Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ # ŠT. 29 # LETO X # 24. JULIJ 1971
p
Odličja za Iskrino embalažo
•	Lep uspeh oddelka za konstrukcijo in razvoj em-£ balaže v ZZA — Že šesto leto odličja za Iskrino
•	embalažo — Izreden pomen podeljenih Oskarjev
*
•	kot odraz sodobnih stremljenj pri pripravi blaga
•	za tržišče — Visoki tehnični dosežki in uresničitev
•	najrazličnejših embalažnih rešitev
Tri diplome — tri jugoslovanske »Oskarje« za embalažo je prejela Iskra na letošnjem ocenjevanju v Ljubljani za najbolj dognane rešitve o konstrukciji embalaže in njene funkcionalnosti, gospodarnosti kot tudi estetiko oblikovne in propagandne vrednosti. Dejstvo, da ZP Iskra že šesto leto dobiva največje število diplom na tem področju, dovolj jasno prikazuje kvaliteto dela oddelka za konstrukcijo in razvoj embalaže v ZZA.
Iskra se že šesto ieto ude-
ležuje natečaja za naj višje jugoslovansko priznanje »OSKAR« za embalažo. Ker pa ocenjuje izbrana jugoslovanska strokovna komisija, lahko trdimo, da je podelitev OSKARJA priznanje na najvišji strokovni ravni v naši državi. Tako je Slovenija letos poslala na natečaj 43 modelov embalaže, Hrvatska 47, Srbija 12, BiH 1, Makedonija
0.	Ocenjevanje vzorcev emba-
Potrošniki:
Franc Bitenc, dr. ing., France Cegnar, dr. ing. oec. Vedo Težak, ing., Ivan Juhart, ing., Anton Čampa, ing., Anotije Trpkovič, dipl. ing. pni Z.TŽ. Ekonomičnost:
Anton Pešel, dipl. oec., J. Kaufmann, Švica.
»Aparati« Ljubljana
Oblikovanje:
M. Fruht, prof. mr., Grega Košak, ing. arh.
Ekonomska propaganda:
Čedomic Pintar, dipl. oec. Aleksander Zdenič, oec., Žane Lončar oec.
Sekretar žirije:
France Cegnar, dr. ing. oec.
Oddelek že nekaj let dobiva priznanja za dobro konstruirana dela. Tudi letos je imenovani oddelek za konstrukcijo in razvoj embalaže v splošno-tehničnem sektorju Zavoda za avtomatizacijo predložil tri embalaže za omenjeni natečaj in sicer:
—	Prodajna embalaža za družino »UNI« (enoročno električno orodje)
—	Prevozna embalaža za električno varilno napravo »SAFMIG«
—	Prevozna transportna embalaža za komandne in usmerniške naprave
Komisija je ocenila predložene vzorce takole:
(Dalje na 6. strani)
Uspešni proizvodni rezultati
proizvodnje v tem obdobju dosti večji, kot pa obseg v istem obdobju lanskega leta. Pri takšnih rezultatih moramo pohvaliti posebej skoraj vse člane kolektiva, tako v neposredni proizvodnji, kakor tudi v spremljajočih službah, saj so s svojim marljivim in vztrajnim delom premagovali vse težave, ki jih tako povečanje proizvodnje nosi s seboj, dasiravno lahko hkrati trdimo, da za svoje večje in obsežnejše delo zaradi zamrznitve osebnih dohodkov niso dobili tudi ustrezno večjega plačila, tako ne v preteklem poslovnem letu, niti v mesecih letošnjega Icta.
Junijski dinamični načrt je bil v celoti dosežen s kazalnikom 121,18 %. Od tega smo naloge za domače tržišče izpolnili s 121,63%, dobro pa smo realizirali tudi naloge s področja proizvodnje za izvoz, saj je tudi tu kazalnik dosegel 117,03 odstotka. S temi rezultati je bila polletna proizvodnja po načrtu presežena v celoti za 15,81 % in sicer na področju proizvodnje za jugoslovansko tržišče za 14,81 %, za izvoz pa za 24,45 %.
laže je opravila naslednja strokovna žirija:
Tehnologija:
(papir) Stanc Bonač, dipl. ing., (valoviti karton) Tihomir Kavčič, mr. ing., (metalna embalaža) Aleksander Bergstein, dipl. ing., (steklo) Marcina Maks, dipl. ing., (umetne snovi in tiskarska dela) Ludvik Vodnik.
Delovni kolektiv tovarne električnih aparatov v Ljubljani je proizvodni načrt za mesec junij visoko presegel in tako zelo uspešno zaključil letošnje prvo polletje, čeprav je bil načrtovani obseg
Jugoslovanski OSKAR za embalažo 1971
(Nadaljevanje na 6. str.)
ISKRA je prejela na letošnjem natečaju tri odličja oziroma OSKARJE za tri konstrukcije in sicer: Prodajna embalaža za družino UNI (enoročno električno orodje), obrat EMI Elektro-mehanika Kranj, prevozno embalažo za elektro varilno napravo SAFMIG proizvodnje Signalno varnostnih naprav Ljubljana in prevozno embalažo za komandne naprave žerjavov, obrat Stikala — Elektromehanika Kranj ter usmerniške naprave Iskra — Novo mesto. Slika kaže zastopnika Iskre, vodjo oddelka za embalažo tov. Franca Perčiča (levo), ko mu generalni tajnik Zvezne gospodarske zbornice tov. Gustav Zadnik ob asistenci predsednika Centra za napredek trgovine in embalaže Ljubljana izroča zadevna priznanja
Ustavni
amandmaji
sprejeti
Kakor je znano, je Zbor narodov ob koucu preteklega meseca sprejel k zvezni ustavi amandmaje od XX do XLII, prav tako pa je bil tudi sprejet Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev.
Tukaj bi posebno poudaril določila Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev, ki navaja, da se določbe amandmaja XXI In amandmaja XXII, ki se nanašajo na pravico delovnih ljudi do organiziranja temeljnih organizacij združenega dela, do pridobivanja in delitve dohodka in do sredstev družbene reprodukcije ter na pravico temeljnih organizacij združenega dela do njihovega združevanja, uporabljajo od dneva, ko razglasi Zbor narodov Zvezne skupščine ustavne amandmaje. S tem dnem nehajo veljati določbe zveznih zakonov, ki so v nasprotju z navedenimi določbami amandmajev XXI in XXII.
Iz te določbe jasno sledi, da sta XXI in XXII amandma že v celoti uveljavljena in da je treba pristopiti čimprej k realizaciji. Njihova realizacija in konkretizacija pa je zlasti prisotna v delovnih organizacijah. Amandma XXI pravi, da je temelj socialističnih samoupravnih odnosov družbeno-ekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da s svojim delom, s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem, da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.
Nadalje se v amandmaju jasno postavlja pravica delovnih ljudi v delovnih organizacijah do organiziranja temeljnih organizacij združenega dela, da v teh (Nadaljevanje na 2. strani)
Iz dela sindikata na ravni Z Iskra
Ustavni
amandmaji
sprejeti
(Nadaljevanje s 1. strani)
organizacijah pridobiva dohodek ter odloča o dohodku. Tako obstaja pred nami naloga, da čimprej proučimo in pristopamo k realizaciji tega ustavnega amandmaja v smeri organiziranja temeljnih organizacij združenega dela z ustreznimi pristojnostmi do gospodarjenja in razumljivo tudi z ustrezno odgovornostjo za gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela.
Nadalje je treba posebej poudariti, da vsakemu delavcu v temeljni organizaciji združenega dela gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki Je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim, sedanjim in minulim delom v njej. To se pravi, da bo treba na osnovi te določbe pristopiti tudi k realizaciji vprašanja minulega dela. Nekatere naše organizacije imajo že nekatere rešitve po vprašanju minulega dela, vendar bo treba verjetno to zadevo čimprej kompleksno proučiti in tudi pristopiti h konkretni realizaciji politike osebnih dohodkov tudi s stališča minulega dela.
V amandmaju XXII je zelo pomembna določba da svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v osnovnih organizacijah združenega dela delavci prosto združujejo v podjetjih, zavodih in drugih delovnih organizacijah ali drugih oblikah združenega dela, vštevši tiste, ki opravljajo kreditne in bančne ter zavarovalne posle, da povečajo dohodek v osnovni organizaciji združenega dela, izboljšajo lastno in skupno delo in razvijajo lastno in skupno poslovanje ter dvignejo produktivnost skupnega družbenega dela.
Medsebojna razmerja v teh organizacijah urejajo delavci s samoupravnim sporazumom o združevanju na podlagi enakopravnosti, zagotavljajoč v vseh teh razmerjih neodtujljivo pravico delavca, da na podlagi svojega dela upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odloča o dohodku, ki ga ustvari temeljna organizacija združenega dela, v kateri dela. Statut in drugi splošni akti organizacije, v kateri so združene temeljne organizacije združenega dela, ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju. Temeljne in druge organizacije združenega dela so nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združevanju.
Iz tega torej sledi, dr. se temeljne organizacije združenega dela med drugim združujejo v podjetje, pri čemer pa medsebojna razmerja urejujejo s samoupravnimi sporazumi, in da statut in drugi splošni akti organizacij ne morejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju. Tudi na tem področju čaka dovolj konkretnega dela v naših organizacijskih enotah.
Vidimo torej, da se postavljajo precejšnje naloge pred našimi političnimi, samoupravnimi m strokovnimi dejavniki v združenem podjetju, kakor tudi v naših organizacijskih enotah. Tov. Kardelj je na seji predsedstva ZKJ o ustavnih spremembah v svojem referatu med drugim navedel, da je neogibno, da se bo s samo nadaljnjo izgradnjo samoupravnega sistema utrdil družbeno gospodarski položaj delavskega razreda, oziroma delovnega človeka v celotnem združenem delu in družbeni reprodukciji, tako v proizvodnji kakor v sferi kroženja sredstev družbene reprodukcije.
P. G.
::
s:
■■
■■
s:
:s
» Orodjarna « Ljubljana
Ugodni poslovni rezultati
Pisali smo že, da je v naši tovarni orodja na Stegnah prenehala začasna uprava in, da so 22. junija izvolili petnajstčlanski delavski svet. Za danes smo se namenih na kratko opisati, kako poteka letošnje poslovanje te naše delovne enote.

Letošnja proizvodna obveznost tovarne orodja dosega višino 7,6 milijona dinarjev. Glede na rezultate v prvih šestih mesecih, z zadovolj-
stvom lahko ugotovimo, da je bila v prvem polletju dosežena realizacija 3,924.423 dinarjev, kar predstavlja 52 % letnega načrta, medtem ko
V zadnjem obdobju smo priča živahnemu sindikalnemu delu na ravni združenega podjetja. To ne izpričujejo samo sestanki predsedstva in Sindikalnega odbora ZP Iskra, temveč materiali, ki so bili obravnavani in do katerih so bila zavzeta konkretna stališča.
Soglasno je bilo izraženo mnenje, da je potrebno naš sindikat napraviti bolj učinkovit. Opredeliti je potrebno funkcije in najti najboljšo organizacijsko obliko, tako na ravni ZP, kot v delovnih organizacijah in njihovih obratih in s tem ustvariti možnost, da bo ta naša najma-sovnejša organizacija v svojem delovanju uspešnejša.
Posebna 5-članska komisija ima nalogo, da v roku dveh mesecev izdela predlog enotne organizacije sindikata na vseh ravneh v Iskri, ki naj bo konkretiziran z vsemi pristojnostmi, izhajajočimi iz sindikalnega delovanja. S tem predlogom želimo nastopiti pred republiškimi sindikalnimi organi, skupaj z zahtevo, da sindikalne organizacije v integriranih podjetjih dobijo svoje mesto v statutu Zveze sindikatov. Pri tem pa ne mislimo, da bi povezava posameznih sindikalnih organizacij nasproti teritorijainim sindikalnim organom ne obstajala. Menimo le, da bi za razreševanje problemov v integriranih podjetjih bil tako organiziran sindikat še kako potreben; vsaj dosedanja praksa nam to dokazuje. Problematika izhajajoča s; pro-gramsko-investicijskega, ka-drovsko-organizacijskcga, finančnega in razvoj no-razi skoval nega področja nam narekuje, da moramo čimprej izdelati svoj akcijski program ter skupno z ostalimi druž-beno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi preiti k razreševanju vseh perečih problemov.
Pred našo družbo, s tem pa tudi pred naše organizacije, se po kongresu samo-upravljalcev v Sarajevu, postavljajo velike naloge v smeri nadaljnjega razvoja sa-
so v prvem polletju v tovarni orodja imeli naročil za 4,5 milijona. Dobršen del nalog je tovarna orodja pri tem izpolnila za tovarne ZP Iskra, za nekako 380.000 dinarjev pa je orodij tudi izvozila.
Že ti pičli podatki govore za to, da delovni kolektiv tovarne orodja zadovoljivo izpolnjuje svoje naloge, pa čeprav pri tem ne manjka določenih problemov in težav, s katerimi se srečuje pri uresničevanju postavljenega načrta.
moupravljanja. Naša nadaljnja hotenja morajo iti v smeri decentralizacije samoupravljanja, z omogočitvijo, da tisti, ki ustvarja dohodek ima tudi pravico pred delitvijo. Nesprejemljivo je, da celo veliki obrati nimajo tistih
Jože čebela — predsednik SO ZP Iskra
samoupravnih pristojnosti, ki jim po zakonodaji pripadajo. Sprejeti ustavni amandmaji nam narekujejo, da se teh problemov kar najhitreje lotimo, seveda z dozo zmernosti in odgovornosti, da bodo cilji integriranih organizacij neokrnjeni.
Samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so bili posebna točka na seji sindikalnega odbora ZP Iskra. Menili smo, da bomo tekoče spremljali vsa dogajanja ob porajanju tega akta. Nedopustno bi bilo, da bi šla stremljenja v smeri ustvarjanja čim višje mase za osebne dohodke, da pa bi pri tem pozabili na ustvarjanje akumulacije za enostavno in razširjeno reprodukcijo in s tem nadalj-no rast organizacij in podjetja kot celote. Prisotno je bik» tudi mnenje, da naj ZP Iskra kot cn partner podpiše sporazum v okviru kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Vsekakor največji problem tovarne orodja so nekatera še nerazčiščena finančna vprašanja. Mislimo namreč na pokrivanje stroškov za razne kredite, provizije, tečajne razlike in drugo, kar vse predstavlja za tovarno orodja v letnem planu za letošnje leto neplaniranc izdatke, saj teh stroškov tudi team, ki je pripravil sanacijski načrt tovarne orodja ni mogel registrirati in jih upoštevati v načrtu. Vsi ti stroški so se doslej že močno dvignili in
(Dalje na 6. strani)
Sindikalni odbor ZP Iskra je obravnaval tudi problematiko v zvezi s Počitniško skupnostjo Iskre. Izražamo nezadovoljstvo nad njenim poslovanjem, še bolj pa, nad nerealizacijo sklepov za njen nadaljni razvoj. Od ustreznih služb smo zahtevali poročilo o ukrepih v roku 10 dni.
Sindikalni odbor je razpravljal o stanju v ZZA. Na osnovi obširne razprave smo sprejeli sklep, s katerim zahtevamo sestanek odbora za poslovno politiko ZP Iskra še v tem mesecu, kjer naj bi to problematiko obravnavali kot posebno točko, še prej pa mora ZZA podati članom odbora za poslovno politiko pismeno informacijo o stanju in dostaviti predloge za razrešitev teh problemov.
Zanimiva je bila točka dnevnega reda, v kateri so predsedniki posameznih sindikalnih organizacj poročali o delu sindikata v njihovi organizaciji. V celoti vzeto je opaziti, da je sodelovanje sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi in upravnimi organi dokaj tesno in plodno. So pa tudi primeri, ko je vodstvo organizacije brez posluha za sodelovanje s politično dejavnostjo v delovni organizaciji.
Nadaljna razprava je potekala v smeri obravnave kadrovske problematike v ZP Iskra in še posebej o problematiki naših štipendistov.
Sprejeto je bilo tudi stali' šče, s katerim se sindikalnim organom naših organizacij priporoča, da za volitve članov odbora za poslovno politiko pri kandidatih upoštevajo kriterije odgovornosti, sposobnosti in družbeno politične dejavnosti.
Na zadnji seji se je Sindikalni odbor ZP Iskra tudi odločil, da bodo naslednje seje potekale vsakokrat v drugi delovni organizaciji Iskre. S tem se želimo seznaniti s problemi naših delovnih kolektivov in njihovih članov ter jim kot družbenopolitična organizacija pomagati pri reševanju problematike, ki se v samoupravni družbi poraja.
Jože Čebela,
predsednik
Sindikalnega odbora
ZP ISKRA
DOPISUJTE V ISKRO!
»Gospodinjski aparati« Škofja Loka
Analize kažejo, da bo rast proizvodnje po pripojitvi k Iskri hitrejša, poslovanje pa rentabilnejše
Pogled na tovarno ELRO, ki se je s 1. julijem pripojila k. Iskri. Zgradba, ki je tik ob cesti Škofja Loka—Jeprca, je dokaj večja kot jo predstavlja slika ker jo zakrivajo začasna
skladišča
Za sklepanje samoupravnih sporazumov je ostašo le malo časa
Kot smo že poročali, se je k ISKRI s 1. julijem pripojila ELRA iz Reteč pri Škofji Loki, ki je s tem postala 15. proizvodna organizacija Iskre Referendum v imenovani tovarni je pokazal, da so bili ¡Sani kolektiva v večini (81,9 odstotka) za pripojitev in da imajo v Iskro veliko zaupanje.
Inc organizacije: ISKRA — tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — v združenem podjetju ISKRA KRANJ. Skrajšano ime: ISKRA — Gospodinjski aparati, Škofja Loka — v ZP Iskra Kranj. Sedež organizacije je v Škofji Loki. Poslovni predmet tovarne je naslednja proizvodnja: drobni električni gospodinjski aparati, t. j.: električni kuhalniki, električne peči, električne peči za kopalnice, električni kaloriferji in drugi drobni elektrotermični aparati za gospodinjstvo. Nadalje: drobni gospodinjski aparati z vgrajenim motorjem in sicer: sušilci za lase (feni), ventilatorji, kuhinjski mešalci hrane in sokov, kavni mlinčki, loščilci, sesalci, ste-palci preprog, kuhinjske nape in drugi drobni gospodinjski aparati z vgrajenimi motorji. Pod gospodinjsko opremo spadajo električni štedilniki, plinski štedilniki, kombinirani elcktrično-plinski štedilniki, vgrajeni elementi za kuhinje, plinske peči in druga gospodinjska oprema, ki se bo proizvajala po skupnem programu.
Tovarna sc nahaja v vasi Reteče, ob cesti Škofja Loka —Jeprca. S ceste ni videti večje stavbe, ker jo v precejšnji dolžini zakrivajo začasna skladišča, ob ogledu pa je moč videti, da so pro-
stori dokaj obširni. Ker ima kolektiv ob času poročanja skupni dopust, bomo o delovnem vzdušju in razgovorih z delavci kasneje poročali.
Po pripovedovanju dipl. pravnice tov. Ivanke Šušteršič, ki je šef splošnega sektorja, oz. kot ji pravijo sekretar
—	je zdaj v tej tovarni 406 zaposlenih. To je mlad kolektiv, saj je poprečna starost 22 let. Poprečje osebnih dohodkov v letošnjem letu znaša 1250 din.
KRATKA ZGODOVINA
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka 3. 12. 1954 in začelo poslovati pod firmo Elektrode-lavnicc za popravljanje električnih strojev in aparatov ter radioaparatov; skrajšano ime »ELRA« Škofja Loka. Isto leto 28. 12. 1954 je bilo registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Na podlagi odločbe ObLO Škofja Loka je bilo podjetje razvrščeno po svoji dejavnosti v vrsto industrije in s tem postalo industrijsko podjetje in kot tako registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču s predmetom poslovanja »Izdelava električnih aparatov, elektromehanskih sestavnih delov in elek-trotermičnih aparatov«. S sklepom DS 31. 7. 1969 je podjetje spremenilo firmo v ELRA — tovarna gospodinjskih aparatov. Škofja Loka
—	Reteče. Na isti seji je DS sprejel razširitev poslovanja še na izdelavo električnih in plinskih gospodinjskih aparatov, transformatorjev ter mehanskih m elektromehanskih delov.
PRIPOJITEV K ISKRI
S 1. julijem se je Elra pripojila k Iskri. Tovarna se je že uveljavila na tržišču s prodajo gospodinjskih aparatov. Vsa tovrstna proizvodnja gospodinjskih aparatov, ki v nekaterih organizacijah ZP Iskra že obstaja, naj bi se koncentrirala v tej tovarno S tem bo dosežena določena specializacija, večja produktivnost in hitro prilagajanje tovarne potrebam tržišča prek Iskra-Commerce. Vsekakor je kolektiv trdno prepričan, da bo rast proizvodnje po priključitvi k Iskri hitrejša, poslovanje pa rentabilnejše.
Za sklepanje samoupravnih sporazumov je tako ostalo razmeroma malo časa. Le tiste organizacije, ki bodo v treh mesecih po objavi družbenih dogovorov (oba družbena dogovora sta bila podpisana 28. maja in sta veljavna od 8. dne po objavi v Uradnem listu Slovenije, tj. od
8.	junija naprej) sklenile samoupravne sporazume, bodo mogle obračunati izplačilo osebnih dohodkov s kriteriji, sprejetimi v samoupravnih sporazumih in to od 1. maja naprej. Tiste, ki tega ne bodo storile, pa bodo do podpisa sporazumov svoje dohodke delile po tako imenovanem drugem sankcijskem delu družbenih dogovorov.
Kot je razvidno iz informacije o pripravah na sklepanje samoupravnih sporazumov, je pripravljenih že dobra polovica osnutkov sporazumov. Drugi so še v delu. Ko bo pripravljena in urejena še potrebna dokumentacija, bodo sporazumi zreli za javno razpravo v delovnih kolektivih.
Naša naloga bo zlasti v tem, da zagotovimo javno razpravo o osnutkih sporazumov in se pri tem spoprimemo z vsemi tendencami, za katere smatramo, da so družbeno in ekonomsko nesprejemljive. Gre zlasti za odklanjanje pojavov, da ne bi javne razprave v delovnih kolektivih zamenjali z razpravami v predstavniških organih samoupravljanja. Na vsak način moramo vztrajati, da v razpravi o vsebini sporazumov povedo svoje vsi ali vsaj večina delavcev, ker bodo podpisani samoupravni sporazumi na ta način zares tudi njihovi.
In še enkrat: v sindikatih bomo za vsako ceno vztrajali na tem, da bodo osnutki sporazumov zares predmet kar najširših javnih razprav. Ce tega ne bi storili, se namreč lahko kaj hitro znajdemo v položaju, ko nam bi mogli upravičeno očitati, da smo soudeleženci pri sklepanju sporazumov, ki so jih oblikovale in sprejele strukture izven delavskih vrst in to še morda lakih »sporazumov«, ki
so proti delavskim interesom. Gre torej za naše vztrajanje pri tem, da je o osnutkih sa moupravnih sporazumov tre ba zagotoviti — in to dosled no po črki predpisov — podobno javno razpravo, kakrš na velja za sprejem splošnih samoupravnih aktov v delov; nih organizacijah.
(Povzetek iz zadevne razprave podpredsednika RSS Jožeta Globačnika)
Luksuzni kombinirani štedilnik — eden izmed izdelkov ELRE, £<*aj Iskrine tovarne gospodinjskih aparatov
» Polprevodniki« Trbovlje
Naš proizvodni program
GERMANIJEVE TOČKASTE DIODE
Proizvodnja teh diod pri nas upada. Izdelujemo le še tipe: AA 215, AA225, AA 226 in AA227. Zaporne napetosti dosežejo 100 V pri dopustnem zapornem toku 100 nA. V prevodni smeri jih lahko obremenimo s 30—50 mA.
Germanijeve točkaste diode se uporabljajo tam, kjer se zahteva visok napetostni prag prevajanja, kjer ni visokih temperatur in obremenitev, kjer ni zahteve po majhnih zapornih tokovih: v diskriminatorjih, križnih modulatorjih, demodulatorjih, v merilnih instrumentih, radijskih in televizijskih usmernikih itd.
Večkrat je treba diode še vpariti — po dve, tri ali štiri skupaj, glede na električne parametre zaradi boljšega delovanja.
Počasi te germanijeve elektrode zamenjujemo s silicijevimi planarnimi diodami BA, o katerih smo pisali v eni prejšnjih številk. Gotovo pa je, da bodo elektroniki še vedno povpraševali po njih, ker jih vsepovsod ni mogoče nadomestiti s silicijevimi.
»Elektromehanska« Kranj
Tudi folklorna skupina »Iskre« Je navdušila. Gledalci (zgoraj) so bili zadovoljni
Zaposlujmo pravilno nove sodelavce
Mnogo tovarn različnih dejavnosti in velikosti posveča v zadnjih letih pri zaposlovanju delavcev veliko skrb. Pri posvetovanju ob priliki sprejema novih sodelavcev upoštevajo 5 osnovnih načel:
1.	Prijateljski pozdrav s strani šefa in ostalih nadrejenih prvi dan nastopa službe. Spoznavanje sodelavcev in nalog, ki jih le-ti opravljajo.
Opozoriti na varnostne predpise, tovarniška pravila, navade, razložimo organizacijo tovarne, način prehrane in končno pokažimo kje so umivalniki in stranišča.
2.	Razumljivo in natančno razkažimo novemu sodelavcu delovno območje in delovno mesto, ki pa mora biti lepo urejeno in že prej dobro pripravljeno.
Spoznajmo novega tovariša z orodjem, pripravo, strojem in materialom, ki je povezano z delovno nalogo in okolico.
3.	Delavcu dajmo konkretno delovno nalogo. Jasno izkristalizirajmo kakšne efekte pričakujemo od sodelavca in kje bo lahko dobil morebitna pojasnila in pomoč.
4.	Predpostavljeni ali starejši delavec specialist mora kontrolirati delo novinca vse dotlej, dokler delavec ne dela samostojno, kvalitetno in efektno.
5.	Vzpostavimo prijateljske odnose, brez vsiljivosti, bodimo odprti do poklicnih težav in kažimo pota do rešitve problemov. Poti za napredovanje ne zapirajmo, temveč nakazujmo pogoje za napredovanje.
Tovarne, ki so upoštevale zgoraj navedena pravila, beležijo dobre rezultate. Cas priučevanja se je zmanjšal za 30 %, fluktuacija pa je padla za 25 %. Vse to pa predstavlja večjo produktivnost, več denarja in boljše odnose.
Vse to pa rabimo tudi mi. Prav bi bilo, da se vsi od urejevalcev najprej zamislimo malo nad navedenimi dejstvi. Tisti, ki jim je ta tema poklicna dolžnost, pa bi morali omogočiti vsem vodstvenim delavcem to snov osvojiti.
Spoznajmo, da je prvi vtis delavca-novinca odločilen v tem smislu, da prav pri prvem srečanju lahko pridobimo novega zavestnega ustvarjalca, ki pripada Iskri, ali pa izgubimo tovariša, ki bi nam lahko uspešno pomagal premagovati jutrišnje težave	H.—
■ ■
■■
■■
■ ■ ■ ■ ■■
Uspele kulturne prireditve
Predsednik sindikata kranj‘ske tovarne Vinko Šarabon: »Pripravljenost naših ljudi za kulturno dejavnost se lepo kaže ob proslavljanju srebrnega jubileja. Dobro so uspele razstave likovnikov, fotoamaterjev, slikar jev-naivcev in »konjičkarjev«. Uspel je tudi kul-tumo-zabavni večer. Vsi zaslužijo posebno priznanje in pohvalo. Želja nas vseh je, da bi dejavnosti, ki smo jih organizirali ob našem praznovanju trajno delovale, predvsem pevski zbor in folklorna skupina, ki bi predstavljale ISKRO na raznih kuturnih prireditvah.«
Ob Iskrinem jubileju je kulturna komisija pri sindikalni podružnici kranjske tovarne organizirala poleg uspešne razstave fotografij, slik in likovnih predmetov, tudi literarni in kultumo-zabavni večer.
1.	julija so se predstavili v Prešernovem gledališču recitatorji, ki so predvajali pesmi znanih pesnikov in pesmi, ki so jih napisali nekateri člani Iskre. Lahko rečemo, da je bila prizadevnost nastopajočih na visoki ravni, pa tudi program se je odvijal nemoteno. Scena je bila efektna. Večer je imel nadih izredne resnosti in ljubezni do pesnikov. Opazna je bila razlika po izpovedni moči, kar pa je opravičljivo, saj so nekateri nastopali prvič. Za lep večer gre prirediteljem, posebno pa vodji večera tov. Guni vse priznanje. Maloštevilni gledalci so izvajalce nagradili s spontanim aplavzom.
Glede maloštevilnih gledalcev pa tole: Mar so nas materialne dobrine povsem odvrnile od duhovnih - dobrin. Je naš Cankar zaman napisal preroške besede: »Kultura naj ne bo krizantema siromakova, ampak bogastvo bogatega«. Žal, je temu tako: Nikogar od vodilnih delavcev ni bilo navzočih niti nikogar iz vodstev družbeno - političnih organizacij, da ne govorimo o mladini, katere vrstniki so nastopali.
»Odvečnost!« je dejal nekdo.
Ne morem verjeti!
Bolj razgiban je bil kultur-no-zabavni večer v kinu Center 3. julija. Nastopali so Iskrin moški pevski zbor, folklorna skupina, godbeniki in pevci ter humorist. Pod vodstvom dirigenta Eda Ošabnika so Iskrini pevci solidno zapeli pet pesmi. Ce bi zbor v doglednem času dobil še nekaj mladih, sočnih tenorjev in nekaj basistov, kar je v Iskri možno! — bi bil zbor glasovno zmožen zapeti tudi težji program. Prav bi bilo, da bi zbor, ki je po nekaj vajah že pokazal uspeh, z delom nadaljeval ter pridobil še nove pevce. Sindikalni odbor kranjske tovarne pa naj te misli ne ovrže ter nudi pevcem vso podporo.
Iskrini pevci narodne in lahke glasbe so navdušili številne poslušalce, čeprav je treba reči, da jim je slabo ozvočenje krepko vrglo rokavico. Skoda! Instrumentalisti so solidno spremljali pevce, le pri nekaterih popevkah so bila tolkala preglasna, kar je zatemnelo glasove pevcev, ki so bili zaradi slabega ozvočenja že itak prizadeti. Tudi samostojen nastop s klarinetistom je bil publiki všeč. Folklorna skupina je izredno poživela program; videti je, da so to že rutinirani plesalci, predvsem je navdušil zadnji ples z metlo. Naš harmonikar Jelenc je z diatonično harmoniko ogrel poslušalce, predvsem pa je njegovo hrbtno in sedeče igranje poželo mnogo aplavza. Humorist (imena se ne spomnim) je bil pravo presenečenje večera: leži mu ta zvrst, je simpatičen, le tekst naj še bolj obogati. Tov. Gorjanc, ki je govoril o delavcih v bivši Jugoslaviji, je plastično prikazal način zaposlovanja takrat in danes. Prav je, da smo to slišali, saj lahko cenimo, kar imamo . . . Hvala, tov. Gorjanc! Vlado Guna je nato prebral Špikov humoristični sestavek. Skoda, da je bilo besedilo preveč vsakdanje, zato je bila puščica za-
radi posploševanja brez prave ostrine. Napovedovalec Cveto Sever je imel obilo posla, ki ga je dobro opravil, žal pa tudi njegov mikrofon ni delal tako, kot bi bilo potrebno.
Med programom je imel predsednik sindikata kranjske tovarne Vinko Šarabon kratek govor, iz katerega povzemamo naslednje misli: »še vedno nam ostaja velika skrb na področju izobraževanja naših ljudi. Poskrbeti moramo za vključevanje mladih kadrov v naše vrste, ki morajo s svojo mladostno energijo in znanjem obogatiti naše delovanje z novimi idejami in svežino ustvarjalnega duha. Zato jim moramo zagotoviti vse ustrezne pogoje. Naša tovarna že od nekdaj ni zapostavljala osebnega razvoja in družbenega standarda. Ta naloga nam ostaja tudi vnaprej, saj uspešno osvobajanje človeka v vel-iki meri vpliva na urejene notranje odnose in ustvarja zdravo delovno vzdušje.
Pripravljenost naših ljudi za kulturno dejavnost lahko vidimo tudi ob proslavljanju srebrnega jubileja. Lahko rečemo, da so lepo uspele razstave likovnikov, fotoamaterjev, slikarjev - naivcev in konjičkarjev. Lepo je uspel tudi literarni večer ustvarjalcev in izvajalcev zaposlenih v Iskri. V okviru kulturnega programa sodi tudi današnja kultur-no-zabavna prireditev. Sodelujoči so prizadevno pripravljali te prireditve, zato jo prav, da sc jim iz tega mesta toplo zahvalim. Želja nas vseh je, da bi dejavnosti, ki smo jih organizirali ob našem praznovanju trajno delovale, predvsem pevski zbor in folklorne skupine in predstavljale ISKRO na raznih kulturnih prireditvah.«	ABC
Kulturne prireditve ob Iskrinem jubileju so lepo uspele. Največ gledalcev je privabil kulturno-zabavni večer v kinu Center, kjer so nastopili le člani kranjskega kolektiva, ki so s programom zadovoljili navzoče gledalce

» Polprevodniki« Trbovlje
Mit o »črnih « Trbovljah tod ne drži
Proizvodnja v juniju je bila sicer za 9 % višja kot je bil postavljen plan, toda občutno nižja kot v prejšnjih treh mesecih. Plan za junij je presežen za 3,224.115 din oziroma v prvi polovici leta 30,444.411 din nad postavljenim planom.
PROIZVODNJA V JUNIJU
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	108,6
Kinoakustika	135,1
Produkcija	182,2
EMI	118,7
števci	96,6
To je zapis o ljudeh v tovarni polprevodnikov Trbovlje, mladem kolektivu, ki ima na koncu trboveljske doline svoj drugi dom. Ponosni so na ta dom, saj je tovarna gotovo med najlepšimi zgradbami v Trbovljah. Mit o črnih Trbovljah tod ne drži. Dolina se lepo zaokroženo zapre. Okrog tovarne so prijetni gozdovi. Ti dajejo videz povsem drugega sveta, ki nima nič skupnega s kamnolomi cementarne, z rudniškim dnevnim kopom pod Bukovo goro ali s starimi rudarskimi kolonijami.
Kako se pride v tovarno
Trboveljska dolina je ozka in člani kolektiva pridejo do tovarne po vijugasti cesti skozi Trbovlje. Veliko sc jih vozi tudi iz sosednjih krajev, iz Hrastnika in Zagorja. Le-ti -morajo prevoziti še skoraj 10 km več po nič kaj dobrih zasavskih cestah.
Cest nikakor ni mogoče izbirati, saj se vije skozi Trbovlje ena sama. Kadar boste potovali v tovarno polprevodnikov vam je ne bo težko najti, ker je pot na „vseh križiščih označena s puščico in veliki-mimi napisi, Iskra — Tovarna polprevodnikov Trbovlje.
Prihodi na delo
Na delo v tovarno se vsi pripeljejo z avtobusi ali osebnimi avtomobili. Posebno spretnost so si pridobili avtomobilisti, ki morajo vsako jutro opraviti marsikateri manever na preozki cesti. Višek doseže spretnostna vožnja med avtobusi ter izstopajočimi delavci. Nič čudnega, če je bilo v tovarni takšno zanimanje za Iskrin rally! Za pravočasne prihode na delo je v tovarni uvedena stimulacija. Zamudniki so 15. v mesecu za 40 din lažji pri izplačilu osebnih dohodkov.
Družbene dejavnosti
Najprej je treba omeniti dejavnost sindikata, ki ga zelo dobro vodijo Gunči, Vili in Maks. Seveda jim drugi pomagajo. Kolektivni sestanki, razprave o stanju v tovarni, •tleti, rekreacija, blagajna za
samopomoč — vse to sodi v njihovo področje.
Nekdaj je tovarna nameravala zgraditi na Vrheh nad Trbovljami dom, ki bi bil lepa planinska postojanka za oddih delavcev. Iz tega — žal, ni bilo nič.
Kristijan, Mili in Rezi so izvoljeni mladinci. Ta organizacija je tudi najštevilnejša. Že prvi pogled v proizvodno halo pove, da je tu dovolj mladink.
Nekoliko razočaranja so na tekmovanju iz prve pomoči doživele Iskrine tekmovalke, ki so veljale za favoritinje. Pa kaj se more: Marina ni dobro zavezala, Ladi pa je spregledala, kakšno poškodbo ima njen ranjenec. Malo nagajivosti je bilo tudi s strani tekmovalne žirije, ki je dala Iskrinim tekmovalcem najtežjega ranjenca, saj obe tekmovalki nista tehtali toliko kot on. K sreči je priskočil na pomoč trener Franci ter pomagal prenesti pretežkega ranjenca s poškodovanega mesta. Dekleta so na koncu ugotovila, da bodo za drugo leto trenirale na najtežjem polprevodničarju Pavletu.
Super prestiž
Dolgo pričakovani dvoboj v rokometu med tehničnim in gospodarskim sektorjem je končno le dobil svoj epilog. Na stadionu TVD Partizana se je kljub deževnemu vremenu zbralo precej gledalcev, saj je bilo po zvočniku že dopoldne povedano, da se sindikalna organizacija ni mogla »sporazumeti« s televizijo za prenos. Pozneje je le nekako prišlo do »sporazuma«, dogovorili so se za magnetofonski posnetek. Reklama je bila učinkovita. Gospodarski sektor je izračunal, da bo zmaga na njihovi strani z najmanj 10 goli razlike. Verjetno prepričan v visoko zmago je Dane sklenil stavo, da bo v primeru poraza požrl žogo in mrežo, Vili pa plača 2 soda vina, če ne da gola.
V začetku sta si obe strani izmenjali darila. Gospodarski sektor je vsakemu posamez-
Pfolzvodnja v kranjski tovarni beleži lepe uspehe. Na sliki: detajl iz obrata »števci«
niku iz tehničnega sektorja podaril zastavico in spominsko izmetno diodo. Tehnični sektor pa se jim je oddolžil s pokalom ter diplomo v kateri na koncu piše, da jim bo v spomin na tiste, ki jim služijo kruh.
Tekma je bila zanimiva, zmagal je tehnični sektor, rezultat 13:9. Dane in Vili, oba premagana, sta stavo skom-penzirala.
Lojze, ki je poročilo sestavil, je član gospodarskega sektorja, zato je razumljiv telegrafski stil zadnjega odstavka.
To je kratek zapis o tovarni in njenem življenju brez polprevodnikov, torej zapis o različnih tonih tega življenja, zakaj osnovni ton so le polprevodniki.
Ljudje tod radi govorijo, da so pokriti s »polprevodniškim prahom«, kar naj pomeni pripadnost tej perspektivni elektronski panogi.
Deželak
Kot piše v svojem članku tov. Deželak, že prvi pogled v proizvodno halo Iskrine tovarne polprevodnikov v Trbovljah pove, da je tu zaposlenih precej mladih, kar si velja zapomniti, hkrati pa je v članku naglašeno, da je mladinska organizacija najštevilnejša. Foto: 20-letna Ani Fabijan že nekaj let vestno zataljuje germanijeve točkaste diode v steklena ohišja
Proizvodnja
»Elektromehanske« v juniju
Stikala	116,1
Telefonija	102,9
Mehanizmi	156,5
Merilne naprave	157,8
Skupaj	109,0
DE »Rotacijski stroji« je
mesečni plan presegla skoraj za 9%. To je glede na prejšnje mesece sorazmerno malo, toda problem ležajev in sestavnih delov je tako pereč, da so plan dosegli izključno na račun čiščenja zalog iz lanskega leta. DE »Kinoaku-stika« je plan po vrednosti močno presegla, slabše pa so dosegli plan po asortimanu. DE »števci« mesečne zadolžitve ni dosegla zaradi pomanjkanja dvotarifnih šte-vilčnikov. DE »Stikala« je mesečni plan presegla za 16 odstotkov, po asortimanu pa je bil rezultat slabši. DE »Telefonija« je junijsko zadolžitev sicer izpolnila, toda pomanjkanje materiala in kupljenih delov je bilo tako občutno, da se bo to še poznalo v juliju in avgustu. Stanje z orodji se ni nič izboljšalo, kar tudi vpliva na redno delo v telefoniji. DE »Mehanizmi« so plan presegli za več kot 50 % po vrednosti, po asortimanu pa so dosegli realizacijo nekoliko nižjo kot v maju. DE »Merilne naprave« so junijski plan .močno presegle po vrednosti, po asortimanu pa so dosegli manjšo realizacijo.
V šestih mesecih letošnjega leta so obrati dosegli naslednje rezultate:
DE	Izvrš. */.
Rotacijski stroji	119.5
Kinoakustika	152,8
Produkcija	183,6
EMI	130,7
Števci	102,4
Stikala	132,5
Telefonija	107,2
Mehanizmi	129,4
Merilne naprave	102,7
Skupaj	114,7
Vsi obrati so v kumulativi nad planom, števci so kljub nedoseženemu planu v juniju v kumulativi še vedno nad planom. Telefonija je zaradi nizkega preseganja v tem mesecu nekoliko padla tudi v kumulativi.
PRIMERJAVA PROIZVODNJE PRVEGA POLLETJA Z ISTIM OBDOBJEM LANI
DE	Izvrš. •/«
Rotacijski stroji	186,5
Kinoakustika	99,8
Produkcija	57,2
EMI	132,9
števci	136,3
Stikala	143,6
Telefonija	134,4
Mehanizmi	212,7
Orodjarna	100,3
Vzdrževanje	270,9
Druge storitve	104,4
Skupaj	135,8
Vsi obrati izkazujejo veliko povečanje proizvodnje v primerjavi s prvim polletjem lani. To prikazovanje pa ni čisto povečanje proizvodnje, temveč vsebuje Se več dragih faktorjev.
Odličja za Iskrino embalažo
Prodajna embalaža za enoročno električno orodje (družine UNI)
Konstrukcija je dokaj originalna in zajema celo družino sorodnih izdelkov Iskre, kar omogoča poenostavljenje in pocenitev proizvodnje, transporta in vskladiščenja. Material je pravilno izbran s kvaliteto in ekonomičnostjo. Embalaža dobro varuje vsebino. Izdelava embalaže je zelo kvalitetna, pravtako tudi tisk. Oblikovanje predložene skupine predstavlja likovno iin funkcionalno pretehtano izvedbo, ki _ je obenem prodajna in za tehnične artikle zelo ustrezno, likovno zadržana, tehnično in kompleksno informativna. Označene so vse variante možnosti priključkov posredovane kapacitete in tehnični elementi, ter jasno izražena koncizna grafična in formalna kvaliteta artikla, ki je eden od njihovih izrecnih prodajnih argumentov. V pogledu ekonomske propagande je embalaža prav dobro koncipirana.
Komisija je na podlagi navedenih mnenj odločila, da predložena embalaža prejme jugoslovanski OSKAR za embalažo 1971.
Avtor: Konstrukcija embalaže Perčič Franc, oblikova-
Oskar za prodajno embalažo za električne strojčke UNI
lec Iskra Design, Kastelic Albert, grafik.
Prevozna embalaža za električno varilno napravo »SAF-MIG«
Predložena embalaža predstavlja konstrukcijsko inventivno in sodobno rešitev. Material je pravilno izbran. Iz-
«KM M EMBALAŽO
Oskar za transportno embalažo za elektrovarilno napravo »Safrnig«
delava je kvalitetna in glede na proizvod tudi ekonomična. Zaščita proizvoda je odlično izvedena. Konstrukcija omogoča transport z viličarjem in zaradi močne konstrukcije tudi polno izkoriščanje skladiščnega prostora.
Komisija je na podlagi navedenih mnenj sklenila, da predložena embalaža prejme priznanje jugoslovanski OSKAR za embalažo 1971.
Avtorja: Perčič Franc, Planinšek Silvo.
Prevozna transportna embalaža za komandne in usmer-niške naprave
Embalaža je sodobna in prirejena modernim sistemom transporta. Posebnost te embalaže so transportna vrtljiva kolesa, vstavljena v dna zabojev, ki odlično služijo v vseh manipulacijah v proizvodnji in skladiščih. Konstrukcija je ustrezna in
Ugodni poslovni rezultati
(Nadaljevanje z 2. strani) jih bo neodložljivo treba pokriti, tega pa sama tovarna orodja pri sedanji realizaciji seveda ne bo zmogla, zlasti pa ne v okviru sanacijskega načrta do konca 1. 1971.
Za ugodnejše poslovanje tovarne orodja bi bilo treba doseči precej večjo realizacijo, 10 do 12 milijonov dinarjev. To povečanje realizacije v tovarni tudi predvidevajo in sicer na račun dopolnilne proizvodnje, zlasti storitev na stiskalnicah.
V ta namen so v prilepski tovarni »Mikron« kupili ustrezno strojno opremo, ki je bila last ZP Iskra, vendar pa so pri tem naleteli na težave s strani vodstva tovarne v Prilepu, ki zavlačuje prevzem in odpremo kupljene strojne opreme. To bo seveda začetek dopolnilne proizvodnje v tovarni orodja Za-
vrlo in s tem tudi večjo proizvodno realizacijo. To jih je pa hkrati prisililo, da so potrebno tovrstno opremo naročili tudi drugje, če bi se primerilo, da le-te iz prilep-ske tovarne predolgo ne bi dobili.
Hkrati z izvolitvijo novega delavskega sveta so bile formirane v tovarni tudi vse potrebne komisije, ki bodo reševale vsa vprašanja iz njihove pristojnosti, do 21. t. m. pa bo razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja tovarne orodja tudi končala svoje delo z zbiranjem prijav kandidatov za to delovno mesto.
Iz vsega tega je razvidno, da sanacija tovarne orodja teče in ob izpolnitvi predvidenih ukrepov lahko računamo. da bo slej ko prej zaživela tako, kot bi bilo ¿leti.
dobro ščiti proizvod. Izdelava je kvalitetna. Ekonomičnost je glede na vrednost proizvoda odlična, les ustrezno izbran.
Komisija je na podlagi nar vedenih mnenj odločila, da predložena embalaža prejme priznanje jugoslovanski OSKAR za embalažo 1971.
Avtor: Perčič Franc.
KRATKA ZGODOVINA
Konstrukcija embalaže ima v Iskri že dolgo in bogato tradicijo. Prvii zametki te dejavnosti segajo daleč nazaj v leto 1952, ko je takratna tovarna Iskra v Kranju že spoznala važnost pravilnega pakiranja in ustanovila majhen oddelek za konstrukcijo embalaže.
Prvi začetki so bili težki, saj takrat še nismo imeli ustreznih predpisov in zato marsikaj nismo vedeli, kakšnim zahtevam mora ustrezati embalaža za občutljive in dragocene Iskrine izdelke. Zaito ni čudno, da smo doživeli marsikatero reklamacijo, ko so se med transportom izdelki poškodovali zaradi neustrezne embalaže.
Upoštevanje neprijetnih izkušenj in vztrajno delo pa je rodilo uspehe: ob prodoru Iskre na inozemska tržišča in še zlasti ob prvih poizkusih izvoza v prekomorske dežele smo že bili sposobni naše izdelke tudi primerno embalirati, da so prišli nepoškodovani v roke tudi najoddaljenejšim kupcem.
Po združitvi velikega dela slovenske elektroindustrije v
Oskar za transportno embalažo za komandne naprave in usmernike
sedanjo ZP ISKRO, so se odgovorni faktorji pravilno zavedali pomena embalaže, zato so leta 1963 oddelek za embalažo kadrovsko ojačali in ga prenesli v sedanji Zavod za avtomatizacijo. Odtod se je nudila večja možnost za spremljanje razvoja embalaže v razvitih državah, z ogledom specializiranih sejmov in z udeležbo na posvetovanjih in seminarjih. S tem je bilo poudarjeno, da je konstrukcija embalaže sestavni del razvoja slehernega našega novega izdelka.
Razvoju transporta mora nujno slediti tudi ustrezni razvoj embalaže. Že vrsto let
uporabljamo za transport do naših velikih kooperantov zložljive palete, s katerimi smo bistveno zmanjšali transportne stroške, v zadnjem času pa uvajamo za prekooceanski transport v Ameriko tudi že kontejnerje.
Istočasno z razvojem našega tržnega gospodarstva so rasle tudi estetske zahteve do embalaže, ki danes ne predstavlja samo zaščite izdelka, ampak ima tudi nalogo pridobiti kupčevo zanimanje in zaupanje. Zavedamo se, da še tako lep in kvaliteten izdelek ne more vzbuditi zanimanja in zaupanja kupca, če ga prodajajo v neopremljeni škatli iz najslabše lepenke. Nasprotno bo pa za isti izdelek okusno opremljena embalaža iz boljšega gradiva vzbudila pri kupcu vtis solidnosti in kvalitete. Zato v našem podjetju vse bolj upoštevamo tudi estetsko grafično oblikovanje embalaže.
Doseženi rezultati so nas ohrabrili, da smo se leta 1966 prvič udeležili natečaja »Ju. goslovanski »OSKAR za embalažo« in takoj prejdi tri OSKARJE, podobno tudi v letih 1967, 1968 in 1969. V lan. skem letu sicer nismo pridobili nobenega novega OSKARJA, pri tem pa ne gre pozabiti, da je prejela lani Iskra Commerce na natečaju Evropske federacije za pakiranje, za svojo embalažo za kinoprojektor, kot prvo iz Jugoslavije najvišje priznanje za embalažo v Evropi »EVRO-STAR«. Tudi letos sta med nagrajenci embalaže dva modela, ki bi se lahko potego. vtila za to priznanje.
Ta uspeh pa nas ne smo uspavati, nasprotno, našim razvijalcem embalaže naj daje vzpodbudo za vztrajno nadaljevanje zastavljenega dela, ki naj tudi po svoji plati pripomore k vseširšemu uveljevanju izdelkov ZP Iskre na domačem in tujih tržiščih.
Uspešni proizvodni rezultati
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	skupini stikalnih aparatov smo v mesecu juniju zabeležili edini izpad, saj smo-opravili le 37,14 % začrtane naloge. Temu je botrovalo pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz uvoza, ker se dobavitelj iz Nemške demokratične republike ni držal zahtevanih in potrjenih dobavnih rokov. Pošiljka je sicer ob koncu meseca prispela na carino, vendar predzadnji dan, zato tudi v primeru takojšnjega carinjenja in prevzema ne bi več vplivala na mesečno realizacijo proizvodnega načrta. Kljub temu izpadu pa je polletni obseg proizvodnje zadovoljiv, saj smo za 9,69 % prekoračili sprejeto obveznost.
V	skupini industrijskih elektronskih naprav smo v mesecu juniju uspeli zaključiti nekoliko več nedokončane proizvodnje. Tako smo dinamični načrt za potrebe domačih kupcev izpolnili s kazalnikom 128,58 %, za potrebe izvoza pa celo s kazalnikom 143,0 %. Kljub temu uspehu In vsem naporom, ki jih je proizvodnja vložila prav v tej skupini izdelkov, katera je zaradi velikega števila sestavnih delov in dolgih proizvodnih ciklov specifična, pa le nismo uspeli v celoti realizirati polletnega proizvodnega načrta za domače tržišče in smo dosegli le 90,76 odstotka predvidenega obsega. Pri proizvodnji za izvoz pa smo naloge presegli kar za 48,44 % in smo tako v celoti tudi z dosežki v tej skupini lahko zadovoljni. V najmočnejši planski skupini — stikalnih aparatih, elementih za avtomatizacijo in signalnih napravah smo prav tako dosegli zelo dober rezultat, prav za prav celo odličen rezultat. Mesečne proizvodne naloge za domači trg smo dosegli s kazalnikom 123,39 % in tako polletni načrt presegli za 17,69%. V izvozu so bile me-
sečne obveznosti izpolnjen« z indeksom 114,57% in tako polletni načrt presežen kai za 22,17 %. Skupni uspehi v tej proizvodni skupini so bili v prvem polletju tako v celoti pozitivni, zaradi svojega prevladujočega deleža v ce lotnem proizvodnem načrtu pa so tudi v največji meri pripomogli, da je bil skupni polletni načrt tako visoko presežen.
Tudi v skupini rezervni^ delov in uslug so bili doseženi veliki, skoraj nerealni uspehi. Mesečni načrt smo dosegli s kazalnikom 324,36% in je bila tako polletna realizacija presežena kar za . 166,25 %.
Večkrat pa smo že omenili, da je tak uspeh bolj posledica netočnega planiranja, kot pa dejanskih delovnih naporov, saj je to področje težko, če ne skoraj nemogoče načrtovati, kar še zlasti velja za področje uslug. Ob zaključku tega zapisa, ki obravnava predvsem proizvodne uspehe, lahko ugotovimo, da je osnovni načrt i v letošnjem letu dobro izpol- I njevan in, da to že skoraj zagotavlja, da bo tudi druga polovica leta, oz. celoletna proizvodnja dosežena in presežena. Zato se s tega vidika ni treba bati, da bi bil element — proizvodnja, kot osnovni nosilec poslovanja te vame — negativen. Kako pa se bodo gibali ostali elementi, predvsem z vidika dokaj težkega stanja na finančnem področju in splošne nelikvidnosti v jugoslovanskem gospodarstvu — v povezavi z vsemi restrikcijskimi ukrepi in bitko za stabilizacijo, P* bomo na osnovi polletnega poslovnega poročila poizkusili definirati v drugem članku-
Zaenkrat torej le ugotovitev — proizvodnja ni zataji» in je bila v celotnem obsegu — odlična.
Podpisan je družbeni dogovor o družbenem izobraževanju
Pred kratkim so v Ljubljani podpisali že dolgo pričakovan družbeni dogovor o družbenem izobraževanju. Od tega zares pomembnega dokumenta lahko sedaj upravičeno pričakujemo, da nam bo učinkovito pomagal proti pomanjkljivostim, ki so se že dolgo vsiljevale na področju te družbene dejavnosti, hkrati bo po svoji intenciji lahko tudi izhodišče za podobne samoupravne odločitve v občinah in v delovnih organizacijah.
Besedilo družbenega dogovora o izobraževanju, ki ga zaradi aktualnosti v celoti objavljamo, se glasi:
Ob spoznanju in upoštevanju,
—	da je znanje in še posebej družbeno znanje vse pomembnejše za udeležbo delovnih ljudi in občanov v samoupravljanju in za razvijanje njihovih sposobnosti,
—	da se mora človek usposabljati za delo, za upravljanje in za to, da bi lahko nenehno kulturno rastel,
—	da je treba zagotoviti možnosti za kvalitetno tovrstno izobraževalno dejavnost in v družbeno izobraževanje zajeti čimveč delovnih ljudi in občanov in
—	da je potrebna vsestranska usposobljenost in tesnejša povezanost organizacij za družbeno izobraževanje,
sprejemajo
centralni komite Zveze komunistov Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiška izobraževalna skupnost. Zveza delavskih univerz Slovenije, Center za družbenopolitično izobraževanje pri FSPN in Radio televizija Ljubljana
DRUŽBENI DOGOVOR o družbenem izobraževanju kot podlago za urejanje medsebojnih odnosov in obveznosti na ravni republike in kot izhodišče za družbenopolitično akcijo v republiki, občinah in v delovnih organizacijah.
V ta namen se podpisniki tega dogovora sporazumejo in zavezujejo:
1.
Podpisniki si bodo prizadevali, da bo družbeno izobraževanje pomembna sestavina izobraževalne dejavnosti na vseh stopnjah in da bo izobraževalni sistem zagotovil mladini in odraslim dovolj trdno in obsežno znanje na tem področju ter tako ustvaril podlago za nadaljnje izobraževanje.
Družbeno izobraževanje mora vsebovati vsa tista znanja, ki so potrebna, da se bodo delovni ljudje lahko čim popolneje uveljavili kot dmžbenosamoupravni subjekti. V skladu s tem mora dejavnost na področju družbenega izobraževanja zagotavljati nepretrganost in stopnjevanost, prilagojenost posameznim stopnjam razgledanosti udeležencev, pestrost in ustreznost v izbiri vsebine, oblik in načinov izobraževanja itd.
2.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo v svojih delovnih programih predvideli aktivnost v zvezi z družbenim 'zobraževanjem delovnih ljudi oziroma članstva. Pri načrtovanju posameznih izobraževalnih akcij se bodo podpisniki sporazuma dogovorili o tistih zadevah s področja družbenega izobraževanja, ki so skupne vsem Podpisnikom. Pri programiranju družbenega izobraževanja in izvajanju izobraževalnih načrtov morata biti vselej poglavitno vodilo kakovost in racionalnost. Pod-Preniki sc tudi zavezujejo, da bodo pobudniki raziskovalnega dela na tem področju.
3.
Posebno pozornost bodo podpisniki posvetili izobra-žcvanju aktivov in vodstev v družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah, v samoupravnih asociacijah itd. Podpisniki si bodo prizadevali, da bodo ruzbenopolitične organizacije, delovne organizacije in dajalci družbenega izobraževanja spremljali udelcžen-v družbenem izobraževanju in v ta namen vodili ^trezno evidenco.	-
4.
Za uspešno izobraževalno delo so potrebne ustrezne i službe, ustanove in strokovnjaki, zato se podpisniki zavezujejo, da bodo skupno načrtovali in spodbujali P°trebno organiziranost in usposobljenost vseh vrst za družbeno izobraževanje. Vse tiste ustanove, ** v prihodnje uresničevale družbeno izobraževa-
(Dalje na 8. strani)
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦o
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
tt
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
8
tt
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
O stanovanjski gradnji v radovljiški občini
Informacijo o problematiki stanovanjske gradnje v radovljiški občini je uredništvu poslal oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Radovljica.
Z urbanističnim programom in na njegovi podlagi izdelanimi urbanističnimi načrti je bila v občini Radovljica predvidena za naslednjih 30 let namenska izraba površin za industrijo, gostinstvo in turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, trgovino, obrt, promet, gradbeništvo, komunalno dejavnost, šolstvo ipd. Pri tem so bili še posebno poudarjeni coningi stanovanjskih površin, ki bodo potrebni za prognozirano prebivalstvo do leta 1995.
Ko pa primerjamo dejanski razvoj s planiranim pa ugo-
šola dizajnerjev pripomogla k ske industrije čipk.
Tudi danes vlada veliko zanimanje trgovskih koncernov za nottinghamski college za umetnost in industrijsko oblikovanje. Trgovske in industrijske organizacije zahtevajo v čedalje večji meri študente iz te ustanove, obenem pa vpisujejo svoje umetnike in oblikovalce na razne tečaje, ki jih prireja college.
Od 1964. leta je college priznan kot nacionalni center za usposabljanje mladih dizajnerjev in umetnikov, v stanju pa je tudi organizirati višje tečaje iz lepih umetnosti, mode in tekstila. Razen teh obstajajo tudi višji tečaji, ki zajemajo druga področja kot na primer grafični dizajn in fotografijo, arhitektonsko ke-
tavljamo, da se v glavnem vse panoge razvijajo s predvidenim tempom razvoja, razen individualna stanovanjska izgradnja, za katero moramo ugotoviti, da poteka mnogokrat hitreje, kot smo pred leti predvidevali. Kot dokaz naj navedemo podatek, da je bilo leta 1970 v gradnji samo na območju Bleda 87, Boh. Bistrice 34, Lesc 69 in na območju Radovljice 89 enodružinskih stanovanjskih hiš! Zato sta občinska skupščina ter svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na zadnjih sejah resno opozorila na
ramiko, pohištveni dizajn in urejanje notranjih prostorov.
Danes ima college nove modeme prostore, katerih oprema ustreza najvišjim standardom in omogoča pouk na izjemnem nivoju. Po najnovejših načrtih je predvidena integracija s tehničnim colle-gem, ki bo dal novo politehnično institucijo s statusom univerze.
Oddelki za fotogralijo so v visokem pritličju in so opremljeni s klimatskimi napravami. V centralnem delu so oddelki za modne kreator-je in tekstilce in delavnice čipk. študentje — 400 rednih in 700 izrednih — ima možnost uporabljati kompjuterje v bližnji Tehnični šoli. .
nevarnost, da bodo površine, predvidene za dobo 30 let, pozidane na Bledu v nekaj letih, če stihije individualne stanovanjske izgradnje takoj ne zaustavimo.
Vzroke za takšne anomalije je iskati v povečanju stanovanjskih potreb, neekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, poročanju komunalnega zaostajanja, kopičenju konfliktov, pritožb in sporov ter v nestalnosti sistemskih rešitev.
Čeprav o reformi stanovanjskega gospodarstva govorimo že nekaj let, sistem finansiranja stanovanjske izgradnje ni zadovoljiv. Tako stanje podpirajo tudi delovne organizacije, ki se izogibajo gradnji dragih družbenih stanovanj, in z dodeljevanjem »simboličnih« kreditov popuščajo gradbeni stihiji, škoda, ki pri tem nastaja, je politična in ekonomska. Individualna stanovanjska izgradnja povzroča številne negativne vplive, predvsem:
—	pritisk na komunalno politiko občin, povečanje komunalnega zaostajanja,
-— neupoštevanje	urbani-
stičnih programov (razmah črne gradnje),
—	neracionalno trošenje stavbnih zemljišč,
-	— delo v režiji s številnimi negativnimi posledicami za gradbeništvo, zdravstvo ipd.
—	sorazmerno velika neracionalna poraba gradbenih materialov itd.
Organizacija enodružinske gradnje je skoraj povsod prepuščena stanovalccm-gradit-e-ljem samim, njihovemu lastnemu znanju ali — pogosteje
—	neznanju, medtem ko je interes gradbenih podjetij za obsežnejši in organiziran pristop k skupinski gradnji oz. gradnji celotnih kompletno opremljenih enodružinskih naselij majhen oz. še vedno izjemen.
Posledica vseh navedenih pomanjkljivosti organizacije gradnje enodružinskih hiš je slaba, mnogokrat že katastrofalna slika naših norih enodružinskih naselij. Takšna naselja obstanejo tudi po funkcionalni strani običajno vedno nedokončna, saj se dodatno k stanovanjskim hišam, ki jih zgradijo stanovalci, skoraj nikoli ne najde investitor tudi za komunalno opremo in spremljajoče objekte (otroško varstvo, osnovno preskrbo itd.).
Zato je sklep občinske skupščine, da se gradnja stanovanjskih objektov dovoljuje šele po komunalni ureditvi, popolnoma utemeljen. To pomeni, da bodo tisti, ki se bodo v prihodnje odločali za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše, morali plačati poleg zemljišča tudi celotno komunalno ureditev, takoj ob pričetku gradnje. Pri izdelavi zazidalnih načrtov za Dobe, Rečico in Koritno so izračuni pokazali, da znaša komunalno (Dalje na 8. stran"'
ISKRA — TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV, KRANJ
želi zaposliti zaradi povečanja proizvodnih nalog nove sodelavce, in sicer:
1.	ORODJARJE
2.	BRUSILCE
3.	STROJNE KLJUČAVNIČARJE
4.	100 DELAVK IN DELAVCEV
za delo v montažah ali obdelovalnicah
5.	5 ČISTILK POGOJI:
Pod tč. 1. do 3.: dokončana ustrezna poklicna šola; Pod tč. 4.: starost 15 do 35 let;
Pod tč. 5.: starost 25 do 50 let.
Pismene prijave pošljite do 15. avgusta 1971 na kadrovski oddelek naše tovarne, kjer boste lahko dobili tudi podrobnejše informacije.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša prosto delovno mesto
VIŠJI TEHNOLOG II
v oddelku poizkusne proizvodnje v tehničnih službah POGOJI:
Višja šolska izobrazba strojne stroke s -4letnimi delovnimi izkušnjami na področju izdelave sestavnih delov in na področju konstrukcije in izdelave orodja; prednost pri izboru bodo imeli kandidati; ki vsaj pasivno obvladajo tuj jezik.
Pismene ponudbe pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 2. avgusta 1971.
■ ■ ■ ■
■ i RS Ra
SB
KB
En
en
t*a
sita
nn
BI
b:h
bh
rta
KiS
Etn
»■
H H K*3 E S
E9 eu Eia e a ba
v-
Sodelovanje med industrijo in umetnostjo
Razprava o nujnosti sodelovanja med industrijo in umetnostjo so dobesedno dojeli v Nottinghamu v Angliji. To mesto po pravici lahko trdi, da sodelovanje med industrijo in umetnostjo datira v njem še iz srede preteklega stoletja, ko je
razvoju znamenite nottingham-
Podpisan je družbeni dogovor o družbenem
■	o	v	■
izobraževanju
(Nadaljevanje s 7. strani)
nje, morajo poskrbeti, da bodo programi prilagojeni strukturi udeležencev in njihovemu znanju, da bo izo braževalna dejavnost ustrezala pedagoško-andragoškim načelom in da bo opravljena valorizacija znanja.
Poleg tega se podpisniki dogovora zavezujejo, da bodo skrbeli za sistematično in permanentno usposabljanje predavateljev in organizatorjev tega izobraževanja ter drugih strokovnih kadrov. Posebni dogovori bodo določali neposredne nosilce tovrstnega usposabljanja, financiranja in način kadrovanja, organiziralo pa naj bi se zlasti na ravni republike, regij in po potrebi v večjih središčih.
5.
Za kakovostno družbeno izobraževanje je potrebna večja izbira družbcnoslovnc in filozofske literature ter popularno pisane družbene publicistike. Podpisniki bodo skupno načrtovali potrebno literaturo in sc med sabo in z založbami sproti dogovarjali za njeno usklajeno izdajanje. S posebnimi dogovori bodo določili način izdajanja, financiranje in distribucijo. Poleg tega se bodo podpisniki zavzeli (v ustreznih organih) za povečanje subvencij za to literaturo in za razne olajšave v bančnokreditnem in davčnem sistemu.
6.
V zvezi s financiranjem družbenega izobraževanja bodo zainteresirani podpisniki tega dogovora in drugi dejavniki sklepali posebne dogovore. Za sleherno izobraževalno akcijo, ki jo bodo zainteresirani podpisniki skupno organizirali, bodo določili udeležbo posameznih podpisnikov, njihove pravice in dolžnosti. Zainteresirani podpisniki se bodo dogovorili tudi za financiranje raz-' iskovalnlga dela na tem področju in za skupno udeležbo pri financiranju razvoja posameznih ustanov.
7.
Podpisniki dogovora sprejmejo odgovornost za uresničevanje določil tega sporazuma, hkrati se tudi zavezujejo, da bodo spodbujali uresničevanje načel in ciljev družbenega dogovora v občinah in v okviru delovnih organizacij. Za uspešnejše uresničevanje sporazuma bodo podpisniki ustanovili posebno koordinacijsko telo, ki se bo redno sestajalo in poskrbelo za usklajeno delo. Podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo vsaj enkrat letno razpravljali o njegovem uresničevanju in o tem obveščali javnost.
8.
Vsaka ustanova oziroma organizacija, ki sprejema določila tega dogovora, se dogovoru lahko pridruži in postane sopodpisnica.
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiška konferenca Socialistične zveze delavnega ljudstva Slovenije
Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije Republiška izobraževalna skupnost.
Zveza delavskih univerz Slovenije
Center za družbenopolitično izobraževanje pri FSPN
Radio-televizija Ljubljana
O stanovanjski gradnji v
radovljiški
občini
(Nadaljevanje s 7. strani)
urejen kvadratni meter zemljišča na Dobah in Rečici preko 13 tisoč S din, medtem ko bo v oddaljenejšem Korit-nem veljal okrog 20 tisoč S din. K tej ceni pa je seveda prišteti še ceno za nakup zemljišča in pripravo zemljišča (izmera zemljišča, urbanistična in gradbena dokumentacija). Navedene cene se nanašajo na 1 m2 bruto stanovanjske površine. S tem nameravamo dobiti v bodoče komunalno urejena naselja.
S prehodom na dejanske cene individualne stanovanjske graditve je razumljivo, da stanovanjskega problema socialno šibkih občanov ne bo mogoče reševati z individualno gradnjo, ampak z gradnje^ najemnih stanovanj. To pa bo možno izvajati le ob popolni podpori delovnih organizacij oz. njihove stanovanjske politike.
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega dragega očeta
FRANCA STERNA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v odd. kontrole obrata EMI v kranjski tovarni za izraze sožalja, poklonjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Marinka Šenk
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Še drugič poka! za SO »Iskra«
Strelska družina »Franc Mrak« iz Predoselj je preteklo nedeljo pripravila veliko strelsko tekmovanje v počastitev 4. in 22. julija. Na improviziranem strelišču v Valjavčevem logu ob Kokri se je 15 ekip potegovalo za prehodni pokal, ki ga je domača družina namenila zmagovalni vrsti.
Tričlanske ekipe so morale nastopiti v treh disciplinah streljanja. Vsak tekmovalec je streljal z zračno in malokalibrsko puško ter z malokalibrsko pištolo. Tako tekmovanje zahteva od vsakega strelca precej napora in kon-
centracije, saj je težko z vsemi tremi rekviziti doseči dobre rezultate. Posebej velja to za streljanje s pištolo, ki je v strelskih družinah manj razširjeno zaradi premajhnega števila tega orožja.
Vrsta SD »Iskra« v postavi Černe, Frelih in Malovrh je bila tudi letos za tekmovanje najbolje pripravljena. Že lani so se isti strelci vrnili iz Predoselj s prehodnim pokalom, letos pa so ta uspeh ponovili. Res je, da niso bili najboljši v posameznih disciplinah streljanja, toda seštevek vseh doseženih re-stltato»
je pokazal, da so zmagali z velikim naskokom. Sicer pa so se tudi med posamezniki visoko uvrstili. Njihovi dosežki so bili naslednji:
Ekipe: L SD Iskra 1191 krogov; 2. SD S. Kovačič 1089; 3. SD Sava 1083; 4. SD T. Na-dižar 1028; 5. SD F. Mrak 944 itd.
Posamezniki: 1. Peternel SD Sava 421 krogov; 2. Černe SD Iskra 417; 3. Frelih SD Iskra 389; 4. Lombar SD S. Kovačič 387; 5. Malovrh SD Iskra 385; 6. Zupančič SD »T. Nadižar« 367 krogov itd.
Razglas
ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE
RAZGLASA
naslednja prosta delovna mesta:
L TEHNOLOG II V PRIPRAVI DELA
3 delovna mesta
2.	KONSTRUKTER II V RAZVOJU
1 delovno mesto
3.	PREDKALKULANT 1 delovno mesto
4.	OBRATNI ELEKTRIČAR
1	delovno mesto
5.	STROJNI ORODJAR — REZKALEC
2	delovni mesti
6.	STROJNI ORODJAR ZA OBLIKOVNO BRUŠENJE
1 delovno mesto
Za zasedbo delovnih mest morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
ad 1. Tehnična srednja šola elektro stroke in 4 leta ustrezne prakse;	.
ad 2. Tehnična srednja šola strojne ali elektro stroke in 4 leta ustrezne prakse;
ad 3. Ekonomska srednja šola, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega svetovnega jezika; ad 4. Poklicna šola elektrotehnične stroke in 7 let prakse po možnosti v vzdrževanju;
ad 5. in 6. Poklicna šola kovinske stroke — strojni orodjar in 2 leti prakse.
Prijave pošljite na splošni sektor ISKRE — Tovarne električnih merilnih instrumentov, OTOCE. p. 64244 Podnart. Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo prispele do 10. 8. 1971.
Izid žrebanja nagradne križanke »Srebrni jubilej«
Žreb je razdelil nagrade laxóle:
1.	nagrada (250 din):
Janez Skok, »Elektromotorji« Žele:':, ki;
2.	nagrada (150 din):
Vida Iljaš, števci »Elektromehanika« Kranj;
3.	nagrada (100 din):
Silvo Gril, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj;
4.	in 5. nagrada (po 50 din):
Slobodan Marčeta, Orodjarna »Elektromehanika« Kranj; Mari Kenda, »Instrumenti« Otoče;
25 nagrad po 20 din:
Milka Lampe, Strokovne službe, Kranj; Lana Zupanič, »Elektromehanika« Kranj; Breda Jamnik, »Naprave« Ljubljana; Jože Čebulj, Nabava »Elektromehanika« Kranj; Francka Prcstor, Orodjarna »Elektromehanika« Kranj; Danica Stare, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Jože Križnar, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Milan Sajovic, Orodjarna »Elektromehanika« Kranj; Jožica Razpotnik, »Naprave« Ljubljana; Janez šunkar, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj, Nžica Gorjanc, obrat Stikala »Elektromehanika« Kranj', Jtef-ka Lopan, »Polprevodniki« Trbovlje; Stane Stare, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Vera Bedina, Strokovne službe ZP Kranj; Majda Jenko, »Elektromehanika« Kranj; Roman Bučinel, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Sonja Orožen, »Polprevodniki« Trbovlje; Dragi Andrejaš, »Polprevodniki« Trbovlje; Marjeta Orehek, »Istrumenti« Otoče; Alojz Justin, »Kondenzatorji« Semič; Zoran Udir, Merilne naprave »Elektromehanika« Kranj; Igor Gabrič, Iskra-Commercc — sklad. Kranj; Franc Stular, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Janez Fajdiga, Orodjarna »Elektromehanika« Kranj; Majda Bertoncelj, »Instrumenti« Otoče.
Nagrade bodo izplačane v avgustu.
Rešitev nagradne križanke. Vodoravno:
AVTOMATIKA, KREMATORIJ, TELEFONIJA, ZORIN, JORDAN, OKLI, SAL, ANONSA, ZVESTOBA, GOTT, NASKAKOVANJE, ALARM, NAPIER, čl, AARE, OLT, ITA, RANK, ILO, TEPKA, TLAK, ABBE, ETER, ANE, DLAN, VELA, JUVAN, DEE, VLADIMIR, TD, LOGAR, JAGNED, POR, AFRIKA, ADE, KOCEN, RAC, OMARA.
Malovrh