________do________________________________ ali od___________________________do_________________________________________________ (Dva termina sta potrbna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi strost), ki želijo koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža__________________________________________________________________ ime in starost otrok_______________________________________________________________ Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 5. 4.1981 Podpis TOZD______________________________________ PRIJAVNICA za letovanje v počitniški prikolici v Priimek in irne.__________________________ roj. leto Delovno mesto. Naslov bivališča Prikolico želim koristiti od__________________________ do ali od------------------------------do ---------------------- (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) V prikolici bo poleg mene letovalo še________________________ Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 5. 4. 1981 CENE dnevnega pensiona v počitniškem domu in najemnina za prikolice POČITNIŠKI DOM 1. — za zaposlene v DO, nezaposlene zakonce in otroke nad 12 let 130,00 din — za otroke do 12 let 80,00 din — za zakonce, zaposlene v drugi DO 190,00 din — za člane SOZDA 240,00 din — za otroke do 12 let 140,00 din Pred sezono (do 30. 6. 1981) in po sezoni (od 1. 9. 1981 dalje) se cene pod točko 1, 2 in 3 znižajo za 20 %. 2. Regresiranje oskrbnega dne velja od tri dni dalje, krajše bivanje pa bomo zaračunali po ceni, določeni za posamezne obroke. 3. Menjava v domu bo v naslednjih dneh: 23. 6., 30. 6., 9. 7., 18. 7., 27. 7., 5. 8., 14.8., 23.8., 1. 9., 10. 9. 4. Postavljanje Šotorov in prikolic pri domu ne bo dovoljeno brez predhodnega dogovora z upravnikom doma. POČITNIŠKE PRIKOLICE 1. Najemnina za prikolice znaša: - v sezoni od 30. 6.1981 do 8. 9.1981 130,00 din — pred sezono in po sezoni 100,00 din 2. Menjava bo v naslednjih dneh: 10. 6., 20. 6., 30. 6., 10. 7., 20. 7., 30. 7., 9.8., 19. 8., 29. 8., 8. 9., 18. 9. 3. Prikolice bodo nameščene: v Primoštenu (2), na Pagu (3), na Krku (2), v Zeleni Laguni (3). Plačilo za letovanje v počitniškem domu in v prikolici je treba poravnati pri blagajni TO oz. DSSS pred odhodom, ob prejemu odločbe o razporeditvi. ______oseb. Podpis V slovo Rozaliji Dakskobler Zadnje čase TO »Tomaž Godec« zelo pogosto pretresajo žalostne novice o smrti nekdanjih, sedaj upokojenih sodelavcev. Poslavljamo se od ljudi, od sotovarišev, s katerim smo delali in preživeli vrsto let. To pot smo se poslovili od Dakskobler Rozalije, ki je v naš kolektiv prišla v letu 1959. Delala je v obratu žaga, nato na skladišču žaganega lesa, kasneje pa v obratu opažnih plošč, kjer je ostala vse do svoje invalidske upokojitve leta 1972. Delo je opravljala vestno in enakovredno drugim svojim sodelavcem, vendar je zahrbtna in neozdravljiva bolezen opravila svoje. Hvaležni smo ji za ves trud in delež, ki ga je vložila v naše skupno delo. V slovo Janezu Hrovatu V petek, 13. februarja 1981, smo se na pokopališču na Dovjem poslovili od našega upokojenca Janeza Hrovata. Rodil se je 2. aprila 1909 v Mimi peči pri Novem mestu. Pri KZ Dovje-Mojstrana se je zaposlil 1952. leta. Po priključitvi KZ k LIP Bled 1962. leta je delal še do 1968. leta, nakar se je invalidsko upokojil. Ves čas je delal na žagi Belca, saj mu je to delo najbolj odgovarjalo. Kot pridnega in vestnega delavca ga bomo ohranili v lepem spominu. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta ANTONA POLAKA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za pozornost in darovan venec sodelavcem TO, lesna predelava REClCA. Vsem, ki so nam v teh težkih urah nudili kakršnokoli uteho in izrazili številna sožalja, prav iskrena hvala. Sp. Gorje, 19. 2. 1981. Hčerka Rozka in sorodniki Zahvala Ob boleči izgubi drage mame ROZALIJE DAKSKOBLER se temeljni organizaciji Tomaž Godec najlepše zahvaljujeva za vso pomoč, ki nama jo je nudila v teh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem delavcem, ki so jo pospremili na zadnji poti, pevcem in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. V Podbrdu, 11.2. 1981 Sinova Jože in Mirko z družinama Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.