634.0.652.1 : 624.3 DOLOčANJE VREDNOSTI IN VREDNOSTNEGA PRIRASTKA SESTOJA Ing. Marjan K ota r (Velike Lašče) Za intenzivno gospodarjenje z gozdovi je potrebno gozdnogojitveno na- črtovanje. Ena izmed osnov, na katere se le-to opira, je rastnost sestaja, ki je odločilna za določanje kratkoročnih ciljev. Rastnost, tj. proizvodna spo- sobnost določenega sestaja, se navadno izraža z letnim prirastkom lesne gmote, vendar pa gojitelj - načrtovalec ne more biti zadovoljen samo s tem uspehom. Veliko pomembnejši je zanj vrednostni prirastek in njegov trend. S tem poslednjim se srečujemo zlasti pri obnovi sestojev, ker kulminacija povprečnega vrednostnega dobnega prirastka nakazuje dobo, ko naj začnemo s pomlajevanjem, seveda, če rastnost dosega stopnjo plodnosti. Obnova starejših enomernih in enodobnih gozdov na Kočevskem nas je vzpodbudila, da smo se lotili določanja vrednostnih prirastkov, s tem v zvezi pa tudi izdelave metode za določanje vrednosti gozdov in vrednostnih pri- rastkov. Naša metoda je podobna tisti, ki jo je opisal Bach mann leta 1967 (1 ), vendar je preprostejša in prirejena za gozdarsko prakso. Vsebuje pa dosti popolnoma novih elementov, in sicer zlasti glede računanja razpore- ditve lesne gmote v deblu za različne oblike debla. Pri izdelavi metode in tablic sta sodelovala biro za urejanje gozdov GG Kočevje in GO Velike Lašče. Posebno zahvalo naj na tem mestu izrazim ing. M. Adamič u, ki je po- magaJ pri vseh računih in pri izdelavi tablic. Načela in postopek V delu sestaja ali oddelka oziroma na vzorčni ploskvi izmerimo vsakemu drevesu prsni premer (na 5 cm natančno) in višino (na 1 n1 natančno). Vsako izmerjeno drevo uvrstimo v enega od naslednjih petih kakovostnih razredov, seveda ločeno po drevesnih vrstah. lglavci l. razred: Vanj uvrščamo drevesa iglavcev, ki so v l. tretjini debla spo- sobna za furnirske hlocle ali za luščence, v 2. tretjini za žagovu~ (I ., Ii. ali III. klase), v 3. tretjini pa za jamski ali celulozni oziroma za prostorninski les. 2. razred: Sem sodijo drevesa, ki morajo dati iz l. in 2. tretjine debla žagovce, iz 3. tretjine jamski, celulozni oziroma prostorninski les. 3. razred: Vanj razporejamo drevesa z debli, iz katerih je v l. in 2. tretjini mogoče izdelati sortimente, ki še ne dosegajo dimenzij hlodov, vendar pa so boljše kakovosti od jamskega aJi celuloznega lesa. To so razne vrste drogov (TT, hmeljski drogovi itd.), torej sortimenti, ki imajo nekoliko nižjo ceno od žagovcev. (V ta razred uvrščamo tudi elektro drogove, ki so trenutno nekoliko dražji od hloclov . Menim, da je to razmerje le prehodnega značaja, pri računu vrednostnega prirastka pa ta njihova višja cena ne vpliva pomembno, ker jih je v naših sestojih sorazmerno malo, zlasti v tistih, ki jih pomlc-.jujemo). V 3. tretjini debla so ta drevesa sposobna za jamski ali celulozni oziroma za prostorninski les. 202 4. razred: Vanj uvrscamo drevesa, ki morejo dati iz l. tretjine debla žagovce, iz 2. in 3. tretjine pa jamski ali celulozni oziroma prostorninski les. 5. razred: Sem sodijo drevesa z debli, ki so vsa uporabna le za jamski ali celulozni oziroma prostorninski les. Listavci l. razred: Vanj uvrščamo drevesa, ki so v l. četrtini debla uporabna za furnirske hlade ali luščence, v 2. četrtini za žagovce (vključno hlade za železniške prage) in v 2. polovici za prostorninski les (drva, les za celuloze, lesovino itd.). 2. razred: Sem sodijo drevesa, ki morejo dati iz l. četrtine debla fur- nirske hlade ali luščence, iz 2. četrtine in iz 2. polovice pa prostorninski les. 3. razred: Vanj razporejamo drevesa, ki so v l. polovici debla sposobna za žagovce, v 2. polovici pa za prostorninski les. 4. razred: Sem sodijo drevesa, katerih l. četrtina debla je uporabna za žagovce, ostala dolžina debla pa za prostorninski les. 5. razred: Vanj uvrščamo drevesa, ki so v celoti uporabna le za pro- storninski les. Razvrstitev dreves v navedene razrede opravimo na podlagi okularne ocene, torej z upoštevanjem napak, ki jih kaže drevo na deblu in na podlagi domnev, kako je drevo rastlo v preteklosti (zaradi strukture sestaja). Pri bukvi moramo dodatno upoštevati še pogostnost in velikost pojavljanja rde- čega srca v sestoju, v katerem določamo vrednostni prirastek. Na podlagi teh treh elementov: prsnega premera (deb. st.), višine drevesa in kakovostnega razreda, se lotimo računanja vrednosti drevesa oziroma, če obravnavamo ves sestoj, vrednosti sestaja. V ta namen smo izdelali posebne tablice, za vsako drevesno vrsto posebej, ki imajo zgoraj tri vhode. Iz teh tablic neposredno čitamo vrednosti v dinarjih. Seštevek vrednosti izmerjenih dreves nmn da kosmato vrednost sestaja, ki nan1 omogoča ugotavljanje vrednostnega pri- rastka. Pri sestavi tablic so nam rabile za osnovo dvovhodne deblovnice (Grunder, Schwappach, Schuberg, Ba ur), ki izkazujejo drevesne volumne ( debeljad) na podlagi višine in premera v prsni višini, in to po drevesnih vrstah. Volumen drevesa je izražen z obrazcem V = g · h · f, pri čemer je »g<< temeljnica v prsni višini, »h« višina drevesa in »f« neprava obličnica. Ta neprava obličnica izraža obliko debla, vendar pa ni odvisna le od oblike debla, ampak tudi od višine drevesa (zato je »neprava«). Pri enaki obliki debla s stopnjevan jem drevesne višine vrednost obličnice upada. Drevesna oblika je pomembna pri določanju vrednostnega prirastka, ker vpliva na razporeditev lesne gmote po sekcijah. Kot bomo videli pozneje, pripada npr. od debla paraboloidne oblike spodnji tretjini 55,56% skupne mase, od debla neiloidne oblike pa celo 80,25%. Pri izdelavi naših tablic smo predpostavili, da ima naše drevje isto obliko, kot drevje, ki je rabilo avtorjem pri sestavi deblovnic. Zato smo i·z deblovnic izračunali ustrezne obličnice . Račun je pokazal, da nahajamo v gozdu vse oblike debla od neiloidne do paraboloidne. Za razporeditev lesne gmote, in sicer le v deblu, tj. po sekcijah, - ne pa za določanje celotne lesne gmote drevesa, kajti ta ji je določena z deblovnicami - smo upošte- vali 4 oblike debla, ki so izražene z naslednjimi štirimi krivuljami, če jih zavrtimo okoli abscisne osi 203 a) y2 = 2 px b) y 2 = b 2 1/ x:l c) y 2 = a2 x 2 č) y? = mx.:l Volumen telesa, ki ga zaklepa krivulja s svojiln rotiranjem okoli obscisne x osi, znaša: V = J y' clx. o če v to formulo vstavimo gornje funkcije in integriramo, doženemo, da je volumen telesa r~ x2 . v • • :r r2 h a) V = :r --; m ce .Je x = h, potem Je V = --; h 2 2 2r:l x ~· . v • • 2 ;r r2 h b) V= Jr---; m ce Je x= h, potem Je V=---; 5!/ h3 s r2 x-~ . v • • ::r r2 h c) V= n --; m ce Je x= h, potem .1e V= ----; h'~ 3 3 r 2 x'• . v • • ::r r:! h č) V= n -; m ce .1e x= h, potem Je V= ---; ~4 4 S pomočjo teh obrazcev (levih) izračunamo delež lesne gmote v posa- meznih sekcijah (relativnih) drevesa . Pri tem moramo upoštevati, da »r« pomeni polmer na dnu drevesa. V gozdarstvu navadno merimo premer v višini 1,30 rn, pa tudi neprava obličnica je kvocient med volumnom drevesa :in valjem, ki ima za osnovno ploskev krog s premerom v prsni višini drevesa in enako višino, kot jo ima drevo. če vstavimo v obrazce pod točkami a, b, c in č namesto polmera pri dnu, polmer v višini 1,30 m (r) in izračunamo volumne ter obličnice, dobimo naslednje formule: 2 h'' 7r r 1.3 - a) V=--- 2 (h- 1,3) 2 ;z: r 2 h 2 J; h . 1,3 b) V=------ s ( h - 1,3) j/ h - 1 ,3 2 h' 7l r 1,3 .. c) V= , 3 (h- 1,3) 2 2 h '· " :rr. r 1.3 c) V=---- ·---, 4 (h- I,3r1 h f=----; 2 (h-1,3) 2h v-- [ = 5 ( h - 1 ,3 ) h h 1 ,3 h~ f=----- 3 (h-1,3P f= ----- 4