ERSSKfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 178 CLEVELAND, OHIO. TUESDAY MORNING, JULY 30TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVIL Hitler si prizadeva, da Councilman Cuyier je bil Polifikarji pazijo na prisiljen resignirati de|0Yanje bjYfega predsednika um« svetovni vpliv Židov Berlin, 29. julija. — Hitler rii zadovoljen z dejstvom, da je iztrebil iz nemškega kulturnega in političnega življenja slednji vpliv židovstva. Njegov oproda Julius Streicher je pravkar začel s propagando, da se izbijejo židovstvu tla po vsem svetu. Hitler smatra Žide za največje nasprotnike napredka Herbert Cuyier, councilman iz 33. varde, ki je bil izvoljen kot Sweeneyev demokrat, je bil včeraj prisiljen resignirati iz svojega urada, ker so protii njemu naperjene štiri preiskave. Najprvo se bo moral zagovarjati na probatni sodniji radi vsote §5,500, katero je dobil od neke zapuščine za enega svojih klientov, toda ni položil čistega računa. Nadalje je odvetniška zbornica v Clevelandu začela z in za najbolj krute zatiralce de-! cbfavnavo' da se Cuylerja za- ' vrze kot odvetnika, ker je omadeževal svoj stan. Drž. pravd-nik ima dalje v rokah dvoje zapriseženih izjav, katerih ena trdi, da je Cuyier vzel $250.00 od nekega moškega, da bi mu pre-skrbel službo policista, druga pa trdi, da je Cuyier dobil $150 da bi izposlcval službo gasilca nekemu drugemu prosilcu. In oglasile s0 se končno še tri na- lavstva in izkoriščevalce trgovine in obrti. Namen tajne nemške propagande je ustvariti po vseh svetovnih državah sovraštvo do vsega, kar diši po židovstvu. Nemška vlada ima ogromne urade, kjer se pripravljajo pamfleti in literatura, naperjena proti Židom. Nemška vlada potroši letno tozadevno nad sto milijonov mark. Geslo nemške vlade je: uničiti Židov- ^"f osebe' ki trdiJ°> da s0 stvo z zemeljskega površja. Ob- piacale denar, da jim sezm načrti podajajo natančna navodila, kako je to mogoče narediti. Že je nemška vlada in-direktno potom svojih tajnih agentov v zvezi z enakimi organizacijami v Angliji, Franciji, Švici in Italiji. Propaganda se dobi službo. Četrto preiskavo proti Cuylerju je naperila civilna komisija radi Cuylerjevega vmešavanja v posle komisije. Councilman Cuyier je bil kot Sweeneyev demokrat oproda župana Da visa, in da se je na svoj posel temeljito razumel, priča- širi dnevno. Hitler ima baje, tudi jako dobre anti-semitske j3.° pTOtl njeTnu naperjene pre-zveze v Zedinjenih državah, in ! ,skave-kot trdi dr. Birkhead, ki je tozadevno potoval iz Zedinjenih držav v Nemčijo, da pronajde vire nemške anti-semitske propagande, obstoji tudi v Ameriki tajna organizacija najbolj vplivnih mož, ki delujejo za iztrebljenje židovstva. Dr. Birke-head trdi, da so v Nemčiji prepričani, da je predsednik Roosevelt pod popolnim vplivom židovstva. Ko so vprašali Strei-cherja, kam naj se Židje obrnejo, ko bodo pregnani iz vseh dežel, je Streicher odgovoril: "To je njih problem in ne naš!" -o- Komunisti trdijo, da jih je 30,000 Moskva, 29. julija. — Organizirani komunisti v Zedinjenih državah štejejo danes nekako 30,000 članov v raznih svojih organizacijah. Največ je komunistov med tujerodci in zamorci. -o- Prometne številke V prvih 27. dnevih julija me-seca je bilo v Clevelandu manj prometnih nesreč kot kdaj prej. Tekom zadnjih dveh tednov ni Lila niti ena oseba ubita od avtomobila v mestu in tekom prvih 28 dni v juliju so avtomobili zahtevali samo štiri žrtve. Tako "perfektnega" meseca nismo imeli v Clevelandu že od 1. 1!)27. In to ob času, ko prihaja in odhaja v Cleveland in iz Clevelanda tisoče avtomobilov iz drugih držav, ko so vse gostilne odprte in je promet nenavadno živahen. Število avto žrtev je bilo letos do včeraj za 17 manjše kot lansko leto. Zapuščeni slamnik Mr. Andy Kavčnik, ki se je mudil na prijaznem obisku eno preteklih nedelj na Joe Gram-čevi farmi, je pozabil svoj novi slamnik pri Gramcu. Dobi ga, se oglasi na domu našega urednika, na 643 E. 108th St. Policisti v šoli Včeraj je bila otvorjena posebna šola za 52 policijskih načelnikov v Clevelandu in po so- Komunisti obsojajo japonski imperializem Moskva, 29. julija. — Delegati 50 različnih narodov so imeli včeraj tu svoje zborovanje, tekom katerega so ostro obsodili japonsko imperialistično politiko. Delegati so zastopniki komunistične stranke v raznih državah. Veliko navdušenje je izzval kitajski delegat Cov Ho Sing, ki je obsodil japonski imperializem in obdožili Japonce, da nameravajo razdeliti svet. Izjavil je, da je rdeča armada edino upanje Kitajcev in končal je z mogočnim vzklikom: "Kitajski narod ne bo nikoli dopustil, da bi postala Kitajska japonska imperialistična kolonija!" -o—-- Mleko in farmarji Clevelandski mlekarski trg se mora stabilizirati ali pa bo prišlo do resne krize, je izjavil Samuel Trsek, predsednik mlekarske podporne organizacije, v kateri je včlanjenih 80 malih mlekarjev. Farmerji so radi zniževanja cen mleku že toliko izgubili, da se jim ne izplača več pošiljati mleko v Cleveland. In če farmerji začnejo s štrajkom, tedaj bo Cleveland ostal brez mleka. Mali mlekarji so silno nevoljni nad velikimi mlekarskimi kompanijami, ki so začele z zniževanjem cen mleku v namenu, da uničijo male mlekarje. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Jos. Popovich, 1598 Lake-wood Ave., in Miss Helene Verba, 1586 Coutant Ave. Mr. J. Pajnich, 1117 E. 66th St., in Miss Ursula Lusin, 488 E. 121) St. Mr. Henry Wolw, 300 E. 156th St., in Miss Helen Pe-tach, 15221 Lucknow Ave. Streljanje v tarčo Policija v West Parku je are-lirala George Intiharja, 12914 Kirton Ave., in Clarence Mraza, 10125 Adelaide Ave., ker sta z malo puško streljala v tarčo na dvorišču. Aretirana sta bila Washington, 29. julija. — Vedno bolj številne procesije republikanskih politikarjev v Palo Alto, kjer prebiva bivši predsednik Herbert Hoover, so povzročile politične govorice, da bo Hoover v resnici predsedniški kandidat v letu 1936. Hoover je radi svojega bivšega urada titularni načelnik republikanske stranke. Dočim sam še ni izjavil dozdaj, če bi sprejel kandidaturo, pa so v Washing-tonu prepričani, da republikanci ne bodo izbrali nikogar drugega kot Hooverja, kateremu bodo ponudili kandidaturo. Do predsedniške konvencije je še 11 mesecev in tekom tega časa se lahko mnogo zgodi, toda kot ie videti, se obračajo oči republikancev vedno- bolj pogosto na Hooverja. Mnogi so prepričani, da skuša Hoover pridobiti zastopnike raznih struj v stranki na svojo stran, da bi republikanska stranka prihodnje leto lahko edinstveno nastopila. Sicer izjavlja Hoover, da so vsi obiski, ki jih dobiva, popolnoma osebnega značaja in nimajo nobene politične podlage, toda opazovalci položaja tega ne verujejo. Frank Knox, lastnik Chicago Daily News, Patrick Hurley, bivši vojni tajnik, John Benck, bivši kongresman in še drugi enako odlični republikanci, se dnevno oglašajo pri Hoo-verju. Značilno je, da sta Hooverja obiskala bivši governer Langdon in bivši governer Nice, ki sta oba Hooverju nasprotovala v letu 1932. Politikarji so mnenja, da Hoover skrivaj deluje, da bi pridobil vse boljše voditelje na svojo stran in zopet zedinil republikansko stranko, ki se nahaja danes na pogorišču. -o- Habsburžan je dobil pet let zapora Pariz, 29. julija. — Nadvojvoda Wilchelm Habsburg je bil danes obsojen v pet let zapora in' v globo 2000 frankov, ker je na sleparski način izsiljeval denar. Pred sodnikom se je izgovarjal, da je potreboval denar, da se zopet vzpostavi habsburška dinastija v Avstriji. Obenem z nadvojvodo je bila obsojena tudi njegova zaročenka na tri leta ječe. -o- Davey za Roosevelta Governer države Ohio, Martin L. Davey, demokrat, je včeraj v posebnem govoru, ki ga je imel pred 4000 poslušalci v Toledo, O., izjavil, da bodo demokrati države Ohio v prihodnjem letu kot en mož nastopili za predsednika Roosevelta. Ta z Abesinijo' neizogibna. pripravljena za borbo takoj Italija ignorira Ligo. Je Poskrbite si pravočasno Roosevelf dobil skoro državljanske papirje! Iz Washingtona še vedno prihajajo vesti, da namerava kongres s postavami ostreje nasto-i piti proti tujezemcem v Ame-i riki, to je proti enim, ki nima- j jo ne prvega ne drugega držav-1 Predsednik Roosevelt je lahko Ijanskega papirja. Kdor čita!vese1, ker -)e dobil od k°ngresa dnevno kongresni zapisnik, vidi i skcr° vse. kar je zahteval. V znano dosedaj, da governer Da- ! ie zasedami j V njem števil«e izjave raznih;kratkem bo kongres zaključil predsednik Roosevelt ni- j Vlečno besedičenji ^ i ^^ * k°maj čakajo, l^e zborovanje. Dvoje točk Rim, 29. julija. — Italijani so danes prepričani, da je vojna Pre- izjava governerja je vzbudila pričani( da je Liga narodov brez veliko zanimanje, ker je bilo moči, da bi preprečila vojno in znano dosedai. Ha governer Da-' —,• _____, vse, kar je zahteval od kongresa Washington, 29. julija. — vey ni sta prijatelja. Governer Da- j g-uba časa. vey je tudi pod vplivom demo-j Tisoče težakov naklada vojni kretskega načelnika Gongwerja j material na deset ogromnih v Clevelandu, in Gongwer jetnikov v raznih pristaniščih, znan po svojem nasprotovanju j Nadaljni tisoči so bili vpoklica-proti Rooseveltu. Zdaj pa jejni za vojagko službo y -ni duh .....I "a >u,|ci3tt.u siuzuo. vo)n governer Davey izjavil, da bo se dviga visoko in narod demokratska predsedniška d^je-gacija države Ohio v prihodnjem letu enoglasno glasovala za Roosevelta, kar pomeni, da je nastal v demokratski stran- za- da bi prišel na vrsto predlog ise preostaja, da bo zmaga po proti tujezemcem. Tekom sedanjega zasedanja kongresa sicer ni nevarnosti, da bi bila sprejeta enaka postava, toda polna. Ena točka je vprašanje glede davkov za bogastvo, druga pa takozvana Cuffey postava v prid premogarjev. Razen htpvn „mnn» 1 4- * ileta" Docim se bo Ameriška nteva vojno, kot trdijo poroči- „ , ., la iz Ri ma Domovina z vso močjo borila proti sprejetju enake postave, Vsa diplomatična prizadevanja od strani Francije in zla sti Anglije so se ponesrečila. ki države Ohio popoln spora-1 Anglija je prenehala s prizade_ zum. 55 delavcev ubitih italijanski municij-ski tovarni Gerlica zanika Iz Painesville, O., se poroča, da je bil Frank Gerlica pripeljan pred Common Pleas sodnika Slocuma, obtožen izsiljevanja. Gerlica je zanikal očitani mu zločin. Sodnik ga je poslal v zapor, ker Gerlica ni mogel postaviti $7500.00 varščine. — Kot znano, je bil Gerlica obtožen, da je skušal izsiliti od Henry Lucasa $10,000 z grožnjo, da mu odpelje ženo, ako ne plača denarja. To se je zgodilo Varese, Italija, 29. julija. — V bližnjem mestu Taino je nastala včeraj strahovita razstrel-ba smodnika. Najmanj 55 oseb je bilo ubitih, med njimi največ mladih žensk in deklet. Raz-strelba je nastala v municijski tovarni, ki posluje noč in dan, da dobavlja potrebno strelivo za laško armado. Uradno poročilo od sinoči naznanja, da je bilo ubitih 55 oseb, a še vedno iščejo v ruševinah tovarne nove žrtve. Kot trdi uradno poročilo, je bilo več delavk zdrobljenih na drobne kose ob času razstrelbe. Rešilno moštvo je najprej prineslo na dan 32 trupel; 25'izmed njih so bile mlade tovarniške delavke. Nad 500 očetov in mater se je zbralo pred tovarno, kjer so silno kričali in jokali ter iskali svoje hčere in žene. V tovarni za smodnik je bilo zaposlenih 500 oseb, večinoma mladih žensk. Kako je nastala razstrelba, oblasti ne morejo dognati. -o-- Oče in sin sta zaprosila za pokojnino Schuyler, Nebraska, 29. julija. — Patrick Lee, star 103 leta in njegov sin Frank, star 67 let, sta istočasno zaprosila za starostno pokojnino. -o-- Posojila na hiše Lastniki hiš v državi Ohio so si izposodili $3,060,083 od bank za popravila in barvanje svojih hiš. Obenem je bilo v uradu Federal Housing Administration vloženih 1780 prošenj za posojila za zgradbo novih hiš. Te hiše bodo veljale $7,714,617. Cenejše mleko The Telling Belle Vernon Co., je znižala ceno mleku za 1 cent pri kvortu. Kvort mleka, dostavljen na dom, velja sedaj vanjem, da pregovori Italijo, da j odneha od bojnih načrtov. V; Papež Pij je včeraj prvič zastavil svojo mogočno besedo v prid miru. V konzistorijski dvorani je nagovoril papež zastopnike katoliških misijonišf ob priliki, ko je bil proglašen blaženim Jiustino de Jacobis, laški misijonar v Abesiniji, kjer je bil umorjen leta 1860. "Temni oblaki se zbirajo nad Italijo in Abesinijo," je izjavil sv. oče. "Naša naloga je, da tega ne smemo prezreti, pač pa delovati v prid miru." V laških uradnih krogih ne vedo ničesar o novici, katero sta prinesla časopisa London in New York Times, da je bilo v obmejnih spopadih zopet 40 Lahov ubitih od Abesincev. -o- Kitajska ima neštete žrtve povodnji predlog je vložen in pride na i c'e Se PriPeti kaj izrednega, kar vrsto jnuarja meseca drugega 'ji pokvarilo program, bo Roosevelt tudi v tem oziru doživel zmago. Postava glede obdavčenja bo- pa svetujemo našim rojakom, da si preskrbijo prve ali druge državljanske papirje. Ameriška Domovina vam gre pri tem drage volje na pomoč. Oni, ki že imate prve papirje, pa so že 7 let stari, morajo delati prošnjo z a nove papirje, ker če je prvi papir 7 ali več let star, je neveljaven. Vsi oni, ki ste prišli v Zedinjene države pred 29. juri jem, 1906, ste oproščeni pristojbine v vsoti $2.50, a vsi oni, ki so prišli v Ameriko po 29. juniju 1906, morate plačati $2.50 za pristojbino. Poleg tega mora sleherni imeti dve fotografiji. Te fotografije dobite pri Bukovniku na 185. cesti ali pri Berosu na 6122 St. Clair Ave. Money order dobite v uradu Avgust Kollandra ali pa v slovenski lekarni Mr. Komina na Addison Rd., in St. Clair Ave. Prinesite fotografije in money ordre v naš urad. Mi pa vam točno spišemo prošnjo, toda samo ob sobotah popoldne od 1. ure naprej. Pri nas dobite tudi vsa druga tozadevna pojasnila, o- Šanghaj, 29. julija. — Uradniki narodnega kitajskega reli-fa naznanjajo, da so žrtve kitajske povodnji tako strašne, da Jih m mogoče preceniti in prešteti. Dolini Jantse in Ru- j 1J.ia meseca lanskega leta so bili mene reke sta popolnoma pre- napadeni štrajkarji pri Kohler Delavci tožijo kompanijo radi štrajka Milwaukee, 29. julija. — Ju- plavljeni. Uradniki relifa so mnenja, da je več kot 100,000 Co., v Kohler, Wis. Dva štraj karja sta bila tedaj ubita in 25 ljudi izgubilo življenje v povod-1 ranjenih. Vdove ubitih štraj-nji. karjev zahtevajo vsaka $15,000 odškodnine, ranjeni štrajkarji pa zahtevajo od lastnikov tovarne vsak $10,000. Obtožnica štrajkarjev pravi, da so se lastniki tovarne zarotili proti štraj- Politični podpisi Generalni državni tajnik Myers je včeraj odredil, da se vsak volivec lahko podpiše za vsakega kandidata za župana. Vi barjem, da jih ubijejo ali de-se lahko podpišete za republi- j .lansko poškodujejo. Bivši štraj-kance, demokrate in socialiste, kar.H zahtevajo skupno $275,- pred šestimi leti. Ko je Gerli- 9 centov- v trgovinah pa 8 cen- Rednjih mestih. Policijske na-•'®lnike uči ekspert Kostle, kako'na pritožbo sosedov, katere je pravilno vzema odtise prstov, streljanje vznemirjalo. ca čakal tedaj obravnave, je pobegnil iz zaporov in so ga dobili šele pred par tedni v zapo-rih države Californije, kamor je bil poslan radi enakega zločina. Novi zobozdravniki Državne diplome so bile podane na državni univerzi v Co-lumbusu včeraj novim zobozdravnikom. 21 jih je iz Clevelanda in med njimi je Mr. Vincent Opaskar. Iskrene čestitke! Cleveland. tov. Družba pravi, da je bila prisiljena znižati ceno radi velike kompeticije drugih mlekarskih družb. To je že drugo znižanje cene mleku tekom enega meseca. Davek na cigarete Clevelandčani so plačali od 1. julija, 1934, do 1. julija, 1935, davka od cigaret lepo vsoto — $123,476. Polovico te vsote dobi država, eno četrtino okraj Cuyahoga in eno četrtino mesto vse obenem, ne da bi bil vaš podpis razveljavljen. Mestni čarter nikjer ne določa, da bi se državljan podpisal samo za enega kandidata. Toda to velja samo za primarne volitve. Nadalje je državni tajnik tudi naznanil volivnemu odboru, da osebe, ki bodo 5. novembra stare 21 let, se lahko že sedaj registrirajo in volijo pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile 1. oktobra. Zgubil odvetništvo Trije sodniki Common Pleas sodnije v Clevelandu so v soboto odredili, da se suspendira kot odvetnika Johna F. Cizmadia, bivšega republikanskega vard-nega vodjo. Cizmadia je osle-paril svoje kliente za nekako $500.00, ko je iztirjal denar, pa ga ni izročil svojim klientom. Doma iz bolnice Iz bolnice se je vrnila Mrs. Frances Markužič, 5814 Bonna Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Dobri ženi želimo, da bi skoro in dobro okrevala. Henrik Colijin je novi ministrski predsednik Nizozemske. 000 odškodnine. Na konvencijo Mladi Joseph Rudolph, s i n tajnika dr. sv. Janeza Krstni-ka, št. 37 JSKJ, odpotuje v sredo na mladinsko konvencijo J. S. K. Jednote, ki se vrši v Ely, Minn. To je prva mladinska konvencija kake jugoslovanske podporne jednote v Zedinjenih državah. Mlademu delegatu želimo obilo uspeha! Bomba v cerkvi Včeraj so dobili pod prižni-co Morningstar baptistovske cerke na 2616 Detroit Ave., di-namitno bembo. Bomba je eksplodirala in naredila precejšnjo škodo. Ob času eksplozije ni bilo nikogar v cerkvi, ki je zamorska in baje nepriljubljena v dotični okolici. Popravek V zahvali za pokojno Frances Perko je stranka pozabila zahvaliti se John Kegloviču za vse njegovo dobro delo s svojim avtomobilom in ko je peljal ministrante na pokopališče. Iskrena hvala! gastva sicer ne bo natančno taka, kot jo je prvotno zahteval predsednik, ker poslanska zbornica kongresa nikakor ni pripravljena obdavčiti bogastvo bolj kot je potrebno za produ-ciranje davkov, vendar je F. D. Roosevelt za enkrat zadovoljen in bo počakal prihodnjega leta, ko bo šel s tem problemom pred narod, od katerega se pričakuje popolnega odobrenja. Negotovost prevladuje glede nameravane Cuffey postave. — Zaenkrat so tozadevni predlog umaknili, ker se v njem nahajajo točke, o katerih mnogi kon-gresmani dvomijo, da bi bile ustavne. Toda predsednik je obljubil premogarjem, da bo ta postava sprejeta najkasneje do 36. septembra, in obe zbornici kongresa bosta skoro gotovo podprli zahtevo predsednika F. D. Roosevelta. Ko bo kongres gotov s svojim delom, kar se bo zgodilo skoro gotovo okoli 1. septembra, tedaj bo predsednik imel za seboj rekord, kot ga je imelo malo predsednikov pred Roosevel-tom. Več in bolj koristnih postav se je naredilo tekom tega zasedanja kongresa, kot kdaj prej v zgodovini. Vse to je povzročil Roosevelt, ki je neprestano bodril kongres k uspešnemu delu za socialno zboljšanje naroda. -o- Novi škandali pri vojaških naročilih Washington, 29. julija. — Te dni je bil prijet neki nadaljni častnik nakupovalnega oddelka vojaške uprave. To je že tretji višji častnik, ki je bil aretiran na podlagi kongresne preiskave. Vsa preiskava se vrši z največjo tajnostjo. Znano je le toliko, da so razni visoki vojaški častniki prejemali podkupnino od kompanij. -o- Strela udarila V nedeljo dopoldne je vladala huda nevihta v Clevelandu. Tekom nevihte je udarila strela v dimnik farne slovenske šole v Collinwoodu na Holmes Ave. Strela je preklala dimnik do sredine. V šoli so se tedaj nahajale čč. šolske sestre, toda k sreči se ni nobeni ničesar zgodilo, razen da so preživele nekaj strahu. Brata zgorela Goreti je začelo danes zjutraj v apartment poslopju na 2534 E. 55th St. Ognjegasci so dobili trupla dveh bratov, katerih eden je star 8 let, drugi pa 12, zaeno s truplom matere v neki sobi v 2. nadstropju. Mati je bila še živa, a brata mrtva. Očeta pogrešajo. Policija še ni mogla dognati njih imen. i ft AMERIŠKA DOMOVINA 9 9 AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $3.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posameznai številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: U. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U. S. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. <«^83 No. 178, Tues., July 30, 1935 Spoštuj očeta in mater "Baročna umetnost je vrhunec misli in čuvstva: združuje nebo in zemljo. Nad zamaknjenimi svetniškimi prizori na zemlji se odpira nebo z angeli in nebeškim veseljem; nad trpljenjem mučencev je razlita nebeška glorija. Lahko so vplivale te umetnine na slovensko ljudstvo ter ga dvigale iz zemeljskih bridkosti v nebeške višave. Zato so se tako globoko vtisnile v slovensko dušo. "Seveda so slovenski sinovi izvajali svojo umetnost tudi po tujem svetu. Slovenski bakrorezec Lovro Janša, rojen na Breznici, je bil profesor na dunajski umetniški akademiji, kolajnar Franc Sega je bil v Nemčiji prvak v svoji stroki, Bernard Hribernik je deloval kot vodja umetnostne akademije na dvoru dveh kraljev. France Kavčič, rojen v Gorici, je bil ravnatelj akademije umetnosti na Dunaju. Sam veliki nemški pesnik Goethe ga veličastno omenja radi njegovega umetniškega čuta. In France Kavčič se je čutil Slovenca in je najraje govoril slovensko. "H koncu 18. in v začetku 19. stoletja je umetnost na Slovenskem prodrla v široke ljudske plasti. Umetniki, domači sinovi, so imeli obilo dela. Kmetje so hodili naročevat nabožne slike, meščanstvo je pa začelo polniti stanovanja s slikami družinskih članov in s pokrajinami. Umetniška dela Josipa Tominca, rojenega v Gorici, leta 1790, so sami Italijani razširili po vsej Italiji in priznali, da je višji in ve-ličastnejši kot laški slikarji. Enako slaven je bil' Mihael Stroj, mojsterski portretist. In slišali ste o Matevžu Langu-su, prijatelju velikega Prešerna, o Marku Pernatu, ki je zlasti poveličeval Triglav, Soško dolino, Blejsko in Cerkniško jezero, razgled s Šmarne gore in ki je ustvaril skupaj do 1,200 oljnatih slik. "Vsa neštevilna dela slovenskih umetnikov v teku dvajsetih rodov so enota, ker so nastala iz ene slovenske duše. Tudi umetnine, ki so jih ustvarile slovenske roke v daljni tujini, so slovenska duhovna lastnina. Ni majhna ta duhovna posest in razteza se daleč čez slovenske meje, od Benetk do Londona. Vsi davni slovenski rodovi, na katere so vplivale slovenske umetnine v dobi 700 let, so z nami eno duhovno občestvo, ki je neumorjoče. Duhovi, ki so ustvarili umetnine pred stoletji, občujejo z nami po svojih delih ter nam neposredno govorijo iz njih. Duhovna dela so odsev posmrtnega življenja in večnosti, ki jo popolnoma občutijo le silno preproste duše in posebno izbrani umi. Duševna vsebina umetnostnih ustvaritev naših prednikov je slovensko narodno izročilo, slovenska tradicija. Če naj ne zidamo na pesek in če sploh hočemo zidati stavbo duha, jo moramo zidati na tistem naprej, kar so že sezidali predniki. Kdor bi hotel uničiti vse ceste, mostove, železnice in parobrode iz poznejših časov zato, da bi napravil nekaj čisto novega, bi bil brez uma in ne bi postavil ničesar novega, ker ne bi mogel spraviti skupaj niti gradiva za nove stavbe. Ne zato, da je staro, ampak zato, ker je lepo in veliko in ker je naše, moramo upoštevati in spoštevati duhovne vrednote, ki so jih zapustili predniki. Tradicija je usedlina vsega že opravljenega dela narodnega razmišljevanja in čuvstvovanja. Brez vsebine je narodna samobitnost le beseda, ne pa dejstvo, le sanja ne pa dejanje. "Dandanašji ko je taka zmeda nazorov in okusa da je duševno ravnotežje popolnoma omajano, je tembolj potrebno, da se oprime vsak narod svojega izročila. Predvsem velja to za Slovence, ki smo izpostavljeni toliko različnim vplivom in pritiskom. "Med Slovenci je bila in je veliko premalo upoštevana lastna tradicija, lo je gotovo tudi vzrok nesreč, ki so nas zadele, v kolikor smo jih sami zakrivili. Pomanjkanje samozavesti in malodušnost, ki nas tare, sta se prav zato tako razkošatili, ker nismo zadosti zasidrani v slovensko tradicijo, ker se ne zavedamo, da imamo duševno moč in zmožnost kot jo imajo sinovi največjih narodov. "Tako smo pozabili, da je bila še v srednjem veku naša narodna meja pod nemškim Gradcem, pri Zgornjem Dravogradu na Koroškem, da sta bila Trst in Reka po večini slovenska, prav tako kakor Celovec. Kakšno čudovito moč ima narodna tradicija, dokazujejo uspehi Anglosaksov, ki jim je tradicija vse in pa Poljska, ki so jo zadele podobne narodne nesreče kot Slovence, pa so učakali najslovešnejše narodno vstajenje . . . Spoštuj očeta in mater!" In vozila sva pol milje naprej, pa mi je zopet pokazal farmo, ki je bila od banke prodana. Tekom ene ure mi je Jože pokazal najmanj 15 farm, ki so bile prodane, farmar pa pognan po svetu, potem ko se je leta in leta mučil v potu svojega obraza za svoj obstanek. Da, banka nima tako velike blagajne, da bi spravila vso mrvo in ves drugi pridelek na farmi v njo, ima pa kamenito srce, ne pozna usmiljenja ne potrpljenja ampak brezdušno iztirja od siromakov, kar dolgujejo, potem pa živi ali umrli, kar si poželiš! Najmanj 12 rojakov je v Lake in Ashtabula county zgubilo tekom enega leta svoje domačije, ker so brezsrčne banke zarubi-le vse, kar so imeli in pognale ljudi po svetu. To so tiste tako slavno opevane "velike banke," na katere je zlasti "Enakopravnost" kazala tekom finančne krize, kakšne vzor banke da so, da plačujejo točno in redno in da se dobi denar, kadar ga kdo zahteva. To so one velike banke, ki imajo po dvajset podpredsednikov, katerih vsak vleče najmanj $25,000 plače na leto, katere višji uradniki in predsedniki dobivajo po $50,000 do $75,000 na leto za par ur dela na dan, to so one velike banke, ki posodijo siromaku par tisoč, in ie točno ne plača, mu prodajo vse, kar ima, prodajo mrvo, kolerabo, zelje, fižol, krompir, oves in pšenico, uničijo eksistenco farmarja-siroma-ka, da iztirjajo par sto dolarjev zaostalih obresti, in da s temi par sto dolarji lahko podpredsedniki in predsedniki bank lahko en dan kadijo fino dišeče cigare! Velike banke v Clevelandu so prodale tekom zadnjih treh let nad 10,000 domov in nad 5,000 farm radi malenkostnih dolgov. O naši slovenski banki tega do-sedaj nismo še slišali. Slovenska banka do danes ni pognala še nikogar* iz domovja radi dolga, ni spodila človeka, "ki se je trudil do dvajset let, da si je prihranil par tisoč dolarjev, katere je zastavil na svoj lastni dom, potem pa delal in delal, da je plačeval, ko je pa prišla kriza, je moral prenehati s plačili. Naša slovenska banka ga raditega ni pognala po svetu in mu vzela vse, kar si je tekom dolgih let prislužil, ampak to delajo velike banke, ki te lahko slečejo do nazega in poženejo po svetu! Deset tisoč družin v Clevelandu lahko danes priča, kako se je družinski oče trudil od 20 do 30 let, da si je kupil lastno streho, pa so ga velike banke končno pognale iz domovja, katerega si je priboril ima do 40 glav goveje živine, oziroma krav in juncev in prodaja mleko v Cleveland. Vi dobro veste, po čem plačujete mleko v Clevelandu. Od 9 do 10 centov kvort. In veste, koliko dobi naš farmar za mleko? Kot mi je pripovedoval Mr. Zupančič dobi čistega 3.5 centa na galono! In to mleko se prodaja v Clevelandu po 40 centov na galono. Kje ostane dobiček? Pri preva-ževalcih in posredovalcih, ki prodajajo mleko na debelo. "Da, včasih je bilo drugače," je rekel Mr. Zupančič, "in upam, da ni več daleč čas, ko se mora vse to spremeniti." In koliko skrbi in dela ima Zupančič s svojim posestvom! Kdor je videl njegov vzorni hlev, kjer je vse tako čisto in sanitarno, kdor ve, koliko je treba kla-je in živeža za živino tekom zime, koliko ton koruze, ječmena in enakega pogoltne 40 krav dnevno, tedensko in mesečno, potem pa dobi 3 in pol centa od galone mleka, ta bi se gotovo sam jezil in skušal si izboljšati položaj. Well, Joe, sveta še ne bo konec, ti si še korenjak in pridnih rok, delaš od zore do mraka! Upajmo in želim ti iz srca, da pridejo tudi za tebe boljši dnevi tedaj, ko ne bo več reli-fa, pač pa se bo delalo in pošteno plačevalo za pridelke! * * * Kot sem čital v "Geneva Free Press" so pripeljali detektivi iz Californije v Painesville Franka Gerlico, ki je obdolžen, da je pisal grozilno pismo nekemu kom-panistu, češ, da mu bo odpeljal ženo, če ne plača $10,000. Frank Gerlica se nahaja sedaj v okrajnih zaporih v Painesville, kjer pričakuje sodbe. Lake county oblasti so imele $658.00 stroškov, da so pripeljale Gerlico iz Californije. To bodo morali farmarji poravnati v davkih. v znoju in trpljenju . . . Pretekli teden smo obiskali tudi poznanega našega starega prijatelja Matha Novaka, ki se tako dobro razume na rejo belih petelinov in debelih prascev. Tudi letos jih ima nekako 60, mladih in starih, toda kakšna razlika od lanskega leta! Julija meseca lanskega leta, ko sva bila z dr. Kumelnom pri Novaku sva kupila baby-prašička za 10 centov. To je bil namreč "extra price" za dr. Kumelna. Letos pa, ko sem ogledoval ščetinarje pri Novaku, sem opazil skoro enako živalico kot lansko leto. Toda cena je poskočila. Povedal sem Mathu, da bi rad za dr. Kumelna enakega prasca kot lansko leto. Math mi je dejal, da velja letos 50 centov, in če je Frank Kumel kaj gospodarski, bo gotovo šel takoj po njega, kajti šče- onih krajih, pri Mr. John Košuta, ki ima trgovino z gasolinom, grocerijo, hardware, mesnino in sladoledom na Route 45, v mestecu Trumbull, Ohio, nekako 4 milje od Gramca. Mr. Košuta vozi vsak torek po farmah in išče naročil za svoje blago, in katerikoli farmar kaj naroči od njega, mu dopelje še isti dan. Ima prav dobro blago, pa tudi zmerne cene. Priporočamo ga vsem našim farmarjem. Gramčeva Annie je rekla, da ima Mr. Košuta boljši ice cream kot kdo drugi, toda menda zato, ker sem ga jaz pripeljal parkrat, ha, Annie! And you too, Nefka! Gmah! * * * Pretekli četrtek sva se z Jo-žetorfi Gramcem ustavila na Route 20 pri hiši tako prijaznega Toneta Kuharja. Komaj sem stopil iz truka mi je že prijazna Mrs. Kuhar stisnila v roko §5.50 za celo-letno naročnino, tako da še nisem vedel, zakaj ta denar, ker jaz nisem nič vprašal za naročnino. Potem smo pa stopili v hišo, kjer smo samo kadili, pili nič radi vročine, ampak kot sem pozneje slišal ima Tone Kuhar tako vino, katerega se pije samo ob Božiču z največjo andohtjo. Well, v zameno nam je Mr. Kuhar pokazal svoj vinograd, katerega ima 12 akrov, in verjemite mi, da je grozdje tako debelo in polno ter težko, da rad verjamem Kuharju, ki pravi, da ga ima sicer malo, toda tisti je dober. Mr. Kuhar je postal medtem tudi ameriški državljan, ko sem mu lansko leto izpolnil prošnjo in je vse skušnje z odliko izdelal, potem ko se je naučil potrebnega nauka iz naše knjižice. Samo na eno vprašanje ni znal odgovoriti. Eksa-miner ga je vprašal, če je Tone Kuhar — poligamist. Mr. Kuhar debelo gleda eksaminerja, češ, kaj se ti meša ali kaj? Kaj je to "poligamist"? Tone ni zastopil te besede. No, zvezni eksaminer mu je končno besedo razložil, da pomeni "poligamist" dejstvo, da je čiovek oženjen z več ženskami naenkrat, nakar je Tone hudomušno pripomnil eksaminer ju, češ, kaj se norca delaš z menoj, jaz imam eno žensko, in ta je glih ta prava! Hvala, Tone, za vso postrežbo in tudi za — redkvice, katere sva s Hot-dogom zvečer spravila na boljši svet! na Mr. in Mrs. Jos. Berkopec. žal, da gospodarja ni bilo doma, ko sem se tam oglasil. Na lepem in obširnem vrtu se je pravkar sušilo perilo. Na vrveh je med drugim perilom viselo nič manj kot 21 brisač. Nad vse prijazna Mrs. Berkopec nam je postregla kot more le prava gostoljubna slovenska gospodinja. Zlasti me je zanimalo, ko je nama z Gramcem pripovedovala, da imajo farmarji v torek, 30. julija, družabni sestanek v Union Tavern, Unionville, O. Mrs. Berkopec nam je povedala, da bo nastopila ob tej priliki v slovenski narodni noši, katere v ondotni okolici farmarji še niso videli. In ker zna tudi lepo na harmonike igrati, bo vzela s seboj seveda tudi harmonike, da bodo lahko po "kranjsko" zaigrali polke in valške. žal, da je ta vest prišla prepozno v javnost, ker vemo, da bi bila udeležba še večja, če bi novico . pravočasno naznanili. Vseeno, iskrena hvala Mrs. Berkopec za tako lepo postrežbo. Taka je torej razlika med ma- tinar vreden najmanj $2.00. limi banki in med velikimi finančnimi zavodi. Po mojem mišljenju jaz raje delam za svoje zavode, domače denarne zavode, kot pa za presite finančne bogatine, ki ne poznajo usmiljenja, kadar ga človek najbolj potrebuje. Nekateri se le preradi klanjajo bogatinu in mogočnežu, dočim bodo domačega človeka za vsak najmanjši prah napadli in skušali uničiti. . . . Well, pustimo modrovanje in se vrnimo k zaključnim dnevom mojih počitnic. Prvo nedeljo ko sem se mudil na farmah, me je obiskal Mr. Joe Oražem s soprogo Frances iz Carl Ave. Z njima sta dospela tudi hčerka Annie in njen soprog Louis Zakraj-šek. Obisk takih prijateljev mi je vedno v največjo zadovoljnost, zlasti ko so prišli oče Oražem, Jaka v »^J1 koloni nei žim. In vsak farmar bo temu katerega tako redko vidite kje more razumeti, kako so farmarji pritrdil. Banke so farmarjem I in ga je človek toliko, bolj vesel, I I L' ..»1. t T 1 ...... I ii • ESt WAV TO SPEND SUNDAY APTERNOOM U/A60NTHE PORCH -l&rftc TOLL BBBW ^ And now - 4o years laTer — WE'RE INCLINED fo &ELIEVEThlEY WERERIGM"C URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. DNEVNE VESTI Združenje komunistov in liberalcev proti fašizmu Moskva, 27. julija. — Komunistična Internacionala je znatno izpremenila svojo fronto in je pripravljena sodelovati z liberalnimi in zmernimi elementi v drugih državah, da se tako zajezi nevarnost fašizma. Tu se vrši za zaprtimi vrati kongres Internacionale, in na tem kongresu je bilo sklenjeno sodelovanje z liberalnimi elementi, dasi komunizem ve, da mu teh ne bo nikoli mogoče kontrolirati. Toda mnenja so, da stopijo v zvezo in sodelovanje z vsemi, ki so pri volji boriti se proti fašizmu in šovinističnemu nacionalizmu. -o- Predsednik Roosevelt naj se varuje! Hoboken, N. J. — Življenje predsednika Roosevelta bo v nevarnosti prihodnje tri tedne, pravi profesor Gustave Meyer, "znanstveni zvlezdoslovec." Profesor, ki skromno priznava, da je spravil mesto Hoboken "na mapo," ko je svoječasno navedel natančen čas usmrčenja predsednika McKinleya, svari Roosevelta, naj sq prihodnje tri tedne varuje pred "resno nezgodo, operacijo in pred atentatom od strani kakega fanatika." Ta njegova nevarna doba bo od 29. julija do 16. avgusta. -o- Huey uči Newyorčane, kako se mešajo "drinki" New York, 26. julija. — Huey Long, znani senator iz Louisia-ne, je pripeljal v New York svojega osebnega točaja, da pokaže Newyorčariom, kako se mešajo "drinki." Long je rekel, da ne more prenesti "cocktailov," kakršne delajo in mešajo barten-derji v New Yorku. Ko je njegov bartender pokazal svojim/ newyorskim kolegom, kakšen je pravi "drink," je šel za baro še senator Long, ki je zmešal in stresal drinke, da je bilo veselje. -o- Na Kitajskem je pod vodo 120 vasi šanghaj, Kitajska. — Katastrofalna povodenj na Kitajskem, v kateri je izgubilo življenje 76,000 ljudi in ki je povzročila, da je osem milijonov ljudi brez strehe, je pričela zdaj ogrožati tudi južno Holel provinco, v kateri sta tudi mesti Peking in Tientsin. — Nove poplave Žolte reke so zalile 120 na-daljnih vasi. MALI OGLASI Stanovanje obstoječe iz šestih sob, se da v najem, nanovo dekorirano. Rent samo $20.00 na mesec. Vprašajte na 1056 E. 68th St., spodaj. (182) V najem se da. stanovanje, štiri sobe. Vse prenovljeno. Pri stanovanju je tudi kopališče. Vprašajte na 1079 E. 64th St. (179) Oddasti se dve lepi spalni sobi .posamezno, za fante. Pripravno za one, ki si hočejo sami kuhati. Prost vhod. Vprašajte na 6513 Edna Ave. (180) Opremljena soba I ena ali dve, se oddasti poštene-| mu fantu. Vse udobnosti. Vpra-I šajte na 1029 E. 69th St. (180) Od Soče do Jadrana Vesti iz domovine "Kam?" "V tabor Abu Hamedov. Pod el-Fatho leži, pod sotesko, ki po njej Tigris dere skozi skalovje Hamrin." "Kaj bo tam?" "Po vojno odškodnino pojde-va, ki jo mora plačati rod Abu Hammedov." "Rod Abu Hammedov?" "Da. Tisti so, ki so nama svojčas konje ukradli. Se spominjate?" "Yes! Krasno, imenitno —! Pojdem! Koliko nas bo?" "Sto." "Dobro, imenitno! Sijajen sprehod —! Hm —! So razvaline tam?" "Dovolj jih je. Pa ležijo na levem bregu." "Ne pridemo na levi breg?" "Ne moremo." "škoda, velika škod a —! Bi iskal —! Krilate bike —." "Našla bova nekaj, kar je mnogo boljše nego so vsi vaši krilati biki!" "Hm —! Kaj?" "Oblizek, ki sva ga že dolgo pogrešala —!" "Oblizek —?" "Gomoljike." "Gomoljike —?! O —! A —!" Zinil je na široko, kot bi hotel celo gomolj ično pašteto naenkrat pojesti. "Na kupe jih raste v tistih krajih in čul sem, da jih prodajajo v Bagdad, v Basro, v Ker-kuk in v Sulejmanjo, celo v Kir-manšo pridejo z njimi." "Pojdem z vami! Seveda! Gomoljike —! Hm —! Krasno!" Izginil je, da naznani svojima služabnikoma izredno novico. Jaz pa sem šel izbirat svoje lju di. Do večera so res sprejeli premagani še j hi zahtevane pogoje in začelo se je gostovanje, ki ga je marsikateri mastni koštrun moral z življenjem plačati. Jaz pa sem ležal v duhtečem cvetju zunaj v pustinji in sanjaril o davnih dobah —. Aššur je vladal tisočletja ob Tigrisu in izpreminjal pustinjo v rodovitna polja, pa njegova moč se je sesula v prah in pesek. Perzi so prišli za njim, pa so spet odšli. Aleksander Makedonec je prišel, pa je odšel. In potem so arabski' kalifi zavladali ob Tigrisu, arabski beduin je zavojeval pustinjo in pase po njej svojo drobnico že nad tisoč let. Carigrajski sultan vlada zgrda in zlepa po pustih planotah Tigrisa. Pa še vedno čaka pustinja, da jo kdo zdrami iz peska in prahu k nekdanji plodnosti —. Kdo jo bo zbudil k življenju —? V. Skrivnostni otok Drugo jutro smo odrinili. Jaz, llalef in eden Abu Hammedov smo jezdili naprej, drugi za nami. Zadnji je jezdil Anglež (•• služabnikoma. Potovali smo med hribovjem Hamrin in Kanuta, prišli do reke ter se obrnili ob njenem desnem bregu proti jugu. Na levem bregu ležijo zaporedoma razvaline, poželjivo se je ozira) po njih sir Lindsay, pa žal, mu nisem mogel ustreči. Reka je široka, splavov pa nismo imeli. Tolažil sem ga, da se bomo dali v taboru Abu Hammedov prepeljati in da poj demo k razvalinam iskat njegove krilate bike. Opoldne smo počivali, na večer pa smo prišli do ožine el-Patha. Tigris se zoži na petindvajset metrov in silno naglo drvi skozi skalnata "vrata" — to pomeni ime ožine —, ki si jih je v tisočletjih izkopal skozi hribovje. Tu smo se utaborili za črez noč. Abu Hammedi so bili sicer razoroženi, pa vkljub temu sem razdelil Haddedine na dve četi, ki sta menjaje se stražili po no- či. Da nam je le eden ujetnik ušel, vse bi nam bil skazil. Izda) bi bil naš prihod in Abu Ham-medi bi bili svoje najlepše črede poskrili ali pa bi bili vobče zbežali. Ko se je zdanilo, smo šli dalje. Reka se je spet razširila na več kilometrov. Polno otokov, zeleno obraščenih z gostim tr-stičjem, leži niže soteske, levi breg je gričat, desni pa raven in tam bi naj bilo taborišče Abu Hammedov. "Koliko pašnikov imate?" sem vprašal vodjo. "Enega." Na obrazu sem mu videl, da laže. "Lažeš!" "Ne lažem, emir!" "Dobro! Potrudil se bom in ti verjel. Pa če najdem, da si me prevaril, dobiš kroglo v glavo!" "Tega ne boš storil!" "Bom!" "Ne boš, ker povem ti, da imamo morebiti dva pašnika." "Morebiti?" "Ali pa gotovo. Torej dva." "Ali pa tri." "Samo dva!" "Dobro! če najdem tri, si izgubljen !" "Oprosti, emir! Lahko da so medtem še enega našli. Torej imajo sedaj tri." "Ah —! Morebiti celo štiri!" "še deset jih boš hotel imeti !'r "Abu Hammed si, pa nočeš izgubiti, kar ste si nakradli! Ne bom več silil v tebe!" "štiri imamo, emir!" "Dobro! Molči sedaj! Sam oom našel vse vaše pašnike!" Preiskal sem obzorje z daljnogledom in opazil v daljavi točke ki so se premikale. PoklicaPsem Haddedina, ki je poveljeval svoje ljudi. Odličen, pameten čovek je bil, vedel sem. ia se lahko zanesem nanj. "Štirideset Abu Hammedov imamo imamo s seboj. Ali bi misliš trideset tvojih ljudi zadostovalo, da jih stražijo?" "Deset bi jih zadostovalo, emir! Saj nimajo orožja!" Dobro! Jezdil bom s Hale-fom naprej na poizvedovanje. Ko bo stalo solnce nad onimle grmom in če me še ne bo nazaj, prideš s tridesetimi Haddedini ta menoj in me poiščeš!" Poklical sem Angleža in njegovega služabnika. Važen posel vam bom poveril, sir!" "Well —?" "Jezdil bom naprej, da pogledam, kako daleč segajo pašniki Abu Hammedov. če me v dveh urah ne bo nazaj, pride polovica, torej trideset Haddedinov, za menoj —." "Jaz tudi?" "Ne. Vi ostanete pri drugi polovici in stražite ujetnike. Kdor bi poskusil uiti, tega ustrelite!" "Yes! če pobegne eden, ,po-strelim vse!" "Dobro! Več pa ne!" "Ne! Ampak, sir, če pridete k Abu Hammedom, vprašajte jih —!" "Kaj ?" "Za razvalinami in krilatimi biki!" "Dobro! Naprej, Halef!" Skokoma sva odjezdila po ravnini, naravnost proti točkam, ki sem jih videl v daljnogledu. čreda ovc je bila, star človek jih je pasel. "Selam!" sem pozdravil. "Alek!" je odgovoril in se gloj boko- priklonil. "Je mir na tvoji paši?" "Mir je, gospod! Ali tudi ti! prinašaš mir?" "Prinašam ga! Ti si iz rodu Abu Hammedov?" "Da." "Kje je vaš tabor?" "Spodaj na ovinku reke." "Koliko pašnikov imate?" (Dalje prihodnjič) —Strašen čin blazne matere. V Gornji vasi pri Podbrezjah je 35 letna kmetica Marija Ka-lanova, žena posestnika Alojzija, izvršila v blaznosti strašno dejanje. Kalanova je že poprej kazala vse znake blaznosti, vendar pa ni bila nevarna. Ponoči je njen mož Alojzij odšel od doma po opravkih. V času, ko je bila brez nadzorstva, je nesrečna žena vrgla svoja dva otroka iz drugega zakona, 4 letnega Lojzka in 4 mesečno Micko, v vodnjak. Ko se je mož vrnil domov, mu je mirno dejala: — "Lojze, otroka sem vrgla v štir-no!" Mož je ves prestrašen poklical sosede, ki so potegnili obe trupelci iz vodnjaka. Orožniki so aretirali mater, a ko so spoznali, da imajo opravka z blazno žensko, so jo izročili pod-breškim gasilcem, ki so jo z avtomobilom prepeljali v bolnišnico. —Smrt pod vozom. 32 letni hlapec Janez Alič s Poljanskega je prispel v Škof j o Loko, da naloži za svojega gospodarja Martina Rižnarja, malnarja in Žagarja v Bukovem vrhu, turšči-c-o. Hlapec je nekaj tovorov že naložil, ko ga je obšla slabost. Trgovec Košir je še videl, kako se je Alič čudno motal pod vozom, ni pa mogel niti misliti, da so njegovi trenotki že šteti. Ko se je trgovec čez nekaj časa vrnil, je Alič že mrtev ležal pod vozom. Hlapec je imel srčno napako, ki je povzročila naglo smrt. —Velika škoda zaradi nevihte. Nedavno je divjala nad Dravskim poljem silna nevihta, ki je povzročila veliko škodo na drevju in poljskih nasadih. Na več mestih je nastal požar, ki ga je zanetila strela. V Rablje-čevi vasi pri Ptuju je do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Zorčiču. —Smrtna nesreča pri Hudičevi brvi. Pri Hudičevi brvi se je v skalah ubil 26 letni gojenec škofjeloške mlekarske šole A. Konečnik. Ker je ves dan žga-lo, se je fant zatekel v vodo in s skal skakal v globoke tolmune. Nekajkrat je srečno skočil, naposled pa ga je vrtinec vrgel ob skalo in ga smrtno poškodoval. Pretres možganov in notranje poškodbe so bile take hude, da je umrl. —Bodganja f/as .pri Žužemberku. Na 2. julija je izbruhnil požar v Bogdanji vasi v Ustniku pri "Štrekalu" in je na-mah objel vsa sosednja poslopja. Ognjeni steber se je na- enkrat dvigal do neba. V celi vasi ni bilo več nobene vode., Krka pa teče v globoki strugi pol kilometra daleč. Ubogi ljudje niso imeli nobenega sredstva na razpolago proti uničujočemu elementu. Na nekatera slamnata poslopja so nanosih kisle repe iz kleti, in tako so se obvarovali požara. Šmihelski gasilci, ki so bili prvi na mestu, niso mogli uporabiti svoje motorke, ker niso imeli zadosti cevi. V Žužemberku pa gasilci niso dobili konj na razpolago in tako gasilci sami privlekli 800 kilo gramov težko motorko pol ure daleč po silno slabi in strmi poti pod Bogdan j o vas v strugo Krke in so skupno s Šmihelci dajali vodo iz Krke. Prihiteli so tudi gasilci iz Zagradca in dali svoje cevi na razpolago in tako je bil požar omejen. Zgorelo je pet stanovanjskih hiš in 13 poslopij. Pogoreli so tile posestniki, kakor jim ljudje pravijo po domače: Dobrave, Mihatov, Štrekal, Jernavs in Cesarjeva Micka. Štrekalu sta zgoreli tudi dve kravi. Škode je nad 200,000 dinarjev, zavarovani pa so vsi samo za 25 tisoč. — Postojna, 21. junija. Iz Podkraja poročajo, da so poko-peli v Godoviču nad Idrijo desetletnega Kobolovega sina iz Podkraja. Deček je šel z navadno obmejno izkaznico čez mejo v Ho-tedršico, od koder se je vračal in nesel s seboj nekaj moke. Kako je dogodek potekel, ni znano, vemo le to, da je miličnik Kobolovega dečka ustrelil na meji v bližini Hotedršice, ko je ta prekoračil mejo in hotel iti nazaj domov. Dogodek je zbudil med vsem obmejnim prebivaltvom silno ogorčenje. Pravijo sicer, da je bil miličnik takoj aretiran in uklenjen odveden v zapor, toda vsi ukrepi ne bodo vrnili življenja dečku, ki je podlegel dobljenim ranam kot nedolžna žrtev zavratnih fašistov. — Postojna, junija 1935. — Odkar je razglašena mobilizacija, so oblasti vse straže ob meji že večkrat pomnožile. Glede prehoda meje veljajo zelo stroge odredbe. Že kdor se kre-ta v krajih, ki so v bližini meje, zapade sumu ubežništva. Tako se zadnji čas v okolici našega mesta neprestano vrše aretacije največ mladeničev, ki so takoj osumljeni, da so poskušali z begom čez mejo. S temi aretiranci pa oblasti zelo nesramno in nečloveško postopajo. Tako so dva mladeniča iz Trsta, ki so .ju aretirali v postojnski okolici že aprila meseca, zverinsko pretepli in potem še obsodili na tri mesece ječe. — Postojna, julija 1935. — Poleg drugih organov javne varnosti ima Postojna tudi čuvarje, ki so občinski uslužbenci. Tem je poverjen nadzor prometa na cestah itd. Zlasti pa zasledujejo postojnske gostilničar- Št. je glede policijske ure v njihovih lokalih. Za vsako, četudi minutno prekoračenje določene ure, so predpisane visoke denarne globe za gostilničarje in za goste. Tako je pred kratkim neki gostilničar v Postojni bil obsojen zaradi takega prestopka na 500 lir globe, vsak gost pa na 80 lir globe. — Pula, junija 1935. — Mi-zerija in lakota, ki sta zelo raz-paseni po našem mestu, se najbolj odražata v beračenju. Zlasti mnogo mladine in starcev je, ki si skuša na ta ali oni način beračenja olajšati svojo bedo. Okrog stavb, kjer je nastanjena mornarica in drugo vojaštvo, je dnevno opažati cele procesije otrok in starih ljudi, ki z lončkom v roki čakajo na ostanke vojaškega kosila ali večerje. — Gorica, junija, 1935, Kakor poročajo, bodo v Mavru zgradili precej veliko in moderno poslopje, ki bo namenjeno ljudski šoli. V ta namen je država že kupila zelo obsežno zemljišče, na katerem so v zadnjem času izvršili že vse meritve in tudi že začeli z zidarskimi deli. Vsem se pa čudno zdi, da so se odločili za zidavo ljudske šole v tako velikem obsegu. Predvideno je namreč, da bodo morali pohajati v to šolo tudi otroci iz okoliških vasi. Te so pa precej oddaljene od Št. Mavra in da bi bila pot za otroke preveliko breme. — Gorica, junija 1935. Zadnje čase je prišlo na mejo okoli Cerknega in okolice kakih 30 osebnih avtomobilov, s katerimi so se pripeljali italijanski oficirji. Namen njihovega prihoda ni točno znan. Zdi se pa, da so prišli pregledovat mejo in razna utrjevalna dela, ki so bila izvršena v zadnjem času ter morda tudi proučiti teren za nove poletne manevre. V zvezi s tem se širijo govorice, da so italijanske policijske oblasti izvršile med domačini precej aretacij raznih fašistom sumljivih oseb. Točnih poročil dosedaj še nimamo. — Sv. Lucija, junija 1935. — V noči med'23. in 24. junijem je nenadoma izbruhnil požar v hiši gostilničarja in posestnika Ivana Krajnika. V kratkem času je ogenj uničil hišo in se razširil tudi' na hlev, kjer je bilo shranjeno orodje in mnogo krme. Škoda je cenjena na 50 tisoč lir. -Postojna, junija 1935. — Fašistična vlada se zelo trudi, da bi vzbudila v vseh italijanskih državljanih navdušenje za vojne priprave v italijanskih kolonijah. — Tudi med našim ljudstvom so letošnjo pomlad tu pa tam skušali z raznimi predavanji vzbuditi zanimanje in navdušenje za fašistične priprave. V Colu nad Idrijo so priredili pet predavanj, s katerimi so skušali prikazati našim ljudem Abesinijo kot bogato deželo, kjer bo tudi marsikak naš človek našel zaslužek. S takimi predavanji in z obljubami o dobrem zaslužku in drugih ugodnostih, kot, da kdor ostane 10 let v italijanskih kolonijah dobi brezplačno vožnjo za domov itd, so baje nekaj naših fantov in mož pripravili do tega, da so se prijavili za odhod na delo v italijanske kolonije. — Bari, junija 1935. — Vse vzpodbujanje fašistične vlade, vsa direktna in indirektna reklama za vojni pohod na Abesinijo ni pripravila italijanskega ljudstva do tega, da bi se navduševalo za vladne ukrepe. Prav malo navdušenosti pa kaže zlasti oni del italijanskega ljudstva, ki se zaveda, da mora nesti svoje življenje na tehtnico zaradi kapric vladajočih. Kot drugod, tudi v Bariju ni razpoloženje vojaštva niti najmanj ugodno. Nervoznost in bojazen sta zavladala med oficirji, ko so uvideli, da ni nobenega upanja več za kakšno mirno rešitev spora med Italijo in Abesniijo. V neki vojašnici so že trije vojaki, doma iz Sicilije, izvršili samomor iz strahu pred vojno. Med vojaštvom so se v zadnjem času pojavile tudi najrazličnejše bolezni. Zlasti za malarijo jih je obolelo zelo mnogo. Pa tudi zdravi vojaki morajo prenašati razna zla. Hrana je slaba, draginja zelo velika, najhujše pa je to, da primanjkuje pitne vode. Vse vojašnice so prenatrjane vojakov, ki so jim odvzete vse, tudi najmanjše udobnosti. — Reka, junija. 1935. — Na ! fem mestu smo že svoječasno poročali, da so nekatere doma-! čine izven "prostega pasa", ki I so jih ujeli in jih obdolžili tihotapstva, aretirali ter jih odposlali v afriške kolonije. Kot je znano, so dozdaj tihotapce kaznovali največ le z visokimi denarnimi globami. Kot pa poročajo zadnje čase, se je v okolici našega mesta pripetilo že nešteto takih slučajev. Kogar zasledijo, ga aretirajo fn ga ne izpuste domov niti toliko, cTa bi se od svojcev poslovil. Vprašali bi, po kakšnih zakonih ali odredbah je dovoljen tak način postopanja napram ljudstvu, ki največkrat ne tihotapi zaradi zaslužka aH tihotapske strasti, pač pa zato, da s tem omili stradanje lastne dru- 1 zine Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $2!>0; $1.00 nagrado za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4 00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50e Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosti za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St-, .lollet, III. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI lil MORALI Sl'ADATI II K. S. K. JEDNOTI! ju vse polno ljudi. Polde je bil za druga. Za okni je vladalo svatovsko veselje; harmonika in pesem sta se glasili od mraka pozno v noč. Tisti večer je Krivec venomer pogledoval Janeza. Zdel se mu je nenavaden. Klobuk mu je čepel globoko na čelu, oči so mu bile marčne in neodkrite. V prsih je nosil vozel, ki ga ni mogel razvo zlati ne presekati. Misel, da bo študent sedel ob Cilki, pil z njo, jo objemal med plesom, ga je pikala ko gad. Ni mogel več mirno prenašati očetovega pogleda ne glasov godbe, ki so predirali skozi noč. Vzel je klobuk in stopil do vrat. "Kam, Janez?" "Ven," je odgovoril zamolklo. "Doma bi rajši ostal." Sin je gledal nekaj trenotkov, kakor da ne razume očeta, nato se je naglo okrenil in zaprl vrata za seboj. Krivec je napravil kretnjo, kakor da bi se hotel dvigniti, stopiti za njim, a je obsedel. Pokleknil je k oknu in molil rožni venec. Glas se mu je zaletaval kot ujeta ptica ob mrežo in se mu lomil. Oči so mu begale skozi okno, po temnem klancu. Obstale so mu na Graparjevi hiši, od katere je bilo videti le streho in svetlobo, kf je padala skozi okna na drevesa v vrtu ... V molitev so se mu vpletale misli. Anka in Ivanka sta bili omo-ženi. Lojze je po poslednji bolezni ozdravel. Bil je krepkejši kot kdaj prej. Močan ni bil, a žilav ko drevo, ki se je po dolgem z vso silo ukoreninilo. Postal je najboljši delavec pri hiši. Polagoma se je na materinem mestu oprijemal tudi gospodarstva. Vasoval je; kdaj pa kdaj je bilo slišati v nočeh njegov za-tegli .nekoliko ženski vrisk. Govorili so: ne bo dolgo, da se bo oženil. Cilka je visela na študentu. In če bi tudi ne bilo tako, bi bilo Krivcu zdajci najljubše, da bi Janez ne hodil več za njo. Opazil je s strahom, da fant gori ko slama in mu nekaj nevarnega sije iz zenic. To ga je huje vznemirjalo kot oblaki pred nevihto. Ob teh mislih se mu je sredi molitve čudno pritaknilo v srce in ga stresnilo po.vsem telesu. Glas mu je ostal v grlu, ne da bi se bil tega zavedal. "No," se je oglasila Katra s peči. "Kaj ti je?" Zdrznil se je iz tesnobnega občutka, glasno izmolil očenaš do konca ... Po molitvi je sedel m gledal predse. Zdaj pa zdaj je dvignil glavo, prisluhnil v godbo. . . Medtem je Janez oprezoval okoli voglov Graparjeve hiše. Trikrat jo je obhodil in okoli, a vselej je pomislil, da ne more vstopiti. A tudi ni mogel proč. Skozi okno je videl Cilko, ki je vzela od študenta cigareto in jo je kadila. Zakašljala je in se zasmejala. Ta smeh je šel Janezu do mozga, čemu se rezgeta? Opazil je, kako je dekle nagnilo glavo čisto na Poldetove prsi, vzelo med prste verižico' ali medalj on in si ga ogledovalo. Stopil je do okna, da bi videl natan-čneje; obraz je pritisnil skoraj na šipo. Cilkin stric iz Prilesja je slu-' til obraz za seboj in se je ozrl. Ozrl se je še nekdo izmed svatov. "Kdo gleda noter?" "Kaj jaz vem!" Janez je stisnil zobe in stopil v senco. Od daleč je videl Cil-kino glavo., ki se je sklanjala, j Zaslišal je njen smeh. Znova se je potiho približal oknu in pogledal v izbo. Stric seje ozrl, zdaj je razlo-| "Ne hodi!" je prosila Cilka, čno videl Janeza v obraz. Segel "Saj ga ne bo več." je z roko za hrbet in odprl okno. "če je," je rekel Polde, ki je "če si pošten, vstopi, ali pa bil že nekoliko vinjen, "čemu bi izgini!" si ga ne ogledali?" Fant se je osramočen umak- Janez je videl, kako je stopil nil. Srce mu je divje razbijalo, j s paličico na prag in lovil z očmi škripal je z zobmi. Ne, ne bi bil! po temi. Dolgo ni mogel ničesar maral vstopiti, za nič ne. Okno razbrati. Slednjič je zagledal v se je zaprlo. mraku temno postavo in se pre- "Pogledat pojdem, kdo je," je stopil proti nji. rekel študent. 1 (Dalje prihodnjič.) cp:*xxzixxxxxzxixxrrzixzizxxxxxrixxxrizxxxxxrxxxxxiix: Najpopularnejši piknik v sezoni Klub Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu priredi svojim odjemalcem v nedeljo 4. avgusta piknik na Močilnikarjevi farmi. Zahtevajte izžrebne listke, ki so brezplačni. Pazite na oglas v četrtek. :XXXXXXZXXXXXXSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3XXXXXXXXXXXXXXXXX3 "I? 'i* 'J* "4* 'i* 'l? "i? "4*''4* 't* 'l? 'J? 'i? 'I? *4* 'i' *4*rl*'I? ■z* | SE NADALJUJE * I * | do sobote 3. avgusta % 1 * )ji največja svetovna, prireditev * ZADNJI DNEVI t ! P0MPEJA ! * * ž IN t I POLETNI FESTIVAL * * * ^ V CLEVELAND STADIONU £ ■5* 4* * Vrata se odpro ob 7 P. M. * -J> Sedeži 50c >f rezervirani 50c več •t* H" •H Vstopnice naprodaj pri Wur- * ^ litzer's, Halle's, Higbee's, May J * Co. in v stadionu. * * Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK 6707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 all telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. Telephone: Michigan 2123 POSKUSITE ENKRAT BUCKEYE PIVO! Gotovo se vam bo dopadlo in boste vedno tega pili. Izdeluje ga ena največjih pivovaren v državi Ohio. JOHN P0T0KAR DISTRIBUTOR FOR BUCKEYE BREWERY CO. 6511-19 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4629 Pokličite nas in pripeljemo na dom I VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV K. S. K. J. Traja od 1. marca do 31. decembra 19.'?.r> Rojaki Slovenci in Slovenke! Mut.i vseli drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jednota, ki posluje že 42. leto. vas polom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član (ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtnlnsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite Člani, ko dosežejo C0 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jed nota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c lil $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ,-A" ali "15." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" In 30c v razred "B" in ostane stalen, d as i zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroku zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 po-smrtnlne Nista čakala. Bila sta zado- to pol v šali, a pol zares omenjal voljna, da je bilo tako. Molče sta se vrnila domov.. Tudi drugič nista prišla. 44. V Ledinah so se stepli fantje. Vulbenk je udaril Urha, da je nezavesten obležal v krvi, in pobegnil. Jernejec si je oddahnil. Kadarkoli se je spomnil pogovora, ki ga je imel s Kocjanom ob potoku, ga je obšlo sramovanje. Zdaj, ko je ležal Ur h z obvezano glavo v mlinu, je na to skoraj pozabil. Kocjan ni pozabil. Neke nedelje je prišel v Ledine k maši in mu zastavil pot na klancu. "Kdaj naj pridem?" "Bolnika boš ženil ?" se je Ru-par otresel iz nejevolje. "Urh je že na nogah," so se starcu zlobno skrivile ustnice. "Ti pa menda še nisi na nogah." Jernejec je razumel namiga-vanje, kri mu je planila v lica. "Ferjan me zdaj pusti v miru," mu je rekel. "Ali veš, zakaj te ne terja?" ga je Kocjan prebadal z očmi. "Ker sem mu rekel, da sem jaz porok zate. če umaknem besedo, boš obsedel na golem . . ." Rupar ni bil pijan, ko se je vrnil domov, vendar so se mu zapletale noge. Družina je opazila, da ima nekaj na duši. Molčala je. V izbi je bilo zdušno kot pred nevihto. Po kosilu je stopil Jernejec po izbi, a se je nenadoma ustavil ob peči in pogledal dekleti. "Jutri pridejo snubci." Liza je premerila Jerico, nato Tončko. Ni mogla prav* razumeti. "Kdo?" "Kdo neki!" se je mož razburil. "Kocjan." Jerica, ki je brisala mizo, se je smehljala, vendar se ji je tresla roka. Bila je razburjena. Razumela je, da gre zanjo! Kocjan ni molčal, razneslo se je bilo po vsej vari. Celo Rudi ji je v pismu. Bilo ji je težko. Hkrati ji je bilo ljubo, da je končno pala o tem prva beseda v hiši. Bo vsaj lahko povedala, kaj misli. "če pride radi mene," se ji je tresel glas, "bo pot zastonj." Jernejec je dalje meril izbo. Jerici ni zameril. Saj je že naprej poznal njen odgovor. Le Liza je ostala ko okamenela. Vedela je, da dekletov odgovor vsaj za trenotek odloča usodo hiše. Skozi rahlo sklopljene veke ji je siknila mržnja. "Vedno ne boš mogla ostati pri nas," ji je glas zvenel nenaravno radi pridrževanega srda. Dekle jo je pogledalo. Poslednje čase je strina ni zbadala, ne se zadirala nanjo. Toda bala se je, ženska, zmeraj se je bala, da ji stric ne prepiše posestva. Saj ona ni računala na to. Za svoje delo ni zahtevala drugega plačila razen hvaležnosti. Zaradi tega so jo besede zadele v srce in so jo užalile. "Vem, da za vedno ne bom ostala," je rekla. "Toda mislim," je dostavila samozavestno, "da vam ta poslednja leta nisem bila v škodo." "Nikar si preveč ne domišljaj !" "Tiho!" je Jernejec vzrojil nad ženo. Dekleti sta pobrali posodo in odšli v vežo. Liza je nekaj trenotkov onemela strmela v moža. Ko je zopet našla besedo, je zasikala: "Ti se pa vpričo drugih ne za-diraj name!" "Ti se zadiraš, ne jaz!" so možu drgetali brki. "Ko Jerice ne bo več," ga je jezilo, da je Liza podcenjevala dekletovo pompč, "boš tudi ti drugače piskala. Vzela bo pa tistega, ki ga bo sama hotela. Nočem, da hodi po poti svoje matere!" "Glej, glej," je Liza zelenela v lica. Razumela je, da ji mož Jezero za Boulder jezom stalno narašča in ko bo dosegla vrh jezu, bo novo jezero dolgo 115 milj. Sedaj je jezero ie dolgo 65 milj. Spodnja slika je bila vzeta, ko je bilo jezero dolgo 50 milj, in zgornja je bila vzeta pred nekaj dnevi. Iz slik se vidi, kako se voda počasi, pa stalno dviga za mogočnim jezom. (Pri gradnji tega jezu je zaposlen tudi naš rojak Mr. Andrew Bombač iz Barbertona). očita radi Urške. "Vedno so ti bili vse le oni. Ali mar misliš, da ne vem, kaj nameravaš? Hišo ji misliš dati," je zavreščala. V resnici Jernejec nikoli ni mislil na to. Vsa ta leta, odkar so propadali, z ženo nikoli nista govorila o usodi hiše. Nikoli mu ni ponudila prijazne besede ne dobrega sveta. Zdaj, ko je prvič zopet spregovorila o tem, ga je vsekala z natolcevanjem. Da bi jo v jezi tem globlje zadel, ji je vrgel, kar mu je bila sama položila v usta. "čemu bi ji pa ne dal?" "Tako?" je žena lovila sapo. "Tako? Nikoli!" je izbruhnila. "Rajši ciganu!" Dekleti sta bili prisluhnili. Ko je Jerica spoznala, za kaj gre, je dvignila ramena, zbrala pogum in stopila v izbo. "Saj ni treba hudih besed," ji je razburjenje jemalo glas. "Od hiše pojdem, čim prej, pa bo za vse prav . . ." Izgovorila je in pobegnila v kamro. Sede na postelji je vsa trepetala. V izbi je govorila resnico, že večkrat je mislila na beg, zdaj se je na mah odločila. Saj bi jim hiše za vedno tako ne rešila, četudi bi vzela Kocja-novega. Do strine ji ni bilo, le stric se ji je smilil. . . želje so jo vlekle v mesto. Radi spominov na detinstvo, ki ji niso bili še popolnoma pobledeli, a največ zaradi misli na fanta. Proti večeru je vstopila Tončka, sedla k nji in ji položila roko na ramo. "Ali res odideš?" "Da. Bolje je tako," Tončka se je zazrla skozi okno v večerno zarjo. "Bolje," je rekla čez dolgo. "Da bi le tudi jaz mogla oditi!" Oči so ji bile navrhane nejasnega hrepenenja. "Ti bi se morala bogato omo-žiti," se ji je Jerica nasmehnila. "Da," se je Tončka zdrznila iz misli. "Pa se ne bom. Morda, če bi prišel pravi, a ta bi našim ne bil po volji. Nočem biti kmetica. Rada bi kje v miru živela in šivala." Jerica jo je gledala. Saj je slutila, da Tončka nestrpno pričakuje, kdaj prepade hiša. Potem bo prosta. Jerica se je bila v teh letih z delom tako navezala na zemljo, da jo je to zabolelo. Vleklo jo je v mesto, da, vendar je s sladko bolečino v srcu mislila na žita in trave. Tončka je bila drugačna. Po očetu nekam čudna in nerazumljiva. Dobro ji je delo, da je Tone jokal za njo, toda njene brezplodne želje so šle za fanti, ki se nosijo gosposko in nimajo žuljavih rok. Kadar je prišel mladi orožnik skozi vas, ga niso nehale spremljati njene oči. . . Molčali sta. Zarana je Jerica s culo na rokah stopila iz hiše. Mislila je, da še vsi spijo; hotela je oditi na tiho, brez šuma. Zagledala je strica, ki je stal ob drobnici. Ko jo je zagledal, je stopil proti nji in ji je prožil roko. "Bog ti daj srečo!" mu je trepetala brada. "Pa ne zameri, če kaj ni bilo prav. . ." "Hvala, strici Zbogom!" Dekletu je silil jok v grlo. 45 Bilo je pred jesenjo, ob koncu šolskih počitnic, ko se je možila Graparjeva Ivanka. Dekle je bilo plaho, sramežljivo, fantje niso hodili pod njeno okno. Snubec je prišel v hišo, kakor bi bil padel z neba. Ivanka ni rekla, da ne. Preden so se sosedje dobro zavedeli, sta bila že v oklicih. Janez je srečal Cilko in jo je vprašal: "Ali boš družica?" Pritrdila mu je. "Kdo bo pa drug?" Dekle se mu je zasmejalo: "Boš videl." Srečal je študenta in se mu izognil. Požiral je jezo, ki je kuhala v njem, si potegnil klobuk na oči. Da je bil premagan na gmajni, ni nikomur povedal, a pozabil ni. ženin je bil sin bahatega kmeta s samote, obetalo se je šumno ženitovanje. že na večer pred poroko se je zbralo pri Grapar- Nove vrste acroplan, o katerem pravijo, da je popolno-noma varen. 15 so jih zgradili za vlado Zed. držav, ki jih sedaj preskuša. Pravijo, da tak aeroplan lahko vodi zanesljivo vsako oseba, ki je imela pouk komaj tri ure. Walter Scott, čudak, ki si je postavil v "Dolini smrti," v Kaliforniji palačo za $200,000, se je zopet pojavil med ljudmi in sicer se nahaja v bolnišnici. Svoje čase je imel navado, da se je nenadoma pojavil, zapravil nekaj težkih tisočakov in zopet izginil. Nihče ne ve, kje je dobil toliko bogastvo. Kar prišel je iz puščave, obložen z zlatom. Nekoč je najel poseben vlak, ki ga je peljal iz Los Angelesa do Chicage, za katerega je plačal $25,000.00.