Gospodarstvo. Narodni poslanec Franjo Ž e b o t: KAK0 JE Z IZV0Z0M ŽIVINE V AVSTRIJ0. Naš kmet je navezan na svojo živinorejo. Iz te panoge narodnega gospodarstva ima stalne dohodke. Radi tega ni prav nič čudnega, če se kmetje v naših krajih izredno živo zanimajo za to, kako bi mogli čim več živine prodati v sosednje dežele. Cim več gre živine čez mejo, tem bolj se dvigajo njene cene. Po vojni je število živine, posebno goveje, tako narastlo, da je nemogoče, da bi se vse meso naše živine moglo uporabiti za potrebe domačih krajev. Približno eno tretjino živine v naši državi bi se moralo vsako leto izvoziti v druge dežele. V Avstrijo in Italijo prodamo največ naše živine. Ako na živinske sejme v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Brežicah, Celju, Ptuju in drugod ne pridejo kupci iz Avstrije in Italije, ni kupčije. »Mrtvo je bilo«, pravimo in kmetič se žalosten vrača s sejma domov. Naše ljudi bo gotovo zanimalo, koliko živine in mesa se izvozi iz Jugoslavije na leto v Avstrijo. L. 1923 je šlo preko meje v Avstrijo žive živine za 660 milijonov dinarjev, a mesa za 453 milijonov. Skupno je dobil naš živinorejec leta 1923 iz Avstrije čej 1 milijardo in 100 milijonov dinarjev. To je velika svota. Ali naslednje leto (1924) je izvoz žive živine padel že več kot za polovico. Avstrijcem smo prodali samo še za 303 milijone dinarjev žive živine, a mesa za 342 milijonov. L. 1925 je izvoz še bolj padel. Nimam še sicer pri rokah natančnih številk, a štatistika za 1. 1925 bo še bolj žalostna. Od kod to? Avstrija je s 1. januarjem 1925 naložila višjo carino na govejo živino in mesne izdelke. Sploh se opaža, da vodi Avstrija sedaj tako gospodarsko politiko, da bi polagoma kolikor mogo-če omejila ali pa preprečila uvoz kmetijskih pridelkov iz sosednjih dežel. To hoče ona doseči s takozvanimi zaščitnimi carinami. Avstrija se na vse kriplje trudi, da bi pridelala na svoji zemIji sama dovolj živeža vseh vrst, da ji tako ne bi bilo treba istega kupovati pri sosedih. Samo za nakup umetnih gnojil je Avstrija 1. 1921 in 1922 dala kmetom podpore okoli 1 milijon dolarjev. Vsled tega pa pridela Avstrija leto za letom več živeža. Krompirja so Avstrijci pridelali 1. 1919 na hektarju 31 meterskih stotv, a 1. 1925 že 123^ meterskih stotov. Glede izvoza goveje živine smo mi od naše vlade neprestano zahtevali, naj na vsak način zahteva od Avstrije, da zniža carino na našo živino in mesne izdelke. Ali z žalostjo moramo zabeležiti dejstvo, da je Pašič-Radičeva vlada v poletju 1925 imela take zastopnike pri pogajanjih z Avstrijo, ki niso dosegli glede izvoza goveje živine v Avstrijo prav nobenega uspeha. Ostala je avstrijska carina 5 zlatih kron na 100 kg žive teže. 5 zlatih kron pomeni danes toliko kot 55 dinarjev. Poleg tega pa še pobira avstrijska republika od živine, ki se od nas uvozi v Avstrijo, poseben prometni davek (Warenumsatzsteuer). Ta znaša 5% od vrednosti. Madžarski, Rumuniji in Poljski je Avstrija dala večje ugodnosti. Poleg tega so te države na železnicah znažale zrevozne tarife, a naša vlada še iste vsako leto zvišuje. Tako je našim živino rejcem nemogoče tekmovati z Madžarsko in drugimi deželami pri uvozu živine. Italija nam je glede uvoza živine bolj naklonjena. Tam je carina dokaj nižja. Tudi glede svinj niso zastopniki Pašič-Radičeve vlade za naše kraje prav nič dosegli. Za poldebele svinje je naložena visoka carina 9 zlatih kron od 100 kg žive teže (99 dinarjev). Samo za težke svinje iz Vojvodine so znižali carino. To je slabo za nas. Svinjereja v Sloveniji je po tej pogodbi hudo udarjena. Bogati Vojvodinci bodo svoje debele svinje lahko po znižani carini pošiljali v Avstrijo, a za naše peršutarje in lahke svinje bo malodane meja zaprta, ker so Avstrijci na to blago naložili previsoko carino. Vprašamo se, kako je moglo priti do tega. Kdo je kriv tako slabe pogodbe? Nihče drugi nego vlada, ki je poslala take malomarne zastopnike na Dunaj. Bili so to sami Srbi in ljudje, ki ne poznajo kmetskih težav. Če bi Radičevci, ki so bili že tedaj na vladi, res imeli kaj srca za našega kmeta, bi morali te ljudi odstaviti in poslati k pogajanjem na Dunaj boljše in sposobnejše može. V svojem govoru dne 8. maja sem jaz te naše opravičene pritožbe jasno in glasno povedal ministrom in vladnim poslancem v obraz. Očital sem Radičevcem, da je taka politika protikmetska. Niso mi mogli dati odgovora. Prihodnjič bom opisal, kako se vrši izvoz vina iz Slovenije v Avstrijo. Ustanovitev Sadjarske zadruge v Mariboru. V težkem gospodarstvu, ki še vedno bolj pomnožuje skrbi za bodočnost, so se odločili sadiarji v okolici Maribora, da osnujejo posebno sadjarsko zadrugo za celo Štajersko, ki bo skušala organizirati odprodajo sadja v državi in izven države. Pretekli binkoštni pondeljek je bil prvi sestanek, ki je potckel v najle*išem sporazumu vseh in končal v sklepu, da se zadruga čimoblj razvije, ker bo ravno ona pomagala sadjerejcem, da se bo sadje lahko in dobro prodalo. Zadruga je v rokah izvrstnih sadjerejcev in ima ob svoji strani posebno strokovno komisijo, ki bo zadrugi redno na razpolago, da bo mogoče dobiti stalen trg za štajersko sadje. Ormož. V našem mestu se je letos pričela zraven eksportne nakupovalnice graditi nova vrlnarija; podjetje 1k> do sedaj edino v ormoško-ljutomerskem okraju ter mu je želeti najlepši procvit. Vinogradniki! Velikansko zalogo vsakovrstnega kolja nudi po najnlžji ceni Franjo G-nilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. Za kolje vzame tudi dobro vino in jabolčnik. Mariborski binkoštni trg dne 22. majnika 1926. Kljub deževnemu vremenu je bil ta trg izredno dobro preskrbljen in obiskan. 29 slaninarjev je pripeljalo 64 zaklanih svinj na trg, kjer so prodajali svinjino in slanino po .10 do 30 din. kg, domaci mesarji so pa prodajali govedino po 9 do 14 din., teletino po 12.50 do 15 din. in svinjino po 18 do 22 din. kg; drugi mesni izdelki so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine je bilo čez 1000 komadov in zato so bile cene nizke in sicer piščancem 12.50 do 25 din. par, kokošem 30 do 60 din., mladim racam in gosem 30 do 50 din., starira pa 60 do 100 din., puranom 75 do 150 din. komad. Domačim zajcem 8 do 37.50 din., kozličem (30 komadov) 50 do 100 din., jagnjetoni. (12 komadov) 100 do 180 din. komad. — Krompii, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja je bilo 11 vozov in se je prodajal po 5 do 5.50 din. mernik (VA kg) ali pa 0.75 do 1.25 din. kg, solata 02:> do 1 din. kupček, glavnata 0.25 do 2 din. komad, čebula 5 din. kg ali pa 1.50 do 7 din. venec, česen 5 do 10 din. venec, grah v stročju 8 din., novi krompir H din., kislo zelje 2.50 do 3 din., kisla repa 1.50 do 2 din., maslo 40 do 44 din., čajno maslo 50 do 75 din., kuhano maslo 44 do 46 din. kg, mleko 2.50 do H din., smetana 12 do 16 din., oljčno olje 28 do 37.50 din., bučno olje 22 do 26 din. liter, jajca 0.75 do 1.25 din. komad (po 11. uri so se podražila za 0.25 dic. komad). Sadje: jabolka 5 do 12 din., suhe češplje 10 do 12 din. kg, črešnje so stale ob 8. uri zjutraj 1'! din., ob 10. uri 14 in ob 11. uri vsled mnogega povpraševanja 16 din. kg na Glavnem trgu, med tem. ko so se prodajale na Aleksandrovi cesti celi daii po 12 din. kg. Črešnje dobijo tukajšnji prodajalci južnega sadja po 7.50 do 8.50 din. kg in je dobiček od 7.50 din. pri kg zelo velik. — Lončena in lesene roba 1 do 100 din. komad, brezove metle 2.25 do 5 din. komad, koruzna slama 25 do 30 din. vre-ča. Topot je bilo na trgu največ košar, jerbasov in peharjev. Lesene vile so stale 9 do 14 din., lesene grablje pa 8 do 10 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 19. maja, so kmetje pripeljali 8 vozov sena, 4 vozove otave in 17 vozov slame, v soboto pa 5 vozov sena in 14 vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 do 75 din., otavi 70 do 75 din., slami pa 35 do 45 din. za 100 kg, ali pa 2 do 2.25 din. za snop. Živinski sejem v Mariboru (25. t. m.) Dogon: 15 konj, 8 bikov, 132 volov, 342 krav, 17 telet; skupaj 514 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 7.50—8.25, poldebeli 6.50—7, plemenski 5.25—6.25, biM za klanje 6.25—7.25, klavne krave debele 7—8.50, plemenske 5—7, krave za klobasarje 3 do 4.75 (molznih in brejih krav ni bilo), mlada živina 6.50—7.50. Prodanih je bilo 205 komadov; od teh 16 v Italijo in 14 v Avstrijo. Mesne cene: govedina 8—19, teletina .12.50—20, svinjina 10.50—27 D zakg. Kupčija radi deževja slaba. Poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov na Češkem. Žatec, ČSR., dne 21. maja 1926. Hmeljska kupčija miruje. Minuli teden je bila prodana le malenkostna množina. Plačevalo se je po kakovosti od 3500 do 3800 čK za 50 kg. Konecno razpoloženje mirno. Cene se spreminjajo v prilog kupcev. Minuli teden je deževalo. Zaradi trajno mrzlega vremena se stanje hmeljskih nasadov ni izboljšalo. V nekaterih krajih' postaja listje rumeno in sicer vsled nizke temperature. Po bolhaču napadeni nasadi se ne morejo popraviti in v večini nasadov se trte še privezovati ne dajo. Stanje je sploh prav neenako. Zgodaj obrezani nasadi imajo že do 2 m dolge trte, v drugih pa trt še iz zemlje ni. Drugoletni hmelji so povsod lepi in krepki. Toplega vremena si nujno želimo. Savez hmeljarskih društev. — Pripomba poročevalčeva: Poročilo iz Žateca ni jasno. Hvalijo in grajajo obenem. Dozdeva se mi, da hočejo Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55—56 din., francoski frank 1.90—1.95 din., angleški funt 276 din., italijanska lira 2.18 din., švicarski frank 10.96 din., nemška marka 13.52 din., čehoslovaška krona 1.68 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.11 centimov. GNOJENJE OKOPAVIN Z DUŠIKOjM. Vse naše okopavine potrebujejo za svoj razvoj precej dušika in deloma tudi kalija. To ve vsak naš kmct, ki jim gnoji bolj kot drugim rastlinam s hlevskim gnojem. Brez gnoja ne bo sadil krompirja, ne krmske pese, ne scjal koruze, ne repe. V hlevskcm gnoju dobijo te rastline glavno hranilo v dušiku, ki se nahaja v njem in polagoma pripravlja v v dovzetno hrano, ki pcspešuje predvsem raščo steblovja in lislja. Vendar samo s hlevskim gnojem ni mogoče doseči najboljših uspehov pri okopavinah radi tega, ker rastline v svoji mladosli ne dobijo dovolj pripravljenega dušika v zemlji, kajti hlevski #ioj se mora najprej razkrojiti, potem šele pride njegov dušik v korist rastlinam. Zato tudi gnojimo okopavinam preeej močno z umetnimi gnojili in sicer predvscm z dušičnatimi. Pred sejanjem ali saditvijo podorjemo superfosfat in kalijevo sol, morda tudi apnov dušik, po vskalilvi pred prvim okopavanjem pa se je najboljše izkazal čilski soliter. Ta izredno hitro učinkuje, tako, da je opaziti uspeh gnojenja ž njim že po osmih dneb po raztrositvi. Cilski soliter ima prcd drugimi dušičnatimi gnojili lo prcdnost, da se dušik v njem nahaja v obliki solitrne kislinc, ki jo rastlinske korenine lahko takoj vsrkajo; dalje jc to gnojilo v vodi lahko topljivo ter je zalo rastlinam takoj na rnzpolago; vslcd teh lastnosti ga lahko Irosimo po -že rastočih zelenih rastlinah, ki ga takoj začnejo vživati; slednjič se iz teh razlogov v kratkem pojavi učinek gnojenja ž njim. Vse te lastnosti ga usposabljajo, da se z njim pomaga tudi šibkejšim ali slabo razvitim rastlinam in se s tem seter po potrebi popravi ali izenači. To je napotilo itmetovalce naprednejših dežel, da ga dandanes uporabljajo na milijone ton. Za naše kmetijske razmere v Sloveniji se uporaba čilskega solitra še najbolj izplača pri 'okopavinah, ker jih tudi naj>eč sejemo in sadimo. Kot take smatramo koruzo, krmsko peso, repo in korenje. Sedanji čas je najbolj primeren za gnojenje koruze, krompirja in pese, ker se bliža prvo, ponekod že drugo okopavanje. Pred okopavanjem potrosimo čilski soliter po celi njivi, ne okoli posameznih rastlin, in nato njivo oplejemo in okopamo. Čilski soliter se zmeša z zemljo, razstopi se v zemeljski vlagi, pride do korenin, ki ga vsrkavajo in služi rastlini kot hrana. Ker prihaja soliter v promet v obliki navadne soli, ga je lahko trositi; vendar ga moramo po potrebi prej zdrobiti, ee so se naprarile kepe. Koliko čilskega solitra pa potrebujejo navedene rastlinef Preveč jim ga ne smemo nuditi, ker bi potem prebohotno rastle. Premajhne množine bi se pa v zernlji zgiibile brez učinka. Dolgoletne izkušnje s številnimi natančnirni preizkusi so dokazale, da je za slovenske razmere najprikladnejša množina 250 kg na ha, oziroma 2 in pol kg na 100 četvornih metrov, ali 150 kg na oral ali joh. S tnko inočnim gnojenjem se je v minulem letu pri številnih pre<zkusih v Sloveniji doseglo povprečno pri koruzi za 530 kg več zrnja, pri krompirju za 3940 kg več gomolja in pri pesi oelo za 14.840 kg več pese. Te številke nam jasno pričajo, da se gnojenje okopavin s čilskim solitrom prav dobro izplača. Zato bo tudi vsak umen kmetovalec želel zvišati ž njim svoje pridelke. Nič manj učinkovit je čilski soliter pri hmelju, kar so fimeljarji spoznali povsod, pa tudi v naši Savinjski dolini, kajti letos so ga naročili že veliko vagonov. Ni čuda, saj se jim bo še prav imenitno izplačal. Cilski soliter dobimo v obliki soli; rad se navzame vlage, zato ga hranimo na suhem prostoru. Ce je vlažen, ga pred trošenjem še nekoliko presušimo in nato zdrobimo. Trosimo ga le ob suhih dneh, ko na listu ni rose in ne deževnih kapljic. V svrho lažjega in enakomernejšega trosenja ga pomešamo s suhim peskom, zemljo ali še bolje s pepelom. To so glavna načela njegove uporabe. Ker pa naši kmetovalci, posebno pa cenjeni bralci, navadho ne vedo, kje bi si nabavili to gnojilo, je potrebno, da se jim navede nekoliko virov. Večina gospodarskih organizacij in trgovcev z umetnimi gnojili ga prodaja; tako na primer Kmetijska družba v Ljubljani, njeno skladišče v Mariboru, Meljska cesta 12, trgovci Vabič in Krašovec v Žalcu in drugi. Vsak naj si ga naroči pač tam, kjer mu je najbližje, da si prihrani na tovornini. Drugi bi sc pač hoteli še podrobneje poučiti o njem in 0 raznih drugih umetnih gnojilih, ki so za umno gospodarstvo dandanes potrebni. Ti se pa naj obrnejo na poddelegacijo proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16, ki jim brezplačno poda vsa zaželjena navodila. Z umno ijporabo umetnih gnojil bodemo zvišali pridelke naših njiv in postavili naše kmetijstvo na trdno podlago!