Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem1 Katja Šuštar IZVLEČEK: Vsa, v slovarčku2 zbrana narečna poimenovanja predvsem za sodarske izdelke in njihove sestavne dele, za orodje in nekatere pripomočke ter za posamezne faze v nastajanju sodarskih izdelkov, so v večini enobesedna, neprevzeta oz. slovanskega izvora, besednovrstno pa samostalniki ali glagoli in glagolske ali samostalniške besedne zveze. ABSTRACT: All dialectal expressions, especially for cooper š products and their parts, listed in the vocabulary, but also for tools and implements, as well as for individual phases in barrel making, mainly consist of one word. The expressions are chiefly of Slovenian or Slavic origin, with nouns or verbs and verbal or nominal phrases prevailing. 0 UVOD Govor vasi Zagradec je eden od osrednjih govorov dolenjskega narečja. Namen njegovega kratkega glasoslovnega in oblikoslovnega orisa je izpostaviti tako osrednjedolenjsko tipiko kot specifiko, hkrati pa (posredno) olajšati seznanjanje z narečnimi sodarskimi poimenovanji tega suhokranjskega področja, kjer je sodars-tvo vedno živelo le kot dopolnilna dejavnost. Sklepni namen terminološke obravnave je bil v slovarčku zbrana sodarska poimenovanja analizirati s stališča njihove izrazne podobe (enobesednost, več kot enobesednost), ugotoviti, v kolikšni meri in iz katerih (tujih) jezikovnih sistemov so prevzeta, in jih besednovrstno opredeliti. 1 KRATEK ORIS GOVORA 1.1 GLASOSLOVJE 1.1.1 Naglas Govor pozna dolge in kratke naglašene samoglasnike (kvantitetne opozicije). Naglas dolgih samoglasnikov je lahko rastoč ali padajoč, tj. intonacijski (to-nemski), naglas kratkih samoglasnikov, ki so možni samo v zadnjih ali edinih be- 1 Prispevek je skrajšano in nekoliko prirejeno diplomsko delo z istim naslovom, Ljubljana, Filozofska fakulteta, februar 2001, mentorica doc. dr. Vera Smole. 2 Glej opombo 9. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem sednih zlogih, pa je le dinamični (jakostni). To je akustičen, melodičen tonemski ^ govor, tonski poteki so izraziti, ritem je pojoč. ^Q Tretji naglasni umik oz. umik na prednaglasni polglasnik še ni izvršen; oksi- ^ toni tipa megla, ce'ber, s te'b er so ohranjeni. O 1.1.2 Samoglasniki & 1.1.2.1Dolgi naglašeni samoglasniki T4 Sistem dolgih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen. i: u: ea: o: + o:r N a: *ä Za /e:i/ ima govor ob zvočnikih lahko položajni različici [e:] (tré:bux, dè:lat\ ^ féirtik, flèiksarcé) ali [e:] (vé:m, cè:u). Deloma položajne, deloma pa proste so raz-^ ličice fonemov /ea:/ in /o:/, in sicer namesto /ea:/ se govori v vzglasju [e:] ali [a:] (é:na, a:don), namesto /o:/ pa včasih ožji [o:] ali [o:], za /p/ pa najpogosteje [uo:] ^ (po:su, ko:stej; šro:ka, ç:gi\puô:l, atspuô:dej, spuo:dej). Sporadično, predvsem ob ustničnikih, ima različico [â:] tudi /a:/ (atpaida, ba:na, zama:kjen). Primeri za posamezne samoglasnike in njihov izvor: 2 i: < dolgega P (čorni:na, kli:ne); < v izposojenkah (šti:fte, dv.le, ri:gol) _* u: < cirkumflektiranega o (akù:l, lu.j, lepit:, kii:mej)\ ^ < dolgega u (klu:ke, pabru:šen, nabu:xaš, kù:xam, dru:ga); < v izposojenkah (ù:bdlce, zù:bla) ie < dolgega e in q (upiet, patiégne); < v izposojenkah (š rie ga, kletna, člešple) uo < novoakutiranega o in dolgega q (sùot, pasùoda, prekruožoš); < v izposojenkah (štuokat, cuola) e:i < dolgega e (lè:is, sè:ika, lè:itonce, issè:ikama, vé:ixa) ea: < umično naglašenega e (cveâ:ke, teâ:klu, apteâ:sat, uzeâ:me, padreâ:ma) o: < umično naglašenega o (dô:st, ro:čne)\ < v izposojenkah (šablo:na, špo:rxeta, ko:nus, triko:t) a: < dolgega a in dolgega polglasnika (klâ:dvam, udâ:rt, usà:k dà:n); < v izposojenkah (axâ:cije, ža:tlaxa, pašra.jat) o:r < dolgega / (và:rx, sogâ:rt, de:rgneš, mo:rzla, abo:rjene, zato:rga) o:u < dolgega / (sto:učema, do:uga, zato:uče, to:učeš, po:un) 3 Zaradi zgodnjih podaljšav skrajšanih staroakutiranih psi. dolgih in novoakutiranih kratkih samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu in njihovem razvojnem sovpadu - z izjemo pri o - jih v obravnavi ne ločujem. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem l.l.l.lKratki samoglasniki 1.1.2.2.1 Kratki naglašeni samoglasniki "7 -i u 5 ° w e 9 o e, ä za funkcijsko mehkimi soglasniki (predvsem za č, j, š): di:le/di:lä, go:rcä, plenkäicä, ot kra.jä, màis'à, niexajä, axâ:cije, lù:kje. Ukanja govor ne pozna, le izglasni -o > -u (tri:stu Iv.tru, nù.jnu, stiixnu, zàiganu, advi:snu). Druge slabitve in onemitve so naslednje: Kratki naglašeni izglasni i le deloma oslabi (-/): žfgj, pors'li, v zaprtem zlogu pa se tako kot 'ë in 'u reducira v /o/ (mo'lot; krox, 'kop; 'moš, 'toc). V /a/ slabi tudi 'a v zaprtem zlogu (s'tar). Slabijo tudi nenaglašeni samoglasniki, zlasti vogelni. Tako i, e, uma prehajajo v polglasnike različnih barv: -i > -i (nè:iti, tèiimi), v notranjih zlogih v hI ali [e] (prekruožoš, pašpiičeš), ê najpogosteje v [e] (števv.lke, lesà:), u v /s/ (kopiil, šoši:ma, pašo'sen, nabrosv.la) in a v a (patklà'.dat, mar1 de, takle), /s/ < o ter /e/ iz e in q so večinoma ohranjeni. Onemitve so redke, omejene na izrazito šibke položaje. Tako onemi lahko izglasni -/ (dô:st, drù:k), i v priponi -ica, ê v priponi -ega ter posamezni samoglasniki ob zvočnikih, ko izgovor novonastale soglasniške skupine ni otežen; sicer pride do nastanka o pred zvočnikom: pri- > pro- > (pr) > por-(porpelàija, porule:jčeja, porprâ.'ulf); dru- > dro- > (df) > dor- (dorga.č). 1.1.3 Soglasniki ptkcčfs sxvmnrlj b d g (3) - - z ž - [u] - - - /1/ - Za« ima govor/(pamâ:kjena, lù:kja, nazridje, zamejâil, aboirjene, stî:sjen); pred soglasniki zgubi palatalnost (ta:nša, ko:nski), v besedi 'njiva' pa se /j/ < n asimilira z /i:/ ni: > ji: >i: (i:u R mn.). - Za / ima govor / (pastà:ulen, rezlâ:lu, velà: 'velja',pü:rjkol), srednji / ohranja funkcijsko palatalnost, saj povzroča preglas a-ja (di:le/di:lä, vuolä I ed.). -L pred zadnjimi samoglasniki je ponovno velaren (šesti:lu, biu:, dè:lam). - Pri deležnikih na -/ glagolov na -sti/-em sta se skupini ti in dl asimilirali v / (plé:la; jè:la 'pletla; jedla', zato tudiple:u, 'ju). — Skupina šč)Q ohranjena (napu:ščat, pai:ščeš). - Pogosta je prekozložna asimilacija: s-š > š-š (pašo'šot, sti:šneš), z-š > ž-š (žbl.ješ), s-č > š-č (švhnčnikam), š-s > š-š (šošti:lu). 1.2 OBLIKOSLOVJE Pogosta, vendar še ne popolnoma dosledna, je maskulinizacija neuter, ki je razvidna iz pridevnikov in deležnikov ob samostalniku: ta:le porù:, s'tar arùodje, toda: dama: narjeâ:nu arùodje, 'uon abo:rjenu li:ce (sr. spol), nabru:šen rezi.Tu, bré.iskoupiérje, ti:stušiesa, da vi:n na ski:sa, toda: za vi:nuza namà:kat (sr. spol). - Dvojina je ohranjena samo pri moškem spolu (s'ma nabrosi:la, sJma dé.iala). - Pri 3Q2 samostalniku vratica zasledimo spremembo števila (množina —> ednina) in sklanja- Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem tve (7. srednja skl —> 1. ženska ski): urâ:tea se buo napiéla; urâ:tea râ:dapùoe, né:i še urâ:tca pùoâla; zap'ri urâ:to. 2 SODARSKA TERMINOLOGIJA V ZAGRADCU 2.1 O SODARSTVU V ZAGRADCU IN BLIŽNJI OKOLICI Odsotnost oz. manjše število vinogradov na tem suhokranjskem območju je vzrok dejstva, daje sodarstvo tu vedno živelo le kot dopolnilna dejavnost, nikoli pa kot obrt. Z njim so se ukvarjali sodarji samouki, po stroki predvsem mizarji in tesarji, ki so posode in druge izdelke izdelovali za lastne potrebe in tudi za prodajo. Skozi 20. stoletje naj bi bilo v Zagradcu in bližnji okolici okoli trinajst (13) sodar-jev, dandanes pa je na širšem območju med Ivančno Gorico in Žužemberkom Miha Kular ml.4 edini, ki se še aktivno ukvarja s sodarjenjem, kar pomeni, da izdeluje in popravlja sodarske izdelke (predvsem za prodajo). Ostali sodarji so že ali umrli ali pa so dejavnost zaradi različnih razlogov opustili (bolezen, starost ipd.). 2.2 INFORMATORJEV OPIS IZDELAVE SODA5 • Z'dej bùoma pastâ:uli dvè:istu piedeset li:tru sùot. Tù: psrblkžnu grié nùotor dùok okù:l trkdesçt. Tapà:ru, at krâ:ja pastà:uma tri:, ta srùoke, 'ne, parcvkrjgama. • Z'dej se pa pastâ:ula é:na uoska, é:na srç:ka. Za'rat tè:iga, dç je sùot, de nè:ma, de né:i jâ:jcast, pa de je enakomiérnu napiet. • Duoge sa narjeâ:ne u'se pa šablo:n, i:stu, sam né:isa u'se gli:x srç>:ke, za'rat tè:iga, ks di:lä na dà: 'usn tù:k. Kù:ksr di:lä dà:, tù:k sa duoge srç:ke. • U'se je pa at tè:iga advi:snu, kù:jssn tré:bux buoj'mu, ks buo pastà:ulen, ot tè:ixle kùotu, ka sa umè:is. • 'No, takù:le. Z'dej bùoma pa še ta zà:dja duoga nùotsr djâ:l ... • 'Ne, sùot je z'dej pastà:ulen. Z'dej bùoma abrùoce go:r djâ:l, 'sam tù: sa 'sam za mù:ster. 4 Rodil seje leta 1966 v Ljubljani. Po poklicu je ključavničar, sodarskih spretnosti pa seje naučil od svojega očeta. Le-ta je svoje sodarsko znanje prinesel na Dolenjsko iz Prek-murja, natančneje z Goričkega, in tu do nedavnega izdeloval različne posode in druge izdelke za potrebe tukajšnjih ljudi. Zdaj njegovo delo in hkrati tudi družinsko tradicijo sodarjenja (že 4. rod) nadaljuje njegov sin Miha. Ta se je vseh postopkov in načinov izdelave naučil od svojega očeta, ni pa prevzel njegove terminologije, ker mu je bila nerazumljiva in tuja. Vseh potrebnih sodarskih poimenovanj seje naučil od tukajšnjih sodarjev in ostalih ljudi, s katerimi seje pri svojem delu srečeval. - Pri svojem delu, kije v večini še vedno ročno, uporablja orodje, ki ga izdela sam ali pa kupi in za svoje potrebe predela. Občasno, predvsem pa pri nekaterih zahtevnejših in dolgotrajnejših fazah izdelave posameznih izdelkov, si pomaga tudi z električnim orodjem oz. z drugimi sodobnimi stroji in pripomočki. 5 Besedilo je informatorjev komentar prikaza izdelave soda, posnetega na videokaseto. (V diplomskem delu je fonetično transkribirano informatorjevo pripovedovanje, ki je bilo posneto na avdio- in videokaseto.) Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem • 'No, z'dej bùoma djâ:l tie abruoče gô:r. Tù: sa na:š, puô:l naglkxat, čkmbal mùorma na sredi:na 'port, de se na bùoda duoge palami:le ... • Mâ:u je premè:jxan ... • Takù:le. • Z'dej gaje tré:ba pa zgli:xat, de buo ravà:n, dç na buo vi:su 'kam. • 'Na, tak'le nej bi z'dej bi:u. Z'dej buo 'su pa na Q:gi. Tù: stksnema, puô:l pa še tie duoge narâ:unast pagli:xama. • Takù:le. Z'dej je tré:ba pa duoge nagliixat. Mùorja bat râ:une. In tù: je fie, ka pri:de urâ:tca. • 'No, z'dej bùoma sùot na ç>:gi djâ:l. Parbli:žnu pietnà:jst minù:t se mùora, de se buo sag'ru, puô:l ga bùoma zmaci:l, puô:l bùoma začiel pa kar'vat ga. Pietnà:jst minù:t pa trâ:ja, de se pa, ka lè:is sla'bu prevà:ja toplô:ta, de sewu ssg'ru. • Z'dej ga mùorma zmuôxot. Tù:k mùora bat garâ:k, de se zù:nej ta uô:da pašši:. Pa nùotsr dvà:kat. Dvà: - é:na se muoč, de je ... nùotsr dvà:kat se muoč, zù:nej é:nkat. Pa ka uô:da pašši:, puô:l bùoma pa začiel - soji ù:r fé:rtik. • Ta pà:r9C bùoma iz abrùocam, de buo 'su abrùoc da tà:u. Puô: bùoma pawis kietna. Tù:k cà:jt, de buo 'su iz ù:ne strani: tà: abrùoc gô:r. • 'Šwenkat zmuô.xst umè:is. • In tà: buo 'šu čies, buo puô:l tà: psrjieu. • 'Ns, z'dej bùoma pa spiet piet minù:t pača:kal. 'Swenkat zmači:l, puô:l pawis kietna. • Z'dej bùoma pawis kietna začiel. Tà:le psrù: at kietne mùora bat fie, ks je tà: duoga, ks buo lù:kja go:r zvè:rtana, pa ka bùodo u'si nè:iti go:r pars'li, tak'le • Ka dvà:kat sti:snema, je tré:ba zmuôxat spiet. • Pa 'š^enkat abrùoce sti:sant. • 'Sej tie dvà: ta zgùorna samù: s'kap ulé:ice, ka griésta, z'dej na và:rx nà:razan spô:na, fie go:r né:i tré:ba 'nač. 'Sam ta srè:idni sa vâ:zni. • O, tà: je pa preveà:lak žie, se je žie. • Kietna mùora bat skù:s na sùoda. • Je tré:ba 'šwenkat zmuôxat. • Tà: je z'dej preveâ:lak, tè:iga bùoma do:l uziel. Z'dej je tré:ba pa sti:sant xmà:l. • Še mà:u na o:gi d'jet. • Z'dej bùoma pa 'tlele sti:sanli tà:, pua: bùoma pa vi:dla, če buo 'su ù:n abrùoc iz ù:ne strani: žie go:r, ta pa:ru. 'En tù:san, ka je tà:. • 'Šwenkat sti:sant. Če buo žie 'šu. De nawu puô:l tré:ba obràxat. • Na buo 'su. Drù:ge. Bùo. • Bùo. • Kietna dô:l. • 'Šwenkat zmuôxat, puô:l pa sà:m dâ:u. • Spiet zmuôxat. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem • 'No, z'dej je sùot féirtik. Skù:rjen. Z'dej ga bùoma pa napré:j abdé:lal. Tapo:ru ga bùoma pa še zakà:llo iz uô:da, de bùoda duoge s'kop apstâ:le, takù:, kù:kor s'ma jix korvkl. • Z'dej je pa tà: uô:da, pù: jewt tani:na, pù: je paj di:ma. Ko je nùot astâ:lu. • Z'dej bùoma porgli:xal ta zgùorna st'ran, fie, ko urâ:tca pri:de. Puô:l pa ta spuodna pa na miera. Mùorma mà:u kli : j a napré:j udâ:rt. • Z'dej bùoma pa drù:k ù:bolc uziel. Mâ:u namâ:zat. Z'dej tré:ba pa nar'dot i:sti, gli:x tà:k kùot, kù:kor je sùot napiet, mùora bot fie pa duogax. • Z'dej iz rôxnom utùornikam dè:lam u'tor. Dé:la je porbli:žnu za pù: ù:re -eâ:na st'ran. Štier centimètre mùora bot at vo:rxa do:l, de puodon nùot pri:de. Globi:na je pa porblkžnu 'en centimé:tor. • Odvi:snu je pa tù:t ot debeli:ne di:l, kù:k glo'bok buo tà:le u'tar. Če bi blù: is plô:xu, bi biu cçntimé:tor pa pù:, čewp blù: pa is cùolarc, b\ biu pa siédom milimè:tru. • Utô:re sma nariédli, fie je puodon z'dele. Je zbi:t iz mâ:u Več kùosu, de se tù:k na korvi:. Z'dej je tré:ba pa is ci:rkolnam do:l nab'ret, de bùoma dù:bli miéra. Grié pa, mùora 'port šieskat akù:l na tà:le câ:xon. • Takù:le, z'dej je šieskat akù:l. Z'dej bùoma pacâ:xnal go:r. • Takù:le, z'dej 'š^enkat previért, če se né:i 'kej premakni:lu. • Tù:le buo 'kar duô:bru. • Z'dej bùoma pa^is lacà:jka krùok nariédli. Je tré:ba mâ:u namâ:zat, de na sti:ska. • Z'dej j e puodon akruogu, pa miér nar'j en, z'dej mùorma pa še tà: le kùot nar'dot, u ko:nus 'dat. • Takù:le. Tù: je z'dej tù:k našti:man, kù:kor je dé:bou u'tor, dç se buo pa tè:imu zà:galu. • Z'dej drù:ga lacà:jka. • Is tà: bùoma pa nariédli kô:nus, tà: kùot, kù:kor mùora "bot. Ko y glà:unom ga tà: kùot dorži:, de buo nùot zapo:rlu. Ko puodon mùora tri:kat do:ržat. Tà: rùop, če je p'rou zmierjen, tà: kùot in nùotor. • 'No, z'dej je puodon nar'j en, z'dele ga bùoma pa nùotor djâ:l. • Mùora bot pa li:ce zmierej 'uon abo:rjenu, pa tà: rauni:na puodna na tè:j duok, ko buo pors'la lù:kja zvo:rtana za vé:ixa. • Še mâ:u abrùoce adniexat. • Še moxkon. • 'No, z'dej je puodon nùotor, s'ma sti:sonli, z'dej bùoma sùot oborni:l. Je tré:ba tapo:ru tie abrùoce sti:sont, dç buo zagrâ:blu. • Z'dej 'swenga go:r. • Duoge je tré:ba pa skù:s zdrà:von tô:uct, de pyô:l ù:n na buo, ta zgùoron abrùoc na pri:de preveà:lok. • Takô:, z'dej je pa puodon nùotor, z'dej swè:nga, puô:l pa abrùoce pa zbrù:sot, pa je fé:rtik. • Z'dej bùoma abrùoce nariédli. Tapo:ru bùoma fie mâ:u spixe pasé:ikal. • Puô:l pa lù:kje začiel prebi:jat. • 'No, eà:na je žie, z'dej Swé:na. Z'dej abrùoc s'ma porprà:uli za dé:lat, z'dej buo Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem pa tré:ba zmiért, ku:jšon je na sùodi. • Tù: miérma is spà:ga. Miér se pa is ta drù:ge lù:kje nazâ:j. • "No, z'dej fie pri:de ta drù:ga lù:kna za nè:it nùotor. T'ie buo por'su pwatsè:ikan. • Z'dej bùoma pa tapo:ru is mà:jzlam atsé:ikal ... • Takù: le. • Zanè:ital žie. Z'dej bùoma še nè:it nùotor djâ:l. • Takù:le. Z'dej ga buo tré:ba pa pasrà:jat. • Tà: je ta triet abrùoc is vo:rxonga kuô:nca dô:l, spixe bùoma u'se k'je aborni:l, de bùoda uwé:na st'ran, z'dej buo tré:ba ta st'ran srà:jat. • 'No, z'dej je pasrà:jan abrùoc, z'dej ga bùoma pa nabi:l gô:r. • 'No, z'dej je tà: nabi:t, z'dej pa u'sox šiest i:stu pri:de, puô:l pa sam zbrù:sot, pa je fé:rtik. • 'No, abrùoci sa z'dej fé:rtik, prêt tè:imo s'ma tie štier, tie dvà:, zgô:rej dvà: pa spo:dej dvà: do:l zbi:l, zbrosi:l, pa prè:idon je biu tà: puodon nùotor, s'ma ga še nùotor zbrosi:l, urà:tca nùotor upà:sal, ri:gol nariédli, srà:uf nùotor djâ:l. Puô:l s'ma fie lù:kna zvo:rtal za vé:ixa, za 'čep, fie je za pi:pa, spuô:dej, cep'rou je pravi:lnu na urâ:tci za pi:pa, sa'mu urà:tca râ:da pùoc, ko sa dvè:i lù:kne, pa at srà:ufapa ot pi:pe; je bù:l, dç je takù:. Namà:zanje s fiérnçzom, de ga zašči:t, de, fiérnes na grié pre'cej dô:st u lè:is, nùotor, sâ:m povorši:nsku zašči:t. Z'dej mùorma pa, z'dej se mùora pa še čorni:na 'uon u'zet, is kruopam, puô:l nazà:dje pa ana dvà: li:tra vi:na skù:xat, pa de se preplà:jxa, de buo, dù:x dabi:, ta prà:u, pa vi:na na'lot nùot, pa je fé:rtik. 2.3 ABECEDNI SLOVARČEK SODARSKIH POIMENOVANJ6 * NEKAJ POJASNIL za lažje branje slovarčka: !!! Vsako slovarsko geslo jc sestavljeno iz glave, razlage pomena in zgleda iz informatorjevega pripovedovanja.7 0 Glava sestoji iz poknjiženc iztočnice, ki ji za znakom □ sledi zapis v fonetični transkripciji. Kadar je beseda samostalnik, sledijo končnice za im. in rod. cd. ter za im. in rod. mn. in oznaka za spol samostalnika (m, ž, s), pridevniku sledita še obliki za ženski in srednji spol, glagolu pa nedoločniška, sedanjiška prvoosebna edninska oblika in oznaka za glagolski vid (dov, nedov.). 0 Pomenska razlaga8 se vedno nahaja v poševnem oklepaju in ji načeloma sledi ponazarjalni zgled iz informatorjevega pripovedovanja. Kadar glavi in pomenski razlagi ne sledi ponazarjalni zgled, to pomeni, da termin prvotno ni bil posnet in zapisan, pač pa seje pojavil šele v informatorjevem dodatnem pojasnjevanju. 6 Zaradi prostorskih omejitev pričujoči slovarček obsega samo 132 iztočnic od prvotno skupno 265 v diplomskem delu. Znotraj 132 iztočnic je (i)zbranih 107 enobesednih in 67 več kot enobesednih najreprezentativnejših sodarskih poimenovanj predvsem za sodar-ske izdelke in njihove sestavne dele, za orodje in nekatere pripomočke ter za posamezne faze v nastajanju posod in ostalih izdelkov. 7 Pomenske razlage sem oblikovala po informatorjevem pripovedovanju, posnetem na av-dio- in videokaseti, po njegovih dodatnih pojasnjevanjih, pomagala pa sem si tudi s Slovarjem SKJ in Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SSKJ 1995; Snoj 1997). Ponazarjalni zgledi so vzeti iz fonetično transkribiranega informatorjevega pripovedovanja, ki je v diplomskem delu obsežnejše (33 strani). 8 Težišče pomenskih razlag je na zunanjosti, materialu, obliki in funkciji posamezne pred-metnosti. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem Kadar ima leksem več pomenov, so ti znotraj slovarskega gesla razvrščeni pod zaporednimi številkami (1. / .../; 2. /.../; 3. /.../). !!! Za črno piko (•) je frazeološko gnezdo. V primeru, daje slovarska iztočnica jedrni del več različnih stalnih besednih zvez, ki so znotraj gesla razvrščene v frazeoloških gnezdih, si le-ta sledijo po abecednem vrstnem redu. !!! Z enačajem (=) je označeno sinonimno poimenovanje, s kazalko => je označena pomenska sorodnost oz. posredna pomenska povezava med leksemoma, => pa pomeni tudi glej (tudi) oz. primerjaj. !!! Če je termin prevzet iz tujega jezikovnega sistema, je na koncu geselskega članka v oglatem oklepaju zapisano, od kod je prevzet. Če je v oglatem oklepaju tudi puščica (f-), to pomeni, daje termin slovenska tvorjenka iz prevzetega/tujega korena. Kadar geselskemu članku ne sledi oglati oklepaj, je termin slovanskega izvora. ampas □ â:mpas -a m -i à:mpasu /kovinskipodstavek, na katerem se obdeluje obroče; nakovalo/ Ti:st, ka se iššra:ja guo:r, jest ti:smu prà:um â:mpas. [nem. r Ambos] bana □ ba:na -e ž -e bà:n /velika, zgoraj širša, na obeh straneh zaprta lesena posoda, v kateri se namaka sadje ali hrani vino/ Bä:na je pa 'kat zaytùorjena, da mà: dvà: puôdna. [srvnem. wanne ali vlat. balnea] = zautorjena kad bela □ bè:la -e ž IN biela -e ž /svetlejši les na obodu debla, v sodarstvu neuporaben/ Tù: né:i rçcçârnu, kù.kar mà: bielc. Ti:st, ka je zdrà:van pad lü:bjem, kù:kar mà: bè:le. biček □ bi:čak bi:čka m bi:čki bi:čku /močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem; rogoz; lahko se vstavlja med stične ploskve dog ali desk v dnu posode zaradi boljšega tesnjenja izdelkov/ Njkù:l. Pa sré:t, edi:n če, če, če, lè:is, čcs lè:is, 'ne, dç zata:rga 'yan, puô:l dà:m tà: bi:čak nùotar, bi:čak. biti □ 'bat 'som nedov. • čez les v prisl. rabi /ne skladati se s potekom oz. smerjo letnic v lesu/ Puoč pa taku:, ka sam tj riéku. Koje 'tam, sam ka, kawp bi:u lc:is taprà:u, 'ne, na 'bj. Ka je čcs lè.is. • na noter v prisl. rabi /po izenačenju dolžine dog na zgornjem in spodnjem koncu soda mora biti rob soda tako na enem kot na drugem koncu nagnjen pod določenim kotom, odvisnim od prostornine soda, proti notranjosti soda/ Tà: kùot mùora bat na nùotar. = viseti na noter • na ven v prisl. rabi / izraža odmik oz. odklon od sredine/ Tie je pa na 'uan, jà:. • spoti v prisl. rabi / izraža odmaknjenost, oddaljenost od česal 'Ne, urâ:tca mùora bat spùot at ù:nga, mùora bat štičr cè:nti, mùora bat admâ:kjena at usà:3ga kuô:nca. brenta □ brienta -e ž -e -0 /visoka ovalna lesena posoda za grozdje, ki se nosi na hrbtul Tam je ... brienta je, brienta je pa tak'le, ka pri:dc na va:rx ovà:lna, 'ne, s'kor râ:una in tù: je, tù: je pa prc'cej kompli:ciranu dc:lu. [ben. it. brenta; furl, brčnte] bušiti □ bu: sat bù:som dov. • čez /predvsem pri popravilu, tudi izdelavi kadi zaradi boljšega tesnjenja namestiti t. i. biček med nekatere doge na zgornji, odprti, Širši strani posode/ Zù:ncj ja pasti:š, dç zijà:, tù: kar od 6:ka 'lax bu:šaš čies, 'ne. Sa'mu ukù:rt je trč:ba, pa je. cirkelj □ ci:rksl -na m -ni ci:rkslnu /šestih, ki ima na obeh krakih oz. letvah kovinski konici in se uporablja pri izdelavi vratc in dna oz. podna/ Zari:šeš, pu6:l pa uôsamind'vejst cùol, rçci:mo, tak'le pri:de, puô:l ci:rkal uzçâ:mçs, ci:rkal ... [nem. r Zirkel] cirkenga □ ci:rkorjga -e ž -e ci:rksrjk /podolgovat koščekkovine, s katerim se (z)drgne zunanjost sodarskih izdelkov do sijaja/ Tri:kat, ta pa:ru z grùobam ù:balcçm, puô:l is fi:nmu ù:balcçm, puô:l pa še - jest prà:um ti:stma ci:rkarjga. [nem. e Zirkung] čeber □ cs'bsr cob'ra m cab'ri csb'ru /običajno petintrideset (lahko tudi štirideset) centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma, debelejšim dnom in do- Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem garni, v kateri se tlači kuhano korenje, krompir in koleraba za prašiče/ Razli:ka je pa sà:m tù., ti:st, ks je za štuokat, 'ne, ca'bar, ka je za štuokat, dsbieli pri:de, dç sc na sto:učc. => uhač (1. pomen) • ali čebriček za rože /lesenaposoda, navadno okrogle oblike in različnih velikosti, s kovinskimi ročaji, pritrjenimi na zgornji, prvi obroč, za okrasne rastline/ Jà:, cdi:n za tie csb'rc, ka mâ:u pagslfàim, za tie pri:de dvaindvè:ist dùok, za može. - Dsrgâx pa čc čsbrkčsk dè:lam za može, ma:š pa puo:l spiçt is ti:stmu po:sla, pa tic moče kovi:nske dé:lat. čebriček □ cobrixok cobrixka m -i -u • za rože /lesenaposoda, navadno okrogle oblike in različnih velikosti, s kovinskimi ročaji, pritrjenimi na zgornji, prvi obroč, za okrasne rastline/ Dargax pa čc čsbrkčsk dè:lam za može, ma:š pa puô:l spiçt is ti:stmu po:sla, pa tiç moče kovknske dč:lat. = Čeber za rože čep □ 'čep če:pa m -i če:pu /ožji valjast predmet iz lesa, s katerim je zamašena odprtina, V katero se namesti pipa/ Puô:l s'ma fie lù:kna zvà:rtal za vč:ixa, za 'čep, fle je za pi:pa, spuö:dej, ccp'rou je pravi:lnu na ura:tq za pi:pa. = zamašek; veha (3. pomen) črna □ čo:rna -e ž /temnejši les v sredini debla, primeren za obdelavo v sodarstvu/ črnina □ čorni:na -e ž -e čorni:n /organska snov trpkega okusa, ki se lahko pred prvo uporabo sodarskega izdelka po posebnem postopku izloči iz lesa/Jà:ttù: je pa advi:snu, čc, 'kak čsrni:na 'usn uze:meš. = tanin daviti □ dâ:ut dà:um nedov. /pri upogibanju dog s pomočjo ognja postopoma zatezati verigo/ 'Š jmkat zmuo:Č3t, puô:l pa sà:m dâ:u. => Stisniti (skup) dihtati □ di:xtat di:xtam nedov. • sod /zaradi tesnega pri leganja neprodušno zapirati/ In sam tù:le sùot darži:, tà:le, tà:le kùot, 'lcj. Tù:le 'nsč, ka pri:de u'tor, sam tà:lc kùot, 'lej. Kù:ksr t'ic nardi:š, tù:lc dsrži:. Tù: sùot di:xta, nabè:na drù:ga stvà:r. [nem. dichten] =ï držati sod dno □ d'nu d'na m dnù:ji -ju /pri odprtih posodah spodnji, pri zaprtih spodnji in zgornji del posode/ Jà:, 'tam, ka je d'nu. = poden doga □ duoga -e ž -e dùok /obdelana deska za sestavljanje lesenih posod/ Jà:, di:le dabi:ma al iz ža:ge al dc-jjx duoge nakuölema, čc jjx nakuôlema, je do:st 'več dč:la, jc trč:ba u'se aptça:sat iz ža:tlaxa pa is tä: plenkaxä, 'ne, da 'usn dabi:ma duôga, dsrgàx ... držati □ do:ržat dorži:m nedov. • sod /zaradi tesnega prileganja neprodušno zapirati/ In sam tù:le sùot dsrži:, tà:le, tà:le kùot, 'lcj. Tù:le 'nsč, ks pri:dc u'tor, sam tà:le kùot, 'lej. Kù:ksr fie nardi:š, tù:le dsrži:. Tù: sùot di:xta, nabc:na drù:ga stvà:r. => dihtati SOd durgelj □ dù:rgol -na m -i dû:rgolnu /manjša ročna vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu, s katero se izvrta luknjo v dno ali v dogo posode/ [srvnem. dürkel, dürchel, dürhel] folcati □ fÔ:lcat fÔ:lcam nedov. /delati Utor/ Puö:l mà:m tie za stuôsat, 'ne, tù:t, pa za fö:lcat ... pa ... [<— nem. r Falz] gurtna □ gù:rtna -e ž -e gù:rton /platnena naramnica pri brenti/ 'Ne, 'ne, ti:st je za gù:rtne. [nem. r Gurt] => kavelj hlapec □ xlà:poc xlà:pca m -i -u /lesena naprava, ki se uporablja kot opora, podstava pri posameznih fazah izdelave sodarskih izdelkov/ = vajenec imeti □ 'mot mà:m nedov. • od vrha dol = • od skonca dol /izraža vertikalno smer od zgornjega roba doge proti srednjemu, širšemu delu doge oz. proti trebuhu soda/ Ad và:rxa dô:l 'jest mà:m, ad và:rxa do:l, ot skuô:nca do:l, 'jest mà:m štier centimètre. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem iti □ jst griém nedov. in dov. • po letnicah /cepiti doge in deske za dno posodja v vzdolžni smeri debelnih vlaken/ Pa'bat. Tù: mà:s skiera, tak'le srô:knastà:yk, skiera is ba'tam lasienmu gô:r to:yčcš pa va:rx, dç dabi:š tà:ke kùose 'yan di:le. Sam 'tam grič spiet u'se pa lè:itancax, vč:iš. • okoli Iz enako dolgimi šestimi koraki izmeriti obseg posode na mestu utora in tako ugotoviti polmer dnal Šieskat grieš akù:l, ka u'tornardi:š, grieš šieskat, f le ri:s nardi:š, pa grieš šieskat - en, dvà:, tri:, štier, piet, šiest in muoraš s'kap pà:rttlc:lc. => nabrati dol izsekati □ issé:ikat issè:ikam dov. • ven /zaradi lažjega upogibanja stanjšati dogo na sredini/ Zu:blaš, pyô:l 'uan issè:ikama, 'ne, is skiera, pyo:tlcj se paštuosa, de se tiç kuôte nardi:, de rçci:mo za tri:stu li:tru je dvà:insiénsçt širi:nc, 'ne. = StolČi ven izšrajati □ iššra:jat iššra:jam dov. Iz udarjanjem s kladivom po notranji strani obroča doseči, da se obseg obroča ujame z obsegom sodal Ti:st, ka se iššra:ja gyo:r, jest ti:smu prà:ym â:mpas. [nem. schreinern] => pošrajati jemati □ je'mat jé:mlem nedov. • ven Ipo posebnem postopku izločati kaj iz česal Sredi:ka muoraš pa 'usn je'mat, 'ne, pyô:l pa na tc:j st'ran, kù:kar tj dà:, na tč:j st'ran pa kù:kar tj na tč.j st'ran dà:. kad □ 'kat kadi: ž kadi: -i: /velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, ki se uporablja za kisanje, lahko tudi za namakanje/ 'Kat se râ:p za ziéle, za gruojzdjc ma'lat. = kadica • zautorjena /velika, zgoraj širša, na obeh straneh zaprta lesena posoda, v kateri se namaka sadje ali hrani vino/ Bâ:na je pa 'kat zaytùorjena, da mà: dvà: puôdna. = bana kadica □ kadi:ca -e ž -e -0 /velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, ki se uporablja za kisanje, lahko tudi za namakanje/ Jà:, bres moč je kadi:ca, rçci:mo za ziéle, 'ne. = kad kanal □ kanà:l -a m -i -u /ozek žleb v dogah, navadno štiri centimetre od roba posode, kamor se namesti dno posode/ Jà:, za tà: kanà:l nar'dat, ka puodan pri:dc nùotar. [nem. r Kanal] = utor kavelj □ kâ:u9l kâ:iplna m -i kà:u3lnu /navadno kovinska priprava z ukrivljenim koncem za začasno zapenjanje oz. pričvrščanje naramnice pri brenti/ Štierje, pyô:l pa še za ruoča, 'ne, ti:st dvc:i klù:kc pri:dcja za ruoče, ve:iš, ka je ... Jà:, dç sa zwabé:isst, pa spyô:dej dvà: kâ:yalna, 'ne. [možnost izposoje iz it. caviglio] => gurtna ketna □ kietna -e ž -e kietsn /kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih obročkastih elementov in z dvema zaponama, ki se uporablja za zatezanje dogl Pyo:l muoraš pa še zmierej tri: abruoče pais'kat za ù:na st'ran, ka se ukù:r. Ka ta pà:ru pri:dc s kietna pyô:l. [nem. e Kette] => šponarica klin □ k'tan kli:na m -i -u • lesen /lesen valjast predmet za povezovanje desk v dnu posode/ Lax'ku dà:ma bsiene klime al pa cvea:ke. klinec; => Štift klinec □ kli:nc -a m -i -u /lesen valjast predmet za povezovanje desk v dnu posode/ Ce sa pa di:lc zbi:tc, pyo:l pa jest zmierej, 'kadarkoli puodan dc:lam, c'vek nùotar zabi:jem na sra:da puôdna, c'vek da palavixc pa is klimcam zabi:jcm. => lesen klin; Štift kljuka □ klü:ka -e ž -e klù:k 1. /lesena priprava srpaste oblike, s katero se preverja izbočenost doge, njena širina v sredini in na obeh koncih ter kot ob vzdolžnih robovih doge/ Né.i tù:k s'tar, samù: z'dej dama: dc:lama arùodje, kà:r ga nù.xama -ù:balce, stùosnjke, tie klù:ke, tù: u'se dama: nardi:ma, utucnijkc. Šablona; =4> Štih 2. /navadno kovinska priprava z ukrivljenima koncema, na katero je pritrjena Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem naramnica pri brentil Štierje, puo:l pa še za ruoča, 'ne, ti:st dvè:i klû:ke pri:dcja za ruoče, vcriš, ka je ... Jà:, de sa zwabc:is9t, pa spuô:dej dvà: kâ:u9lna, 'ne. = roča kobila □ kabi:la -e ž -e kabi:l /lesenapriprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje/ Jà:, tapà:ruje tre:badvè:i kabi:lep3r'nest, pa di:le go:r diénema konec □ kuo:nc -a m -j kuo:ncu • ta ozki /ožji del posode, navadno v njenem spodnjem delu, pri t. i. posodi za jesih in pri pinji pa izjemoma v zgornjem delu/ Ta uoskj kuo:nc je guo:rej, 'ne, ta šruok je spuô:dej, puô:l pa na sré:t za jiésax ižža:gaš 'usn, 'ne. • ta široki /širši del posode, navadno v njenem zgornjem delu, pri t. i. posodi za jesih in pri pinji pa izjemoma v spodnjem delu/ Edi:n tù: je razli:ka, dç je ta s'rok kuô:nc spuô:dej. ličkanje □ lixkaje -a m /navadno suhi krovni listi, odstranjeni s koruznega storža, ki se lahko vstavljajo med stične ploskve posod zaradi boljšega tesnjenja izdelkov/ Al pa akù:l utô:ra se dâ:je, akù:l tc:ix utô:ru se dâ:je li:čkaje, 'ne. locajka □ lacà:jka -e ž -e -0 /ročna žaga z vrvico, napeto z zatikalom in z različnimi listi, ki se uporablja za žaganje vratc in dna/ Z'dej bùoma pajs Iacà:jka krùok nariédlj. Je trc:ba mâ:u namâ:zat, dç na sti:ska. loviti □ la'vot lavi:m nedov. • kote /pri postavljanju dog za ovalni sod in brento sproti prilagajati kot vzdolžnega roba doge kotu predhodne doge/ In t'ie muoraš tie kuôte muoraš u'se la'vat, če tj ... luknja □ lù:kje IN lù:kna -e ž -e lùrkij IN lù:kon 1. /kar nastane v dnu soda, ko se prevrta in odstrani les, in kamor se namesti pipa/ => veha (1. pomen) 2. / odprtina v dogi t. i. zautorjene kadi ali banje, lahko tudi posode za kis, kamor se namesti pipa/ veha (2. pomen) 3. /odprtina v dnu čebrov za rože/ Jà:, lù:kne mà:ja ti:st, ks sa za ruože. Ti:st mà:ja spuç:dej prcvà:rtane lù:kne, 'ne, dç uô:da ... [možno iz nem. e Lücke] majzelj □ mà.jzol mà:jzla m -i mà:jzlu /dletupodobno orodje, s katerim se obdela konec obroča/ Z'dej bùoma pa tapà:ru is mâ:jzlam atsé:ikal ... [nem. r Meissel] = sekač malarin □ maleri:n -a m -\ -u lenoročna sekira s simetričnim kovinskim rezilom in krajšim ročajem, ki se uporablja za tesanje dogl = plankača malen □ ma:Ion -na m mâ:lni mà:lnu • za grozdje /lesena naprava za ročno mletje grozdja/ • za jabolka /lesena naprava za ročno mletje jabolk/ Priese, bricntc, mâ:bn za jà:buka, pi:je, ška:fc, uxa:če. • za krompir /lesena naprava za ročno mletje krompirja/ [nem. r Mühle; nem. mahlen]; [kor. nem. gruntpirn, grum-per, krumpir; štaj. nem. grundbir] močiti □ muo:čot muočom nedov. /medtem ko se doge upogibajo s pomočjo ognja, vlažiti notranjo in zunanjo površino soda v razmerju 2 : II Re:čma, ka tà:lc mi:za, da và:rxa mùora bat plâ:men. Dç sa duôgc i:stu, gli:x takù: garkiç spuô:dej al pa na và:rx. Da và:rxa, puo:l pa muočsš. Sà:m ... mušter □ mu:štor mu:štra m -i mù:stru /model oz. začasni nadomestek/ Z'dej bùoma abrùoce go:r djâ:l, 'sam tù: sa 'sam za mu:štar. [nem. S Muster] => domaČi obroč nabiti □ na'bot nabi:jem dov. • gor Iz udarjanjem s kladivom spraviti obroče na posodo/ 'No, z'dej je pašra:jan abrùoc, z'dej ga bùoma pa nabi:l go:r. => stisniti (1. pomen); => udariti s kladivom nabrati □ nab'ret nabeâ:rem dov. • dol /s pomočjo šestila ugotoviti polmer dna, ki Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem predstavlja 1/6 obsega soda na mestu utoral Z'dej je tré:ba pa is ci:rkahiam dô:l nab'ret, de bùoma dù:bli miéra. => iti okoli; => priti okoli nabuhati □ nabù:xat nabû:xam dov. • gor /pred ukrivljanjem dog na silo in s silo namestiti obroče na zgornji del nastajajočega soda/ In ka pasta:vaš, jest na vé:m, fie gyô:r abrùoce pyö:l na tè:j st'ran nabu:xaš gyö:r, pyô:l muoraš pa še zmierej tri: abruoče pais'kat za ù:na st'ran, ka se ukù:r. napu ščat i □ napu:ščat napu:ščam nedov. I pri postavljanju puščati približno milimetrski presledek med dogami na bodoči zunanji strani posode/ 'Je pa še tù: zanimi:y, de muoraš na zu:ncj napu:ščat, ka sùot pasta:vaš. Tak'le mùora zijet, zù:nej mùora zi'jet, ka pyô:l ç:gi s'kap patiégne. narejen □ nar'jen narjeâ:na -u • po letnicah /izdelan iz dog in desk, ki so (bile) cepljene v vzdolžni smeri debelnih vlaken/ Tà: je pa rc:is za viečnu. Ka je pa lč:itancax narjen. nastavek □ nastà:uk -a m -i -u 1. /kladivu podobno orodje, po katerem se tolče (s kladivom)! Klâ:du, jà:, pa ti:st, jest prà:ym nastà:vak, tè:imj. Na vč:m, kak sa fie prè:it rçâ:kla tè:imj, sam jest prà:ym nastf:vak pa klâ:du ... 2. /kleščam podobno orodje, S katerim se prime razbeljen žig črke ali številke/ 'Jest mà:m tak nastà:yk. Pri:meš ča:rka »o« ... našpičen □ naspixen -a -u /tak, kije na obeh koncih za približno 1 cm ožji kot na sredini/ Sa'mu fie pri:dc duôga, na pri:de 'nač našpi:čena, ka par sùoda, 'ne, duôga pri:de fle na va:rx, če je uxâx, ajt, piedesçt cè:nti pri:de na va:rx, spyô:dej u spùodnamu ... [<— nem. e Spitze] net □ nè:it -a m -i -u Ipolokrogla kovica, s katero se spoji obroči Znè:itat, mùorja bat nc:itj, z'dej sam jjx mâ:y zaciey svà:sat, ka na mùoram nc:itu da'bat. [srvnem. niet] oblic □ ù:bolc -a m -i -u /orodje za obdelovanje: izravnavanje, glajenje in krašenje lesa/ Né:i tù:k s'tar, samù: z'dej dama: dè:lama arùodje, kà:r ga nù:cama-ù:balce, stùosnjke, tiç klù:ke, tù: u'se dama: nardi:ma, utùornjke. [nem. r Hobel] • električni /električno orodje za izravnavanje in glajenje lesa/ Jà:, z'dej je žie mâ:u na tù: paršlu:, 'ne, iz elc.ktričncm ù:balcçm, prè.it pa u'se na rùoke, prc.it u'se iz zà:ga. [nem. Elektrik, elektrisch] • fini /orodje z ravnim rezilom za fino obdelovanje, glajenje lesenih površin/ Trkkat, ta pa:ru z grùobam ù:balcçm, puö:l is fi:nmu ù:balcçm, puö:l pa še - jest prà:um ti:stma ckrkarjga. [ben. it. ali furl, fin] • grobi /orodje spolokroglim rezilom za grobo obdelovanje, izravnavanje lesenih površin/ Tri:kat, ta pa:ru z grùobam ù:balcçm, puô:l is fi:nmu ù:balcçm, puô:l pa še - jest prà:um ti:stma ci:rkarjga. • muster- / ročno orodje, s katerim se izdelujejo okrasni krogi na dnu soda in tanjša rob dna posode/ 'Jestprà:um fô:tra: »Dej mù:starù:balc.« [nem. S Muster] • okrogli / ročno orodje za krožno izravnavanje notranjosti vseh sodarskih izdelkov, predvsem mesta, kamor se namesti dno posode/ 'Ma, 'jest z'dej tak prà:um, ka fô:tar pa prekmÙTsku gavari:, 'jest, ta akrùoglaga bùom uziéu ... • polokrogli /ročno orodje za vzdolžno izravnavanje notranjosti soda/ • ravni /ročno orodje za vzdolžno izravnavanje notranjosti kadi in t. i. uhačevl obrnjen □ abé:rjen -a -u • ven /obraten potek letnic v dogah glede na potek naravne rasti lesa/ Tù: je nùotar, sa'mu je tré:ba pa tù: gliédat, dç sa pa lc:itance, mùorja bat pausùot 'yan aba:rjene in par duogax, tù: sam t\ prè:it pazâ:bu pavé:idat. obroč □ abrùoc -a m -i -u /ozka ploščata kovinska priprava v obliki kroga ali elipse, Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem S katero se stiskajo oz. povezujejo posode/ Abrùoce u'se dama:. 'Je pa trč:ba za en — sùot, rccr.ma tri:stu li:tru, jc trč:ba uda:rt is klâ:dvam dvč:iki:lskam akù:l siedamti:sočkat, de N je sùot fčrrtik. • domači /nadomestni, sodarjevi obroči, ki se zamenjajo z novi- ^ mi šele potem, ko je posoda že izdelana/ Jà:, ka se abdc:laja, puô:l pa tiç damâxc »v< abrùoce uzea:meš ... mušter odnehati □ adniexat adniexam dov. /popustiti, razrahljati obroče zaradi lažjega is, vstavljanja dna v posodo/ Šc mâ:u abrùoce adniçxat. y perje □ piérje -am« breskovo /listi breskve, ki se prekuhajo v vodi, s katero se splahne sodarski izdelek po postopku izločitve t. i. črnine ali tanina iz lesa/ Puo:l nazà:dje pa bré:iskou piçrjc jest dâ:m nùotar, bré:iskou piçrjc. pero □ poru: poriesa m -a -0 • od ketne /zapona kot sestavni del verige, s katero se pri zatezanju dogprepenja verigo/ Tà:le paru: at kiçtnc mùora bat t'le, ka je tà: duôga, ko buo lù:kja go:r zva:rtana, pa ka bùodo u'sj nc:itj go:r pars'lj, tak'le ... [nem. e Kette] pinja □ pi:ja -e ž -e -0 /manjša lesena posoda, spodaj nekoliko širša, navadno s prostornino pet litrov, ki se uporablja za izdelovanje masla/ Priese, briçntc, mâ:bn za jà:buka, pi:jc, ška:fc, uxâxc. [furl, pigne ali Star. it. pigna] ' pipa □ pi:pa -e ž -e -0 /lesena priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin, ^ pritrjena na dno soda oz. na dogo t. i. zautorjene kadi ali banje, lahko tudi posode za kis/ Puô:l pa advi:snu at aldi:, â:n cç-i'mat na urâ:tcj pi:pa, 'ne, 'tam, ko pri:de ura:tca, c:n čc mat na urâ:tcj, 'sam ti:st je slabù:, zatù: ka sa dvč:i lù:kje, t'le jc rč:čma za pi:pa, t'le je za šra:uf in ura:tca do:st prč:j puoč. ^ plankača □ plenkâxa -e ž -e plenkàx /enoročna sekira s simetričnim kovinskim • rezilom in krajšim ročajem, ki se uporablja za tesanje dogl Jà:, di:le dabi:ma al iz ža:gc al dc-jjx duôgc nakuôlema, če jjx nakuolema, jc do:st Več dč:la, je tré:ba u'se aptçâ:sat iz ža:tlaxa pa is ta: plcnkâxa, 'ne, da'uan dabi:ma duôga, dargàx ... [<— nem. e Planke] = malarin pobirati □ pabiérat pabieram nedov. /pri upogibanju dog zmanjševati načrtno puš-^ ceni milimetrski presledek med sopostavljenimi dogami na bodoči zunanji strani posode/ Jà:, pa šc tù: muoraš grù:ntat, dç tj ç:gi, ka uku:raš sùot, ç:gi tj tri: stapi:nc pabi:ra. poden □ puodon puodna m -i pùodnu /pri odprtih posodah spodnji, pri zaprtih spodnji in zgornji del posode/ Jà:, za tà: kanà:l nar'dat, ka puodan prkdc nùotar. [nem. r Boden] = dno podkladati □ patklà:dat patklà:dam nedov. I pri popravilu sodarskih izdelkov polagati leseno deščico pod rezilo utornika, da se ujame ustrezno razdaljo med robom popravljane posode in njenim utoroml Puo:lpa starima parpelà:ja papra:ut, 'ne, mà:m pa ti:stc rôxnc utùornjke, puö:l pa iz rôxna, puô:l jc trc:ba patklà:dat, 'pat ... podstavek □ patstà:uk -a m -i -u /stolu podobna lesena priprava okrogle oblike, ki se uporablja pri izdelavi t. i. uhačev oz. posod z ušesi/ Jà:, pasta:vaš, mà:m tak patstà:uk nar'jcn, pasiçbcj, s'tou p'rou za tiç uxâxc dc:lat pa za cab're in ga go:r pastà:vas, ka mà:s zarc:izan tak'le, dvc:i zarc:izc na usâ:k sfran, ka tù:lc in fie do:l tirst usiçsa stajirja, i:stu. => stol poglihalnik □ paglixà:unik -a m -i -u /majhno, obličupodobno ročno orodje domače izdelave za izravnavanje zunanje površine soda, lahko pa tudi drugih sodarskih izdelkov/ [<— nem. gleichen, glich, h. geglichen] pokrov □ pak'rou pakrô:va m -i pakrô:uu /zgornji delpinje z dvema ročajema, ki 312 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem služi za pokrivanje oz. zapiranje le-tel Tà:k s'tal pa še en pak'rou guô:r na va:rx ^ pri:de, tù:k, dç 'yan na špri:ca, 'ne, ti:st, ka se tla:č ... % posoda □ pasùoda -e ž -e -0 • ki se krivi /posoda, pri kateri so doge upognjene s pomočjo Ognja/ Li:stayc mùora bat za tà: pasùoda, ka se karvi:. • kovinska /posoda, ^ v kateri se zakuri ogenj za upogibanje dogl Mà:ma pasùoda, kavimska, spyö:dej. • ** postaviti □ pastâ:ut pasta: vom dov. • sod /izdelati do faze, ko se začnejo doge upo- ^ gibati S pomočjo Ognja/ 'Je pa še tù: zanimi:y, de muoraš na zu:nej napu:ščat, ka sùot ^ pasta:vaš. Tak'le mùora zi'jet, zù:ncj mùora zi'jet, ka pyô:l ç:gi s'kap patiégne. ^ postavljen □ pastà:ulen -a -u /izdelan do faze, ko se začnejo doge upogibati s pomočjo Ognja/ Pastà:ylen, pa ka ga ukù:ras, sùot mùora zù:nej zi'jet, tak'le, 'lej. pošpičiti □ paspixot paspixom dov. /obdelati dogo tako, da je na obeh koncih za ^ približno 1 cm ožja kot na sredini/ In pyo:l jx da:š, ražža:gaš, zu:blaš, ti:st spuôt diénema, kà:r je za'nac, 'ne, puô:l jx paspixçs, de 'tam, ka se špi:č, 'tam se dabi: tré:bux, kù:kar je sùot upiet. [<— nem. e Spitze] E pošrajati □ pasrà:jat pasrà:jam dov. /z udarjanjem s kladivom po notranji strani j> obroča doseči, da se obseg obroča ujame z obsegom soda/ In pô:l je tré:ba, q usà:3ga je tré:ba pasrà:jat. [nem. schreinern] izšrajati ^ poštosan □ paštuosan paštuosana -u • naravnost Itak, ki ima izravnane stike desk, ki sestavljajo dno posode/ Jà:, né:i trc:ba, va:žnu dç je paštuosan narà:unast, sà:m tù: je ^ va:žnu, dç di:xta na sré:it. Dç je zadu:škan pa sré:it. [<— nem. stoßen, Stößt, gestoßen] ^ => štosnik poštosati □ paštuosat paštuosam dov. /oblikovati vzdolžni rob doge pod kotom tako, da je doga na bodoči zunanji strani širša kot na notranji/ Zu:blaš, puo:l 'uan issè:ikama, 'ne, is skiera, puô:tlej se paštuosa, de se tie kuôtc nardi:, de rçci:mo za tri:stu lirtru je dvà:insiénsçt širimc, 'ne. [nem. stoßen, gestoßen] Štosnik potegniti □ patiégsnt patiégnem dov. • skup Iv fazi upogibanja s pomočjo ognja povsem približati doge eno k drugil 'Je pa še tù: zanimi:u, de muoraš na zu:nej napu:ščat, ka sùot pasta:vaš. Tak'le mùora zi'jet, zù:nej mùora zi'jet, ka puô:l ç:gi s'kap patiégne. • ven/noter Iv fazi upogibanja s pomočjo ognja povsem približati doge eno k drugi, vendar navadno ne v isti ravnini, temveč z zamikom/ Dabičle? Né:isa. Vč:iš kuà:, ç>:gi é:na 'uan patiégne, é:na nùotar, 'ne. prekrožiti □ prekruožot prekruožom dov. • na koncu /izenačiti dolžino dog na zgornjem in spodnjem koncu soda in drugih posodi Vc:iš, kuà: je, ka po:l na ko:nc, rçci:mo, če bj člo:uk 'rat i'mu tri:stu li:tru sùot, ti: ga po:l prekruožaš na kuo:nc, pa ga tù:k ni:žiga nardi:š, ve:iš. =^> priglihati na vrhu preša □ prieša -e ž -e pries Inaprava za ročno stiskanje grozdja in drugega sadja/ Priese, briente, mà:lan za jà:buka, pije, ška:fc, uxa:čc. [stvnem. p(f)ressa, srvnem. presse] pribijač □ porbijâx -a m -i porbijàxu /orodje, s katerim se pred t. i. netanjem preluknja obroči Parbija:č pa seka:č nu:caš. prievingati □ psrcvkrjgat p3rcvi:rjgam dov. Ipri izdelovanju soda in drugih posod s 313 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem t. i. cvingami, tj. kovinskimi sponami pritrditi prve doge na nadomestni obroči Jà:, parcvi:rjgam, 'ne, is cvi:rjga, is ... [<— nem. e Zwinge] = pripeti priglihati □ porgli:xat porgli:xam dov. • na vrhu /izenačiti dolžino dog na zgornjem in spodnjem koncu soda in drugih posodi Pa še puo:l pača:kat, de duôge ma:rzle rà:taja, 'ne, puö:l pa spiet naprej, na va:rx pargli:xat ga ... [nem. gleichen, glich, h. geglichen] prekrožiti na koncu pripeti □ por'pet por'pnem dov. I pri izdelovanju soda in drugih posod s t. i. cvingami, tj. kovinskimi sponami pritrditi prve doge na nadomestni obroči Jà:, de se parp'ne. 'Jest prà:um cvi:rjga al pa mizâ:rska spuonka, 'ne. = pricvingati priti □ 'port pri:dem dov. • okoli Iz enako dolgimi šestimi koraki izmeriti obseg posode na mestu utora in tako ugotoviti polmer dnal Šieskat muoraš pà:rt akù:l, dç dabi:š pô:umiçr, pô:umier krùoga, 'ne. => nabrati dol • S k u p Ipo opravljenih enako dolgih šestih korakih vrniti se v začetno točko merjenja obsega posode! Šieskat gričš akù:l, ko u'tor nardi:š, gričš šieskat, t'le ri:s nardi:š, pa gričš šieskat - en, dvà:, tri:, štier, piet, šiest in muoraš s'kap pa:rt tlc:le. • upet po /tesno se prilegati/ Dç prï:de upiet pa sùoda, 'ne. Rçci:mo, 'tak ka tù:le gliedaš, dç pri:de upiet pa sùoda. radius □ râ:dius -a m -i rà:diusu lobseg obroča, ki se mora ujemati z obsegom sodal De ti:st ra:dius dabi:š 'uan. Pa sùoda, 'ne. Šričga ti:sta, de dabi:š, 'ne, kù:kar je sùot napiçt. [lat. radius] => šrega rezilnik □ orzi:unik -a m -i -u lorodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesal arzi:unjkj? Jà:, tù:t ti:st mà:ma, sà:m is skiera 'uan sto:učcma tù:. • okrogli /takšno orodje s polokroglim rezilom/ Za 'kat al pa za sùot se pa ti:st (okrogli) nù:ca, rçci:mo, ka duôga zijâ:, duôga tak'le zijâ: in puô:l iz ù:nmu arzi:unikam patičgneš, ka je tak'le uvi:t. • ravni /takšno orodje z ravnim rezilom/ arzkunjk - č:danje ravà:n, é:dan je za tù:, ka, rc:čma, ka mla:jčkc bc:lma fie, 'ne, ka se mla:jčki pastà:ulaja - tù: jc ti:st, ka je ravà:n, 'ne. rigelj □ ri:gol -na m -ni ri:golnu /kos lesa, kije pritrjen na vratca soda in služi za zapiranje le-teh; zapah/ Po:l či:st nazà:dje, ka jc žic sùot pabru:šcn, kuà: 'jest vc:m, lù:kje zva:rtane, ri:gal nar'jen gô:r na và:rx, 'ne, pô:l pa naviç abrùoce zac'nem dc:lat, 'ne. [nem. r Riegel] roča □ ruoča -e ž -e moč 1. /navadno kovinska priprava z ukrivljenima koncema, na katero je pritrjena naramnica pri brentil Štičrjc, puo:l pa še za ruoča, 'ne, ti:st dvè:i klù:kc pri:dcja za ruoče, vc:iš, ka jc ... Jà:, dç sa zwabé:isat, pa spuô:dcj dvà: kä:ualna, 'ne. = kljuka (2. pomen) 2. /ročaji pri t. i. uhačih, navadno iz dveh daljših, polkrožno obdelanih dog z luknjo v sredini/ Jà:, sej mà:ta-abà: (uhač in škaf) mà:ta pa dvč:i moče. ušesa • kovinska /navadno kovinska priprava v obliki črke »u«, pritrjena na zgornji, prvi obroč t. i. čebrov oz. čebričkov za rože/ Dargâx pa čc čabri:čak dè:lam za ruožc, ma:š pa puô:l spiet is ti:stmu pô:sla, pa tiç ruoče kovknske dč:lat. => čeber ali čebriček za rože sekač □ seka:č -a m -i sekàxu I dletu podobno orodje, s katerim se obdela konec obroča/ Parbija:č pa scka:č nu:caš. = majzelj sekati □ sé:ikat sè:ikam dov. • med mašami /podirati drevesa v obdobju med malo in veliko mašo, tj. med petnajstim avgustom in osmim septembrom/ Lc:is se sc:ika takù:, 'ne, mat ma:šam, mat mà:la ma:ša pa mat viçlka ma:ša; at pietnâ:jzga augù:sta da ô:smaga sçptc:mbra, ka sa tiç ma:še. • pozimi /podirati drevesa v jesenskem in zimskem času oz. v mesecih, katerih imena se končujejo na črko »r«/Darga:č se laxkù: pa pazi:m, na ti:ste mè:isce, ka se na »ra« nicxajä. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem skuriti □ skü:rt sku:r9m dov. Is segrevanjem na ognju povzročiti, da se iz lesa delno izloči tanin in da izdelek dobi končno obliko! Zarat čarnime pa zarat, zarat čarnimc - tanirna. "Jest ga skù:ram, usà:3ga in djsiet lc:it, vé:m, dç ... sod □ sùot sùoda m -i -u /navadno trebušasta, lahko tudi valjasta posoda različnih velikosti z dnom na obeh koncih/ Za sùot nüxama xrâ:stave di:le al če:išjeve, at čiešple, kô:stej pa axâxija, 'ne, samù:, nà:jbù:l je xrâ:stou lè:is, axâxije, ko:stej se pa kar'vat ne dà:, 'ne. • jajčast = • ovalen Itak, ki ima ovalno obliko dna/ Jà:, še ti:st, ja:jčast. -Ovà:lan sùot je - tù: je sp'lox, 'fant. Tam ma:š tù:t, ve:iš, kuà: je, 'tam ma:š 'več kuotu - 'sej né:i problè:ma ga navdat, 'tam ma:š kuôtu ... • okrogel Itak, ki ima okroglo obliko dnal Sùodj sa u glà:unam akruoglj. sredika □ sredi :ka -e ž -e sredi: k I notranji, osrednji del debla oz. mehka, gobasta vlakna, neprimerna za obdelavo/ Sredi:ka muoraš pa 'uan je'mat, 'ne, puo:l pa na tc:j st'ran, kù:kar tj dà:, na té.j st'ran pa kù:kar tj na té.j st'ran dà:. stiskati □ stiiskat sti:skam nedov. • skup I pri izdelavi soda in drugih izdelkov postavljati doge tako, da med njimi ni presledka/ Pyo:l pa duôge skla:daš in usà:ka tak'le pri:meš pa drù:ga zdrà:van pasta:vaš, pa tà: pri:meš pa sà:m sti:skaš s'kap, 'ne. stisniti □ stirsdnt sti:snem dov. 1. Is trdno namestitvijo obročev obdati in tesno povezati doge odprtih in zaprtih posodi 'Jest škaf stî:snem, 'ne, pastà:ym, sti:snem da kyô:nca. Preža:gam, zgli:xam, pyô:l pa na ç:gi. In tù:k se usaši: še zmierej, pa ži:xar je su:x lè:is, dç griéda abruočj še tù:kle napré:j. => nabiti gor 2. (skup) Iv določeni fazi izdelave soda z zatezanjem verige tesno povezati dogel Ka dvà:kat sti:snema, je trč:ba zmuôxat spiet. — Ka ta pa:ru pri:de s kietna pyô:l. De s'kap sti:snema. => daviti stol □ s'tou stö:la m -i stô: lu lstolu podobna priprava okrogle oblike, ki se uporablja pri izdelavi t. i. uhačev oz. posod z ušesil Jà:, pastâ:vas, mà:m tak patstà:uk narjen, pasiebej, s'tou p'rou za tie uxâxe dé:lat pa za cab're in ga go:r pastà:vas, ka mà:s zaré:izan tak'le, dvè.i zarc.ize na usà:k st'ran, ka tù.le in fie do.i ti.st usiésa staji:ja, i.stu. => podstavek stolči □ sto:učt sto:učem dov. • ven /zaradi lažjega upogibanja stanjšati dogo na sredini/ arzi:unjkj? Jà:, tù:t ti:st mà:ma, sà:m is skiera'uan sto:učema tù:. = izsekati ven šablona □ šablo:na -e ž -e -0 /lesena priprava srpaste oblike, s katero se preverja izbočenost doge, njena širina v sredini in na obeh koncih ter kot ob vzdolžnih robovih doge/Duôge sa narjçâme u'se pa sablô:n, i:stu, sam né:isa u'se gli:x srç:ke, za'rat tc:iga, ka di:lä na dà: 'uan tù:k. [nem. e Schablone] => kljuka (1. pomen); => stih škaf □ s'kaf ška:fa m -i ška:fu /navadno štirideset centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma, v kateri se hrani oz. pripravlja meso za poznejše prekaje- vanje/^Prieše, oriente, mâ:lan zajà:buka, pi:je, skâ:fe, uxâxe. [srvnem. schaf, Stvnem. sca(p)f] = uhač (2. pomen); => uhač (1. pomen) šponarica □ špomarca -e ž -e -0 /kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih obročkastih elementov in z dvema zaponama, ki se uporablja za zatezanje dog/[ ketna šrajati □ šra:jat -am nedov. /udarjati s kladivom po notranji strani obroča toliko časa, da se obseg obroča ujame z obsegom soda/'Pasti.š dà.li in ga znc:itaš, puo.l gaje trc:bapašrajat. [nem. schreinern] šrega □ šriega -e ž -e šriek lobseg obroča, ki se mora ujemati z obsegom soda/ De Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem ti:st ra:dius dabiiš 'uan. Pa sùoda, 'ne. Sriéga ti:sta, de dabi:š, 'ne, kù:kar je sùot napiet. [nem. e Schräge] => radius štift □ s'toft štiifta m -i štkftu Uesen valjast predmet za povezovanje desk v dnu posode/ 'Sam panavâ:t, gdù:r z'dele parpelà: nazâ:j, 'ne, paprâ:ulat, té:j, ka sa prè:j dé:lal, sa'mu sa tè:j šti:fti nùotar. [nem. r Stift] => lesen klin; klinec stih □ s'tox šti:xa m -i šti:xu 1. /lesena priprava srpaste oblike, s katero se preverja izbočenost doge, njena širina v sredini in na obeh koncih ter kot ob vzdolžnih robovih doge/[nem. r Stich] => kljuka (1. pomen); => šablona 2. /ročno orodje, s katerim se na obodu dna oz. podna pred njegovim stanjšanjem označi širina utora nastajajoče posode z namenom, da se debelina roba dna ujame s širino utora/ [nem. r Stich] stil □ s'tol šti:la m -i šti:lu /del t. i. štokavnika, namenjen za držanje z rokami; držalo/ Tà:k s'tal pa šc en pak'rou guô:r na va:rx pri:dc, tù:k, dç 'uan na sprixa, 'nc, ti:st, ka se tla:č ... [nem. r Stiel] štokavnik □ štuokounik -a m -i -u /sestavni delpinje, s katerim se stepa smetana, da se iz nje izloči maslo/ 'Jest prà:vam štuokounjk. Jà:, Ti:st, ka je za nùotar, ka jc za tlàxat, 'nc. [<— nem. stochern] štosnik □ štuosnik -a m -i -u /zelo velik oblic s širokim rezilom za oblikovanje vzdolžnega roba doge pod kotom tako, da je doga na bodoči zunanji strani širša kot na notranji in za izravnavanje stikov oz. daljših stranskih ploskev desk, ki sestavljajo dno posode; Spehalnik/'Nč:i tù:k s'tar, samù: z'dej dama: dc:lama arùodje, kà:r ga nuxama - ù:balce, stùosnjke, tie klü:ke, tù: u'se dama: nardi:ma, utùornike. [<— nem. stoßen, stößt, gestoßen] tanin □ tani:n -a m /organska snov trpkega okusa, ki se lahko pred prvo uporabo sodarskega izdelka po posebnem postopku izloči iz lesa/ Čarni:na, à:jt tù: je tanim, 'ne. [nem. Tannin] = črnina trebuh □ tré:bux -a m -i trebù:xu /izbočeni, širši del soda/ In pyô:l jx dà:s, ražža:gaš, zù:blas, ti:st spuot diçncma, kà:r je za'nac, 'ne, puô:l jx paspixçs, de 'tam, ka se špi:č, 'tam sc dabi: tré:bux, kù:kar je sùot upiet. udariti □ udâ:rt udà:rom dov. • s kladivom /sunkovito se dotakniti obroča z namenom, da se le-ta prileze posodi/ Abrùoce u'se dama:. 'Je pa tré:ba za en sùot, reci:ma tri:stu li:tru, je trc:ba udâ:rt is klâ:dvam dvc:iki:lskam akù:l siçdamtksockat, de je sùot fé:rtik. => nabiti gor uhač □ uxâx -a m -i uxàxu 1. /vsaka manjša, navadno štirideset centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma: čeber, škaf in uhač/ Uxâx je, uxâx je šta:rdesct u'sak, tà:k narmà:lan, 'ne, za štuokat al pa za u salamuôrja, tù:, ka nùxaja, sta:rdesçt je u'sak pa pietinsiçzdesçt širime. => čeber; škaf; => uhač (2. pomen) 2. /navadno štirideset centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma, v kateri se hrani oz. pripravlja meso za poznejše prekajevanjel Uxâx pa de jc či:m la:ži, 'ne, ka jc za salamuôrjapazamasù:, jà:. = škaf; =ï uhač (1. pomen) ukuriti □ ukü:rt uku:rom dov. /začeti z upogibanjem dog s pomočjo ognja/ Z'dej buoš pars'la pagliçdat, ka bùomo ukri:l. usušiti se □ uso'sot se se usoši:m dov. /zmanjšati svojo prostornino zaradi izgube vode OZ- vlage/ 'Jest s'kaf stksnem, 'ne, pastà:um, sti:snem da kuo:nca. Preža:gam, zgli:xam, puô:l pa na Q:gi. In tù:k se usaši: še zmiçrej, pa ži:xar je su:x lè:is, dç griçda abrùoq še tù:kle naprc:j. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem ušesa □ ušiesa ušies m /ročaji pri t. i. uhačih, navadno iz dveh daljših, polkrožno obdelanih dog z luknjo v sredini/ Jà:, pasta:vaš, mà:m tak patstà:yk narjen, pasiçbej, s'toy p'roy za tic uxâxe dé:lat pa za cab're in ga gô:r pastà:vas, ka mà:s zaré:izan tak'le, dvè:i zaré:ize na usà:k st'ran, ka tù:le in fie do:l ti:st ušiesa stajija, i:stu. => roča (2. pomen) utor □ u'tor uto:ra m -i -u /ozek žleb v dogah, navadno štiri centimetre od roba posode, kamor se namesti dno posode/ 'Ne, duôga je na va:rx, 'tam, ka pri:de u'tar nùotar, 'tam je tri: centimètre mùora bat dabiçla, na sré:it mùora bat pa dçvietnajst da dvaind'vejst milimc:tru, na src:it, 'tam, ka se karvi:, 'ne. = kanal utornik □ utùornik -a m -i -u /orodje za ročno vrezovanje utorovl Nc:i tù:k s'tar, samù: z'dej dama: dč:lama arùodje, kà:r ga nûxama - ù:balce, stùosnjke, tie klü:ke, tù: u'se dama: nardi:ma, utùornjke. vajenec □ và:jenc -a m -i -u /lesena naprava, ki se uporablja kot opora, podstava pri posameznih fazah izdelave sodarskih izdelkov/ - hlapec veha □ vé:ixa -e ž -e vè:ix 1. /odprtina na vrhu soda, skozi katero se sod napolni; navadno je zamašenal Ks je sùot či:st fč:rtik, se pa lù:kjc zva:rtaja. Na va:rx sùodaje vč:ixa. 2. /odprtina v dnu t. i. zautorjene kadi ali banje, kije lahko zamašena Z zamaškoml 3. /lesen valjast, na zgornjem koncu navadno nekoliko širši predmet, s katerim se zamaši odprtina na vrhu soda in odprtina v dnu t. i. zautorjene kadi ali banje/ verštat □ vierštat -a m -i vierštatu /miza, v katero se pritrdi predmet, ki se obdeluje; skobeljnikl Jà:, tù: pa puodan - u vierštat se up'ne, 'ne, nùotar, u vierštat se up'ne. [nem. e Werkstatt] viseti □ vi": sat visf:m nedov. • na noter /po izenačenju dolžine dog na zgornjem in spodnjem koncu soda mora biti rob soda tako na enem kot na drugem koncu nagnjen pod določenim kotom, odvisnim od prostornine soda, proti notranjosti soda/ Ka sùot mùora bat pargli:xan in na nùotar mùora vi:sat, kù:kar mà: tic šrč:ge na va:rx, 'ne, mùora tù:t nùotar vi:sat. Spyô:dej i:stu. = biti na noter vpet □ Upiet -a -U Itak, ki ima (določen) obsegi In pyô:l jx da:š, ražža:gaš, zu:blaš, ti:st spuot diçnema, kà:r je za'nac, 'ne, pyô:l jx paspixçs, de 'tam, ka se špi:č, 'tam se dabi: trč:bux, kù:kar je sùot upiçt. vratca □ urâ:tca -e ž -e urà:tc Ipolkrožna lesena priprava, ki zapira odprtino v dnu soda ali bane oz. t. i. zautorjene kadil Pyo:l pa advi:snu at aldi:, â:n cç-i'mat na urâ:tcj pi.pa, 'ne, 'tam, ka pri:de urâ:tca, č:n čc mat na urâ:tcj, 'sam ti:st je slabù:, zatù: ka sa dvc:i lù:kje, t'le je rcxma za pi:pa, fie je za srà:yf in urâ:tca dô:st prè:j pùoc. vzeti □ u'zet uzé:mem dov. • ven Ipo posebnem postopku izločiti kaj iz česal Jà:, tù: je pa advi:snu, čc, 'kak čarnima 'uan uzc:mcš. zapariti zabiti □ za'bst zabi:jem dov. • sod /med eno in drugo uporabo neprodušno zamašiti vse odprtine/Al pa ka se vi:nu spije is sùoda, bù:l, dç se sùot zabkje, pa pi:pa zap're, pa pasti:. Da drù:3ga. zakaliti □ zaka'bt zakalfim dov. • z mrzlo vodo Ipo končanem zatezanju dog politi sod z mrzlo vodo, da obdrži (pri)dobljeno obliko kot dokončno! Puô:l pa, ka je fč:rtik, ka se uxladi:, zapâ:rt ga, 'š^enkat, iz uô:da, iz ma:rzla, tù: je gli:x 'tak, ka bj želč:is kali:u, iz ma:rzla yo:da ga muoraš zaka'lat ... zamašek □ zama:šsk -a m -i -u I ožji valjast predmet iz lesa, s katerim je zamašena odprtina, v katero se namesti pipa! Jà:, srna žic prùobal dč:lat pa je nč:i, na pri.dema s'kçp, 'ne. Bù:l zama:ške dč:lat. = Čep; => veha (3. pomen) zapariti □ zapâ:rt zapà:rsm dov. Is pomočjo pare povzročiti, da se pred prvo upora- Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem bo posode po posebnem postopku iz nje izloči črnina ali taninl Ks ga buoš, če ga pamkvaš pa tù:, pa če ga zapa:raš, ka vi:nu nùot nali:ješ, ta buo papuôkalu. vzeti ven zmočiti □ zmuôxot zmuočom dov. /medtem ko se doge upogibajo s pomočjo ognja, navlažiti notranjo in zunanjo površino soda v razmerju 2 : II Pu6:l pa zü:nej zmuočaš, pa ka zu:nej uo:da pašaši:, pu6:l je pa z'ru za s'kap u'lact. znetati □ znè:itat znè:itam dov. /spojiti oba konca obroča s kovicami/ Znc:itat, mùorja bat nè:itj, z'dej sam j jx mâ:u začieu svà:sat, ka na mùoram nè:itu da'bat. [<— srvnem. Niet] => net zrel □ z'ru zrè:la -u • za vleči skup /stanje pri izdelavi soda, ko je mogoče začeti z zatezanjem in upogibanjem dogl Puo:l pa zu:nej zmuočaš, pa ka zü:nej uo:da pašaši:, pyô:l je pa z'ru za s'kap u'lact. žatlaha □ ža:tlaxa -e ž -e ža:tlax /dvoročna sekira z nesimetričnim rezilom in krajšim ročajem, ki se uporablja za klanje dog iz hloda/ Jà:, di:le dabi:ma al iz ža:ge al de-jjx duôge nakuolcma, če jjx nakuolema, je do:st 'več dc:la, je tré:ba u'se aptçâ:sat iz ža:tla-xa pa is ta: plenkâxa, 'ne, da 'uan dabi:ma duôga, darga:č ... [bav.-avstr. Schatlhacke] 3 SKLEP9 Slovarček narečnih sodarskih poimenovanj, ki se uporabljajo v Zagradcu, sestavlja 265 iztočnic oz. slovarskih gesel. Znotraj le-teh je 225 enobesednih in 117 več kot enobesednih sodarskih poimenovanj oz. stalnih besednih zvez. Med enobesedni-mi termini je 159 neprevzetih oz. slovanskega izvora10 in 66 prevzetih iz tujih jezikovnih sistemov. 59 je germanskega, 7 pa romanskega izvora. Med več kot enobesed-nimi sodarskimi poimenovanji je največ takih, ki imajo glede na prevzetost oz. ne-prevzetost jedra in/ali določila domače jedro in domače določilo (92) oz. so slovanskega izvora, sledijo tista s prevzetim jedrom in domačim določilom (12), domačim jedrom in prevzetim določilom (8), najmanj pa je v celoti prevzetih, tj. tistih, ki imajo prevzeto tako jedro kot tudi določilo (5).11 Vse prevzete besede tako med enobesedni-mi kot med več kot enobesednimi termini so izposojenke (SP 1994: 31). V okviru enobesednih sodarskih poimenovanj je največ samostalnikov (134), sledijo glagoli (72), pridevniki (17) in tudi dva (2) prislova. Med več kot enobesednimi poimenovanji pa je največ glagolskih besednih zvez (63), sledijo samostalniške besedne zveze (47), pridevniške besedne zveze (6) in ena (1) priredna prislovna zveza. Če torej povzamemo povedano: 1. vseh zbranih narečnih sodarskih poimenovanj je 342, 2. med njimi je največ enobesednih (225 od skupno 342 oz. 65,8 %), 9 Tukaj navedene ugotovitve so rezultat analize vseh 265 slovarskih gesel iz diplomskega dela. Termini so namreč samo kot neka zaključena celota (slovarček) lahko verodostojna odslikava dejanskega trenutnega stanja v (sodarski) terminologiji določenega področja. 10 Slovenskih tvorjenk iz prevzetih besed ali njihovih delov nimamo za prevzete (Toporišič 1992: 218), zato sem jih uvrstila v kategorijo naprevzetih besed oz. k besedam slovanskega izvora (npr. pricvingati, folcati). Isto velja tudi za več kot enobesedne sodarske termine oz. za stalne besedne zveze (npr. poštosan naravnost). 11 Vsa prevzeta jedra in/ali določila so germanskega izvora, razen enega primera, ko je prevzeto jedro germanskega, prevzeto določilo pa romanskega izvora (fini oblic). Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem 3. v veliki večini so termini slovanskega izvora (251 od skupno 342 oz. 73,4 j %), med prevzetimi pa jih je največ germanskega izvora, 4. med prevzetimi enobesednimi termini je največ samostalnikov, med prevzetimi besednimi zvezami pa največ samostalniških besednih zvez,12 5. skupno je največ terminov samostalnikov in samostalniških besednih zvez (181 ali 53 %), sledijo glagoli in glagolske besedne zveze (135 ali 39,5 %), pridevniki in pridevniške besedne zveze (23 ali 6,7 %) in prislovi in prislovne zveze (3 ali 0,8 %). Viri in literatura BEZLAJ, France, 1976, Etimološki slovar slovenskega jezika L, A-J, Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovenski jezik. ^ BOGATAJ, Janez, Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Ljubljana 1993. DEBENJAK, Doris, 1996, Slovar, nemško-slovenski, slovensko-nemški, Celovec. DONZELLI et al., Rinaldo, Delajmo z lesom, Ljubljana 1983. Z KULAR mL, Miha (r. 1966), Informator, stanujoč v Zagradcu 26. > LOGAR, Tine, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda Q Jež, Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski ^ jezik Frana Ramovša, 1996. & LOGAR, Tine, Slovenska narečja, besedila, Ljubljana 1975. - MIHELIČ, Darja, Zgodovina sodarske obrti na Slovenskem. Vilfanov zbornik, Pravo - zgodovina - narod (Recht - Geschichte - Nation), ur. Vincenc Rajšp, Ernst Bruckmüller, Ljubljana, Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999, 659-79. Slovar slovenskega knjižnega jezika, v eni knjigi, Ljubljana 1995. Slovenski pravopis 1, Pravila, Ljubljana 1994, 31. SNOJ, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. TOPORIŠIČ, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, 218. VALANT, Milan, Zgodovina Žužemberka in Krajine, Ljubljana 1970. VERBINC, France, 1976, Slovar tujk, Ljubljana. VIDMAR et al., Marjan, Sodarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1966. S! Okrajšave Vse okrajšave so iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja in iz Bez-lajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. bav. srvnem. bavarskosrednjevisokonemško ben. it. beneškoitalijansko furl. furlansko 12 Med prevzete več kot enobesedne termine oz. stalne besedne zveze sem štela tudi vse tiste zveze, ki imajo prevzeto samo eno sestavino. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem star. it. stvnem. staj. nem. vlat. it. kor. nem. lat. nar. avstr. nem. nem. srvnem. italijansko koroškonemško latinsko narečno avstrijskonemško nemško srednje visokonemško starejšeitalijansko starovisokonemško Štaj erskonemško vulgarnolatinsko Barrel Making Terminology from Zagradec in Dolenjsko Summary The local speech of the village of Zagradec belongs to the central Dolenjsko dialect and - with a few exceptions - it reflects typical central Dolenjsko phonemic and morphological features. Suha krajina differs from other parts of Dolenjsko since it is not known as a wine growing area. This is the reason that in this area barrel making never had the status of craftsmanship and people considered it a supplemental activity or a hobby. Self-taught coopers, especially joiners and carpenters, made containers mainly for their own needs, but also for sale. It is supposed that about thirteen coopers had lived in Zagradec throughout the 20lh century, and nowadays there is only one left. In her graduation thesis the author compiled a vocabulary of dialectal cooperage --related expressions used in Zagradec. The vocabulary lists with 265 entries, which include expressions for cooper 's products and their parts, tools and other implements, and for individual phases in making of containers and other products. Of the 265 dictionary entries there are 225 single-word terms and more than 117 multi-word terms or fixed expressions. Among the single-word terms there are 159 entries of Slovenian or Slavic origin and 66 borrowings: 59 are of Germanic and 7 of Romance origin. The majority of multi-word terms is represented by those with a Slovenian headword and a Slovenian modifier (92), then come the terms with a foreign headword and a Slovenian modifier (12), then those with a Slovenian headword and a foreign modifier (8), and as the least frequent there are the terms with a foreign headword and a foreign modifier (5). Among the single-word cooperage-related terms the nouns prevail ( 134) instances, then follow the verbs (72), the adjectives (17) and even two adverbs; among the multi-word terms the majority is represented by verbal phrases (63), followed by nominal phrases (47), adjectival phrases (6) and one co-ordinate adverbial phrase.