toBokum d.o.o. eiport-import ¥ Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem čestitamo praznik dela Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 Št. 17 (2332), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 28. aprila 1994 • Cena: 110 tolarjev WAW mmu [MIMI Ir. Mirna >q •'ke Darilo za 40. rojstni dan Kr V soboto je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek slovesno predal namenu posodobljeno fermentacijo - Med najpomembnejšimi proizvajalci antibiotikov na svetu NOVO MESTO - Prav na Krkin 40. rojstni dan, v soboto, 23. aprila, je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek prerezal trak na stavbi poso-dbljene fermentacijske proizvodnje in razvojno-kontrolnih laboratorijev in tako predal namenu največjo Krkino naložbo v zadnjih letih in največjo letošnjo investicijo v Sloveniji. Slovesnosti seje poleg predsednika in ministrov udeležilo tudi veliko tujih in domačih poslovnih partnerjev Krke, predstavniki diplomatskega zbora, med njimi tudi ruski veleposlanik, ter seveda številni krkaši. m .ENJSKI LIST um 1SK1 UST 10 > DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST PRVEGA MAJA NA KOLPO OSILNICA, FARA - Turistično-športno društvo Kostel vabi 1. maja na Kolpo tekmovalce in reaktivce v kajaku, kanuju in raftingu pa tudi gledalce. Tekmovanje na preko 20 km dolgi progi se bo začelo ob 11. uri, ko bo start na kajakaški progi v Starih malnih pod Osilnico. HALO-AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS [*m»rama PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Naložbo, vredno 27 milijonov mark, so v celoti financirali z lastnimi viri; od skupne vsote so kar 7 milijonov mark namenili za varstvo okolja. S to naložbo je Krka posodobila fermentacijske zmogljivosti, proizvodnja je bolj ekonomična, hkrati pa so s tem povsem zadostili strogim evropskim in ameriškim predpisom za prodajo svojih proizvodov na najzahtevnejših trgih. Po ocenah domačih in tujih strokovnjakov je posodobljena Krkina fermentacija najsodobnejši tak obrat v Evropi. “Ker Krka letos praznuje 40-letni-co obstoja, ima današnji dogodek še posebno težo,” je dejal generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Prav na današnji dan pred 40 leti je Okrajni ljudski odbor Novo mesto izdal odločbo o ustanovitvi podjetja Farmacevtski laboratorij Krka. Štiri desetletja za farmacevtsko industrijo res ni dolga doba, vendar lahko danes rečemo, da smo vsa ta leta nadpovprečno uspešno gospodarili in se hitro razvijali in ni zastonj naše geslo: “Krka teče hitreje!” Krka je že pred 20 leti za proizvodnjo oksitetraciklina prvič dobila registracijo Ameriškega urada za prehrano in zdravila. Danes je Krka med najpomembnejšimi svetovnimi proizvajalci antibiotikov in med največjimi izvozniki. Lani so prodali za 9 milijonov dolarjev fermentacijskih proizvodov, s sedanjo naložbo pa načrtujejo izvoz v višini 20 milijonov dolarjev. Danes Krka le 2 odst. izdelkov fermentacijske proizvodnje proda na Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Anketa o skrivnem odpiranju pisem na J. strani: 0 Za siliranje vsaj dva lepa dneva na 4. strani: 0 Zaročni prstan ženina iz Brescie na 6. strani: 0 Vlada zaostrila odnos do branjevk na 7. strani: 0 Dr. Gaber prinaša v Posavje milijardo na 9. strani: 0 Hudo ga je pretepel in pustil na II. strani: 0 Ponos ali sramota? na 12. strani: 0 V Novo mesto prileteli z neba JURJEVO SI A VJE V GRČEVJU - Pri več kot 600 let stari cerkvici sv. Jurija v Srednjem Grčevju je že tradicija, da v nedeljo, kije bližja 24. aprilu - letos je bila prav na ta dan - pripravijo procesijo s konji na čelu. Ta se prične ob 10. uri pri kapelici sv. liarbare na Pulti itt konča v dober kilometer oddaljeni t erkvici sv. Jurija. Osrednji del maše na prostem je bilo zegnanje konj. Letos seje zbralo tri-mijst konjenikov. Vsem je župnik Jože Tori podelil po eno svečo, le Sl-letni Jože Vrtačičje kot najstarejši konjenik in tisti, ki se je največkrat udeležil povorke, dobil dve. (Foto: J. Pavlin) domačem trgu, vse ostalo izvozi. “Proizvode, ki smo jih v sedemdesetih in osemdesetih letih tržili kot surovine, prodajamo danes tudi kot končne izdelke. Kakovost oksitet-rpciklina - izdelamo ga okgli 350 ton na leto - dosega injekcijsko kvaliteto in ga prodajamo največ v ZDA. S proizvodnjo cinkbacitracina, antibiotika, ki ga dodajajo živinski krmi, pa se uvrščamo na drugo mesto v svetu,” je povedal Kovačič. V pozdravnem govoru je dr. Drnovšek med drugim dejal, da se poredko udeležuje raznih otvoritev. “Danes pa sem z veseljem naredil izjemo, saj je ta Krkina naložba sim- • Po poslovno zelo uspešnem lanskem letu, ko so tri četrt proizvodnje zdravil, kemijskih surovin, kozmetike in zdraviliških zmogljivosti prodali na tujih trgih, načrtuje Krka letos prodajo v višini 450 milijonov mark, od tega več kot dve tretjini na tujih trgih. Danes je Krka prisotna v več kot 70 državah po vsem svetu. Nadaljnji razvoj zahteva še več vlaganj v razvoj in proizvodnjo in za obdobje 1994/95 načrtujejo kar za 120 milijonov mark vlaganj v far-macevtsko-kemijsko proizvodnjo in razvoj. To pa seveda zahteva tudi vse več kvalitetnih kadrov. bol oživljanja slovenskega gospodarstva,” je dejal predsednik vlade. ANDREJ BARTEU NAJVEČJA KRKINA NALOŽBA - Po slovesni otvoritvi je generalni direktor Krke Miloš Kovačič svoje goste, med katerimi je bil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, popeljal na ogled obnovljene fermentacije in najsodobnejših laboratorijev. Krka si s to naložbo, vredno 27 milijonov mark, še utrjuje mesto enega najpomembnejših proizvajalcev antibiotikov na svetu. (Foto: A. B.) PRVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU NOVO MESTO - Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko pripravlja prvomajsko srečanje dolenjskih delavcev na Debencu pri Mirni. Srečanje, ki bo v nedeljo, L maja, s pričetkom ob 11. uri, bo že 13. po vrsti. Srečanje se bo začelo s koncertom trebanjskega pihalnega orkestra, pozdravni govor bo imel predsednik Državnega sveta Republike Slovenije dr. Ivan Kristan. Na srečanju bodo podelili letošnja priznanja območne organizacije, sledila bosta kulturni program in družabno srečanje. SINDIKALNA PRIZNANJA NOVO MESTO - Listino območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko za leto 1994 bodo podelili sindikalni podružnici Proizvodnja zdravil iz tovarne zdravil Krka. Priznanja območne organizacije za letošnje leto pa bodo dobili: Dušan Peterlin, predsednik sindikata v Krki No-voterm; Anton Ojsteršek, predsednik sindikalne podružnice Proizvodnja zdravil v tovarni zdravil Krka; Alojz Vencelj, predsednik sindikalne konference Novolesa; Mojca Novak, predsednica sindikalne konference v Labodu; Vanda Bračko, predsednica sindikata v TOM-u, in Marjan Riosa, predsednik sindikalne konference v Iskri Hipot. Letošnja priznanja bodo izročili 1. maja na tradicionalnem prvomajskem srečanju dolenjskih delavcev na Debencu pri Mirni. V Kočevju zrušili občinsko vlado Predsednik Alojz Petek je že pred glasovanjem odstopil - Novi mandatarje Vili Janša, direktor Elektra, kije že predlagal nove člane izvršnega sveta KOČEVJE - Po dveh letih naporov brezuspešnih rušenj občinske vlade so sc tokrat “rušilci" bolje organizirali in je predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek na seji občinske skupščine 21. aprila sam odstopil. Tako o zahtevi sedmih poslancev za razrešitev občinskega izvršnega sveta sploh ni bilo treba glasovati. Na isti seji, ki je bila nekajkrat prekinjena zaradi posveta predsednika skupščine s strankami, je bil predlagan za novega mandatarja Vili Janša, ki je prej vodil skupščinsko komisijo za pregled dela službe za revitalizacijo občine Kočevje. Prav poročilo o tem pregledu je bistveno pripomo- • Novi mandatar Vili Janša, diplomirani inženir elektrotehnike in direktor Elektra v Kočevju, je nato predstavil svoj program oz. operativni plan dela do konca leta in poudaril, da bo delo opravljal nepoklicno in da bo delal v skupščinski pisarni vsak delavnik od 13. do 17. ure. Oboje je spet izzvalo burne razprave, saj so mu delegati Združene liste očitali, daje njegov program nedorečen in da je le spisek želja: še posebno ostri pa so bili v zahtevi, da bi delo moral opravljati poklicno, saj je bil sklep te skupščine že, da mora predsednik IS to dolžnost opravljati poklicno (in prav zato je en izvršni svet že padel). Vendar je bilo pojasnjeno, da bodo naslednje volitve že kmalu in da nobeden ne bi zapustil svojega delovnega mesta zato, da bo predsednik IS le n e kaj mesecev, nato pa brez dela. glo k zrušitvi dosedanjega izvršnega sveta. Ko so tajno glasovali o novem mandatarju, ga je podprlo 39 poslancev, 8 pa ga ni. Mandatar Vili Janša je predlagal, da bi bili v novem izvršnem svetu: podpredsednik mag. Vinko Pintar Pred 50 leti so ustanovili Kozjanski odred Ob proslavi na Sromljah govoril dr. Ivan Kristan SROMLJE - Na Sromljah se je v nedeljo spet zbrala množica kozjanskih borcev in aktivistov. Letos je bilo tradicionalno srečanje še posebej slovesno, saj so poleg dneva upora proti okupatorju proslavljali tudi 50. obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda. Na Sromljah so se ob tej priložnosti poleg partizanskih borcev zbrali tudi vojaki nove slovenske vojske, saj “seje marsikateri partizanski ideal uresničil šele z osamosvojitvijo Slovenije”, kot so ugotavljali na proslavi. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Artiče, sromeljski pevci in pihalni orkester Videm iz Krškega, Društvo kmetic pa je pripravilo kulinarično razstavo. Slavnostni govornik dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, je med drugim požel ploskanje za izjavo, da sprava ne more biti rehabilitacija sodelovanja z okupatorjem, saj navsezadnje tudi v drugih državah ne častijo kolaboracije. Udeležence proslave je pozdravil tudi podpredsednik slovenske borčevske organizacije Bojan Škrk, v imenu hrvaških borcev podpredsednik njihove organizacije in v imenu brežiške občine podpredsednik SO Borut Mokrovič. Pred proslavo je bil zbor predstavnikov dveh organizacij, borcev in aktivistov Kozjanskega, ki sta se ta dan uradno združili v eno samo organizacijo - Združenje borcev in aktivnistov Kozjanskega. Sprejeli so nova pravila združenja in potrdili novo vodstvo. B. D.-G. Seja pa ni potekala mirno. Zapleti so se začeli že pri predlaganem dnevnem redu, ki je imel le eno točko: zahtevo za razrešitev IS. Dosedanji predsednik Alojz Petek je zavrnil očitke komisije za pregled dela službe za revitalizacijo, očital nekatere pomanjkljivosti pri delu te komisije, spomnil na nekatere uspehe dela dosedanjega izvršnega sveta, izrazil željo, da bi mu kdo navedel vsaj en nezakonit primer, ki bi ga zakrivil izvršni svet, se zahvalil vsem, ki so delo izvršnega sveta podpirali, končno pa poudaril, daje prepirov že dovolj, ker so le v škodo. Odstop je bil nato z 41 glasovi za, 4 proti in 4 vzdržanimi sprejet. JOŽE PRIMC KOZJANSKO PREPLA VIIA VOJSKA - Okoli Sromelj so se bili boji vse od 1941. leta, zato ni čudno, da je ravno tu nastal Kozjanski odred. Sromlje so bile zatočišče partizanski vojski ter mnogo pozneje tudi slovenski vojski in policiji, še najlepše pa je, ko se stara in nova vojska srečata v miru. (Foto: B. D.-G.) Čestitamo za 1. ma j, praznik dela! Vili Janša, novi mandatar izvršnega sveta občinske skupščine v Kočevju (zadolžen bo za gospodarsko področje), Stane Pogorelec (drobno gospodarstvo), Alojz Košir (promet, notranje zadeve in obramba), Jože Hobič (revitalizacija), Marko Rovan (obča uprava in inšpekcije), Franc Bartolme (turizem in stanovanjsko gospodarstvo), Marjeta Kamšek (šolstvo in kultura), Stane Mlakar (kmetijstvo) in Anton Starc (gozdarstvo). O tem predlogu bodo razpravljali in glasovali na naslednji seji občinske skupščine, ki bo prve dni maja. TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO • original plinski kotli JUNKERS s pretočnim bojlerjem že za 158.742,00 SIT • velika izbira panelnih radiatorjev KORADO po zelo ugodnih cenah • nagrada tega tedna je brušenje vseh rezil, ki jih potrebujete v gospodinjstvu Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto Nagrajenec tega tedna je 0280607 SLAVKO PAPEŽ, ŽVIR-ČE 34, 68362 HINJE Cabranka ostaja občasno brez vode Po hrvaški študiji bi moral biti najmanjši pretok vode 328 litrov v sekundi, po slovenski pa 350 - Ugotovitve vodnogospodarskih inšpektorjev obeh držav ČABAR, KOČEVJE, OSILNICA - Vodnogospodarski inšpektorji Hrvaške in Slovenije so si 12. aprila ogledali, kako deluje mala elektrarna Finvest na Čabranki in mejno reko Čabranko ter ugotavljali, kako odpraviti nepravilnosti. Znano je namreč, daje bila doslej tako rekoč v večjem delu leta struga Čabranke od zajetja (jez za malo elektrarno) pa do male elektrarne, kaka dva kilometra nizvodno, skoraj popolnoma suha in bolj podobna površini lune kot reki. Inšpektorji obeh držav so složno ugotovili, da državi na Čabranki usklajujeta interese. Mala elektrarna Finvest, zaradi katere je del struge Čabranke skoraj povsem brez vode, je bila zgrajena in dana v obratovanje brez soglasja Republike Slovenije. Po meddržavnih sestankih decembra lani in marca letos je bil naročen projekt o biološkem minimumu v Čabranki in izdelan pravilnik o obratovanju male hidroelektrarne Finvest. Po hrvaški študiji je za biološki minimum v Čabranki potreben pretok najmanj 328 litrov vode v sekundi, po slovenski študiji pa naj bi bil začasni izračunani minimalni pretok vode 350 litrov v sekundi. Složna ugotovitev inšpektorjev je bila tudi, da tak pretok ni zagotovljen. Iz Čabranke je odvzeta vsa voda tudi zato, ker je bil jez pri zapornici, kjer odvzemajo vodo za elektrarno, povišan za 30 cm in je bil tako spremenjen običajni vodni režim Čabranke. Po sklepu inšpektorjev je potrebno minimalni pretok vode zagotoviti tako, da bodo zapornice zablokirane na taki višini, da bo pod njimi možen omenjeni najmanjši pretok vode 328 oz. 3501 v sekundi in bo torej po podzemnem kanalu do elektrarne pritekal le presežek pretoka vode na 328 oz. 3501 v sekundi. Na istem sestanku je bilo poudarjeno, daje tudi na Črnem potoku, se pravi na pritoku Čabranke iz Slovenije, podobna mala elektrarna, ki si jo pa niso ogledali. Verjetno res ni potrebno, da bi si jo ogledala meddržavna komisija, saj Črni potok teče le po slovenskem ozemlju in iz njega odvzeta voda za potrebe slovenske male elektrarne priteče spet vsa v Čabranko, torej ta elektrarna ne vpliva na vodostaj Čabranke. Res pa je, da bi si to elektrarno in zaradi nje zelo prizadetega okolja POBOTANA ŠESTINA TERJATEV NOVO MESTO - Na območju podružnice SDK Novo mesto, ki obsega črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino, je v četrtem letošnjem krogu večstranskega pobotanja obveznosti in terjatev 159 pravnih oseb prijavilo 1,84 milijarde tolarjev neporavnanih terjatev. Pobotan znesek je znašal 307 milijonov, kar je 16,7 odst. vseh terjatev, to pa je približno toliko kot v prvih treh letošnjih pobotih. Naslednji krog pobota bo 7. maja. lahko ogledala slovenska komisija za vodno gospodarstvo in tudi naravo- varstveni ter morda še predstavniki kakšnih drugih organov. Zaradi nje je gotovo občutno spremenjen vodni režim Črnega potoka, zelo občutno pa tudi okolje in videz okolice, predvsem tako imenovanega zelo starega rimskega mostu. J. PRIMC Škoda bi bilo takih vrtcev Okrogla miza o otroškem varstvu - Dvom TREBNJE - V vzhodnoevropskih državah so močno oslabili nekdaj močno družbeno otroško varstvo. Po zlomu socialističnega sistema so v teh državah nehali dajati državne dotacije vrtcem in ti so zato prenehali delovati. Mogoče bo na enak način razpadlo tudi otroško varstvo v Sloveni- ji. Doslej še ni doživelo zloma, ker so se vedno približno enako močne najvplivnejše slovenske politične stranke, ki imajo sicer različne poglede na skrb za otroke. To je med drugim dejala Sonja Lokar na nedavni regijski okrogli mizi z naslovom Vrtce zapirajo, mar ne?”, ki jo je v Trebnjem organizirala Združena lista socialnih demokratov. Lokaijeva je menila, da so vrtci koristne ustanove tako za otroke kot za starše. Pri prvih spodbujajo umski razvoj, drugim so v pomoč glede zaposlitve. Slovenske zenske so po njenih besedah v tolikšnem številu zaposlene in ekonomsko samostojne prav zaradi tega, ker so njihovi otroci lahko v K '■■■£• m4 Sim *'g' ’ El IHKi SUHA STRUGA ČABRANKE - Na fotografiji je suha struga Čabranke, mejne reke meti Hrvaško in Slovenijo. Struga je suha zaradi zajetja za malo elektrarno, saj je voda speljana iz struge pod zemljo do turbine elektrarne. Na prvi borzi vse o turizmu Od 13. do 15. maja se bo v športni dvorani predstavilo vse, kar ta čas v turizmu ponuja širša Dolenjska vrtcu. Po mnenju Sonje Lokar bi bilo i Slovenija orgar otroško varstvo osiromašila in če bi škodljivo, če bi i ganizirano NOVO MESTO - Pri Dolenjski turistični zvezi se ta čas mrzlično pripravljajo na prvo dolenjsko turistično borzo, ki bo pod naslovom “Dolenjska in Bela krajina vabita” od 13. do 15. maja v športni dvorani. Tako se bo prvič v Sloveniji na enem mestu predstavilo skorajda vse, kar ta čas lahko ponudi Dolenjska in Bela krajina. “Zamisel je naša in upam, da nas bo še letos posnemala vsa Slovenija. Regijske turistične organizacije bodo obiskale našo borzo, mi pa jim bomo obisk vrnili takrat, ko bodo oni pripravili podobno predstavitev. Za te dni smo poslali več kot tisoč povabil in pričakujemo velik obisk iz vseh slovenskih krajev pa tudi iz tujine. Upajmo, da nas bodo Novomeščani in okoličani uslišali in poskrbeli, da bo mesto čisto in prijazno pričakalo obiskovalce, še posebej zato, ker bo v tem času prišla tudi komisija za ocenjevanje mest. Novo mesto namreč kandidira za najlepše urejeno mesto. Sadite rože, barvajte balkone in bodite prijazni do tujcev,” svetuje prizadevni prvi človek turistične zveze Alojz Serini. Na borzi bo res kaj videti. Predstavila se bodo vsa delujoča turistična društva, smučarski, potapljaški in jamarski klub, kajak kanu klub, raf-ting klub iz Straže, delujoči kmečki turizmi, trgovine z izdelki domače in umetne obrti, turistične agencije na Dolenjskem in v Beli krajini, gostilničarji in še mnogi drugi. Posebno predstavitev sta na sredi dvorane pripravila Srednja gostinska šola in Krka Zdravilišča iz Novega mesta. V času turistične borze bodo turistični vodniki skrbeli za strokovno vodenje ogledov Novega mesta in okolice. Prav tako bo poskrbljeno za bogat spremljevalni program. Pred športno dvorano bodo nastopale godbe na pihala in folklorne skupine. Od tam bodo planinci krenili na pohod na Gorjance, v dveurnem nastopu pa bodo Šentjernejčani pokazali vse, kar zmorejo. Pokroviteljstvo so sprejeli izvršni sveti občin Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Trebnje ter Območna gospodarska zbornica. zapirala »rtce. Prav vseh otrok to ne bi prizadelo, ker vsi pač niso v vrtcih. Toda na okrogli mizi so operirali s podatkom, da je v občinah Novo mesto in Trebnje - od tod je bila večina udeležencev pogovora - v vrtcih več kot polovica vseh predšolskih otrok; v Novem mestu je ta delež nekaj večji kot v Trebnjem. Denarja za delovanje vrtcev ni na pretek. Dohodkovna moč staršev pada, zato sta na potezi ministrstvo in državni zbor, saj občine nimajo s čim plačati vrtcev. Na okrogli mizi so glede tega sklenili, da bodo v parlamentu skušali doseči, da bo država zagotovila vrtcem denar za plače in za prepotrebno izobraževanje vzgojiteljic. Prav tako bodo zahtevali, naj parlament čimprej obravnava zakonodajo o otroškem varstvu. Ob pohvalnih besedah na račun vrtcev je bilo tudi nekaj dvoma. Tako je Ana Nahtigal, sklicujoč se na neko doktorsko disertacijo, menila, da vrtci dajo otroku manj, kot se jim pripisuje. Po njenih besedah vrtci razvojno delujejo samo na otroke iz socialno šibkejših in zato intelektualno manj razvitih družin. L. M. NAMESTO DELEGATA “OPAZOVALCI” PEČICE, KRIŽE - Zbor krajevnih skupnosti občine Brežice je ugotovil, da delegatu krajevne skupnosti Pečice-Križe Francu Kužnerju zaradi odstopa preneha mandat. Ker krajevna skupnost do konca mandatov skupščine ne bo imela svojega delegata, so sklenili, da bodo zaradi obveščenosti krajevne skupnosti na sejo občinske skupščine vabili predsednika skupščine in predsednika sveta te KS. hriborsko pismo Delavke Caprica hotele tepsti direktoija Pred udarci gaje obvaroval sindikat MARIBOR - Mnogi, ki spremljajo razraščanje gospodarske in socialne krize v Mariboru in celotni podravski regiji, že lep čas opozarjajo, da ne sme biti v tej deželi nihče presenečen in začuden, če bo lepega dne delavcem v kakšnem od podjetij na Štajerskem “prekipelo”. V Podravju je namreč že okoli 32 tisoč brezposelnih, in medtem ko se število brezposelnih v Sloveniji postopno zmanjšuje, se v Mariboru še vedno povečuje. Pred dnevi pa je zares “prekipelo”, in to 360 delavkam in delavcem v tovarni konfekcije Caprica v Lenartu, nedaleč od Maribora. Delavke v tej tovarni letos še sploh niso dobile izplačane niti ene že tako in tako skromne plače, čeprav smo že v drugi polovici aprila, zato svojo socialno varnost vidijo samo še v stečaju podjetja. V primeru stečaja bodo namreč kot brezposelne osebe dobile na Zavodu za zaposlovanje pravico do skromnega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Delavci po svetu običajno organizirajo stavke zato, da bi s stavkami izsilili višje plače ali izplačilo že zasluženih plač. Razočarane delavke Capricia, ki so že povsem obupale, da bi jim podjetje še sploh kdaj izplačalo kakšno plačo, pa so pred dnevi organizirale protestni zbor delavcev v jedilnici podjetja zato, da bi izsilile uvedbo stečajnega postopka. Ko so delavke na zboru dobile vtis, da stečaju nasprotujeta v.d. direktorja podjetja in vodja proizvodnje, ki jima že mesece ne moreta zagotoviti plač, soju fizično napadle. V.d. direktorja in vodja proizvodnje se imata zahvaliti samo prisebnosti sekretarja krajevnega sveta ZSSS v Lenartu Jožeta Murka, da jih nista pošteno skupila. Omenjeni sindikalni zaupnik, ki mu delavke zaupajo, je namreč s svojim telesom preprečil fizični obračun in omogočil dvema vodilnima delavcema Caprica, da sta jo jadrno skozi kuhinjo in stranska vrata ucvrla iz tovarne. Medtem ko je sindikalni zaupnik prešteval modrice na svojem telesu, ki jih je kljub vsemu skupil, se je sestal delavski svet Caprica in odstavil v.d. direktorja, imenoval novega ter sprejel sklep, s katerim sodišču predlaga uvedbo stečajnega postopka. Tako so si ponižane in ogoljufane delavke Caprica tako rekoč z uporabo fizične sile izborile pravico do minimalne socialne varnosti - če bo sodišče seveda njihovo “prošnjo” za ,te£yj uslišalo. tomažrSela Vse več mladih raziskovalcev Na 2. srečanju mladih raziskovalcev Dolenjske sodelovalo 121 srednješolcev - Zelo slaba organizacija NOVO MESTO - Sredi prejšnjega tedna je bilo na Srednji šoli tehniške in zdravstvene usmeritve v Novem mestu srečanje mladih raziskovalcev Dolenjske, ki ga je že drugo leto zapovrstjo organiziral odbor za mladinsko raziskovalno delo pri sekretariatu za družbene dejavnosti občine Novo mesto. Medtem ko je lani na srečanju sodelovalo 32 nalog, se je letos njihovo število več kot podvojilo, saj srt prejeli 67 nalog. Na srečanju je sodelovalo 121 mladih raziskovalcev iz 6 srednjih šol, njihovo delo je spremljalo in usmerjalo 61 mentorjev, od tega 24 zunanjih. Mladi raziskovalci so letos prvič sodelovali z naslovi tem, ki so si jih sami izbrali, prav zato so nekatere naloge še posebej zanimive, npr. naloge na temo mamil, alkohola in odraščanja. Naloge je ocenjevalo 53 strokovnjakov, v glavnem so bili to zunanji sodelavci - predstavniki podjetij in ustanov. Na zaključni prireditvi, kjer je bila razglasitev najboljših nalog, pa je organizacija odpovedala. To, da od časa do časa ni delal mikrofon, je bila malenkost, bolj moteče je bilo, da se je predsednik ocenjevalne komisije dr. Marjan Ravbar pogosto motil pri prebiranju imen najbolj uspešnih tekmovalcev in naslovov njihovih tem. Tudi pri prebiranju obrazložitev ni šlo gladko, tako da jih na koncu niso več prebirali. Po razglasitvi, ko so začeli prisotni že vstajati, so dali besedo še novomeškemu županu Franci- TODEL1TEV NAGRAD NAJUSPEŠNEJŠIM MLADIM RAZISKOVALCEM - Prejšnji teden je bilo na Srednji tehniški in zdravstveni šoli 2. srečanje mladih raziskovalcev Dolenjske. Od 67prispelih nalog bo več kot polovica odšla naprej na tekmovanje Gibanje znanost mladini v Ljubljano. Na fotografiji je predsednik ocenjevalne komisije dr. Marjan Ravbar, ko podeljuje knjižne nagrade mladima raziskovalkama. (Foto: J. D.) ju Konciliji, ki pa najprej ni hotel spregovoriti, rekoč: “Kakšen red je to?!” Kasneje je le spregovoril nekaj besed. Predsednik ocenjevalne komisije dr. Marjan Ravbar in sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Danijel Brezovar sta najboljšim podelila priznanja in knjižne nagrade. Na nadaljnje tekmovanje Gibanje znanost mladini v Ljubljani bo odšla več kot polovica vseh nalog; med njimi jih je največ iz kemije in biologije. Tajno odpiranje pisem Dr. Rudi Rizman, ljubljanski univerzitetni profesor, je dobil iz Amerike poškodovano pismo. Zastavlja se vprašanje, ali je poškodba naključna ali pa jev nastala, ker je nekdo skrivaj odprl Rizmanu namenjeno pošto. Če gre za slučajno poškodbo, ima dr. Rizman pač smolo, da se je spet nekaj zakompliciralo prav z njegovim mednarodnim dopisovanjem. Če pa se je pismo raztrgalo v vohunski mreži, je to spogledovanje s stalinizmom najboljše vrste. Hkrati je to posmeh Rizmanu, saj je prav on vrsto let deloval v spoštljivih mednarodnih ustanovah, ki so obsojale kršenje člove-kovih pravic, prav tajno odpiranje pisem pa je šolski primer tega kršenja. Sploh pa ne gre samo za odnos do profesorja. Gre za strah, da se “pooblaščeni” vmešavajo v zasebnost in svobodo posameznika in da to vmešavanje ne vključuje zgolj odpiranja pisem, pač pa tudi prisluškovanje telefonom in zasledovanje. Ves javni pomp v zvezi z odprtim pismom dr. Rizmana je mogoče samo politična igra različnih strank in morda vohuni pisem Slovencev niti ne povohajo, kar pa je malo verjetno. Ko so direkcijo slovenske pošte vprašali za podrobna pojasnila o odpiranju pisem, je bil odgovor približno ta: če posameznik ni zanimiv za obveščevalne službe, se mu ni treba bati nadzora. Iz odgovora pošte sledi, da vohuni so in da pisma berejo nepoklicane oči. JUSTINA MOLAN, ravnateljica OŠ Raka: “Odpiranje pisem dopuščam samo v primeru, če to počne oseba, ki si jo posebej pooblastil, ker ji popolnoma zaupaš. Drugače menim, da nima nihče pravice odpirati pisem in daje zakonska pravica posameznika, da je pismo le zanj, če je nanj naslovljeno. Tudi če gre za višje interese. Danes še posebej ni vse za javnost, pravzaprav se mi zdi, da še manj kot prej.” RENATO ZORKO, novinar Radia Posavje, studio Brežice: “Če je na poštni pošiljki napisano moje ime, to seveda pomeni, da je namenjena meni in nikomur drugemu. Odločno nasprotujem, da tako pismo kdorkoli odpira. Menim, da se tuja pisma ne smejo odpirati, pa naj gre za kakršnekoli interese ali namene. Sam sem že vzgojen v takem mišljenju in sem tudi odraščal v družini, kjer drug drugemu nismo nikoli odpirali pisem.” HELENA ŠALAMON, doma v Gabrju pri Krmelju: “Nam poštar točno prinese pošto in je ne odpirajo. Kar dosti pišem. Najraje pišem pismo, ne dopisnic, ker ni treba, da vsak vidi, kaj piše. Ne bojim se, da bi moja pisma odpiral kdo, kateremu niso namenjena. Sliši pa se, da nekatero pošto pregledujejo. Ni prav, da odpirajo pošto različnim predsednikom in prolesorjem. Pisma so tajne stvari. Tudi to ni prav, če prisluškujejo telefonskim pogovorom.” FRANCE PRAVNE, dijak iz Sotle pri Mirni: “Če v šoli učencu slučajno dajo redovalnico v roke, naj jo kam nese, menda ne sme pogledali vanjo, čeprav jo lahko odpre. Ne vem, kako da smejo odpirati pisma, saj so pisma zapečatena. Govori pa se, da odpirajo pisma, še preden pisma pridejo na pravi naslov. Vsakemu človeku jih najbrž ne odpirajo, mora že biti bolj znan. Jaz o teh stvareh ne razmišljam veliko. Mije bolj vseeno.” POLDE NOVAK, inženir strojništva iz Ribnice: “Tudi meni so nekateri povedali, da so dobili odprta pisma iz tujine. Menim, da se lahko odpre pismo le z nalogom sodišča, če je nekdo utemeljeno o-sumljen hujšega kaznivega dejanja. Tistemu, ki ni v preiskavi, pisem ne bi smeli odpirati. Tudi ti primeri so tako kot druge afere v zadnjih letih neraziskani. Ni prav, da vsi kažejo le na tistega, ki greh odkrije, in ne na tistega, ki gaje naredil.” F ms St d 1 hm liri te ana. 1 ^ X? J DARINKA PREMRL, gostilničarka v Dolgi vasi pri Kočevju: “Ni prav, da odpirajo pisma. Povedali so mi, da pisem ne odpirajo poštarji, ampak drugi. Tudi priporočeno pismo, ki ga pošlješ v tujino, mora biti odprto. Mislim, da to ni prav. Pismo je zasebna zadeva. Če odpirajo, potem ni potrebno pisati pisem, ampak naj bi šli kar na televizijo in tam javno objavili vsem, kaj želimo komu sporočiti.” JANJA MACEDONI, tajnica Dolenjske turistične zveze: “Mislim, da nisem med tistimi državljani, ki jih kontrolirajo na vsakem koraku, tudi tako, da jim odpirajo pisma. Menim, da je vsako takšno nadziranje nedopustno vmešavanje v zasebnost in svobodo posameznika. Pri nas dobivamo pošto iz vseh koncev, pa doslej še nisem zasledila, da bi bila katera od pošiljk odprta ali poškodovana.” BORIS MUŽAR, ravnatelj Osnovne šole Mirana Jarca, Črnomelj: “Politiki in drugi javni delavci morajo biti pripravljeni, da jih javnost strogo ocenjuje in da bodo osebna mnenja prestopila meje naše države. Tudi univerzitetni profesorji, kot je dr. Rizman, imajo pravico mnenje posredovati tujim inštitucijam. Nadzor nad pismi pride v poštev le, kadar obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja, ki bi lahko povzročilo veliko škodo državi.” TONI GAŠPER1Č,šolnik, humorist in politik iz Metlike: “Poleg vseh barabij, ki jih doživljamo v demokratični Sloveniji, je eno odprto pismo res malenkost. Tako kot drugod po svetu tudi pri nas veljajo zakoni le za nas, majhne ljudi. Da se pisma ne smejo odpirati, piše celo v ustavi, vendar jaz podpiram odpiranje pisem v tej demokratični Sloveniji, sploh če sov pismu marke - ne sto, temveč najmanj sto tisoč - in če pisma odpiram jaz osebno.” mudi sadjarji se SREČAJO V ARTIČAH ARTIČE- Artiška osnovna šola oo 3. junija letos prirediteljica srečanja mladih sadjarjev Slovenije. Artiški učenci živijo v vaseh, kjer je sadjarstvo doma, zato je sola prisluhnila življenju okolice, ■n da bi lažje vzgajala mladež v duhu dejavnosti domačega kraja, uredila tudi lasten sodobni sadovnjak. “REPRO NERED” Ribnica, kočevje - Medob- C|nska kmetijska inšpektorica Tatjana Jerbič med drugim ugotavlja, daje bilo storjenih veliko napak pri deklariranju predvsem uvoženega kmetijskega repromateriala. Število uvoznikov semen je porastlo, vendar uvodna semena v večini primerov niso opremljena z ustrezno deklaracijo, s katero kupec lahko ugotovi kakovost semen. Taka semena je zato inšpek-c‘ja začasno izločala iz prometa. Tudi Pri prometu s sredstvi za varstvo rast-nn je bilo veliko nepravilnosti. Zato naj bi že ustanovili specializirane kmetijske apoteke, v katerih bi kupni dobili tudi strokovne nasvete. M---------------it- j NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so veljale naslednje nene: jajca 10 (drobna) do 15 tolaijev, šopek sadik zelja in karfijole 100, solata 200, česen 400, koleraba 100, suho sadje 4(X), lonček smetane 500, čebulček 300, domači kis 80, fižol 400, slivovka 500 tolarjev. Pri Sadju ‘n zelenjavi je bil kilogram fižola 220 tolarjev, rozin 230, hrušk 142, kivija 147, solate 205, radiča 222, mlade Rebule 190, limon 95, hrena 365 tolarjev. Djeladini je zaračunal pomaranče 120, banane 160, fižol 260, hruške 150, suhe slive 350, orehe 8(X), mlad krompir 220, solato 200, limone 160, kivi 220, bučke 160, paradižnik 300, kumare 250, mlado čebulo 250, staro čebulo 80 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu jedilo naprodaj 170 do tri mesecev starih in 65 starejših prašičev. Mlajših so prodali 145 po 220 do 240 tolarjev, starejših pa 50 po 180 do 320 tolarjev kilogram žive teže. Za siliranje vsaj dva lepa dneva Vse več naših kmetov se odloča za siliranje, kije najhitrejši način spravila krme -Najprimernejši čas za kisanje trave je od bilčenja do začetka latenja Trava nas vsako pomlad preseneti s hitro rastjo in pogosto pride čas spravila krme bolj zgodaj, kot smo načrtovali. Zato se je potrebno na spravilo krme pravočasno pripraviti, da bo potekalo čim hitreje in z najmanj truda. Pri tem se poslužujemo siliranja trave kot najhitrejšega, najcenejšega in tudi glede izgub najugodnejšega načina spravila prvega odkosa. Siliramo lahko le mlado travo v fazi snovi in s tem boljšo mlečnokislinsko bilčenja do začetka latenja. Da dose- vrenje, moramo travo delno posušiti, žemo večjo koncentracijo hranilnih tako da vsebuje 30 - 40% suhe snovi. ■ f t l ; .**'* • 't ? :v|: "S ' ■ J .1! -: . . * i. m V" ‘V;, W ,.:ir I - f: g M -M r .. ČEBELARSKO PRAZNOVANJE - Čebelarsko društvo Sevnica, OŠ Savo Kladnik iz Sevnice in Zveza čebelarskih društev Slovenije so ob 60-letnici Čebelarskega društva Sevnica organizirali v soboto XVI/. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. Med udeleženci sta bila minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc in dr. Janez Poklukar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Minister je poudaril nenadomestljiv zdravilni učinek čebeljih izdelkov in koristnost čebel za sadjarstvo. Primerjalje čebelji panj s človeško družbo in pri tem menil, da je lahko brezhibna, na sodelovanju temelječa organiziranost panja vzorec za ureditev človeške družbe. Poklukar je dejal, da so na Slovenskem ravno čebelarji uradno ustanovili prvo društvo. Na slovesnosti sta podpisali listini o prijateljstvu in sodelovanju čebelurski društvi iz Sevnice in Ribnice. Podelili so več priznanj, o čemer bo Dolenjski list več poročal prihodnjič. Na fotografiji: minister dr. Jože Osterc na vozičku v čebelarski slavnostni povorki v Sevnici. (Foto: L. M.) Na vrhuncu setvene sezone Le po pravilni setvi in vzgoji vrtnin se lahko nadejamo obilnih pridelkov - Nekaj praktičnih napotkov April in maj sta v vrtnarstvu glavna meseca setvene in saditvene sezone. Konec aprila je zadnji čas za saditev zelja, brstičnega ohrovta, cvetače pa tudi vitaminsko bogate kapusnice - brokole, kijih bomo presadili v začetku junija in pobirali v jeseni. Čas je tudi za setev peteršilja, špinače, korenčka, rdeče pese, pas-tinaka, redkvice, graha pa tudi že fižola. Da bomo imeli vseskozi dovolj solate, moramo setve ponavljati na približno tri tedne, in ko je solata dovolj velika (10-12 cm), jo presadimo. Za setev pridejo v poštev poletne krh-kolistne solate: ljubljanska in dalmatinska ledenka, braziljanka, unieum in great lakes ter mehkolistna atrakcija. Od solatnic bomo sejali tudi endi- Kmetijski nasveti Priporočana kamninska moka Uporaba mineralnih gnojil, posebno dušičnih, je zapeljiva. Učinek je viden in hitro premoti, tako da kaj rado pride do pretiravanja. In tega je zlasti v naših vinogradih in vrtovih veliko. Pregnojenost ima lahko dolgotrajne neugodne posledice, zmanjša rodnost in poslabša naravno odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem. Pretiravanje vnese tudi hapake v oskrbi s tako imenovanimi mikroorganizmi, kar vse vpliva na velikost in kakovost pridelka. Zavoljo vsega tega naravna gnojila spet dobivajo večjo veljavo, kar velja predvsem za hlevski gnoj, ki najbolj bogati tla s humusom, večji pomen pa dobivajo tudi naravna mineralna gnojila, kakršno je kamninska moka z imenom Biotop. Kamninska moka je sestavljena iz alumo-silikatne kamnine zeolit in apnenega gnojila. Njene sestavine ji Omogočajo, da uravnava kislost zemlje, zmanjšuje topnost težkih kovin, pospešuje proces kompostiranja, kar vse pripomore k izboljšanju plodnosti tal. Njena posebnost je zeolit, ki je porozne strukture, kar hiu omogoča, da veže in oddaja pomembne elemente ter vodo. Zlasti v zemlji, v kateri je veliko škodljivih težkih kovin, deluje zaradi tega blagodejno. Kamninsko moko je najbolje zadelati v zemljo spomladi ob pripravi Vrta ali njive, lahko pa jo uporabljamo tudi sredi leta ob menjavi posamezne vrtne ali njivske kulture. Pred uporabo jo lahko zmešamo tudi s kompostom, če tega nismo naredili že prej. Moko namreč priporočajo tudi za pripravo komposta, in to takt), da na 10 do 20 cm debele plasti organskih odpadkov potrosimo kamninsko moko kar se da enakomerno, vendar tako, da pride 5 do 10 kg moke na kubični meter komposta. Ko smo že pri količinah, navedimo še lo, daje priporočljivo na 1 ar vrta ali njive potrositi 10 do 20 kg kamninske moke Biotop, količina pa je odvisna od vrste tal. Humusna tla je prenesejo več, z organsko snovjo bolj revna tla pa manj. Priporočljiva je vsakoletna uporaba. Inž. M. L. Št. 17 (2332), 28. aprila 1994 vijo za pozno poletno rabo. Zelo dobra je rumena eskariol, ki jo bomo sejali še vse do konca julija za sprotno uporabo. Od radičev lahko posejemo tržaški solatnik, ki bo pri dovolj redkem posevku razvil nežne svetlo-zelene glavice. Paradižnik, papriko in različne vrste bučk lahko že konec aprila presadimo v plastenjake ali jih prekrijemo z vlakninasto folijo. Za paradižnik uporabljamo vlakninasto folijo v obliki cevi, ki jo primerno dolgo odrežemo in z njo “oblečemo” posamezne rastline nakoljenega paradižnika. Tanko vlakninasto folijo pustimo na rastlinah vso rastno dobo, tako bodo plodovi bolj zdravi ter bodo hitreje dozorevali. Preden vrtnine presadimo na prosto, jih moramo nekaj časa utrjevati, tako da imamo zadnje dni, če ne zmrzuje, tople grede delno odprte tudi ponoči. Rastline pa presadimo v oblačnem vremenu, da jim prihranimo prevelik šok. Dobro je tudi, da tla med vrtninami zastremo s pokošeno travo, slamo ali pokrijemo s črno folijo. Tako bodo še posebno toplotno zahtevnejše vrtnine hitreje rastle in dale zgodnejše okoli tretjino večje pridelke, ker bodo tla pod njimi zaradi več vlage in boljše mikrobiološke aktivnosti bolj godna. Ob sušnem vremenu zalivamo sredi dneva, predvsem v toplih gredah in plastenjakih, da se sadike osuše, sicer se na mokrih radi pojavita plesen in padavica. Proti listnim ušent v vrtnarstvu škropimo z manj strupenimi insekticidi, npr. s pirimojem WP ali sredstvom na osnovi naravnega pire-trina kenyatox verde. V biovrtu pa škropimo uši tudi s koprivovo vodo, ki jo pripravimo tako, da v vodi okoli 12 ur namakamo sv'cže koprive. Če koprive namakamo dalj časa, pa je ta koprivna voda uporabna za zalivanje vrtnin, saj vsebuje večje količine hranil - dušika. Na naraven način lahko v vrtu zatiramo tudi druge škodljivce, tako bramorje lovimo v steklene kozarce, zakopane do roba v zemljo, strunam in sovkam pa nastavimo gomolje krompirja, da se zavrtajo vanj, in ga po dobrem tednu poberemo. Na ta način ugotovimo tudi, koliko je škodljivcev v tleh in če je potrebno uporabili kemične pripravke. . Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino V koritaste silose lahko siliramo travo, ki vsebuje do 40 % ali več suhe snovi, če so izpolnjene naslednje zahteve: da imamo na kmetiji dovolj velik dnevni odvzem silaže, daje možno temeljito tlačenje in brezhibno pokrivanje s folijo, da silos napolnimo v enem dnevu in da je vreme ob siliranju lepo. Kmetom, ki imajo s siliranjem manj izkušenj, priporočamo, naj travo posušijo na 30 - 35 % suhe snovi. Travo, ki ima 30 - 35 % suhe snovi, bomo spoznali po naslednji značilnosti: od šopa trave, ki ga z rokami močno zvijemo, ne smemo imeti mokrih rok, čutiti moramo samo vlažnost. Najkvalitetnejšo travno silažo pridelamo iz primerno ovele, dovolj mlade trave. Zgodi pa se, da imamo pokošene vse travnike in v naslednjem dnevu obstaja nevarnost slabega vremena. Kaj storiti? Vemo, da se siliranje sveže trave ne obnese, mi pa trave ne moremo dovolj posušiti. V takem primeru lahko izvedemo siliranje s silirnimi dodatki. Za najbolj neugodne pogoje siliranja (vlažna silima masa, veliko detelj, močno gnojena trava z dušikom) lahko uporabimo organske kisline. To so mravljična kislina in pripravka ensimax in al-famax. Za delno ovelo travo in travo, ki se slabše silira, lahko uporabimo silirne dodatke na osnovi mlečnokis-linskih bakterij, kot so plantanaze, silah in drugi. Prijroročljivo je, da damo poleg pripravkov, ki vsebujejo mleč-nokislinske bakterije, še nekaj sladkorja, kije prva hrana bakterijam. Na našem trgu je še pripravek mold-zap, ki se uporablja tudi za preprečevanje gretja silaže. Pri siliranju neovele trave se v silosu pojavlja odcedni sok, ki je zelo nevaren za okolje, zato moramo preprečiti odtekanje takega soka. Priporočamo, da posilirate travo že ob prvem lepem vremenu, kajti za siliranje ni nikoli prezgodaj. Celoletni pridelek ne bo na zgodaj košenih površinah nič manjši, ker bo več naslednjih odkosov. Vedno silirajte mlado travo, jo primerno posušite, dobro stlačite v silos in natančno pokrijte s folijo. Če bo trava res mlada, bo krma kvalitetna in ne bo težav z gretjem in plesnjenjem silaže. Inž. STANE BEVC Kmetijska svetovalna služba Novo mesto ijji rl.. _ DELO ZA ZDRA VJE IN DOBRO VOLJO - Drobna in sključena ženica je korajžno mahala s koso po repici, ki je, ne bodi je treba, zrasla na njivi, ki jo bodo sicer zaorali za koruzo. 73-letna Ana Šuštarič iz Lipovca pri Semiču prizna, da je s koso ušla od doma na njivo, kajti njeno življenjsko pravilo je, da mora človek delati, dokler se te da. "Tudi krompir še okopavam, ne uide pa mi tudi nobeno drugo delo, ki ga na kmetiji zares ne manjka, "se nasmehne Ana, ne da hi kaj prida postala s koso. (Foto: M.B.-J.) SENTJERNEJSKA CVIČKARIJA ŠENTJERNEJ - Društvo vinogradnikov v Šentjerneju tudi letos 7. in 8. maja na hipodromu pripredi tradicionalno “šent-jernejsko cvičkarijo”, ki jo bodo popestrili z vinogradniškimi igrami, sejmom vinogradniške in kmetijske mehanizacije, strokovno vodeno pokušnjo nagrajenih vin z lokalnega ocenjevanja, seveda pa ne bosta manjkala vsesplošno pokušanje in zabava, kot se za takšno prireditev spodobi. • Pod do sprave ne pelje prek zgodovinske resnice, ampak prek odpuščanja (Felc) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: Jr. Julij Nemanič Nasveti v vinogradu Objavljamo razpored terenskih ogledov trtja Za dogovor o kraju srečanja, ter drugih obvestil pokličite po telefonu občinsko svetovalno službo: BREŽICE: dnevi: 4. msy, 1. jun(j, 6. juljj ob 8. uri Bizeljsko in Kapele ob 11. uri Pišece in Sromlje ob 14.30 Dolenjsko območje Tel. št. svet. sl. Brežice (0608) 61-165; Bizeljsko 68-103. KRŠKO: dnevi: 6. m^j, 3. junij, 8. juljj ob 9. uri Zdole, ob 11. uri Dolenja vas ob 13. uri Sremič ob 15. uri Dolenjsko območje Tel. št. svet. sl. Krško (0608) 22-352 NOVO MESTO: dnevi: 9. m^j, 6. junij, 11. juljj ob 12. uri Šentjernej ob 15. uri Škocjan Tel. št. svet. sl.: Novo mesto (068) 321-480; Šentjernej 42-169; Škocjan 76-234 METLIKA: dnevi: 11. maj, 8. junjj, 13. jul(j ob 8. uri Drašiči ob 15. uri Suhor Tel. št. svet. sl. Metlika (068) 58-585 ČRNOMELJ: dnevi: 13. nuy, 10. jun(j, 15. jul(j ob 8. uri Semič ob 15. uri Ručetna vas ob 17. uri Stražnji Vrh Tel. št. svet. sl. Črnomelj (068) 51-265 NOVO MESTO: dnevi: 16. maj, 13. jun(j, 18. julij ob 12. uri Trška Gora ob 14.30 Smolenja vas (Hrib, Hrušica) Tel. št. svet. sl. Novo mesto 321-480 ČRNOMELJ: dnevi: 17. miy, 15. junij, 20. julij ob 9. uri Velika Plešivica ob 12. uri Vinica ob 14.30 Tanča Gora ob 17. uri Doblička Gora Tel. št. svet. sl. Črnomelj 51-265 TREBNJE: dnevi: 20. maj, 17. junij, 22. juljj ob 9. uri Trebelno ob 12. uri Trebnje ob 14.30 Čatež ob 17. uri Dobrnič Tel. št. svet. sl. Trebnje (068) 44-942 NOVO MESTO: dnevi: 23. m:y, 20. junij, 25. juljj ob 12. uri Kuzarjev Kal ob 15. uri Mirna Peč Tel. št. svet. sl.: Novo mesto 321-480; Mirna Peč 78-006 TREBNJE: dnevi: 25. maj, 22. junijv27. julij ob 9. uri Šentrupert Tel. št. svet. sl. Trebnje 44-942 SEVNICA: dnevi: 25. maj, 22. junij, 27. julij ob 12. uri Sevnica ob 15. uri Malkovec Tel. št. svet. sl. Sevnica (0608) 82-725 NOVO MESTO: dnevi: 27. nuy, 24. junij, 29. julij ob 9. uri Žužemberk Tel. št. svet. sl. Žužemberk 87-610 ob 12.30 območje Straže ob 15. uri območje Straže ob 17. uri območje Straže Tel. št. svet. sl.: Novo mesto 321-480; Straža 84-602 Opomnim naj, da je poleg telefona avtomatska tajnica, na kateri lahko pustite svoje sporočilo. Svetovalec za vinogradništvo: . - inž. JOŽE MAUEVIČ HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Pice, take in drugačne Najbolj razširjena priprava testa za pizzo je pri nas kvašeno testo. Poleg tega in skutno-oljnega testa s pecilnim praškom je okusno tudi KRHKO TESTO ZA PIZZE. Potrebujemo 50 g moke, malo soli, 25 dag margarine ali masla in 4 žlice vode. V moko zmešamo sol in zdrobimo margarino ali maslo. Prilijemo vodo in s prsti zamesimo testo. Oblikujemo ga v hlebček in pustimo počivati na hladnem eno uro. Enostavna je tudi priprava VLEČNEGA TESTA ZA PIZZE. Vzamemo 40 dag moke, 2 dl mešanice vode in mleka, 2 dag kvasa in žličko soli. Moko stresemo na desko, naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Prilijemo mlačno vodo in dodamo sol. Vso maso dobro zgnetemo v hlebček, ki ga na vrhu navzkrižno zarežemo in pokrijemo s krpo. Vzhaja naj 2 uri. Nato ga pregnetemo in razvaljamo na pol centimetra debelo. Če se odločamo za vrsto pizze, najprej poskusimo pripraviti NEAPELJSKO PIZZO. Oblikujemo kvašeno testo. Za oblogo vzamemo 1 kg zrelih paradižnikov, 35 dag sira ementaica, 1 pločevinko sardelnih filetov, sol, poper in origano. Testo namažemo z oljem, obložimo z rezinami paradižnikov, narezanim sirom in fileti. Začnimo z origanom, po okusu popramo in 20 minut pečemo pri 220° C. Za PIZZO Z GOBAMI vzamemo poljubno testo. Za oblogo pa uporabimo 25 dag šampinjonov ali drugih gob, 10 dag suhe slanine, 3 jajca, 1/2 dl vode, 1 žlico limoninega soka, sol, poper, baziliko in 2 žlici sesekljanega peteršilja, malo olja za mazanje. Vložene gobe, ki so že kuhane, samo narežemo na listke ali na kocke, surove pa očistimo in zdušimo skupaj s slanino. Med dušenjem prilivamo vročo vodo. Ostalo slanino zrežemo na rezine. Jajca razžvrkljamo z vodo in limoninim sokom ter dodamo dišave in začimbe. Testo premažemo z oljem, potresemo z gobami in slanino ter prelijemo z jajčno mešanico. Pizzo pečemo 15 - 20 minut pri 220° C. DOLENJSKI LIST «k ' A ^ A. IZ NtkŠIH OBČIN H *sxen ■ •: • ‘ • v. .ji c 'z?' IZ NtkŠIH OBČIN PRVOMAJSKI SHOD NA JAVOROVICI JAVOROVICA -1. maja ob 11. uri bo tradicionalno srečanje, ki ga pripravljajo borci skupaj z izvršnim svetom in z odborom Cankarjeve brigade. Prirediteljem bodo program pripravili Šentjernejčani, ki bodo pod šotorom poskrbeli tudi za hrano in pijačo. CAS REGRESOV NOVO MESTO - Ko je bilo denarja še dovolj, se je spomladi bližal čas dopustov, sedaj pa si ljudje bolj želijo regresa kot dopusta. In kolikšen bo letos regres (če sploh bo)? V negospodarstvu za sedaj velja, naj bi znašal čistih 30.000 tolarjev, za gospodarstvo pa še vedno velja splošna kolektivna pogodba, ki da znesek 47.660 tolarjev (60 odst. od 79.404 tolarjev, kar je zadnji znani bruto osebni dohodek v slovenskem gospodarstvu). Vendar je to bruto znesek, z odvedeno dohodnino bi moralo biti čisto izplačilo za okoli 17 odst. manjše. SINDIKALNI SEMINARJI NOVO MESTO - V četrtek, 12. maja, ob 11. uri bo v sejni dvorani območne organizacije ZSSS v Novem mestu seminar, na katerem bo tekla beseda o delovni uspešnosti, zakonu o delovnih in socialnih sodiščih in predlogu zakona o kolektivnih pogodbah. V okviru mednarodnega sodelovanja ZSSS s sindikalnimi centralami Nemčije in Avstrije priprav- ljajo v SIC Radovljica tri seminarje. Od )d 9. do 11. maja bo seminar o privatizaciji gospodarstva in njenem vplivu na proizvodnjo in zaposlovanje, o načrtovanju delovne sile, vlogi delavcev pri zaščiti delovnih mest in izkušnjah v zvezi s temi procesi v vzhodni Nemčiji. Od 30. maja do 1. junija bo beseda tekla o kolektivnem pogajanju in politiki plač; od 20. do 22. junija pa no govor o soupravljanju delavcev, povezanosti ekonom- nju ske politike in kolektivnega pogajanja ter vlogi delavske zbornice pri tem. NOV NASLOV IN TELEFONSKA ŠTEVILKA ZSSS NOVO MESTO - Sprememba uličnih imen v Novem mestu je “zadela” tudi območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko. Tako ta organizacija nima več sedeža na dosedanjem Društvenem trgu 2, marveč na Cvelbarjevi 3 v Novem mestu, seveda v istih prostorih. Spremenjena je tudi njena telefonska številka: (068) 321-564, medtem ko je številka faksa ostala nespremenjena: 21 -557. Medtem ko se vsi, ki želijo stik z območno organizacijo ZSSS, pri naslovu lahko še nekaj časa motijo - leto dni se še lahko uporablja tudi stari naslov - pa to za telefonsko številko ne velja. Lailku Unetič Število klicev na informacijah seje podvojilo Največ klicev med 9. in 13. uro NOVO MESTO - Sredi lans- kega leta, ko seje del novomeške pošte preselil v nove prostore na Novem trgu, je tudi slu- ške pošte preselil v nove pros- žba poštnih informacij dobila večji prostor in povečala število zaposlenih. Prej so klice sprejemala 3 - 4 dekleta, sedaj pa jih sprejema 7, vendar imajo kljub temu vse ves čas dovolj dela. Vodja službe za trženje Marija Klobučar pravi, da se je število klicev od lani podvojilo, na mesec sprejmejo okrog 130.000 klicev, največjih je med 9. in 13. uro, sicer pa pokrivajo z najnovejšimi informacijami Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Na informacijah se trudijo, da bi stranki kar se da ugodili, zato so tudi čakanje na klic lani po- pestrili z glasbo. Neglede na to, kako dolgo je čakanje ali kako dolgo se klicalec pogovarja z uslužbenko, plača le 5 impulzov. V glavnem ljudje iščejo informacije o telefonskih naročnikih, nekateri pa kličejo tudi zaradi televizijskega ali kino sporeda, deviznega tečaja, dežurnih trgovin ipd. Če se kdaj kaj zatakne, je to predvsem pri novonastalih podjetjih, za katere včasih še nimajo najnovejših informacij, nekaj težav pa pričakujejo tudi zaradi sprememb imen nekaterih ulic v novomeški občini (v novem imeniku, ki izide v kratkem, bodo podatki o naročnikih že s spremenjenimi imeni). Ladka Unetič dela kot manipulantka v službi informacij četrto leto, zato se je že navadila na najrazličnejša vprašanja ljudi. “Najbolj sem zadovoljna, če so klicalci kratki in jedrnati, da jim lahko hitro povem, kar iščejo, kajti skoraj vedno čaka na vrsto že naslednji uporabnik,” pravi. Na pošti pravijo, da do nekaterih informacij lahko ljudje pridejo tudi, če pokličejo avtomatske telefonske odzivnike (napoved časa, športni rezultati, devizni tečaj ipd.). j D Rešitev nimajo kar v rokavu Dr. Janez Drnovšek na pogovoru z dolenjskimi direktorji - Morda celo zamrznitev hrvaškega premoženja v Sloveniji - Komu ustrezajo nestabilne razmere? NOVO MESTO - V soboto, pred slovesnostjo v Krki, seje predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek v konferenčni dvorani hotela Metropol sestal z direktorji. Beseda je tekla o ekonomskem stanju v Sloveniji. Drnovšek je dejal, da si je njegova vlada pred dvema letoma kot glavno nalogo in obveznost zadala stabiliza- cijo gospodarskih razmer. “Določeno stabilnost smo vzpostavili, v zadnjem času se pozitivna gibanja krepijo, mesečna stopnja inflacije v prvem četrtletju letošnjega leta je 1,3-odst., proizvodnja oživlja,” je našteval predsednik. Proizvodnja od sredine lanskega leta narašča in v letošnjem marcu je bila za 6 odst. večja kot marca lani. Še vedno pa imajo precej težav s (pre)veliko javno porabo in plačami. Ko je beseda tekla o proračunu, je predsednik povedal, daje precejšen del pritiskov zajezen, čeprav z veliko težavo, kajti v Sloveniji je zelo težko omejiti javno porabo. Dr. Drnovšek seje pritožil nad izredno počasnim in zamudnim sprejemanjem proračuna, kar vladi povzroča dodatne težave in na kar so opozorili tudi Državni zbor. Direktorji so predsednika na hitro in na kratko lahko seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Tako ima Pionir veliko za-mrznjenenega premoženja na Hrvaškem, kar še dodatno in močno bremeni že tako ne prav stabilno fir- mo, ki jo je doletela še “kazen” za izplačevanje plač v obliki regresa. Na neustrezno politiko plač so opozarjali tudi drugi. Gospodarstvenike motijo tudi stalni prepiri v Sloveniji, ko včasih izgleda, kot da Slovenci živimo na dveh bregovih reke, z enega na drugi breg pa letijo samo očitanja in zmerljivke. Tudi tu bi vlada morala kaj narediti. Poleg tega se vse v Sloveniji prikazuje samo črno. Predstavnik obrtnikov je dejal, da imajo obrtniki občutek, kot da se proti njim vodi organizirana in programirana gonja, kar jih boli, saj se imajo za lojalne državljane in pomembne davkoplačevalce. Predstavnik Krke pa je opozoril, da se zaradi tega, ker Slovenija še ni sklenila meddržavnih sporazumov z Rusijo in državami bivše Sovjetske zveze, pri poslu v tem delu sveta srečujejo z velikimi težavami. Predsednik Drnovšek je dejal, da mu taki pogovori “pridejo prav”, čeprav seveda vlada, kaj šele on sam, rešitev za nakopičene probleme ne more stresti iz rokava. O zamrznjenem slovenskem premoženju na Hrvaškem je dejal, da to vprašanje že lep čas rešujejo, a za sedaj neuspe- šno. “Pripravljamo nov krog pogajanj o teh vprašanjih in če tudi tokrat ne bomo prišli do ustreznih rešitev, je že pripravljen ustrezen recipročni odlok o zamrznitvi hrvaškega premoženja v Sloveniji,” je povedal predsednik. O aferah je dejal, da jih “na nek način lansirajo”, da bi tisii, ki jim to ustreza, s tem ustvarjali videz, “kot da gre vse k vragu”. “Nikjer na svetu teh stvari ne rešujejo tako, kot bi nekateri radi pri nas, z revolucionarnim pravom. Postopek mora steči po redni poti, krivdo je treba dokazati, potem sledijo sankcije. V ZDA traja 4 do 5 let, da raziščejo in razjasnijo kakšno večjo afero. Pri nas pa v tem prehodnem obdobju del politike vidi svoje možnosti, izvaja pritisk na direktorje, prikazali bi radi, da so vsi enaki, da vsi kradejo. S tem objektivno ustvarjajo nestabilne razmere, ki slabijo gospodarsko učinkovitost in tako slabo vplivajo tudi na splošni standard prebivalcev.” Kar se očitka Krke tiče, je dr. Drnovšek priznal, da so na tem področju storili manj, kot bi morali, in hkrati obljubil, da bo vlada to čimprej popravila. Tik pred sprejetjem je prostocarinski sporazum s Poljsko, pripravljajo pa tudi ustrezne meddržavne sporazume z Rusijo in drugimi državami. A. B. fš, k■ « I PRESEDNIK IN DIREKTORJI - S pogovora dolenjskih in belokranjskih direktorjev s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. (Foto: A. B.) Kmet se vdaja obupu in šmarnici Iz letne konference občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Novo mesto - Nezadovoljni z vlado - Za etično in moralno politiko - Denar odteka v tujino NOVO MESTO • Napovedana gosta, Janez Janša in Janez Podobnik, na nedeljsko letno konferenco novomeškega občinskega odbora Slovenske ljudske stranke sicer nista prišla, seje pa konference udeležilo več gostov, med njimi tudi član izvršilnega odbora stranke Tit Turnšek in Berta Jereb iz upokojenske zveze, ki deluje pri tej stranki. Prišlo je tudi precej članov občinskega odbora, tako daje bila konferenčna dvorana v hotelu Metropol polna. Tako v poročilu o delu novomeškega dela stranke v preteklem letu kot v zadnji točki, ko je beseda tekla o aktualnem političnem stanju v Sloveniji, je kar dobro padalo po vladi, ki daje kriva za stanje, v kakršnem Zaročni prstan ženina iz Brescie Itulijansko-slovensko sodelovanje - Srečanja na Otočcu in v Brescii - Pobratenje med gostinskima in kmetijskima šolama - Povabljeni na srečanje gospodarstvenikov OTOČEC - Konec prejšnjega tedna so se na Otočcu mudili predstavniki Združenja za pospeševanje prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Slovenijo iz province Brescia v pokrajini Izimbardija, ki jih je vodil podpredsednik tega združenja prof. Andreu Cavalli. To je bilo že tretje srečanje tega združenja v drugem letu delovanja; srečujejo se dvakrat na leto, in to aprila na Otočcu in septembra v Brescii. Drugi dan srečanja, v soboto, je na Otočec prišel tudi predsednik province Brescia inž. Custanzo Valli, kar daje temu srečanju še dodatno težo in pomen. S slovenske strani so člani tega združenja iz Ljubljane in Novega mesta, med njimi tudi Krka Zdravilišča. gospodarskih vozil, ponašajo se z močno kemijsko industrijo. Največja gospodarska moč te province pa izhaja iz manjših in srednjih podjetij, ki imajo med 20 in 100 zaposlenih; takih je v provinci Brescia kar 80.000. Skratka, predsednik province se je pohvalil, da njeni prebivalci ži- država je; to stanje pa je po prepričanju prvakov in članov SLS zelo slabo, zaskrbljujoče. “Mi, navadni smrtniki, delavci in kmetje, smo ob takem vladanju brezpravna raja. Kmet je nekaj časa še lahko preživel ob prihrankih in s prodajo lesa, sedaj pa je tega konec in ni čudno, da se vdaja obupu pa tudi šmarnici!” je med drugim dejal predsednik občinskega odbora SLS Slavko Košak. Po njegovem Slovenije ne bi smeli prodajati tujcem, kar ta vlada počne, saj smo jo gradili vsi. Sicer pa je bilo po besedah predsednika Košaka delo občinskega odbora v lanskem letu pestro in razgibano. Prisotni so podprli zahtevo slovenskega etnološkega muzeja, da bi dobil svoje nujno potrebne prostore v ljubljanski stavbi Mladike. trolirano in skrivaj odtekajo v tujino. “Zato morajo biti tisti davki, kijih neučinkovita država lahko izterja, tako visoki. Naša država je nedograjena, svoj resorje uredil le Janša, njega so pa nedemokratično odstavili.” O nedemokratičnosti je govoril tudi poslanec Metelko, kije pozval k združitvi sil na občinski ravni (pri tem je mislil na zavezništvo kmetov in krščanskih demokratov), kajti na državni po njegovem do tega še lep čas ne bo prišlo. Predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija je v pozdravni besedi dejal, da se je slovenska demokracija z odstranitvijo Janše zamajala v temeljih, in opozoril, da se slovenski denar na veliko seli v tujino. Po njegovih informacijah je tega denarja že za več kot 35 milijard ameriških dolarjev. ZADNJI - Na sobotni pogovor d» lenjskih in belokranjskih direktorje' s predsednikom vlade Drnovškom]1 predsednik zamudil nekaj minut. P-ni prišel zadnji. Že ko je stvar kai lepo stekla, sta prišla še dva zamud nika, direktor Pionirja in direktoric Novoteksove Tkanine. Ker ti dve podjetji ne stojita prav trdno,]! človek lahko sklepal, da direktor it direktorica upata, da se bo v njunef primeru izpolnila svetopisemska pre rokba, da bodo zadnji prvi. V zad njih 2.000 letih sc to na tem svetufl pogosto dogajalo. Še vedno pa ostani, upanje za onostranstvo, tam, kjer t ne plač ne stavk. PRVI - Dobro pa je, če si prvi, kf je treba ostanke tistega, kar je že šk na drugi svet, odpeljati žalujočim o* talim. Tako si najbrž misli podjetnik katerega avto za prevoz mrličev “de žura” na parkirnem prostoru pod na vomeškimi bolnišnicami. Za tiste, k jih vsak dan tam mimo vozijo v bot nico, pogled res ni prav spodbuden ampak biznis je biznis. Kdor pr) pride, prvi vozi, pa čeprav je za sopoj (nika to zadnja vožnja. n SAMOPRISPEVEK - Ta obliki s samopomoči in solidarnosti gre nek* „ terim zadnje čase hudo v nos. Na zad nji seji novomeške skupščine je bik celo slišati globokoumna razglablja f nja, da so prav samoprispevki v bid L gnili državi povzročali inflacijo. V K ' Žužemberk pa so se kljub temu od ločili za referendum in ljudje so M ^ za samoprispevek. Pa se je našel pra vičniški dušebrižnik, ki je ugotovil, d ^ sta glasovala tudi dva Jakoba in daš • prvega obkljukali kot drugega, dri j. gegii p3 kot prvega. Čeprav je na kofl cu vse “štimalo , nikogar ni bilo nj premalo ne preveč, je jeznoritež teke k novomeškemu županu razkrivat k strašne mahinacije m goljufije. Taj ročno napisal pridigo m v njej o krc? pripravljalce referunduma, glas j strahovitih malverzacijah na žužent berškem referendumu pa je že se; celo do prestolne Ljublj UP - Na vroči razpravi, ko STR se Stopičani odločili, da hočejo imej svojo občino, pa čeprav bi bila ta oto v novomeški, se je potiho zaslišali tudi vprašanje, od česa naj bi ta of čina živela. “Vodo bomo meščanoi drago zaračunavali!” se je odre; eden razgretežev. Ko je zvedel, da ač ti to ne bo izšlo, ker voda p podgorska last, je avtonomas vzkl' knil: “Jim bomo pa tavžent ' nil: “Jim bomo pa tavžent litrri strupa noter spustili, pa naj pocrks jo!” Pa naj še kdo reče, dapolitika t smrtno nevarna stvar. Tudi če j1 samo občinska. Še zlasti, če te občin nikoli ne bo. 5^ Ena gospa je rekla, da so novomešl| zeleni navadni zvodniki. Na sobotne obisku v Krki so predsedniku vladeJ roke potisnili gospodično. Predsedni jo je sprijet z obema rokama, knjižitj Gospodična - od bajke do današnji! dni, namreč. NOVOMEŠKE PLAČE SO NADPOVPREČNE NOVO MESTO - Povprečni jan« arski čisti osebni dohodek v novt ol meški občini je znašal 55.321 tolarje' kurje za 36,1 odst. več, kot je znašal lansko januarsko povprečje, in za 3 la odst. več, kot znaša poprečna plača Sloveniji. Poprečna plača v gosp) darstvu novomeške občine j 53.621 tolarjev, v negospod; 61.164 tolarjev. Najvišje plače ima) na področju financ (83.998 SIT), n? nižje pa v obrti (36,249 SIT). Združenje, kije nepolitično in ima to zapisano tudi v statutu, si letos prizadeva predvsem za poglobitev kulturnih stikov in sodelovanje na področju izobraževanja. Tako bo v kratkem prišlo do pobratenja med novomeško gostinsko šolo in podobno ustanovo iz Brescie ter med kmetijskima šolama iz obeh krajev. Že na Otočcu je v soboto predstavnik kmetijske šole iz Brescie direktorici novomeškega gostinskega centra g. Ferjančičevi kot “zaročni prstan” izročil posebno plaketo tamkajšnje šole. Združenje seje povezalo tudi z ekonomskim svetom iz Brescie, ki organizira srečanja gospodarstvenikov iz Italije in Slovenije; s slovenske strani sta doslej pri tem sodelovali gospodarski zbornici iz Ljubljane in No- ve Gorice, na Otočcu pa je predsednik province Brescia inž. Valli uradno povabil delegacijo novomeške občine na tako srečanje 21. maja. Prav tako je predsednik obljubil jx>-moč province pri delu združenja. Provinca Brescia je ena od 9 provinc, ki sestavljajo pokrajino Lombardija; obsega 2.600 knr in šteje 1,050.000 prebivalcev. Je na 5. mestu med vsemi italijanskimi provincami po bruto produktu, če pa izvzamemo 4 izjemno velike in gospodarsko razvite province, kot sta na primer Milan in Rim, pa je Brescia gospodarsko najmočnejša v Italiji. Zelo razviti sta tudi kmetijstvo in vinogradništvo, močan je turizem, znana je po svojem jeklarstvu, tu je skoncentrirana vsa Fiatova proizvodnja • Tudi po italijanskih volitvah oziroma po sestavi nove vlade inž. Valli pri sodelovanju s Slovenijo ne vidi težav in tudi če bo prišlo do kakšnih popravkov osimskih sporazumov, ti gotovo ne bodo zadevali meje. “Prepričan sein, da bodo vsa vprašanja med Italijo in Slovenijo rešena na eleganten način, kot se za Evropo spodobi, medtem ko pa bo verjetno s Hrvaško glede Istre drugače,” je dejal. vijo v blagostanju in da lahko Brescia na marsikaterem področju s svojimi izkušnjami in znanjem koristno sodeluje s Slovenijo. Obljubil je tudi, da bo vzpostavil stike za sodelovanje med njihovo znano medicinsko fakulteto in dolenjskim zdravstvom. ANDREJ BARTELJ Tit Turnšek je dejal, daje SLS pokazala, daje stranka, ki hoče graditi. “Prav zato se nam je pridružilo veliko profesorjev in znanstvenikov, ki hočejo delovati v okviru našega programa, kije program za Slovenijo, in slej ko prej smo pripravljeni vzeti usodo Slovenije v svoje roke,” je napovedal in se zavzel za etično in moralno politiko, “kajti vse ostalo je zarotništvo, mafijaštvo in balkanizem, ki so Slovenijo pripeljali v tako bedno stanje”. Turnšek se je ob podpori prisotnih zavzel za temeljito kadrovsko prenovo. “Zaupati je treba mladim, čeprav so brez izkušenj, kajti stari imajo prakso in izkušnje za uničevanje podjetij!” je dejal in pri tem kot primer omenil nekdanjega direktorja IMV-ja Marjana Anžurja. Kritiziral je tudi neučinkovito davčno politiko, saj po njegovem davkarija pobira davke le pri tistih, kijih lahko doseže, medtem pa velikanski denarji nekon- --------------------. izn SREČANJE NA OTOČCU - Drugi dan srečanja članov Združenja zyT\ pospeševanje prijateljstva in sodelovanje med Italijo in Slovenijo na Otočcu seji 9* pridružil tudi predsednik province Brescia inž. Čostanzo Valli (prvi z desne} Ul Brescia je gospodarsko ena najmočnejših provinc v Italiji, inž. Valli pa je n\ srečanje gospodarstvenikov 21. maja povabil tudi novomeško delegacijo. (Foto1 a. n.) (Črnomaljski drobir] Črnomelj - uubuana ex- PRES - Državljan najbolj krvave balkanske državice, ki se je prejšnji teden vračal iz Nemčije domov, si bo kako zapomnil Črnomelj. Ker ni imel dovoljenja za presto hrvaško-bosanske meje, so ga I Irvatje zavrnili že na Kolpi. Ker v petek zvečer ni mogel ničesar urediti, je prespal v hotelu Bela krajina, v soboto pa se je z brkatim Metličanom, kije po rodu menda iz Doboja, odpeljal do hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani, kjer je naturaliziranemu Belokranjcu za “zastonj” vožnjo z belim jugom moral odšteti 300 nemških mark, torej skoraj toliko, kot je čudo na štirih kolesih, narejeno v Kragujevcu, sploh vredno. TERITORIALCI NOČEJO spati POD SMREKO - Nekdanja oficirska stanovanja v bloku s hišno številko 8 črnomaljskega naselja Pod smreko samevajo prazna. Po odhodu jugovojske jih je podedovala slovenska teritorialna obramba, ki pa očitno nima želje, da bi stanovanja obnovila in vanje vselila svoje na razkošje vajene častnike, niti jih noče oddati v najem, redki “civili”, ki v stavbi še stanujejo, pa hiše sami ne bodo mogli rešiti pred propadom. (Sprehod po Metliki) ČISTO PRAVI VINOGRADNIKI skačejo v zrak, ker dobivajo najvišja priznanja pri ocenjevanju vin za Vinsko vigred tudi vikendarji, ki tmajo kvečjemu toliko vina, da se lahko pošteno napije malo večja jata kokoši. Zagovorniki reda in zakonitosti zagotavljajo, daje vse po pravilnikih in dogovoru. Manjša spotikanja sploh niso pomembna: važno je to, da Vinska vigred bo, in to nepreklicno 20., 21. in 22. maja. - ROMAN KAPUSIN, GOSTIL-NlČAR s Krasinca.se je odločil izda- J h prospekt, ki naj bi predstavil nje-govo gostilno s prenočišči. Zadevo ™ ■ jnu bo natisnil brat Branko. Barvne - ll ‘?tografije bodo predstavile Kapu-"I; sinovo ponudbo ter bližnjo okolico: °1 kopališče na Krasincu, lovišča in ribo-0 lov. Pohvalna zamisel, ki bi lahko 'z> vzpodbudila tudi metliško Turistično društvo, da bi dalo na svetlo kaj poki! ^ dobnega. STARO METLIŠKO MESTNO kaj JEDRO dobiva prijaznejšo podobo. Ji V parku na Trgu svobode so posekali : jj stara drevesa, da je lepše videti me-inl tliški grad, kjer domuje Belokranjski muzej. Poleg tega so prebarvali pročelje Murnove hiše, kjer bo odslej trgovina Peko. Na Mestnem trgu pa je odprl denarnico Branko Mežnaršič. Osvežil je obraz gostilne Bartus, zatočišče starih Metličanov in k umetnosti nagnjenih mladeničev. GRAJSKO DVORIŠČE BO julija in avgusta polno kot jajce, kajti Ljudska knjižnica pripravlja poletne -j kulturne prireditve pod skupnim nas-J lovom Pridi zvečer na grad. le ni U !/' PLAKATI - Pred nedavno okroglo mizo “Vrtce zapirajo, mar ne?”, ki jo E je v Trebnjem organizirala Združena f lista socialnih demokratov, so izobesili J plakate z znakom Združene liste. nH vfl S 3, :a ji al i a Trebanjske iveri p l-evemu od obeh plakatov, ki so ju obesili na Golievem trgu 10, usoda ni bila naklonjena, saj gaje 15. aprila ob treh in šestindvajset minut popoldne lastnoročno odtrgal Rado Jarc, in to pri belem dnevu. Za začetek so ga predpisno zgrabili za “kravateljc”. To še ni najhujša kazen. Kot ga poznajo, f bi bilo zanj huje, če bi moral za kazen za petkovo trganje plakatov v prihodnje osebno lepiti na trebanjske oglasne deske plakate Združene liste. Pravijo, da bi jih verjetno prilepil, ven-1 dar bi se vsakič prej pokrižal. ELEKTRIKA - Potem ko so na niokronoških grajskih razvalinah doslej že uspešno izvedli nekatere javne kulturne prireditve, zdaj razmišljajo o novi. Opravili naj bi usmrtitev na električnem stolu. To ameriško napravo bi izvajalci priključili kar na kable, ki so razpeljani po tleh pri razvalinah, in še truditi se jim ne bi bilo treba posebno veliko, ker so konci kablov oviti samo z izolirnim trakom, ki ga odvije že malo spretnejši malček. KROMPIR - Inž. Alojz Metelko, državni poslanec iz Trebnjega in strokovnjak za krompirje dal pobudo, naj Slovenska ljudska stranka z zbora v Trebnjem pošlje vladi protestno noto Zaradi škodljivega uvoza krompirja. Kot poslanec pa je naredil še nekaj, in sicer v zvezi s Sevnico. V Državnem zboruje zadnje trenutke predložil zna-tjni amandma za delitev sevniške ji občine in mu je z njim uspelo prik-•} ljučiti del sevniškega ozemlja Raki. ih Bog mu pomagaj, če ga zdaj pot za-a' h-se v razkačeno Sevnico. Ko bodo I w, n. v glavo in rebra sonarodnjak Rom A |; j B., in to zaradi nekega dogodka iz- je pred treh let. ■ te KRIVA OVADBA - Begunec iz; o: Bosne M. H., ki živi pri ribniških; ^ Romih, je pod vplivom alkohola Z; ?|, neregistriranim vozilom povzročil 14.' ' aprila v Ribnici prometno nezgodo, [j* Policisti so mu prepovedali nadalj-; ( njo vožnjo, a jih ni ubogal in je med . potjo proti Žlebiču sprejel v avto še ,e mladega štoparja. Tega je nato na bencinski postaji v Žlebiču obdolžil, da mu je ukradel 500 DEM in 20.000 tolarjev. Policisti, ki so takoj prišli,j niso našli denarja ne pri Štoparju in ed; ’ '■ ne v avtu, seveda pa tudi ne pri be guncu, ki sploh ni delal vtisa, da bi že kdaj videl skupaj toliko denarja, za kolikor je trdil, da je bil okraden. > Zdaj se bo zagovarjal zaradi krive ovadbe. be OBČAN SPRAŠUJE - MEDVED ODGOVARJA te - Kako veš, da tisti pešec ni Rib- pr ničan? ski - Ker je prečkal cesto na označenem tu prehodu za pešce. Br ( Sevniški paberki) ČAS Govori se, da zasebni gostilničarji v sevniški občini kršijo obratovalni čas. Ne ve se, kako ga kršijo, vendar če je v Sevnici tako, kot marsikje drugje, potem gostinci obratujejo dlje v noč, kot jim dovoljuje predpis. Če je v Sevnici tako in zakaj tu ne bi bilo, bi veljalo gostince posebej pohvaliti in nagraditi za ustrežljivost. Verjetno nimajo gostiln predolgo odprtih samo zaradi lastnega veselja, ampak tudi zato, da se v točilnicah vsak trenutek lahko odžejajo domačini kronično osušenih pomisli! KDAJ? - Na javni razgrnitvi lokacijskega načrta za odsek avtoceste Kronovo-Smednik-Krška vasje eden od domačinov rekel, da je treba pravočasno povedati, kdaj se bo začela gradnja ceste, da bodo kmetje lahko posekali drevje na cestni trasi. Najbrž pa je lahko še brez teh skrbi, kajti dolenjsko drevje, ki ga bodo morali posekati zaradi avtoceste, se bo do arihoda graditeljev verjetno zdebelilo še za kakšen kubik. PO PREDPISIH - Komandirju sevniške policijske postaje so nedavno prali glavo v sevniškem izvršnem svetu. Člani sveta so mu namignili, naj sevniški policisti raje delajo red med kršitelji prometnih predpisov, kot da kar naprej ustavljajo zgledne sevniške voznike. Komandirje vseeno na koncu rekel, da bo policija še naprej ustav- ljala na cesti vse po vrsti. Da koman- N ne mislijo delati izjem, se dirjevi fantje..___...j-------, je potrdilo že v soboto: za napačno JM parkiranje v Sevnici so kaznovo' ITt samega generalnega direkiub’*1 'de ljubljanskega Medexa. p <- s cm e novice Ko; SLIKA - V sejni sobi skupščine i pri operne Krško visi veliko platno. Na 'gin- pjem je slikar pred leti upodobil de-krutl llTSti’.s katerimi se je ponašalo j>un- krško. Bilo je zelo velikopotezno od ci so Krčanov, da so si priskrbeli tako upe li za i rabno delo. Prejšnji teden, ko so , ' prostoru sedeli ravnatelji krških šol, so JHA ugotavljali, daje platno idealna osno-dalj- va za delitveno bilanco občine, ikra- SLIKA II - Zgodilo se je, da so dav javno razpravo o osnutku načrta Mest-kru- no jedro v Kostanjevici prestavili iz ih. i Lamutovega likovnega salona v jedilih®; j!lco osnovne šole. Sprva nismo vede-zeru n zakaj, vendar smo v času razprave ved- zadevi prišli do dna. Avtoij i načrta so kon- namreč meščanom predstavili tako ilov-j popolno sliko bodočega mesta, da so tega se popolnosti ustrašili. Lahko bi se spomnili in jo zadržali za vedno ter jo ■ obesili v likovni salon. • k SOLATA - Medtem ko načrtovalci, . kar je seveda njihova dolžnost, rišejo IA ntestno jedro Kostanjevice kot idealen runu 01oi^ek. se domačini že leta srečujejo 2 neverjetnimi težavami. Oni dan je 'P gospodinja pri kuhinjskem oknu •pešala solato, ki ni bila niti prekisla [or? m{! preslana, pa je bila kljub temu In ji zalita z vodo. Med mešanjem ji je v : posodo namreč skozi okno brizgnila I voda iz cestne luknje. — KLAVNICA-Na javni razpravi je _i j razpravljal tudi občan. Bilje kratek m v*J Jedrnat. Menil je, da v Kostanjevici ni —J najbolj sporna klavnica. “Stare hiše kini Pr°Pa^Jo, so neugledne in tudi že os- [!Pvar.ne>” je dejal in še dodal, da je Ivai- * avrdca v primerjavi z njimi kar rep-rak, rezePtativen objekt. Mnogi so se )0li-'sPraševali, v katerem stoletju bo a in uresn'een načrt za mestno jedro, dru-‘„re Pa ?° s> naravnost želeli potresa 5. pal jtoPnje. ki bi stare hiše podrl in nemu-rnot S°ma sProžil plaz novogradenj. Več o niso Kostanjevičanih, klavnici in mestnem •e8. J,edru b° mogoče brati prihodnji Solo! eden--adi roti ske (N fovo v Brežicah ;eV PALICE ZA TELETA - Marsikje real Pe.Sjoveniji so že kopali v želji, da bi i A zlalo tele. Navadnih telet je ve-:J !'ko, a zlatega ni videl še nihče. Zdaj , Je v Posavju moda zlatih palic. Neka-c iz' *f-r' Prisegajo, da so na lastna ušesa kih l .1, . > kako je nekdo pravil, da so [a z | n* preiskavi v Rigoncah naleteli i._ 14. z*ate palice. V najbolj zaupnih krogih do.! Pouličnih opravljivcev je slišati tudi, a|j. da je njihov imetnik že zapahi. Vsem ned lem govoricam navkljub je življenje > še *pkl° naprej. Tako je bila v nedeljo na dopoldne na Sromljah proslava 50. žjlj obletnice ustanovitve Kozjanskega )()0 odreda. V imenu brežiške občine je išli, >0rce ‘n aktiviste pozdravil Borut , j,J Mokrovič. Kaj je govoril, se zaradi slabega ozvočenja ni slišalo, zanesljivo pa lahko trdimo, da on ni bil zaporniških cunjah. ,n LJUBA POMOTA -Zgodila seje j've! Ivanu Tomšetu, delegatu brežiške i skupščine. Kot je javno povedal, je kar tekaj časa na njegov naslov prihajala Pošta za trgovsko in gostinsko podjetje NK Svoboda Brežice. To vse zaradi 1 'ega, ker je nekdo narobe napisal ! naslov: Milavčeva 15 namesto 12. b~ Primer je bil razkrit v opozorilo j skupščini, da nekdo v brežiškem športu tu vendarle ima podjetniške interese. NAMERNO - Mnogi menijo, da “režičani kljub vsemu niso tako slabi nogometaši. Po zagotovilih nekaterih klubskih funkcionarjev imajo fantje tekaj tudi v glavi, ne samo v nogah. . Ce je tako, lahko razumemo, da so ’.nl brežiški nogometaši namerno poslali k nogometašem Novega mesta kolega Simona Pirca. Navijači nogometašev Krke Novoterma ga nimajo najbolj v čislih, čeprav povzroča •bed tekmami veliko smeha, ko pride do žoge. Takrat se namreč skoraj zagotovo nekaj zgodi: ali pade ali pa žogo izgubi. Brežiško okrepitev v obliki nogometaša Pirca lahko torej razumemo kot podtalno rušenje novomeškega kluba. PO PLANINSKI POTI OD ARTIČ DO PEČIC BREŽICE - Za cel avtobus planincev podjetja PIT iz Ljubljane je hlinulo nedeljo skupaj z brežiškimi kolegi prehodilo spominsko planinsko Pot kozjanskih borcev s spominskimi obeležji v Artičah, Lastninah, Silovcu, Rakovici in Pečicah. Po petih urah hoda so prispeli v staro pečiško šolo, kjer je sledilo družabno srečanje. BOJAN HORVATIČ V času do 10. do 22. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Damjana Obranič iz Nove vasi - deklico, Marjana Ulčnik iz Hrastja - Albano, Anica Bizjak iz Sevnice - Klavdijo, Marjeta Hrušovar s Trške Gore -Lucijo, Meri Planinc iz Pleterja -Marka, Cvetka Jazbec iz Zabukovja [- Domna, Tatjana Žibert s Celin -Aleša, Renata Račič iz Dvorc - Jana, iDarja Urek iz Jereslavca - Tadeja, Marjana Žveglar iz Gradišča -Tomaža, Marija Preskar iz Boršta -Ideklico in Dragica Humek iz Dobove dečka. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN i IZ NKŠIH OBČIN KRESOVANJE NA TRŠKI GORI KRŠKO - Krajevna skupnost in Lovska družina Krško vabita na 11. tradicionalno praznično srečanje s kresovanjem ob 1. maju pri lovski koči na Trški gori. V soboto, 30. aprila, bodo ob 17. uri postavljali prvomajski mlaj, nato pa bodo ob 20.30 prižgali kres. Za praznično razpoloženje bosta poskrbela Pihalni orkester Videm in zabavni ansambel Labod. O ZAPOSLOVANJU TUJIH DELAVCEV KRŠKO - Zavod za zaposlovanje, enota Sevnica, je za ponedeljek sklical delovni sestanek z vsemi delodajalci v Posavju, ki zaposlujejo tujce. Zavod bi želel vse delodajalce, ki imajo pogosto pred očmi samo nekaj zaposlitev tujcev v svoji sredi, opozoriti na velikost zaposlovanja tujcev v regiji. Namen sestanka je bil tudi opozoriti delodajalce, kaj naj storijo, da bi pravočasno pripravili in usposobili domače delavce. De Gaber prinaša v Posavje milijardo V vseh treh občinah podpisali dogovore z ministrstvom ža šolstvo o sovlaganju v naslednjih petih letih - V ten~ času dve novi srednji šoli in še več naložb v osnovne šole in športne objekte POSAVJE - Ministrstvo za šolstvo in šport bo letos v izgradnjo ali posodobitev slovenskih šol vložilo 3,7 do 4 milijarde tolarjev. V petek je minister dr. Slavko Gaber s tremi posavskimi izvršniki podpisal tri pogodbe o sovlaganju v šolstvo, na osnovi katerih bo ministrstvo do leta 1998 samo v Posavje vložilo več kot milijardo tolarjev. Minister Gaber je poudarjal, da država sodeluje s tistim, kiji ponuja roko (mislil je svoj del denarja). Pri tem seje Posavje očitno izkazalo, zato je bil to nedvomno pomemben dan za posavke občine in še posebej za šolnike. V SEVNICI že gradijo športno dvorano pri osnovni šoli Sava Kladnika, ki ima težave zaradi dvoizmenskega pouka in pomanjkanja športnih površin, saj na vsakega učenca pripade komaj pol kvadratnega metra športnih površin. K tej naložbi bo ministrstvo priložilo najmanj 35 milijonov tolarjev, za dozidavo boštanjske šole v letu 1996 22 milijonov in leto za tem še 29 milijonov tolarjev. Pozneje naj bi ministrstvo sofinanciralo tudi naložbo v OŠ Blanca, ki pa še ni zajeta v sedanjem dogovoru. BREŽIŠKA občina bo letos za naložbe v šolstvo namenila skoraj 10 odst. občinskega proračuna, sicer pa . VESELJE V POSA VJU*Minister za Šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v petek v Posavju podpisal z vsakim od treh predsednikov izvršnega sveta pogodbe o sodelovanju pri vlaganju v šolstvo. Tri pogodbe prinašajo posavskemu šolstvu in športu v naslednjih letih več kot milijardo tolarjev državnega denarja. Na sliki minister Gaber in Herman Kunej obpodpisu pogodbe v Krškem, v levem kotu je ministrov svetovalec Krčan Niko Zibret in desno še podpredsednik IS Krško Robert Kerin. Juijevali so po starem Čez 3.000 jajc za jurjevanjsko cvrtje - Sejem, kresovanje, pritrkavanje, maša in šaljive igre ZDOLE - V soboto so Zdolani po dolgoletnem premoru spet pripravili Jurjev sejem. Na vaškem sejmišču se je zbralo precej obiskovalcev in tudi nekaj mešetaijev, ki žal niso imeli priložnosti mešetariti za živino. Kljub povabilu nihče ni pripeljal na prodaj živali, zato pa ni manjkalo izdelkov drobne obrti in suhe robe. Obiskovalci so izbirali med grabljami, metlami, koši, košarami in lesenimi držali za orodje. Jurjevo nedeljo so začeli tako kot že od nekdaj s kurjenjem kresa ob svitu in s pritrkavanjem na zvonove domače cerkve sv. Jurija. Zadnjih štirinajst let spet pripravljajo jurjevanje “na veliko”. Letos so se v pripravo žegnanja zelo aktivno vključili tudi mladi. Tako aktivno, da so ob obiskih po okoliških vaseh nabrali kar čez 3.000jajc, poleg tega pa še lep kup klobas. Mojster cvrtja je, tako pravijo očividci, zamešal in spekel po tristo jajc naenkrat. Kljub temu da so domačini pekli cvrtje s klobasami v zajetnih posodah in da lačnih ust ni manjkalo, je jajc še o-stalo in jih bodo pojedli za prvomajske praznike. Ob ognju in cvrtju je bilo največ domačinov, ki poznajo tradicijo, vendar pa ni manjkalo tudi tujih obrazov. Ne pravijo zastonj, da na tri Zdolane prideta dva harmonikarja. Tako se je ob petju domačih pesmi in ob spremljavi harmonik jutro hitro prevesilo v dan. Ob pol enajstih je bila v cerkvi svečana maša, pozneje pa še nogometna tekma med starimi in mladimi. Popoldne se je na prireditvenem prostoru na sejmišču začelo šaljivo tekmovanje. Ker so tudi tu osrednjo vlogo igrala jajca, so tekmovanje poimenovali “Šaljivi tek z jajci”. B. D.-G. IGRE Z JAJCI - Tekmovanje je bilo napeto, čeprav ni šlo tako zares kot v dolini na tekmi za svetovno prvenstvo v speedwayu. Na sliki: Lojze Stih, strokovnjak za igre z jajci, daje še zadnja navodila tek-movalcem v hokeju z jajci. (Foto: B. D.-G.) I se je s sprejemom programa naložb obvezala, da bo do leta 2005 vsako leto za te namene zagotovila 4 odst. proračunskih sredstev. Letos in v naslednjem letu naj bi s pomočjo republiških sredstev za investicijsko vzdrževanje preuredili in obnovili stavbo gimnazije, ki bo 1995. leta i slavila 50-letnico. Ministrstvo bo s skoraj 90 milijoni tolarji sofinanciralo tudi že začeto gradnjo prizidka osnovne šole in športne dvorane v Dobovi. Brežičani so načrtovali, da bi že letos jeseni začeli z gradnjo nove srednje šole ekonomske smeri v Šentlenar-tu, vendar bo republiški denar v te namene po besedah Slavka Gabra prišel šele v letu 1995. Naložba bo stala državo 420 milijonov tolarjev, občina pa bo priskrbela idejne zasnove in komunalno opremljeno zemljišče za šolo (predvidoma v Sent-lenartu). Podobno bo z gradnjo nove srednje šole za tehnične smeri v KRŠKEM, kjer bo občina ravno tako priskrbela komunalno opremljeno zemljišče. Država se je obvezala v letu 1996 priložiti 38 milijonov tolarjev, leto pozneje 282 in leta 1998 še 100 milijonov tolarjev. Poleg tega naj bi s prodajo delavnic pridobili še 42 milijonov tolarjev. Za izgradnjo telovadnice pri OS Koprivnica bo že to leto iz republiških sredstev za izravnavo občinam priteklo 20 milijonov tolarjev, poleg tega pa bo ministrstvo v naslednjem letu zanjo namenilo dodatnih 22 milijonov. Dr. Slavko Gaber se je v vsaki izmed treh občin udeležil razgovora z ravnatelji osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter vrtcev. Med drugim je poudaril, da njegovo ministrstvo z delitvijo šolskega tolarja dokazuje, da se zavzema za decentralizirano Slovenijo. Ravnateljem je predstavil novosti, ki naj bi jih prinesli zakoni o šolstvu in ki naj bi postavili trdne temelje šolskemu sistemu. Pomemben se mu zdi projekt učbeniških fondov v šolskih knjižnicah. Letos bodo za nabavo knjig (začeli bodo v višjih razredih), ki si jih bodo izmenjavali učenci, namenili 300 milijonov tolarjev. Dotaknil se je tudi področja plač in v Brežicah opozoril, da bodo od septembra naprej mnogo večje razlike v plačah učiteljev. Odvisne bodo od napredovanja in uspešnosti učitelja. Med krškimi ravnatelji je dejal: “Vem, da bo sprva težnja, da bi ravnateljice odstotke za uspešnost razdelile vsem enako, a tvegati bo treba, saj za enakost nihče ne bo hvaležen, še najmanj kolektiv.” Ocenil je, da je krško šolstvo najbolj preskrbljeno v Posavju, zato je priporočil, naj se lotijo predvsem vzdrževanja in ne toliko novogradenj. Glede vzdrževanja pa: “Država nima namena tega centralizirati, zato bo ostalo naloga občin. Ker nova občina tega ne bo zmogla, bo nujna neka vmesna raven.” Sicer je minister Gaber v Sevnici in Krškem poudaril odklonilno stališče do malih občin in ni mogel odgovoriti, kako bo s šolstvom po novem, ker da projekta na nekaj tako imaginarnega ne morejo narediti. “Še veliki mojstri lokalne samouprave ne vedo, kaj početi, celo g. Vlaj pravi, da je stvar ta trenutek neobvladljiva. Edvard Kardelj je bil prvošolček v primerjavi s sodobnimi tvorci lokalnega samoupravljanja,” je bil piker dr. Slavko Gaber. Nekateri ravnatelji so opozarjali na prostorsko stisko, drugi na pomanjkanje učencev in spraševali o možnostih spreminjanja šolskih okolišev, če sodimo po besedah ministra morajo to urediti občine ali celo ravnatelji z več dogovarjanja, kako bo v zakonu, pa se še ne ve. Vsekakor minister meni, daje treba šolo odpreti tudi za učence iz drugih okolišev, a spet ne toliko, da bi odrinili domače. Govorili so še o pomanjkanju kadrov, ki si iščejo boljše možnosti v novem podjetništvu. Kot meni minister, bo odlive zmanjšalo šele grenko spoznanje, da podjetništvo pozna tudi padce. B. DUŠIČ-GORNIK Polovica brezposelnih Posavcev brez poklica Letos 8-odstotna rast brezposelnosti? POSAVJE - V primerjavi z letom 1991, ko je brezposelnost v Posavju nenadoma porastla kar za 90 odstotkov, se zadnje čase rast umirja. Umije bila še 36 odstotna (v republiki več kot polovico manjša), letos pa naj bi bila še 8 do 10 odstotna, če ne bo večjih pretresov v krški papirni in kovinarski industriji. Od decembra 1993 do danes se je število brezposelnih že zmanjšalo za 400 oseb, kar pa delavcem sevniške enote Zavoda za zaposlovanje ne vliva optimizma. V Posavju zaposlujejo predvsem obrtniki in zasebna podjetja, medtem ko v družbenih podjetjih zaposlovanja ni. V lanskem letu je naraščalo povpraševanje po občasnih in pogodbenih zaposlitvah ter zaposlitvah na črno, ki jih na Zavodu ne registrirajo. Uradno je bilo prijavljenih 2900 potreb po delavcih. V letošnjem letu je povpraševanje po delavcih že za 80 odst. večje, kar je rezultat pogostega zaposlovanja za določen čas zaradi negotovih gospodarskih razmer, sezonskih zaposlitev, ponovnega sofinanciranja pripravništva, nadomestnega zaposlovanja namesto tujcev in pogodbenega dela (obdavčitev!) ter pogoste menjave delovnih mest v zasebnem sektorju. V minulem letu jim je uspelo zasesti 2200 delovnih mest, torej manj, kot je bilo povpraševanja. Med ostalim so k temu pripomogla izobrazbena neskladja. V Posavju iščejo predvsem delavce s 6. ali 7. stopnjo izobrazbe -ekonomiste in pravnike, pa tudi medicinske sestre, ekonomske tehnike in gostince. Delodajalci bolj kot formalno izobrazbo zahtevajo dejan- sko znanje, iščejo mlajše delavce, ponujajo delo na terenu ali nadurno delo, ki ga brezposelni pogosto še niso pripravljeni sprejeti, po drugi strani pa večkrat preslabo ali neredno plačujejo. Med iskalci zaposlitve je tudi precej takih, ki dejansko ne iščejo dela, ker jim pomaga družina, delajo pogodbeno ali na črno. Mnogim je ovira prevoz na delo, ker je vse manj javnih prevozov. Na posavskih izpostavah Zavoda za zaposlovanje se je v letu 1993 prijavilo 5 tisoč novih iskalcev zaposlitev, med njimi tisoč takih, ki so zaposlitev iskali prvič, in 1800 presežkov. Med 2900 zaposlitvami je bilo kar tri četrtine takih za določen čas. 800-tim osebam je uspelo najti prvo zaposlitev, med njimi jih je 600 začelo opravljati pripravništvo. Naj opozorimo, da je med brezposelnimi Posavci skoraj polovica (2470) nekvalificiranih ali priučenih oseb. Večina med njimi nima dokončane osnovne šole, 40 odst. je starih več kot 40 let in so že zaradi tega težje zaposljivi. Toda mnogi med njimi imajo vsaj delovne izkušnje, medtem ko mlajši od 31 let, ki predstavljajo kar tretjino te skupine (samo v Posavju torej 800 ljudi!), nimajo niti tega. Na Zavodu so mnenja, da šolski sistem ne bi smel dopuščati tolikšnega števila mladih brez zaključene osemletke in brez kakršnih koli zaključenih strokovnih šol (vsaj skrajšanih programov). Vse kaže, da bodo ti brezposelni le težko dobili zaposlitev, zato bi bilo za državo ceneje tako stanje preprečiti. B. DUŠIČ-GORNIK Krajanom Cerkelj ni do smeha Od prve naslednje seje skupščine v Brežicah pričakujejo uporabne sklepe v zvezi z Romi v Gazicah - Bolj kot preteklo ravnanje je pomembno, kaj bo z Romi v bodoče CERKLJE - “Končno nam je uspelo Rome pripeljati v skupščino!” je vzkliknil Ivan Kapušin, brežiški sekretar za notranje zadeve, kije “zadolžen” za reševapje romske problematike v brežiški občini. Razprava seje začela, čeprav je bila skupščina že nesklepčna in ni mogla ničesar skleniti. Nastopil je Kapušin in povedal svojo zgodbo o Romih, govoril je delegat Blažinč iz Dobove in hudo razjaril prisotne Cerkljane, zato so se oglasili kar štirje od njih. Vsak je povedal po svoje in vsak je trdil, da je resnica njegova. Romi niso povedali nič. Resje, da ima brežiška občina 10 romskih družin z 39 člani, od katerih nihče ni zaposlen, čeprav so razen treh vsi mlajši od 40 let. Cerkljani obtožujejo občino, da je vrgla stran 350 tisoč tolarjev, kolikor je Savapro-jekt zaračunal za študijo o ureditvi romskega naselja v gozdu Krušče pri Gazicah, saj so ga risali na nacionaliziranih zemljiščih, kijih lastniki zahtevajo nazaj. Zanimivo je, da bi Romi še naprej lepo živeli pod šotori in tisti “premožnejši” v lesenih barakah ter gazili do kolen po blatu, pa to razen domačinov ne bi nikogar skrbelo Zgodilo pa se je, da so zaprli do-bovsko deponijo komunalnih odpadkov, kjer je bilo nastanjenih in “zaposlenih” 15 Romov. Dobovčani so bili pripravljeni sprejeti novo lokacijo smetišča v Ločah le v primeru, če občina izseli Rome. Ker so menda grozili z barikadami pred smetiščem, je izvršni svet to zadevo poveril Ivanu Kapušinu in ta seje lotil dela. Preselil je Rome ter jim v Gazicah postavil dve leseni baraki. Krajevna skupnost Cerklje seje že navadila na svoje sosede in je pripravljena z njimi živeti še naprej, a ne dovoli priseljevanja. Predlaga, naj občina priskrbi Romom človeka dostojna bivališča v opuščenih starih domačijah, ki so raztresene po raznih delih občine. Menijo, da se bodo Romi le tako počasi vključili v normalno življenje, nikakor pa se to ne bo zgodilo, če bodo izolirani v gozdu, brez osnovnih možnosti za življenje. Sami so Romom z gramozom posuli cesto, osnovna šola Cerklje pa je priseljence iz Dobove tudi vpisala k pouku. Kot je dejal delegat Jernej Zorko, je osnovna šola letos poleg sedem- in osemletnika vpisala v malo šolo tudi 10-letnega učenca, medtem ko so trinajstletno Romkinjo morali vpisati v prvi razred, ker “se ne ve, kateri razred je obiskovala v Dobovi”. Po besedah predsednika sveta KS Cerklje ob Krki, Franca Zorka, je občina priselila “dobovsko skupino” Romov brez vednosti krajanov in barake postavila brez vsakega dovoljenja. Pristojni inšpektor krajanom, ki so črnogradnje prijavili, še do danes ni poslal zapisnika, češ da ne ve, kdo • Prebivalci Cerkelj so sredi preteklega tedna spet sklicali sestanek v svoji krajevni skupnosti. Za zdaj bodo počakali, če bodo delegati na prihodnjem sklicu skupščine sprejeli kake obetavne sklepe. Če se to ne bo zgodilo, so pripravljeni težave reševati tudi drugače, tudi s protestno zasedbo občinske stavbe. Navsezadnje reševanje romske problematike ne more biti samo skrb občine, kaj šele neki^j vaščanov. je investitor barak. V Cerkljah imajo občutek, da se nikomur ne mudi z reševanjem romskih bivališč in da namerno zavlačujejo, dokler ne bo občina Cerklje samostojna in torej sama s “svojimi” Romi. B. DUŠIČ-GORNIK Poslej še Krkin prstan kulture Z letnega obračuna Kulturno-umetniškega društva Krka - Prvi Krkin prstan kulture so podelili Mariji Zveglič, kije več kot deset let uspešno vodila društvo UMETNIŠKI VEČER SEVNICA - Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira v petek, 29. aprila, ob 20. uri v Lutrovski kleti na sevniškem gradu umetniški večer v počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, in 1. maja, praznika dela. Nastopila bosta pesnik in igralec Tone Kuntner in mešani pevski zbor Jutranjka. NOVO MESTO - Kulturno-umetniško društvo Krka je eden izmed pomembnih nosilcev kulturnega življenja v Novem mestu in v pokrajini: na letnem obračunu dela so minuli četrtek zvečer v Galeriji Dolenjskega muzeja to vnovič potrdili. Uvod v zbor je bil nastop študentke solo petja pri prof. D. Cestnik- Spasič, mezosopranistke Irene Yebuah, ki je s prvo predstavitvijo v domačem mestu požela prisrčne aplavze v polni dvorani. Spremljal jo je prof. V. Mlinarič, kije dodal tudi nekaj odlomkov iz Mozartovih del. Ob zelo preglednem tiskanem poročilu o lanskem delu društva je o aktivnostih sekcij zgoščeno spregovoril njegov predsednik dipl. inž. Janez Bernik. Prijetno je zvedeti za razgibano društveno delo, ki tako kot to- VSAKJE NAPISAL KNJIGO - Učenci osnovne Sole Center so se skupaj z učitelji mimo pouka lotili doslej največje projektne naloge pod naslovom “Knjiga skozi čas V štirih mesecih so domala vsi učenci od I. do 8. razreda zbirali, zapisovali, raziskovali in ustvarjali. Vse, kar so ta čas pripravili, so pokazali na veliki razstavi, kjer je bilo res kaj videti. Zbirali so stare knjige, zapisovali pregovore, pravljice in ljudske pesmi, raziskovali naše bralne navade in vpliv televizije nanje, izdelali lasten vodnik planinskih izletov, napisali vsak svojo knjigo, prevajali v angleški in nemški jezik, izdelali računalniško revijo, opozorili na pomembne obletnice, risali stripe in plakate, ilustrirali in vezali knjige, izdelovali reciklimi papir, predstavili slovenske jedi. Morda jih bodo s to prelepo razstavo še kam povabili? (Foto: J. Pavlin) SLIKALI SO NOVO MESTO - Mladi nadobudni slikarji 19 osnovnih šol Dolenjske in Bele krajine, med katerimi so bili trije predstavniki tudi iz begunske šole, so v soboto slikali in risali po ulicah Novega mesta. Pobudnik že dntgega takšnega srečanja je Ljubljanska banka - Dolenjska banka. Udeleženci kolonije so svoja dela razstavili v avli grmske osnovne šole in bodo na ogled do sredine maja. Srečanje je bilo popestreno tudi s predstavitvijo umetniškega risalnega in šolskega programa avstrijskega podjetja Koh-l-Noor. Na sliki: Tako sta pod arkadami Elektrotehne mestno hišo slikali Vesna Šprogar iz Semiča in Darja Korde z Mirne. (Foto: J. Pavlin) w Sola v kulturnem domu? Šola na Dvoru, kije stara 120 let, precej pomanjkljiva - Zahteve Kluba za boljšo šolo Dvor “Osmega aprila 1872. leta je kr. deželni šolski svet dal prvo pomoč k zidavi nove šole na Dvoru. Knez Karl Auersperg je prevzel šolsko zavetništvo, brezplačno je odstopil zemljišče, opravil ključavničarska dela, peči, les in ostalo tesarsko gradivo, nove šolske klopi dal novi šoli zastonj. G. župan in posestnik Janez Zurc, se zaveže, da bo brezplačno pripravil vse kamenje. Vse gradivo: kamenje, les, opeko so zvozili vaški posestniki. Čez dve leti se odpre nova šola in prične se pouk v njej.” To beremo v šolski kroniki. Minilo je torej že 120 let in šola na Dvoru je v tem času sprejela veliko nadobudnežev. Vsa ta leta ni doživela dosti sprememb. Pred nekaj leti pa so končno uredili centralno ogrevanje. Da so prostori tesni, slabo osvetljeni in da nudijo bistveno slabše možnosti za pouk od ostalih šol, je ob svojem rednem obisku potrdila tudi služba za epidemiologijo, higieno in ekologijo iz Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Ugotovljene so številne sanitarno-higienske in tehnične pomanjkljivosti. Marija Legan, vodja podružnične šole na Dvoru, je povedala, da je šolska oprema dotrajana in da v šoli ni primernih prostorov za telesno vzgojo in daje zato pouk v razredih. Telovadnega orodja ni, otroci se najlepše razgibljejo ob lepem vremenu na zunanjem igrišču, ki si ga delijo z otroki iz vrtca. Glede na številne probleme so starši izvolili odbor, ki bo skušal ustvariti boljše možnosti za pouk na šoli. Odbor, ki se je že sestal, se imenuje “Klub za boljšo šolo Dvor”. Ocenil je, da 72 šolskih otrok, ki obiskujejo pouk, nujno potrebuje osnovne pogoje za učenje, saj so otroci izpostavljeni številnim nevarnostim. Razpravljal je tudi o telovadnici. Predlagal je, da če ni možna novogradnja, je potreben dogovor o obnovi starega kulturnega doma, v katerem bi bil prostor za telesno vzgojo najmlajših. V odboru so tudi zahtevali spremembo v delegiranju staršev in učiteljev tako v svet šole Žužemberk kot v svet staršev. Zdaj iz podružnične šole na Dvoru ni predstavnika in je šola v neenakopravnem položaju. S. MIRTIČ varna zdravil s svojimi najnovejšimi pomembnimi dosežki nenehno načrtno skrbi in neguje kulturno življenje med krkaši. Tako je Galerija Krka priredila lani 11 in letos že 3 umetniške razstave, v svojem ljubljanskem razstavišču pa 7 razstav. Uspešno je bilo tudi že 13. Krkino srečanje slovenskih slikarjev. Krkin gledališki klub v Ljubljani je lani imel v gosteh 8 znanih umetnikov ob nadpoprečni udeležbi delavcev podjetja in meščanov. Na 16. Dolenjskem knjižnem sejmu in njegovih vzporednih prireditvah smo bili priče močnega klitja in vsestranske prizadevnosti društva. Kar 633 njegovih članov si je lani izposodilo iz potujoče knjižnice nekaj nad 3.000 knjig. V Krkinih zdraviliščih pestrijo gostom bivanje na Dolenjskem z razvejeno kulturno dejavnostjo, tako pa se trudijo tudi v njenem obratu v Ljutomeru. Razpravo so na zboru obogatili s predlogi in ocenami Marija Zveglič, Andrej Pelko in Boris Česen. Zanimiv je bil predlog prve predsednice društva Jože Mikličeve, da naj programsko vodstvo sklepa o uvedbi posebnega priznanja najzaslužnejšim članom društva: dobili naj bi Krkin prstan kulture. Prvi tak prstan je Joža Miklič na zboru podelila Mariji Zveglič, ki je več kot deset let nadvse uspešno vodila društvo. In še razveseljiva novica: vodstvo tovarne je letos za polovico zvečalo denarno pomoč društvu za njegovo nadaljnje vsestransko delovanje. TONEGOŠNIK “Pojoči ambasador Krke” je njen mešani pevski zbor. Znova je ponesel ugled tovarne in sposobnosti njenih delavcev po Sloveniji, doma pa nas je vzradostil na številnih akademijah, prireditvah in zlasti ob 500-let-nici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Pevski zbor Krke goji tradicije družabnega povezovanja delavcev in sega zadnje čase tudi po zahtevnejših zborovskih skladbah. STIČNA SKOZI LETO IN DAN STIČNA - V prostorih Slovenskega verskega muzeja v tukajšnjem cistercijanskem samostanu so v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri odprli razstavo fotografij p. Branka Petau-erja, Zbirko svojih del je naslovil Stična skozi leto in dan. • Gorje državi, ki ima ljubljansko TV. (Mastnak) • Večina pesnikov se rodi šele po svoji smrti. (Lichtenberg) Zanimiva, a s pomanjkljivostmi Nova hrvaška knjiga o Gorskem Kotarju, v kateri je govor tudi o slovenskem obrežju Kolpe in Cabranke Knjiga “Stare slave djedovina” (Stare slave očetnjava) je pred kratkim izšla v nakladi 2.000 izvodov. Avtorje pater Dominik-Dinko Kovač, izdajatelj Hrvaška katoliška misija v Hanauu (Nemčija), tiskana pa je bila na Reki. Govori predvsem o župnijah na območju Gorskega Kotarja. Knjiga je v pretežni meri izbor časopisnih člankov raznih avtorjev, ki so pisali o teh krajih z območja, ki so ga že pisci pred stoletjem imenovali kar “hrvaška Švica”, zdaj pa govore o tem območju kot o “zakopanem biseru turizma”, kar velja tudi za obmejne slovenske kraje. Avtor v uvodu pravi, daje ni pisal kot znanstveno ali statistično delo in da je dajal prednost prvim vtisom in literarnemu izrazu. To je v knjigi tudi čutiti, saj bralec dobi vtis, kot daje zgodovina tega območja začela s Frankopani in Zrinjskimi, nikjer pa ne omenja Orten-buržanov in Celjanov, ki so tudi gospodarili na precejšnjem delu tega OBISKALI SMO SAMOSTAN IN KNJIŽNICO Imeli smo kulturni dan. Šli smo v krški samostan, kjer smo obiskali patra Metoda. Najprej nas je peljal v sa- območja. Čeprav piše o cerkvah in cerkveni zgodovini, tudi ni nikjer omenjeno, da je faro v Gerovem (ki je najstarejša na tem območju današnje Hrvaške) ustanovila ribniška prafara. Priznati pa je treba, da je dokaj natančno zapisal, da je župnik v Brodu na Kolpi Juraj Pipinič bil v letih 1669 in 1670 zelo goreč pristaš zrinjsko-frankopanskih zarotnikov (proti avstoogrskemu cesarju) in je organiziral 800 vstajnikov ter se pripravljal, da bo z njimi vdrl na Kranjsko do Kočevja. Z veliko ljubeznijo in poznavanjem je pisal tudi o gerovski Sveti gori, pod katero ležijo Mali Log, ki naj bi bil rojstni kraj Petra Klepca, in Plešci, kjer se je avtor pred 50 leti rodil. Posebno pohvalo zasluži njegovo pisanje o ljudskih običajih, predvsem pa njegovo prizadevanje, da bi ohranil domače narečje, ki ga imenuje “gerovski jezik”, in je enako na hrvaški in slovenski strani Čabranke in Kolpe. Za to narečje pravi, da je nastalo, ko so se hrvaški begunci po vpadanju turške sile začeli vračati iz Slovenije, Avstrije in Banske (civilne) Hrvaške in so s seboj prinesli tudi jezik, ki so se ga naučili v tujini. Jezik, “ki so ga prinesli, je imel sledove stoletnega mešanja s slovenskim posebno dolenjskimi govori in narečji.” J. PRIMC mostansko knjižnico, ki je stara 350 let, in nam povedal veliko zanimivega. Na policah 250 let stare omare so zložene 350 do 400 let stare knjige, njihove platnice so narejene iz bukovega lesa. Napisane so v nemškem in latinskem jeziku. Med njimi je tudi kopija biblije, ki jo je Jurij Dalmatin prevedel v slovenski jezik. Najstarejša knjiga v knjižnici je bila napisana leta 1501 in ima prek 3.000 strani. Vseh knjig je okoli 1.500. Nato nas je pater peljal v galerijo. Tam so razstavljene stare slike, Pater nam je pripovedoval o zgodovini teh slik. Potem smo šli v cerkev, ki je obnovljena. V njej je 300 let star križ in 500 let star kip Marije. Veliko smo zvedeli tudi o zgodovini te cerkve. Odšli smo še v knjižnico, ki se imenuje po Janezu Vaj-kardu Valvasorju. Poleg knjig so tu na razpolago tudi revije, kasete, CD-i in video kasete. 3.0(X) bralcem je na razpolago 54.000 knjig. ' MATEJ KRANJC 4. c, OŠ Jurija Dalmatina, Krško KULTURNI DAN DOLENJSKI LIST ut89m m9VBiq en 8bIqo šbV tel. 068X323-610 fax: 068X322-898 Področna revija folklore v Trbovljah Brez novomeškega Kresa TRBOVLJE - Osem folklornih skupin se je v soboto zvečer predstavilo na letošnji reviji folklornih skupin Posavja, Dolenjske in Zasavja, ki sta jo skupaj organizirala ZKO Trbovlje in Združenje folklornih skupin teh treh regij. V združenju je navada, da revijo organizirajo vsako leto v drugi občini. Na odru trboveljskega kulturnega doma je najprej svoje delo s spletom kozjanskih plesov predstavila folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič, sledil je nastop skupine “Svoboda” iz Trbovelj z belokranjskimi in nato skupine “Duplo” iz Pišec s štajerskimi plesi. Folkloristi DKD Svoboda Senovo so predstavili splet prekmurskih plesov, nova skupina “Vidovo” iz Šentvida pri Stični pa dolenjske plese. Folklorna skupina “Javorje” iz Šmartnega pri Litiji je nastopila z gorenjskimi plesi in skupina iz Račne pri Grosupljem s spletom goriških plesov. V Trbovljah so bili tako v soboto zvečer prikazani plesi in običaji iz vseh koncev Slovenije, kakor jih znajo in poznajo posavske, dolenjske in zasavske folklorne skupine. Kot gost revije je belokranjske plese zaplesala tudi skupina srednješolskega kulturnega društva iz Trbovelj, žal pa na letošnjo revijo ni mogla priti najmočnejša skupina na tem območju - folklorna skupina “Kres” iz Novega mesta. Strokovnjaki Zveze folklornih skupin Slovenije so kljub temu ocenili, da gre za močno revijo, ki s svojo visoko ravnijo preseneča. Folkloristi so bili še posebej veseli ocene Draga Kuneja iz Inštituta za narodopisje (sicer tudi člana skupine Kurja koža), kije ocenil glasbeno spremljavo skupin in petje. Revijo sije, kot ostale podobne revije v Sloveniji, ogledal tudi republiški selektor, ki bo zbral udeležence republiškega festivala folklornih skupin v Beltincih. B. D.-G. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED čas rile ske ral Uel PRIPRAVE NA SREČANJE «* RECITATORJEV i8' ČRNOMELJ - Zavod za izobra- s,a ževanje in kulturo bo priredil že 4. jJH srečanje recitatorjev osnovnih in A3 junija ob 45. obletnici smrti pesnika.™' Otona Župančiča, tema pa bo ani- “ri macija lutk. V okviru priprav na to Zu srečanje je bilo 18. aprila predava- “E nje režiserja lutkovnih predstav Edi- J*tj ja Majarona. Danes in jutri bodo ob *«< 10. uri v črnomaljski knjižnici po- < tekale ustvarialne delavnice, na kat- la I to. uri v črnomaljski knjižnici potekale ustvarjalne delavnice, na katere vse zainteresirane prisrčno vabijo. 1 I.B. la j njs Pal oki O HRVASKO-TURSKI Fc VOJNI ga NOVO MESTO - Hrvaški kultur-j Va ni dom iz Novega mesta priredi v j stv nl/i/ii-n Iroilibo I rini i n»> “V I Ul/ okviru svoje tradicionalne tribune “V I rai sredo ob 18-ih” v mali dvorani Do- ošl lenjskega muzeja predavanje dr. Mirka Valentiča, direktorja Inštituta za novejšo zgodovino v Zagrebu, o stoletni hrvaško-turški vojni od bitke na Krbavskem polju do bitke pri Sisku. Predavanje bo v sredo 4. maja ob 18 j uri. m po jur Br od to> til je Po av hi* | ni te! luk j de iti Uvi Uii jih na Kulturni dan smo preživeli v Ljubljani. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina si je ogledala prostore Radia Slovenija, druga pa prostore slovenske televizije. Videli smo več studiev, kjer snemajo razne oddaje. Videli smo tudi mnogo kulis in drugih pripomočkov. Ob velikem satelitskem krožniku nam je prijazen gospod razložil, kako sprejemajo sliko s satelitov. Posebej nas je zanimalo, kako pride slika iz studia v naše domove. Bili smo tudi v prostorih, kjer skrbijo za zvok, in v režiji. Ogledali pa smo si tudi, kako snemajo televizijski dnevnik. Potem smo odhiteli še v Cankarjev dom, kjer smo si ogledali mladinsko glasbeno matinejo z naslovom Peer Gynt z glasbo Edvarda Griega. Po predstavi smo imeli še nekaj časa za v trgovine, nato pa smo se polni lepih vtisov odpeljali domov. DARJA DULC 7. r., OŠ Škocjan REVIJA GLASBENIH SOL - Na vsakoletni reviji učencev in učiteljev glasbenih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki so jo tokrat pripravili Črnomaljci, so se predstavili glasbeniki iz Brežic, Črnomlja, Krškega, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega. S tamburaškim orkestrom je revijo odprl Silvester Mihelčič najmlajši. (Foto: I. V.) V PONOS BREŽIŠKI GIMNAZIJI - Američanka Sue Brems je ob prihodu V Slovenijo prostovoljno prevzela dodatno poučevanje prvega tujega jezika brežiških gimnazijcev, da bi zapolnila svoj čas in počela nekaj koristnega. Njen “pouk po pouku ” traja že dnigo leto, letos pa je svoj trud in uspeh postavila na oder. Mali razred njenih učencev suvereno obvlada angleščino tudi na odrskih deskah, ki zahtevajo tudi nekaj igralske žilice. Občinstvu so se predstavili z dvema igrama: The čase ofthe missing masterpiece in Fit to be tied. S prvo so nastopili tudi na Gimnaziadi, na srečanju gimnazijcev Slovenije, ki se je letos od 7. do 9. aprila odvijalo v Mariboru. In ker dobre igre brez dobrih igralcev ni, velja pohvaliti Anjo Rostohar in Jernejo Tasič, spodbuditi pa tudi vse njune odrske kolege, vključno s Sue Brems. Z aplavzom in še čim. (D. Krošclj) u ap Ai ftr str Bi Bi jul let je Un tal Po dežurni poročajo ZAVRNILI 20 TUJCEV KRŠKO - 19. aprila je bilo od 6. Ure zjutraj do naslednjega dne do 6. pre na območju krške UNZ zavrnjenih 20 tujcev: 2 državljana ZRJ, 14 hrvaških državljanov, 4 državljani Hudo gaje pretepel in pustil Na novomeškem sodišču je bila obravnava zoper Dušana Joviča iz Novega mesta, ki naj bi lani decembra tako hudo pretepel Borisa Zupančiča, daje kasneje umrl NOVO MESTO - Lani decembra so okrog polnoči na novomeški avtobusni postaji pred lokalom Ines našli hudo pretepenega 29-letnega Borisa Zupančiča iz Srebrnič, ki je čez nekaj dni za poškodbami v novomeški bolnišnici umrl. Pred kratkim je bila na novomeškem temeljnem sodišču obravnava zoper 25-letnega Dušana Joviča iz Novega mesta, ki naj bi usodnega 20. decembra Zupančiča hudo pretepel. Senat gaje spoznal za krivega in mu za kaznivo dejanje posebno hude poškodbe prisodil 5 let zapora, ker pa to ni bilo edino kaznivo dejanje, ki npj bi ga storil (obtožen je bil tudi vloma v kiosk Braneta Petriča v Novem mestu in poškodovanje izložbene šipe pri Foto Adi, nedolgo tega pa mu je bila izrečena tudi pogojna kazen za odvzem motornega vozila), seje sodišče odločilo za enotno kazen 5 let in osem mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. j “OSKUBEL” OBRAČALNIK - V vasu od 17. do 18. aprila je neznan sto-' rilec v Rumanji vasi prišel v gospodar-sk° poslopje in z obračalnika odmonti-; ral pogonske jermenice, vodilno jer-arenico, jermen z vgrajenimi kovinski-m' zobovi in kompletna vodila. Storilec ;je lastnika J. V. oškodoval za okrog JE '00.000 tolarjev. UKRADEL PONJAVO - V noči na *"■ april je neznanec prišel na dvorišče ra- ?tanovanjskc hiše na Hrastu pri Jugor-: 4. JU ter ukradel ponjavo. S tem je lastni-in ka B. P. oškodoval za 40.000 tolarjev, bo ZMAKN1L PROMETNI ZNAK - V ika a oči na 18. april je neznan storilec v ni-Težišču šolske ceste in Ulice Otona t° ~Hpančiča ukradel prometni znak va- .Enosmerna cesta” in s tem javno pod-di-; Jctje Komunala oškodoval za okoli 10 ob i tisočakov. OB ŠPORTNE COPATE -19. apri-'a je nepridiprav iz garderobe v trebanjski osnovni šoli ukradel športne co-Pate Nike ih s tem učenca oškodoval za Okrog 14.000 tolarjev. V AVTO PO RADIOKASETOFON -18. aprila je neznanec iz osebne-18a avtomobila, ki gaje imel K. P. iz ur- Vavte vasi parkiranega pred zdrav-i v stvenim domom v Novem mestu, uk-“V radel radiokasetofon in s tem lastnika )o- oškodoval za 23.756 tolarjev, lir-j to- POPOLNOMA UNIČIL knua SOVAŠČANOV BMW 18. | RIBNICA - J. N. iz Gornjih Le-Povč pri Ribnici je 18. aprila okoli 23. 1 Ure parkiral pred hišo osebni avto il BMw, pustil kontaktni ključ v avtu in odšel na večerjo. Po večerji pa je ugotovil, da avta ni, in je ob 23.07 obvestil ribniško policijsko postajo, da mu je neznanec pravkar odpeljal avto. Policisti so že 8 minut kasneje našli 9vto ob Gorenjski cesti v Ribnici pri hiši št. 73. Ugotovili so, daje neznani “izposojevalec”, ki se mu je očitno želo mudilo, zapeljal na blagem ovinku s ceste v skladovnico drevesnih debel, od tam gaje odneslo še v drevo to končno tudi v hišo. Seveda je bil 9vto popolnoma uničen. Policisti su-toijo, daje vozilo vzel O. B. iz Gorenjih Lepovč, kije njihov dobri znanec, dejanje je zanikal, zato so poklicali na pomoč še izvedence iz Ljubljane. DOKUMENTI SO MU POTEKLI KRŠKO - 19. aprila so krški policisti legitimirali 31-letnega Z. A., državljana ZRJ iz Samodraža brez Zaposlitve. Policisti so ugotovili, da tou je veljavnost potnega lista in delovne vize potekla že lani 24. avgusta, po tem pa ni zaprosil za podaljšanje delovnega dovoljenja niti ni Zapustil Slovenije. Zoper njega so napisali predlog sodniku za prekrške. Obtoženi Dušan Jovič je pred sodiščem povedal, da sta se z Borisom poznala že dalj časa. Usodnega dne sta se srečala v mestu že dopoldan in sta skupaj popivala, kadila, zaužila pa sta tudi nekaj pomirjeval, do katerih je Jovič prišel mimo recepta. Okrog 11. ure zvečer ju je na avtobusni postaji opazil tudi varnostnik, ko je odpravil še zadnji avtobus. Nekaj pred polnočjo je v pisarno slišal od-mevanje udarcev. Šel je pogledat ven in pred lokalom Ines zagledal, da na tleh leži moški, nad njim pa je nekdo držal nogo. Vrnil se je v pisarno in poklical policiste. Čeprav so ti zelo hitro prišli, so na kraju pretepa našli le nezavestnega Zupančiča, storilca pa ni bilo več nikjer. “Spomnim se, da sem imel v sebi že precej alkohola in “Filozof” je izigral 56 naivnežev Veliko zanimanje za posojila, ki jih ni bilo RIBNICA - Je že tako, da se v današnjih hudih časih skuša vsak nekako znajti. Tudi ekonomski tehnik, zdaj študent Filozofske fakultete, sicer Ljubljančan, je prišel na zanimivo idejo, kako bi na lahek način prišel do denarja. Najprej je pred skoraj tremi meseci prijavil prebivališče v neki zapuščeni hiši v Goriči vasi pri Ribnici. Potem je da! v časopis oglas, da vsak lahko dobi ugoden kredit, le poklicati je treba neko telefonsko številko v Ljubljani. Ljudje so klicali in prosili za dodatna pojasnila o ugodnih posojilih, ki naj bi jih iznajdljivi “kredi-topriskrbovalec" tudi priskrbel. In resje dodatna pojasnila obljubil. Ta “pojasnila" je pošiljal priporočeno in po povzetju na ribniško pošto. Vsak prejemnik “pojasni!” - v pismu so bili razni prospekti, ki jih danes dobiš tako rekoč na vsakem vogalu in v svojem poštnem nabiralniku - pa je moral za “pojasnila" plačati 3.800 tolarjev. Iznajdljivi ekonomist filozof je občasno prihajal na ribniško pošto in tam dvigal denar, ki ga je nakazalo skupno 56 naivnežev iz takorekoč vseh krajev Slovenije. Nekdo pa le ni bil toliko naiven, da ne bi vprašal ribniške policije, kako je s temi krediti. Policisti so hitro ugotovili, da je iznajdljivež pokasiral od naivnežev že prek 200.000 tolarjev. Preiskovalnega sodnika so zaprosili za zaseg kopij listin o izplačilih. Denar na pošto še kar prihaja, vendar je izdana prepoved, da ga naslovnik ne sme več dvigati. Seveda so poslovneža tudi zaslišali. Ta pa se je hudoval, češ da gre za danes normalno poslovanje, in dodal: "Kaj pa mislijo ti naši Slovenci? Informacija se danes vendar plača!" Zoper iznajdljivega ekonomskega filozofa so policisti že napisali ovadbo zaradi suma goljufije. Tako ostaja poslovnežu le še, da bo prepričal sodnika o pravilnosti takih ekonomskih posegov. J. PRIMC KOLESARJA ZBIL V ŽLEB - 23. aprila ob 16.50 se je 8-letni Uroš Ambrožič iz Črnomlja peljal s kolesom &MX po Krpanovi ulici proti predno-II stni Butorajski cesti. Ko je pripeljal do II Butorajske ceste, je zavil levo proti Butoraju, v tem trenutku pa je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom 54-jetni Jožef Starašinič iz Krasinca, ki se je takoj, ko je opazil kolesarja, začel Umikati, vendar je kolesarja vseeno zbil, tako da je z glavo udaril v žleb. Hudo poškodovanega kolesarja so odpeljali v novomeško bolnišnico in od tam naprej v Klinični center v Ljubljano. TRČIL V KOVINSKO OGRAJO -24. aprila ob 18.40 se je 22-letni Aleš Črnič iz Črnomlja peljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti Vinica -Dolenjci. V naselju Podklanec ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljal je v levo, nato pa čelno trčil v kovinsko ograjo in jo porušil. V nezgodi se je hudo poškodoval, zato se zdravi v novomeški bolnišnici. Na vozilu je za okrog 490.000 tolarjev škode. da sva se sprla, zakaj, pa ne vem. Spomnim se le, daje Župančič ležal na tleh,” je pripovedoval obtoženi Jovič. Oče pokojnega Borisa, Jože Zupančič, je povedal, da je sina nazadnje videl 10. decembra, ko ga je peljal v psihiatrično bolnišnico v Vojnik. Kasneje je izvedel, da so ga po štirih • Senat jc Dušana Joviča spoznal za krivega in mu za posebno hudo poškodbo prisodil S let, za veliko tatvino 5 mesecev in za poškodovanje tuje stvari 3 mesece zapora; za vse skupaj enotno kazen 5 let in 7 mesecev. Ker pa je bil nedolgo tega pogojno obsojen zaradi odvzema motornega vozila, je senat pogojno kazen preklical, ker je v pogojni dobi storil nova kazniva dejanja (pogojno je bil obsojen na tri mesece zapora) in izrekel enotno kazen 5 let in 8 mesecev zapora. V prestano kazen se bo štel tudi pripor, ki ga je sodišče zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Plačila kazenskih stroškov je oproščen, medtem ko je fotografu Adiju Zagrljači dolžan plačati razbito šipo. Med ob-teževalne okoliščine je senat štel Jovičevo predkaznovanost, zlorabo pijač in tablet in dejstvo, da seje znesel nad slabotnejšim in ga potem pustil brez pomoči, med olajševalne okoliščine pa težave v mladosti, njegovo priznanje in popravijenost, da se poboljša. dneh izpustili, ker niso imeli dovolj prostora za zdravljenje. Oče je povedal, daje bil sin takrat, koga je peljal v Vojnik, zelo izčrpan in slaboten. “Po tistem, ko mu je umrla mama, je živel več drugje kot doma. Bilje sam-svoj, ni pa bil agresiven in prete-paški,” je povedal Borisov oče. Boris je bil izučen za inštalaterja, vendar stalne zaposlitve ni imel, preživljal se je s priložnostnimi deli. Tudi Center za socialno delo je v poročilu zapisal, da Zupančič sicer ni imel urejenega življenja, vendar socialne podpore ni prejemal. Zapisali so še, daje bil kot osebnost vodljiv in nenasilen. Sodni izvedenec psihiatrične stroke in predstojnik centra za mentalno zdravljenje v Ljubljani, prof. dr. Jože Lokar, je dejal, da obtoženi v treznem stanju načeloma ve, kakšne nerodnosti počne, ko je pijan, vendar je pri njem težnja po omamljanju mo- LASTNINILI KOKOSI KOČEVJE - 24. aprila zjutraj je O. L. iz Trate v Kočevju prijavil, da mu je neznanec ponoči odnesel šest kokoši. V isti noči so izginile vse kokoši tudi iz kurnika ob Tomšičevi cesti. Ta pa tatvine ni prijavila policistom, češ da je to enkrat pred leti že storila, pa so ji odgovorili, da še ukradenega golfa niso našli, pa naj bi njeno kuro! čnejša. Dr. Lokar je dopustil možnost, daje pri dejanju šlo za Jovičevo bistveno zmanjšano prištevnost zaradi zaužitega alkohola in pomirjeval, kar je senat kasneje upošteval pri odmeri kazni. Jovič pa je bil poleg hude poškodbe obtožen tudi, da naj bi 7. decembra lani vlomil v kiosk Braneta Petriča iz Novega mesta. Kot je povedal lastnik kioska, sta iz njega izginila dva noža in okrog 700 tolarjev drobiža, za cigarete pa ni bil prepričan. Lastnik je dobil nazaj en nož in nekaj denarja. Jovič je vlom sicer priznal, ni pa priznal, da je iz kioska odnesel to, kar se mu očita. Priznal je tudi, da je 29. novembra lani razbil izložbeno steklo v Novem mestu fotografu Adiju Zagrljači. Dejal je, da je bil z dekletom, ker pa sta se sprla, je brcnil v prvo izložbo. Za vsa dejanja, še predvsem pa za posebno hudo poškodbo, je dejal, da jih obžaluje in da se je pripravljen zdraviti proti alkoholizmu. _ J. DORN1Z Ko je našel ženo mrtvo, je naredil samomor Družinska tragedija v Drušču pri Tržišču SEVNICA - Ponedeljek, 18. aprila, se je za 32-letno Justino Š. iz Drušč pri Tržišču in 38-let-nega Milana B., ki sta živela v iz-venzakonski zvezi, končal tragično. Potem ko je Milan prišel domov iz službe in videl svojo ženo mrtvo, je zaradi žalosti in obupa iz hleva vzel vrv in na balkonu sestrinega vikenda v približno kilometer oddaljenih Pečicah naredil samomor. Usodnega ponedeljka je Milan odšel zjutraj v službo, kasneje pa sta za njim odšla v šolo še oba otroka: 6-letni Igor in 12-letni Boštjan. V tem času je Justini verjetno postalo slabo in je zaradi tega obležala na tleh. Ko je prišel mož domov, jo je našel na tleh mrtvo, poskušal jo je oživiti z umetnim dihanjem, vendar je ugotovil, da je vse zaman. Odšel je na dvorišče, kjer je srečal soseda in mu povedal, kaj se je zgodilo, prosil ga je, naj to sporoči sestri I. Š. v Sevnico. Mimo sinov, ki sta v tem času že prišla domov, je odšel v hlev po vrv in potem peš do sestrinega vikenda v Pečice, kjer se je obesil. Oba otroka so še istega dne odpeljali v rejniško družino. Zdravnik iz sevniškega zdravstvenega doma ni pri Justini Š. opazil zunanjih znakov poškodb, ker pa ni mogel ugotoviti vzroka smrti, je odredil obdukcijo. V novomeški bolnišnici so ugotovili, da je Justina umrla naravne smrti, in sicer zaradi vnetja Irebušne mrene. Justina kljub bolečinam v trebuhu ni iskala zdravniške pomoči, ker po vsej verjetnosti ni vedela za vzrok bolečin in vrste bolezni. NAJMODERNEJŠA DIAGNOSTIKA PODVOZJA AVTOMOB11A- PriSred-np tehniški in zdravstveni šoli v Šmihelu v teh dneh 2.200 učencev z nestrpnostjo pričakuje pričetek gradnje prepotrebne športne dvorane, učenci, ki se uče praktit tuh znanj avtomehaniške stroke, pa so bili v torek še posebej veseli otvoritve prenovljenih prostorov delavnic s kabineti in učili. Še posebej hvaležni so Revo-zu tn zavarovalnici Tilia, ki sta jim omogočila postavitev ta čas v Evropi najsodobnejše opreme za diagnostiko podvozja osebnih avtomobilov. Z napravami znamke C artec lahko zmerijo vse, kar je v zvezi z zavorami, iztekom, sklopko m drugimi napravami na vozilu. Slovesne otvoritve se je poleg domačih pred-stavnikov raznih skupnosti in šol udeležil tudi direktor Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije Ivan Lorenčič na sliki: levo skupaj z direktorjem šole Davidom Stefanom. (Foto: J. Pavlin) FANT JE MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO UMRL TREBNJE - V petek, 22. aprila, nekaj pred 13. uro je 15-letni Damjan Starič iz Radne vasi pri Trebelnem pri Trebnjem stal ob magistralni cesti. Ko je mimo odpeljal avtomobil, je stekel na magistralno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljala 35-letna Elke Susanne Ruf iz Nemčije, kije fanta zbila. Padel je na pokrov motorja, z glavo udaril ob vetrobransko steklo, nato pa padel na cesto. Zaradi hudih poškodb je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. PONOČI VLOMILI V HIŠO JELŠEVEC - 19. aprila ob 23. uri so neznanci prišli do stanovanjske hiše na Jelševcu in razbili steklo na vhodnih vratih, nato pa sta dva stopila v sobo, kjer je spal A. Ž., ga napadla, nato pa mu vzela nekaj denarja. V sosednji sobi sta bila žena in sin, ki sta pobegnila skozi okno, vendar je ženo na dvorišču eden od neznancev pretepel. Kočevska stran pota DOLENJSKI “TURISTI” - Romi iz okolice Novega mesta so 19. aprila postavili šotore pri rojakih v Željnah. Tam pa kampiranje ni dovoljeno, zato so morali podreti šotore in se oglasiti pri sodniku za prekrške. MEDNARODNI OBRAČUN - V pretepu med R. H. in neznanim moškim v zasebnem stanovanju v Kočevju so bili 19. aprila okoli polnoči obvešeni policisti, ki so nato ugotovili, da je šlo tako rekoč za mednarodni obračun, saj je R. H. Rom, stanovanje pa last slovenskih državljanov. ZA POL MILIJONA ŠKODE - 20. aprila je na magistralni cesti v Mrtvicah Ž. B. iz Kočevja prehiteval tovornjak, ki gaje vozil M. V. iz Črnomlja, in pri tem prezrl nasproti vozeči avto. Med umikanjem je prišlo do trčenja. Škode je 250.000 tolarjev. Prav tolišna škoda pa je nastala, ko sta pred pošto trčila istega dne avtomobila U. S. iz Kočevja, ki je zavijal v levo in izsili prednost hrvaškemu državljanju P. A. Na srečo ni bil nihče poškodovan. PAGAT ULTIMO - Ob uri strahov se tudi v Kočevju dogaja marsikaj nenavadnega. Tako je 25. aprila ob 23.30 K. I. prišel potožit policistom, da je bil v klubu “Pagat” napaden s palico, in sicer “po strežnem osebju”. Policisti zadevo še proučujejo. 1 Iv V.-?- ' >. | p f' 1 f 1 f JEm J Pl ŠE O NOVOMEŠKEM PARKIRANJU - Po torkovem celodnevnem delu in nočnemu dežurstvu je bila v sredo zjutraj instrumentarka Jožica Zupančič z ginekološkega oddelka bolnice v Novem mestu neprijetno presenečena, ko se je odpravila do svojega avtomobila. Katrco je imela parkirano na dvorišču Za porodnišnico. V tem času, ko je delala, ji je namreč nekdo razbil zadnji del avtomobila, vendar je o tem ni obvestil, kaj šele da bi se ji opravičil. Tako kot povsod po mestu je tudi okrog porodnišnice polno parkiranih avtomobilov. Čeprav je prostor za parkiranje namenjen le delavcem v bolnišnici, na njem puščajo svoje jeklene konjičke tudi zaposleni iz bližnjih ustanov, tako da pogosto do bolnišničnih vrat ne more niti rešilno vozilo. (Foto: J. Dorniž) Spora ni rešilo niti sodišče Jože Vizler iz Osrečja je brez poti do svoje hiše -Sosed mu jo brani že od leta 1986 ŠKOCJAN - Jože Vizler, šofer pri transportnem podjetju v Krškem je z živci čisto na koncu. V novozgrajeno hišo na Osrečju, kamor se je pred desetimi leti priselil na dom ženinih staršev, ne more ne z avtom ne peš. Sosedi, Komljančevi s katerimi so bili včasih najboljši prijatelji, so jim enostavno zaprli pot. Ne vidim rešitve. Za sodišče, advokate in inšpektorje smo zabili že veliko denarja, cesta pa je še vedno zaprta. Obupal sem, po uradni poti se ne da nič doseči, in tako kaže, da bom moral sodbo napisati sam. Tako ne gre več,” s tresočim glasom pripoveduje Jože. Spor seje pričel leta 1986, ko je Jože pričel pridobivati dovoljenje za nadomestno gradnjo hiše. V soglasju je pisalo, da se do hiše pride po obstoječi poti, ki vodi čez dvorišče Vinka in Julke Komljanec. To pot so ta čas uporabljali tudi Mlakarjevi in Mogoličevi, ki jim je to edina pot do njihovih vinogradov in vikendov. Ko je pri-peljal prvi kamion z materialom za hišo, je bila cesta že zaprta. Opeko, pesek, cement so s kamiona prelagali na traktor in vozili h gradbeni jami. Odnosi med sosedoma so se tako zaostrili, da jih tudi na poravnalnem svetu niso mogli zgladiti. Edina pot je bilo sodišče. “Sodišče v Novem mestu je odločilo, da poti ni. Po pritožbi v Lju- bljano je prišlo, da pot je. Zatem je sodišče v Novem mestu spet opravilo ogled in ugotovilo, da pot čez dvorišče ni najboljša rešitev. Pokazali so na drugo možnost, ki pa žal ni uresničljiva,” meni Jože in dodaja, da sodišče ne upošteva uradne izjave Kondjančeve Julke, na kateri piše, da je pot skozi njihovo dvorišče javna, da druge poti ni in Jože Vizler da so to pot uporabljali že prejšnji rodovi. To izjavo je potrdila tudi s svojim podpisom. “Sedaj je stanje brez ipno. Vinko je pričel novogradnjo, pozidal še dvorišče in tako za vedno zaprl pot. Oglasil sem se pri inšpektorjih v Novem mestu in svetovali so mi, naj si kupim helikopter. Stvar je spet na sodišču. Od doma hodimo v škornjih po njivah in blatu, sosed pa se nam smeje skozi okno.” J. PAVLIN Ford Paič pokrovitelj Vladke Lopatic KRŠKA VAS - V petek opoldne sta v Krški vasi podpisala letno pogodbo o sponzorstvu podjetje Ford Paič in atletski adut Vladka Lopatič. Vladka, članica atletskega kluba FIT Brežice ter večkratna državna prvakinja v skoku v daljino in sedmeroboju, je nad razumevanjem in pomočjo Paičevih navdušena, saj je danes težko najti sponzorja, ki bi športnikom finančno priskočil na pomoč. Denar bo porabila za nakup specialne atletske opreme, dodatne prehrane, za stroške priprav in nastope v tujini. Atletinja, njena specialnost je sedmeroboj, načrtuje za letos udeležbo na evropskem pokalu skupine C v Ljubljani in na evropskem prvenstvu v Helsinkih, njena tiha želja pa je doseči normo za obe tekmovanji. Kot je po podpisu pogodbe dejal Slavko Paič, je pomoč športnikom pri njih že nekaj običajnega, za domačinko Lopatičevo so se odločili predvsem zato, da bi kot obetajoča atletinja lahko uresničila svoje želje, in ni izključeno, da pogodbe prihodnjo sezono ne bodo obnovili. _______ . MAJDA L. Zaradi padca bo Lekše rezerva Spidvejist iz Brezja je na dirki za svetovno prvenstvo posameznikov zamudil lepo priložnost - V naljnenje tekmovanje seje uvrstil drugi Krčan Krešo Omerzel KRŠKO - Speedway dirke za svetovno prvenstvo posameznikov na stadionu Matije Gubca v Krškem seje udeležilo 16 tekmovalcev iz Italije, Fran-cije, Madžarske, Avstrije, Slovaške, Češke, Ukrajine in Slovenije. Našo državo sta zastopala domačina Brezjan Grehard Lekše in Krešo Omerzel iz Krškega. Kijub močni konkurenci sta se naša tekmovalca dobro odrezala. Že v prvi vožnji sta domača dirkača pokazala, da se bosta to nedeljo borila za uvrstitev med prvih osem in s tem za nastop na naslednji dirki za svetovno prvenstvo. Omerzela je prehitel le kasnejši zmagovalec Madžar Sandor Tih-anyi, Lekšeta pa Čeh Jan Schinagl. V drugi vožnji je završalo med gledalci, saj sta v isti skupini nastopala oba domačina. Zmagal je Lekše, drugi je bil Avstrijec Heinrich Schatzer, Omerzel pa je s tretjim mestom še ujel dragoceno točko. Tihanyi je tudi tokrat zmagal in zanesljivo prevzel vodstvo, ki ga ni izpustil do konca dirke, saj je bil potem še dvakrat drugi in v peti vožnji spet prvi. Tudi v tretji vožnji sta naša tekmovalca vozila po načrtih in osvojila točke, Omerzel je bil drugi in Lekše tretji; v četrti pa sta bila oba druga ter sta si s tem odprla pot za uvrstitev v naslednji krog tekmovanja za svetovno prvenstvo posameznikov. Omerzel je bil tudi tokrat drugi in tekmovanje zaključil z devetimi točkami, kar je na koncu pomenilo 7. do 8. mesto; dirka zadnje skupine, ki je bila gotovo najmočnejša ne nedeljskem tekmovanju, pa je bila prava prava drama, saj je odločala o tako o zmagovalcu kakor tudi o razporeditvi na ostala mesta pri vrhu. Lekše je odlično začel in se takoj prebil v ospredje. Ko ga je v drugem zavoju nekdo izmed tekmecev želel prehiteti, ga je z zadnjim kolesom oplazil po nogi in zrinil v ograjo, tako da se Brezjan ni mogel izogniti grdemu padcu. Ko je Lekše negibno obležel na tleh, je marsikomu zastal dih, le nekaj minut kasneje pa se je izkazalo, da jo je izkušeni dirkač odnesel brez poškodb, a z grenkobo v srcu, saj je bil zaradi padca diskvalificiran in ostal brez točk, zaradi česar je zdrsnil na nehvaležno 9. mesto, kar pomeni, da bo v naslednjem krogu tekmovanja le rezerva. Vendar dirke še ni bilo konec. Drugo mesto so si namreč delili kar trije tekmovalci, ki so zbrali po 12 točk, v dodatni vožnji pa je Italijan Andrea Maida, kije bil na koncu drugi, zmagal nad drugim Madžarom Gabotjem Rothom, ki je bil na koncu tretji, in Slovakom Gašparjem Forgačem, ki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. I. VIDMAR ZAGRIZEN BOJ NA PESKU - Speedway dirke so v Krškem vedno dobro obiskane, organizatorji, člani AMD Krško, so tudi tokrat svoje delo odlično opravili, najlepša nagrada za njihov trud pa je uvrstitev domačega dirkača v naslednji krog tekmovanja za svetovno prvenstvo posameznikov. (Foto: I. Vidmar) 10 let karateja v Trebnjem ZMAGI IN PORAZA HRASTA Več kot 60 članov, skoraj polovica pionirjev - Si bo trener KK Sankukaki - kenshikan priboril rjavi pas? TREBNJE - Karate klub Sankukai - kenshikan v Trebnjem je ob koncu marca praznoval 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti seje predsednik kluba Jože Rebolj zahvalil vsem zaslužnim za pomoč in sodelovanje pri razvoju in uspehih trebanjskega karateja. Predvsem pa naj poudarimo, da so Treban-jci svoj jubilej obeležili delovno, se pravi s športnim dogodkom. Mimogrede naj omenimo, da se je na turnirju v borbah in katah, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, pomerilo kar 160 tekmovalcev v petih kategorijah in da je domačin Stanko Meglič v najmočnejši, srednji kategoriji osvojili odlično 3. mesto. “Meglič in Denis Turk sta med najboljšimi karateisti v Sloveniji, kar sta dokazala z visokimi uvrstitvami na turnirjih, ki jih vsak mesec prireja naša sankukai organizacija oz. njeni klubi. Stanko je marca šel k vojakom, v TO Novo mesto, Denis pa končuje srednjo poklicno šolo. Vsekakor so dobri rezultati spodbuda za preostale izmed 60 naših članov, predvsem za najmlajše. V našem klubu imamo namreč tudi 28 pionirjev in 10 žensk. Vadimo vsaj dvakrat tedensko v stari telovadnici treba- primer za nepoznavalca karateja nepomembni zasuki bokov in zategovanje mišic, naredil kakšne napake. Breznikar vadi celo petkrat tedensko. Kakšno leto pa obiskuje ljubljanskega mojstra karateja Vlada Paradižnika, ki ima že 5. dan, kjer se seznanja tudi s skriv- NOVO MESTO - V soboto so v squash klubu Mihe Legana na Mestnih njivah igralci in igralke novomeškega Hrasta odigrali zadnja dva kroga tekmovanj L državne lige. Moški ekipi Hrasta tokrat ni šlo najbolje od rok. S Fit-topom iz Mengša je izgubila s 4:1, z brjanskim Konexom pa s 3:2. Čast novomeškega kluba so morala rešiti dekleta, ki so premagale Brjanke z 2:1 in Mengšanke z enakim izidom. Ob koncu ligaških tekmovanj je moška ekipa Hrasta zasedla 4. mesto, dekleta pa so peta. V ligi je nastopalo 7 ekip. VRHUNSKI KEGLJAČI V KRŠKEM KRŠKO - Kegljaški klub Krško bo 30. aprila in L maja pripravil mednarodno tekmo v kegljanju, na kateri se bosta pomerili reprezentanci Slovenije in Hrvaške, v obeh ekipah pa bodo med ostalimi vrhunskimi kegljači nastopili tudi nekateri svetovni in evropski prvaki. Tekmovanje v hotelu Sremič se bo v soboto začelo ob 10. uri, v nedeljo pa ob 8. uri. njske šole,” razlaga 28-letni trener kluba Zvone Breznikar. Poleg že omenjenih Megliča in Turka imata zeleni pas pri Trebanjcih še predsednik Rebolj in Bojan Pivaševič. Zanje, predvsem pa za Breznikarja, ki ima že modri pas in se je odločil, da bo letos “polagal" še za rjavega, ne zadošča več tako poredka vadba. Breznikar se že poldrugo leto pripravlja za ta preizkus znanja oz. veščin karateja. Konkurenca je zelo močna, zato mora biti v vrhunski pripravljenosti, da ne bi pri izvajanju tehnike, kamor spadajo na Zvone Breznikar GAJ PREMAGAL RUDARJA KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Gaja so v 23. krogu tekmovanja v drugi nogometni ligi v gosteh premagali nostmi joge. Po seminarju za trenerje 25. aprila v Umagu se bo Breznikar s še nekaterimi člani kluba udeležil podobnega seminarja 23. julija. Poletne seminarje, na katerih izmenjujejo izkušnje številni karateisti in lahko vsak odnese domov kaj koristnega, sta doslej podprla zavarovalnica Tilia in TOM Mirna. „ .. P. P. moštvo trboveljskega Rudarja s 3:0. Zadetke so dosegli Smajič, Muhvič in Murn. Kočevci so še vedno prvi in imajo točko prednosti pred zasledovalcema Korotanom in Gramatexom. DOBOVA NA PRAGU PRVE LIGE Gimpex v Evropi Straški raftarji 4. na tekmi evropske lige SEVNICA - Finalista končnice tekmovanja v vzhodni skupini druge rokometne lige, Sevnica in AFI* Dobova, sta v Sevnici odigrala prvo finalno tekmo. Zmagala je ekipa Dobove s 24:19 (9:12), ki ima pred srečanjem na domačem igrišču veliko prednost in je z eno nogo že v prvi ligi. ] STRAŽA - Veslači Straškega rafting kluba Gimpex so minuli konec tedna nastopili na 1. tekmi evropske rafting lige na Soči. Slovenski tekmovalci so dobro izkoristili domače vode in zasedli prvih pet mest. Podobno kot teden dni prej na državnem prvenstvu so tudi tokrat zmagali veslači prve ekipe ljubljanskega Bobra, drugo mesto je s 16 sekundami zaostanka osvojila njihova druga ekipa, tretji je bil Royal, Stražani pa so tokrat nekoliko popravili slabi vtis s prve letošnje tekme na Soči - za zmagovalci so zaostali 31 sekund in osvojili 4. mesto. TURNIR PAROV ŠMARJEŠKE TOPLICE - Športni center Zdravilišča Šmarješke Toplice bo v soboto, 30. aprila, ob 10. uri pripravil teniški turnir parov. Tekmovali bodo po “dvojnem cup sistemu, dovoljujejo pa tudi nastop enega pri TZS rangiranega igralca v paru. Prijavite se lahko po telefonu 73-230 int. 329, prijavnina pa znaša 1.500 tolarjev. PRVA ZMAGA GRAHA DIREKTOR AVTOHIŠE PIONIR PREDAJA KIJ UČE CIJA DIRKAČU FABJANU - Sredi prejšnjega tedna je direktor Pionirjeve Avtohiše Slavko Sever kot glavni sponzor predal ključe dirkalnega avtomobila Clio 1.4 RT novomeškemu dirkaču Andreju Fabjanu, članu avtokluba Fabi racing team. Prva cestnohitrostna dirka za pokal Clio je bila minulo soboto vZeltwegu v Avstriji; med šestimi tekmovalci je zmagal Edvin Klančič, dntgi je bil Andrej Fabjan, tretji Vlado Krivec, četrti Roberto Pavdič, Martin Črtalič in Novorneščan Lojze Pavlič pa sta zaradi trčenja odstopila. (Foto: J. Dorniž) Na Soči je tekmovalo 16 posadk iz Avstrije, Češke, Nemčije in Slovenije. Na naslednji tekmi evropske lige, ki bo na reki Sanni v Avstriji, pričakujejo precej boljšo udeležbo, točke, ki sojih Stražani osvojili s 4. mestom na Soči, pa jim bodo prišle na naslednjih tekmovanjih še kako prav. RAČNA GORA - Novomeški jadralni padalec Marjan Grah je v soboto na Račni gori dosegel svojo prvo zmago. V skokih na cilj seje pomerilo preko 60 tekmovalcev iz vse Slovenije, Grah pa si je prvo mesto zagotovil s skokom na 10-centimetrsko sredino cilja. Nastopil jc tudi drugi Novorneščan Mitja Šuštar, ki pa se mu zaradi večje napake med jadranjem ni uspelo približati cilju sr Se dva poram izolateijev Krka izgubila prvo srečanje polfinala pokala in tekmo upanja z Optimizmom - Slovo od prve lige? NOVO MESTO - Čeprav so mnogi dolenjski ljubitelji nogometne igre že proti koncu jeseni povsem odpisali moštvo Krke Novoterma, se v novomeškem klubu nikakor niso sprijaznili z izpadom iz lige. Podobno kot jeseni so tudi v pomladanskem delu prvih sedem tekem igrali z najmočnejšimi ekipami slovenske lige, začetek pravega boja za obstanek pa so napovedali že za 8. spomladanski krog, ko so gostovali pri viškem Optimizmu, moštvu s spodnjega dela sredine lestvice. Namesto zmage ali vsaj neodločenega izida, ki bi Novomeščanom dajal upanje, da bi si z bogatejšo bero točk ob koncu prvenstva obstanek le zagotovili, se je na predvidevanjih zgrajena hiša iz kari začela rušiti. S porazom na Viču je prišel čas, ko se bodo morali tudi največji optimisti sprijazniti, da je za prvoligaški nogomet v Novem mestu konec upov, saj se s tako heterogeno in po tehničnem ter taktičnem znanju šibko ekipo, v kateri iztopata le karlovški vratar Pavič in kameninski reprezentant Ntoko, ne morejo kosati niti s slabšimi moštvi prve slovenske lige, čeprav naš nogomet spada na sam rob eksotičnih nogometnih dežel. Oba zadetka na tekmi z Optimizmom so Novomeščani dobiti na začetku prvega oziroma dmgega polčasa, kar je pri njih že skoraj pravilo, medtem ko sami zadetka ne mo- rejo dati niti takrat, ko imajo na igrišču premoč. Da so nogometaši Krke Novoterma najšibkejši prav v pivih minutah srečanja, sa ježe kar smešno potrdilo na prvem polfinalnem srečanju slovenskega pokala v Mariboni, ko so dobili edini zadetek že v 18. sekundi tekme. Krka Novoterm ima sicer še vedno teoretične možnosti za obstanek v ligi, saj se razlika med 15. mestom in njimi zaradi poraza Mavrice ni povečala, vendar so Novomeščani po izgubljeni tekmi z Optimizmom “krajši” za lepo priložnost, da bi se Kodeljevčanom približali na tri točke, obenem pa jim do konca prvenstva ostaja le še sedem tekem. Kljub temu da so v letošnji sezoni novomeški nogometaši najslabše moštvo prve lige, pa imajo celo možnosti, da se uvrstijo v evropski pokal. Glede na to, da so v Mariboni izgubili le z 1:0 in da so za najboljšo štajersko ekipo zadnje čase izredno trd oreh, bi se lahko celo zgodilo, da na povratnem srečanju Mariborčane premagajo in se uvrstijo v finale pokala, kar bi v primeru, da bi se tja uvrstila tudi Olimpija, ki bo po vsej verjetnosti tudi državni prvak, pomenilo uvrstitev v Evropski pokal. K sreči je tu preveč če-jev, da bi se taka kombinacija res uresničila in bi slovenski nogomet v evropskem pokalu zastopala skromna ekipa iz druge lige. 1. VIDMAR Sezono končale z zmagama Odbojkarice Novega mesta so zmagale tudi na zadnjih bi dveh tekmah - Bodo v 1A ligi igrale tudi Krimovke? NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so, kljub temu da so si prvo mesto v play outu in nastop v 1 A ligi zagotovile že prej, zbrale dovolj moči in volje, da so zmagale tudi na zadnjih dveh tekmah. Že v četrtek so igrale v Mariboru z drugo ekipo Branika in zmagale s 3:0, čeprav so se morale za uspeh kar precej potruditi, domačinke so v treh nizih osvojile kar 32 točk. Zadnjo tekmo letošnjega zanje zelo uspešnega prvenstva so odigrale le dan kasneje pred domačimi navijači. V prvem nizu je bilo precej očitno, da so dekleta z mislimi sezono že končala, saj so ga izgubile s 15:7, in to proti precej slabšim nasprotnicam iz predzadnjega ljubljanskega Tabora, ki tudi niso kazale pretirane volje za igro. Že v drugem nizu je bila slika Novomeščank povsem drugačna in tekme je bilo hitro konec, Ljubljančanke pa so do konca zbrale vsega 15 točk. Žal seje ženska odbojkarska liga zapletla tik pred svojim koncem. Zaradi nepravilno registrirane igralke koprskega Cimosa Ukrajinke Škurnove je mednarodna odbojkarska zveza zahtevala, da se finalni tekmi med Palomo Branikom in Cimosom razveljavita oziroma da se registrirata s 3:0 za Palomo, čeprav so Koprčanke drugo tekmo dobile. Slovenska zveza je šla še dlje in Koprčanke izključila iz tekmovanja, prihodnje leto pa naj bi ekipa, ki bi letos osvojila najmanj drugo mesto v državi, ponovno začela s tekmovanjem v najnižji ligi. Z izključitvijo Cimosa pa je prišlo do spremembe tudi med ekipami, ki naj bi se iz play outa uvrstile v 1 A ligo. Poleg Novega mesta in Nove Gorice so se med najboljše uvrstile tudi odbojkarice Krima, ekipe, s katero so Novomeščanke igrale zelo težko in od štirih tekem zmagale le enkrat. , V' kt je Kostelski športni koledar Na Kostelskem bo živahno od pomladi do jeseni TURNIR V MALEM NOGOMETU STRAŽA - Klub malega nogometa Straža bo v nedeljo, I. maja, ob 9. uri pripravil tradicionalni prvomajski nir v malem nogometu. Za najbolj: pripravil tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu. Za najboljše so pripravili pokale in denarne nagrade, prijavite pa se lahko neposredno pred začetkom tekmovanja. FARA - Turistično-športno društvo Kostel je že sprejelo koledar športnih prireditev za letos, ki je vključen tudi v koledar “Športne unije” Ljubljana Razpored prireditev je tak: 1. maja: spust s kajaki, kanuji in rafti po Kolpi od Osilnice do Fare, dolžina proge 21,4 km, težavnost 2 do 4; 21. maja: 1. kostelski planinski pO' hod. Trajal bo 7 ur. Začetek v vasi Po tok; 12. junija: Tadicionalni turnir v ba-linanju na igrišču v Potoku; 26. junija: Tadicionalni turnir v malem nogometu v Fari, posvečen dneva državnosti; 2. julija: Ekološki spust s čolni p0 Kolpi od Osilnice, mimo Fare in Žlebov do Bilpe. Združen s čiščenjem reke Kolpe in njenega slovenskega brega; 15. avgusta: Tradicionalna zabavne prireditev s plesom v Fari; 14. do 20. avgusta: Kajakaška šola ne Kolpi pri Fari; 20. avgusta: Kajak, kanu, raft rekreativni spust po Kolpi od Vasi do Žlebov, 13 km, težavnostna stopnja 1 do 2 10. septembra: Kolpska kolesarida' gorsko kolesarjenje, dolžina proge 4® km; 1. oktobra: Kajak, kanu spust “Rinže 94” na Rinži v počastitev občinskega praznika. Dolžina proge 3,5 km, 1 težavnostni razred. NAJMLAJŠI ZA FRUTABELO - Letošnjo sezono so začeli tudi najmlajši sp, kolesarji, ki tekmujejo za pokal frutabela. V gorski dirki od Podturna do Bazi! 20 jc med mlajšimi dečki na 3.700m dolgem klancu zmagal Ljubljančan Matic Strgar nad Novomeščanoma Matevžem Kastelcem in Juretom Zrimškom, pri starejših dečkih pa je bil na 6 km dolgi progi najhitrejši Matevž Šuštaršič, ki po dveh tekmah skupaj s Ptujčanom Matejem Marinom vodi v skupnem seštevku. Na Bazi 20je nastopilo 98 mladih kolesarjev. (Foto: I. V.) DOLENJSKI LIST t. 17 (2332), 28. aprila 1994 Razrešeni poveljnik specialne brigade Moris Tone Krkovič je ponovno stopil v središče pozornosti, ko je prejšnji teden izročil dokumente, ki naj bi osvetlili ozadje nekaterih slovenskih afer. Za Dolenjski list govori o svojem dosedanjem delu na vojaškem področju, snovanju ln utrjevanju brigade Moris, o obtožbah v Mladini in dmgod, o aretaciji Milana Smolnikarja, o obtožbah o pretepaških morisovcih ln drugjh govoricah. Na naša vprašanja je na svojem domu v Kaptolu odgovoril tako: “Izhajam iz rodu Uskokov in mi je bojevanje tako rekoč v krvi. Vojak sem od mladih let, saj sem bil že leta 1978 v zaščitni enoti glavnega štaba slovenske vojske na območju Kočevske Reke. Leta 1990 sem skupaj s sodelavci ustanavljal manevrsko strukturo narodne zaščite in sodim med očete slovenske vojske. Istega leta sem dobil tudi nalogo, da ustanovim specialno vojaško formacijo, to je današnji Moris, ki se je oblikoval v treh etapah: prva Je bila od ustanovitve do začetka desetdnevne vojne, druga do odhoda JLA iz Slovenije, tretja pa po odhodu JLA, ko smo na načrtan in inovativen način oblikovali našo brigado. V letu 1992 se je začela organizirana in Prefinjena gonja proti meni, ki je pripeljala do mojega nedavnega umika z dolžnosti Poveljnika specialne brigade Moris. Pojavljati so se začeli članki v Mladini in še nekaterih časnikih. Najprej tisti o švercu keramičnih ploščic, nato podtikanje prodaje vozil mitsubishi pajero pa fizični napadi na otroke itd. ter končno obtoževanja, da smo načrtovali državni udar in da smo zasledovali 30 politikov in novinaijev, skratka: da se vojska meša v civilno področje. Kar se tiče tihotapljenje ploščic, ni bilo nič res in sem vložil tožbo proti Mladini. Dokument o prodaji mitsubishijev je čist ponaredek, saj Moris teh vozil nikoli ni imel. Poleg tega so objavljeni dokumenti o tem - in drugi tudi -ponaredek, saj v naši brigadi nikoli nismo uporabljali žiga državna tajnost, ampak največ strogo zaupno. Nobenega akta tudi nikoli nismo pošiljali z zaglavjem Ministrstvo za obrambo, na aktih je bil naš znak in ne znak ministrstva, poleg tega naše akte označujemo s povsem drugačnimi številkami, kot so bili označeni inkriminirani dokumenti. Drugače tudi vpisujemo datume na dokumente in dokumente žigosamo po svojem sistemu, ne pa tako, kot je na objavljenih. po Poleg tega je bilo na teh ponarejenih doku-"' mentih še veliko drugih neumnosti, kar jasno dokazuje, da gre za šarlatanski ponaredek.” Vse te izjave je Tone Krkovič podkrepil tako, da je pokazal prave in ponarejene dokumente. Na nekem dokumentu so denimo pripisali izraz “pokrivanje”, ki je čisto policijski in ne vojaški izraz. Tudi pisalnih strojev iz leta 1942, na katerih so bili nekateri “dokumenti” očitno natipkani, že dolgo nimajo, verjetno pa jih ima kot zapuščino UDBE Organizacija. Skrivnostna Organizacija “Večino teh dokumentov je Mladini očitno priskrbela tako imenovana Organizacija, ki je novačila naše ljudi, da bi delali Zanjo, in jim obljubljala službe, visoke plače, stanovanja, avte itd.,” pravi Krkovič. “Smolnikar ni natančno povedal, kaj je Organizacija, a zame je to mafija, saj ni nikjer uzakonjena oziroma nista opredeljena njen obstoj in delo. Zato tudi trdim, da me s položaja ni Umaknil Jelko Kacin, ampak mafija, ki je v javnosti z lažmi in obrekovanji ustvarila pogoje, daje bil moj umik v tistem trenutku edina racionalna poteza, ki je lahko pomiri-* la napetosti, do katerih je prišlo v zadnjem g! Času. Te napetosti so ustvarili oni brez vsake H dejanske osnove, saj ne drže očitki, da sem H švercar, absolutist, pučist, pa da sem pripravljal spopad s Hrvaško, da bi lahko prišlo do spopada s teritorialno obrambo itd. Dokaj znano je tisto o Organizaciji in Mitji Kunstlju, ki nas je obveščal o vsem, saj je po vsakem sestanku napisal poročilo, denar, ki ga je dobil za informacije o vojski, pa je predal varnostni službi ministrstva za obrambo. Kljub njihovim predstavljanjem z lažnimi imeni nam je uspelo ugotoviti nekatere pripadnike Organizacije, s katerimi so se sestajali naši, ki so navidezno pristali na sodelovanje z Organizacijo - mafijo. Znane so tudi zadeve, kako so si skušali agentje Organizacije pridobiti razne stvari, na primer prazen papir, ki ga je prej imel v roki kak pripadnik vojske ali ministrstva za obrambo, da bi kasneje nanj kaj natipkali in potem z dokazom prstnih odtisov ugotavljali in dokazovali pristnost takega dokumenta. Pa zadeva s policijskim pozivnikom, ki ga je Smolnikar dal enemu naših itd. Menim, da je cilj Organizacije ta, da bi nekateri obdržali oblast in privilegije. Tako pokvarjeno pa so delovali zato, ker pač pokvarjeno razmišljajo. Nikjer ni dokazano, da so v očitanih pretepih sodelovali pripadniki Morisa oziroma če so, so bili upravičeni, kot na primer v Ljubljani, ko je nanje dvakrat streljal neki Črnogorec. Če bi bili krivi morisovci, bi nas olupili kot banano.” Zakonita aretacija “Aretacija Smolnikarja v Depali vasi je bila po moje povsem zakonito dejanje, Tone Krkovič čeprav želijo nekateri to zanikati in preprečiti, da bi prišlo v javnost. To potrjuje 80. člen zakona o obrambi in zaščiti, ki pravi, da varnostni organ izvaja ukrepe za odkrivanje in preprečevanje dejavnosti, ki merijo na nasilno rušenje z ustavo določene ureditve in ogrožanje varnosti republike, če gre za tako dejavnost v upravnih organih, pristojnih za obrambne zadeve v oboroženih silah ali proti navedenim organom in silam. In dalje govori ta člen o preprečevanju dejavnosti, ki merijo na odkrivanje zaupnih obrambnih podatkov oziroma načrtov uporabe oboroženih sil. Vprašanja, ki so zanimala agente Organizacije, pa so bila taka, kot da gre za vohunjenje proti tuji državi. Nanašala so se na številčno stanje Morisa, njegovo organiziranost in bojno pripravljenost, moralno stanje pripadnikov enote, mobilizacijski čas Morisa in čas njegovega prihoda v Ljubljano, in na indice, ki bi kazali na priprave na vojaški udar. Sicer pa smo mi o tej zadevi povedali že za knjigo podatkov, Smolnikar pa nič. Mi se čutimo javnosti odgovorne, oni pa očitno ne. Mi menimo, da imamo prav in nimamo kaj skrivati.” Govorice in podtikanja In kako je z zasledovanjem politikov in novinarjev? Naj tu omenim svoj primer. Že pred javno objavo o takih početjih sem bil kot upokojeni novinar Dolenjskega lista in sedanji sodelavec tega časopisa nekajkrat opozorjen, da me zasleduje vojaška obveščevalna, ki ima nalogo obračunati z menoj, ker izdajam vojaške skrivnosti. Šlo je za pobitje stekle lisice v vojaški jedilnici nekje na območju Kočevske Reke (natančnega kraja v tistem poročilu nisem omenil) in da zdaj lahko sovražniki namerijo tja raketo itd. Vsemu temu pa nisem posvečal posebne pozornosti, ker se mi je vse zdelo smešno, neumno in nemogoče. Krkovič pravi, da gre tudi v tem primeru gotovo za namerno podtikanje in neresnico. Med raznimi govoricami je slišati tudi take, da gre v Sloveniji za pojavljanje že znanih zgodovinskih stvari: Janša je desetar oziroma kaplar, kot sta bila Hitler in Tito, svečanosti Morisa naj bi bile podobne svečanostim, kot jih je prirejal Hitler s temačno glasbo, baklami ipd. Po teh govoricah naj bi se pokrivali tudi pretepi Hitlerjevih SA oddelkov in zdaj govorice o pretepi morisovcev. Težki časi v Nemčiji, brezposel- zgodovinska dediščina: partizanski spomeniki Včeraj je bil praznik, eden redkih, ki je še ostal iz prejšnjih časov, pa naj se mu reče po novem dan upora ali po starem dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Niso bili redki, ki so tega dne obiskali Kočevski Rog in legendarno Bazo 20, ki je bila svoj čas zelo obiskana, danes pa... “Je partizanski Rog še tisto, kar je nekdaj bil?” smo se vprašali in odšli do barak, kjer je pred 50 leti prebivalo vodstvo Osvobodilne fronte. Presenečenje nas je čakalo že na začetku. Okna in vrata Lukovega doma so bila zaprta, pot do Baze 20 pa je le bila primemo označena. Pri prvi baraki z odprtimi okni in vrati zagledam kanto z nafto in nekaj skodel; občutek je, kot da so nekoga presenetili sredi dela. Grem naprej. Baraka, v kateri sta med vojno prebivala Božidar Jakac in njegova žena Tatjana, je polna listja. Baraka vodstva Osvobodilne fronte je zaklenjena; skozi okno vidim na mizah nekaj fotografij in orumenelih dokumentov. Spustim se nižje v grapo k elektrarni. Nič pokradenega. Občutek imam, da bi lahko pognal generator, le kantico nafte, tiste iz prve barake, bi potreboval. Drugačno podobo kaže baraka zaščitnega bataljona. S stropa visi del odtrganega ladijskega poda, neznan šaljivec pa je na vrata cekajevske barake, kjer so med vojno sestankovali Luka Leskošek, Miha Marinko, Lidija Šentjurc in Vida Tomšič, napisal Stranka demokratične prenove. V njej sem odkril tri ptičja gnezda. Na zadnji, 26. baraki, kjer je med vojno prebivala Pepca Kardelj, je že od daleč viden napis Pepco so ukradli. Še slabše, če ne kar kritično, je stanje v pol ure hoda oddaljenih partizanskih bolnišnicah Jelendol in Zgornji Hrastnik. Izruvana bukev je porušila dimnico, precej poškodovala barako kuhinje in uničila veliko barako za ranjence. Takšni sta torej danes Baza 20 in bolnišnici. Navsezadnje sta po tolikih letih kar dobro ohranjeni, če pomislimo, da sta brez pravega gospodarja. Baza 20 je zapisana med pet spomenikov narodnoosvobodilnega boja, ki jih je po mnenju strokovnjakov treba ohraniti in zaščititi. Med njimi so še bolnišnica Franja, slovenjgraška Trška gora in Tiskarna Slovenija na Vojskem. Bolnišnica Franja je med vsemi najlepše urejena, v najslabšem stanju pa je ta čas Baza 20. Gostilničar Iztok Klemenčič je edini prebivalec tega nekdaj najbolj skritega naselja, ki je med vojno dajalo zavetišče slovenskemu vodstvu. V najem je prevzel nekdanji tako imenovani Mačkov hotel. Povedal je, da izletniki prihajajo na Bazo 20 od zgodnje pomladi pa do prvega snega. Parkirišče pa bolj sameva kot ne, saj je veliko in je na njem prostora za 50 avtobusov. “Tudi avtobusi sem ter tja še pripeljejo,” pravi, “vendar v njih sedijo predvsem starejši obiskovalci, tudi nekdanji borci. Pokažem jim pot v gozd. Ko se vračajo, mnogi zmajujejo z glavo in pravijo, da bi si morali omisliti vodiča in skrbnika. Nič spobudnega jim ne morem povedati.” Z Baze 20 sem odšel k skrbnikom v | Dolenjski muzej in na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in povprašal, z § kakšna usoda čaka partizanske spomenike H * na Rogu. Profesorica zgodovine in koserva-torka Judita Podgornik je v svojem poročilu o Bazi 20 napisala, da sodi to območje v sam vrh pomembnih zgodovinskih spomenikov slovenskega naroda. Baza 20, Zgornji Hrast- nik in Jelendol so bili zavarovani z odlokom že leta 1952, pred dvema letoma pa je Skupščina občine Novo mesto sprejela odlok o razglasitvi Baze 20 za zgodovinski spomenik. V poročilu je zapisano, da so v zadnjih petih letih na Rogu opravili nekaj vzdrževalnih del. Zamenjali so razbita stekla, leta 1990 so temeljito obnovili štiri prve barake, ki stoje v vrtači ob dohodu. Po besedah Judite Podgornik je stanje Baze 20 še kar zadovoljivo in bi se jo dalo z nekaj posegi in ob zanimivejši muzejski predstavitvi ponovno pripraviti za obiskovalce. Vendar bi morali objekte redno vzdrževati, da bi tako znižali stroške večjih konservatorskih posegov. Kustos Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj meni, da bi nadzor nad Rogom morale prevzeti strokovne službe, ki se ukvarjajo s premično in nepremično dediščino. “Zastaviti bi morali celovit program obnove in varovanja avtentičnih spomenikov in celotnega Roga s postavitvijo enotnih obeležij na krajih dogodkov v preteklosti, ki so pomebni za slovenski narod. Ideologijo, takšno in drugačno, bi morala zamenjati strokovnost. Rog bi lahko postal zanimiva 3;- nost ipd. so pripeljali Hitlerja na oblast. In končno, vodja SA Rohm je pomagal Hitlerju na oblast, ta pa ga je dal potem ubiti. Na vprašanje, ali je razmišljal o tem, da ga lahko doleti Rohmova usoda, Krkovič odgovarja: “V življenju smo preveč formalisti. Na ljudi gledamo skozi lepo oblikovane diplome, čine na ramenih itd., kar ne bi bilo nič narobe, če bi upoštevali tudi rezultate. Rezultat pa govori o tem, da je desetar - če tako imenujemo Janšo - evidentno prekosil mnoge generale z vsemi vojaškimi šolami v Beogradu. Lahko bi si prišil čine generalov in maršalov, če bi se mu zdelo to potrebno. Pa sijih ni. Kot obrambni minister je bil civilist. O izgredih morisovcev pa sem že povedal. Pripisujejo jim tudi grehe drugih, ker imajo pač tak namen. Res pa je, da niso angelčki, ampak so v prostem času navadni mladi ljudje.” Krkovič je povedal še več zadev, ki so bile že objavljene v drugih časipisih in jih tu ne bi ponavljali (zadeva Suljevič, Janez Levstek in pridobivanje materialov, ki bi bremenili Drnovška in Kučana itd., itd.). Izrazil pa je tudi prepričanje, da se bodo omenjene in druge zadeve v šestih mesecih, kolikor bo “na čakanju” pri Ministrstvu za obrambo razrešile, ker bo javnost spoznala resnico. To bi lahko pomenilo tudi njegovo rehabilitacijo ali pa - v skladu z znano novogoriško izjavo morda celo v skrajnem primeru - fizično likvidacijo. Ničesar se ne boji. Tako razmišljanje o resnici, ki bo prišla na dan, je vsekakor pošteno, vendar bo marsikdo menil, da je tudi zmotno, saj je splošno znano, da se dogaja pri nas vrsta sumljivih, da ne rečem kriminalnih zadev, ki že leta niso razrešene in je vprašanje, če kdaj bodo. “Kaptol, to je domovina mojih prednikov. Tu so živeli stoletja. Obnovil sem stari vodnjak, čeprav imamo vodovod. Nad vrati prenovljene hiše pa je kamen z mono-gramom mojega starega očeta, ki je bil tudi Anton, kot sem jaz, “je za zaključek pogovora dejal Tone Krkovič. JOŽE PRIMC turistična točka za vse generacije, le zaupati bi bilo treba stroki. Kratkoročno bi veliko pomenilo že to, da bi ministrstvo za kulturo skupaj z občino Novo mesto zagotovilo sredstva za zaposlitev vodiča, ki bi bil sprva lahko tudi vzdrževalec in gospodar,” meni Zdenko Picelj. Spodbuden in obetaven je bil tudi obisk borčevske organizacije letošnjega 19. januarja pri ministru Sergiju Pelhanu v Ljubljani. Delegacija je ministru predstavila žalostno podobo celotnega roškega spominskega kompleksa. Minister je pozorno prisluhnil in potrdil, da bo ministrstvo uredilo pomanjkljivo opredeljena prava vprašanja in lastništvo spomenikov na Rogu, da bo zagotovilo zaščito spominskih objektov in sredstva za delo oskrbnika. Tudi kustos Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani Matija Žgajnarje potrdil, da so razstavni predmeti in fotografije v osrednji baraki Baze 20 že precej uničeni, da pa njihova rekonstrukcija ne bi zahtevala večjih stroškov. Muzej v Ljubljani je pripravljen sodelovati pri ureditvi vsega potrebnega za ponovno oživitev zgodovinskega prizorišča na Rogu. Na koncu zapišimo še, da je lani izpod peresa zgodovinarja Mitje Ferenca izšla knjižica Vodnik po Bazi 20 in bližnjih partizanskih objektih, ki pa kmalu ne bo koristil nikomur več, če se stanje ne bo izboljšalo. JANEZ PAVLIN v ■■L - . - , »UM Koliko časa bodo zdržale lesene barake, ki so zvečine narejene iz neodporne smrekovine? Priloga Dolenjskega lista 11 padalstvo ® G3®M) ffiosgG® 0® ptifetMa s m@6a * Želja, da bi človek poletel kot ptica, je najbrž stara kot človeštvo, uresničena pa je bila šele leta 1903, ko sta brata Wright prvič poletela z letalom. Vendar letenje s pomočjo stroja ni tisto, kar človek občuti med prostim letom, ki ga doživi lahko le padalec, preden se nad njegovo glavo odpre kupola padala. Ko se je pred kratkim na letališču v Prečni mudila slovenska padalska reprezentanca, ki se pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu na Kitajskem, smo se pridružili drznim fantom in dekletu ter si mojstrstvo ene najboljših padalskih ekip na svetu pogledali od blizu. Čeprav se vseh devet članov reprezentance ponaša z medaljami z največjih svetovnih tekmovanj in tudi svetovnih prvakov med njimi ni malo, je letošnje prvenstvo zanje velik izziv. Na Kitajsko gredo po vsaj eno medaljo, želijo celo zlato, ostala mesta jih ne zanimajo. Kot ekipa so zelo močni, kar potrjuje tudi dejstvo, da bo moral vsaj eden od svetovnih prvakov ostati doma, saj bo ekipa štela samo pet fantov, le edino dekle v reprezentanci, Irena Avbelj, ima že zagotovljeno vozovnico za na Kitajsko. Kapetan moštva je Dušan Intihar, tekmovalec z najdaljšim stažem v reprezentanci. Branko Mirt je bil svetovni prvak leta 1990 na prvenstvu na Bledu in spada med starejše in izkušenejše tekmovalce. Bogdan Jug je bil svetovni mladinski prvak leta 1986 v Ankari, v članski konkurenci pa še čaka na svojo pravo priložnost. Roman Pogačar je dvakratni in še vedno aktualni svetovni prvak. Niti Ireni Avbelj, ki je v padalsko ekipo prišla iz državne reprezentance v podvodni orientaciji, še prej pa je bila državna prvakinja in reprezentantka v plavanju in vmes še v plavanju s plavutmi, naslov svetovne prvakinje ne manjka, čeprav je v primeri s fanti, ki imajo ekipo, v slabšem položaju, saj je na tekmovanjih sama in se ne more zanesti na podatke članov ekipe, ki so skočili pred njo. Največ pričakujejo prav od skupinskih padalca, s katerim sta imela enak rezultat. Minula novomeška padalska slava Le redki Novomeščani se še spomnijo, da tudi njihovi padalci nekdaj veliko pomenili tudi v jugoslovanskem merilu. Prva med njimi je bila Dara Uhan, večkratna jugoslovanska prvakinja, reprezentantka in udeleženka bs dveh svetovnih prvenstev. Dara sicer ni roje-2 na Novomeščanka, v mesto pod Gorjanci pa 9 je prišla na zelo nenavaden način. Ko je ^ državna reprezentanca leta 1971 trenirala na o letališču na Lescah, je padalce vozil znani o novomeški pilot arhitekt Zdenko Hlavaty, ki ^ je reprezentantom želel Novo mesto pokazati iz zraka. Ideja, da bi se v mestece ob Krki spustili s padali, je bila fantom in dekletu v padalu všeč, Hlavaty pa je predlagal, da skočijo pred tedanji kino Krka oziroma sedanji Dom kulture. Dari, ki je Novo mesto videla prvič, se je zdelo središče mesta vse natlačeno s hišami, tako da si dogovorjeni cilj moral zadeti, sicer se je zgodilo tisto, kar je doživel Darin tovariš in trener Janez Brezar, ki je skočil pred njo. Zgrešil je parkirišče pred kinom in pristal na stopnicah pred študijsko knjižnico, kupola padala pa ga je povlekla na cesto, kjer je obležal na cesti z razširjenimi rokami v položaju, kakršnega je imel kip svobode nad njim. skokov na cilj, kjer med šestimi izredno iCe močnimi ekipami Češka in Slovenija le nekoliko izstopata. Med posamezniki, kjer je konkurenca še močnejša, ni izrazitih favoritov, zato se v boj za medalje lahko vmeša tudi kdorkoli izmed slovenske ekipe, največ možnosti za uspeh pa ima verjetno Roman Pogačar, ki je lani na svetovnem prvenstvu vseh deset skokov opravil brez kazenske točke in v “dopetavanju” premagal še ameriškega zamisli in izvedbe: pojopa ®(S (3® šSMimfe© Kaj je pojopa? Le malokdo ta čas ve, kaj naj bi pomenih ta nova slovenska skovanka, ki je nastala v glavi Vesne Hrovat iz Novega mesta in ki je danes že tudi ime zaščitne blagovne znamke njenih izdelkov. Pojopa je predvsem oblačilo, za katerim stoji popolnoma neindustrijski način razmišljanja in načelo naravnosti. Nastane namreč iz naravnih materialov in popolnoma ročno. Jopa, ki nastane na tak način, res ne more biti navadna jopa, ampak je lahko le nekaj drugega, pojopa. Zamisel o pojopi je dozorevala skoraj šest let. V tem času je Vesna Hrovat, ki je končala šolo za vrtnarstvo v Celju, osnovno zamisel o oblačilu iz povsem naravnih sestavin izpopolnila in ob pomoči prijateljev in znancev iz društva Štajerska iniciativa za domačo in umetno obrt iz avstrijskega Gradca, katerega članica je že nekaj časa, oblikovala do zasnove, zrele za uresničitev. Na letošnjem sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sc je že pojavila med drugimi razstavljalci in s svojo sicer majhno kolekcijo zbudila nekaj pozornosti. Vrhnja oblačila, narejena iz volnenega blaga, ki ga je sama stkala na ročnih statvah, obarvala z naravnimi rastlinskimi barvili in sešila skoraj v celoti na roko, odlikuje preprost kroj, ki tako na viden način izpričuje naravnost in preprostost, ki sta osnovni načeli, na katerih Vesna Hrovat gradi. Druga večja javna predstavitev njenih izdelkov, tokrat kolekcije za pomlad in poletje, je bila med nedavnim umetniškim spektaklom Matjaža Bergerja Trije zadnji problemi telesa; artisti Oddelka za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 in gimnasti so bili namreč oblečeni v njena oblačila. Predstavila pa se je že tudi v gradu Herberstein v Avstriji, kjer prirejajo tudi pomembnejše razstave, in v trgovini Štajerske iniciative v Gradcu. “Blagovna znamka je stara šele nekaj mesecev, saj je bila registrirana letos, ideja zanjo pa se je dolgo rojevala,” pravi Hrovatova. “Ime pojopa je zdaj zaščiteno ime za izdelke iz mojega programa. Kdor bo nosil tako jopo bo vedel, da nima jope ampak pojopo. Gre za skovanko, ki naj bi pomenila naravno oblačilo in že z nazivom samim izdelek ločila od drugih podobnih.” Po starem ljudskem izročilu Naravnost se začne že pri izbiri osnovne surovine. Vesna za svoje izdelke uporablja lan, volno in konopljo. Gre celo tako daleč, da lan sama prideluje na njivi na Uršnih selih, pri tem pa ji pomagajo domači. Tudi konopljo bi pridelovala sama, vendar pravi, da bi bilo s tem preveč sitnosti; njivo bi morali čuvati 24 ur na dan, da bi pridelka ne pospravil kak prodajalec droge. Kako se lan prideluje in potem obdeluje, se je naučila pri Marici Cvitkovič iz Adlešičev, ki kot ena redkih še goji to staro opravilo. “Držim se slovenskega ljudskega izročila,” pravi Vesna. “Ko lan dozori, ga populim, posušim in ločim semena od bilk. Potem lan medim, se pravi, da ga položim na pokošen travnik in ga tako pustim 14 dni, da narava naredi svoje. Potem pride na vrsto grobo in fino trenje lanenih bilk. Tako dobim laneno prejo, iz katere spredem laneno nit. Prede se s preslico ali kolovratom, vendar dajem pred- Vesna Hrovat za statvami, kjer nastaja domače platno, volneno blago in blago za pojopo. nost preslici, ker dobim lepšo nit. Nit je siva, zato jo s kuhanjem belim. Lahko bi sicer belila kasneje že stkano platno, a raje belim nit, ker je potem tudi tkanje lepše. Tkem na lesenih statvah. Kupila sem si stare, že rabljene. Mislim, da kar nekaj Slovenk še tako tke, vendar le za osebno uporabo. Tkanja je več vrst, jaz tkem predvsem v platnovezavi in v vezavi keper in rips. Razlika je v prepletu niti. Tradicionalno slovensko tkanje pa je platnovezava.” Tudi barvila naravna Lanu ne barva, ker zaenkrat še nima na voljo naravnega barvila za lan. Vesna namreč ne pristaja na industrijska barvila. Njen izdelek mora biti ves iz naravnih snovi, torej mora biti tudi barvilo tako. Za volnene niti pa ima na voljo več naravnih barvil. Nekdaj so barvali samo s takimi, potem pa so industrijska barvila izrinila domača. Morda so za vse pogostejše alergije, ki mučijo sodobnika, kriva tudi oblačila iz umetnih materialov in obarvana z industrijskimi barvili. Kdo bi vedel, a dejstvo je, da oblačila iz lanu, volne in konoplje, obarvana z rastlinskimi barvili, ne dražijo kože. “Narava je bogata in v nji lahko najdemo vse, kar potrebujemo. Tudi barvil je veliko, saj ima pravzaprav vsaka rastlina svoje barvilo. Na Slovenskem je precej rastlin, iz katerih se dajo dobiti naravna barvila in ki jih drugod po razviti Evropi ni več najti,” razlaga Hrovatova. “Med takimi rastlinami je Rubia tinetorum oziroma barvilni brošč po slovensko, ki je zelo cenjen vir rdečega barvila. Že v srednjem veku so to rastlino zanesli v Evropo, kasneje je pridelovanje zamrlo in danes se brošč nahaja samo še kot podivjana rastlina. Najdemo jo predvsem v bližini starih naselij.” Pri izbiri rastlinskih barvil ji veliko pomaga znanka iz Avstrije magistra Margit Kincel, ki po starih ljudskih receptih ponovno izdeluje domača rastlinska barvila. Vse to se skriva za nenavadno besedo pojopa. Pojope najbrž nikoli ne bodo osvojile širokega trga, saj gre v osnovi za unikatne izdelke, oblačila, rjuhe in brisače, ki jih je mogoče kupiti le v izbranih trgovinah, denimo v ljubljanskih in mariborskih trgovinah z izdelki domače in umetne obrti, ali pa naročiti pri Hrovatovi v podjetju Ncapolis. Poletno kolekcijo iz industrijskega lanu z modnimi dodatki iz ročno pridelanega lanu pa Hrovatova ponuja v trgovinah Cliche v Ljubljani in City shop v Novem mestu. MILAN MARKELJ Novo mesto takrat še ni imelo padalcev, zato je bila H!avatyjeva vroča želja, da vanj pripelje enega izmed reprezentantov. Dari je zgovoril službo v Krki, kjer kot farmacevtka dela še danes, stanovala pa je kar pri Hla-vatyjevih doma, a ne dolgo. Novomeščani smo imeli tisti čas državnega reprezentanta v jadralnem letalstvu Jožeta Uhana in prijateljsko druženje letalca in padalke ju je že naslednje leto pripeljalo pred matičarja. Dara na letališču v Prečni ni stala križemrok. Leto po poroki je začela šolali bodoče padalce, med njimi je bil tudi sedanji načelnik generalštaba slovenske vojske Albin Gutman. Padalstvo in padala tistega časa so se precej razlikovala od današnjih. Kupole so bile skoraj okrogle, velike, vrvice na katerih visi padalec, pa precej daljše. S takimi padali je bilo veliko težje zadeti cilj kot z današnjimi, s katerimi padalec lahko jadra. Pred skokom so nad ciljem iz letala odvrgli obtežen trak, s katerim so ugotovili smer in moč vetra, kar je moral padalec upoštevati, ko je usmerjal pilota nad točko, kjer je odskočil. Če je padalec ugodno mesto zgrešil, ni imel več nobenih možnosti, da zadene peščeni cilj, ki je takrat meril kar 25 m, danes pa znaša premer cilja le še 30 cm. Novomeške padalce je Hlavaty “vozil” z dvokrilcem PO 2, ki je zaidvig na višino 1.000 metrov potreboval več kot pol ure. Dara nam je v šali povedala, da je letel s hitrostjo traktorja. Skok iz dvosedežnega PO 2 je bil pravi podvig. Letalo ni imelo kabine, zato je moral padalec najprej zlesti z ozkega sedeža, splezati na krilo ter se ritensko vreči v globino ter pri tem paziti, da se ne bi zapletel v vrvi, ki so držale krilo. Darin mož je celo predlagal, da bi bilo bolje, če bi se letalo obrnilo za 180 stopinj, tako da bi padalca enostavno stresli iz sedeža. Žal novomeško padalstvo v Prečni ni nikoli povsem zaživelo, po letu 1980 pa je popolnoma zamrlo. Razlogov, da se ta privlačni šport na Dolenjskem ni obdržal, je več. Imeli so težave z dovoljenji za organizacijo padalske šole, saj so morali del šolanja izvesti v Lescah, niso imeli ustreznega padala, pa tudi inštruktorjev je manjkalo. Ideja, da bi se padalstvo na Dolenjskem le prijelo, še obstaja, želijo pa jo uresničiti v prihodnjih letih. Že letos bo v Prečni državno prvenstvo v padalstvu, Leščani pa so ponudili tudi pomoč pri organizaciji šolanja, ki naj ga bi vodil njihov inštruktor. Če bomo nad Novim mestom v prihodnje res večkrat občudovali pisane kupole, pa je odvisno predvsem od Dolenjcev samih. IGOR VIDMAR n at še korenine s Zj gp*~**i Dara Uhan na svetovnem prvenstvu na Bledu leta 1970 Čas je postal že nekako brezčuten, saj so mediji polni zgodb o trpljenju, o mrtvih, ranjenih, pregnancih in beguncih, o etničnem čiščenju. Čeprav se omenjene strahote dogajajo v drugi deželi in drugemu narodu, pa se nanje vendarle ne smemo tako navaditi, da bi nas pustile neprizadete, kajti tisti, ki te stvari počno, računajo prav na to. Toda mi moramo ostati budni in se ne dati preslepiti. Zlasti zato, ker ni dosti manjkalo, da bi se take stvari nedavno dogajale tudi pri nas, pa tudi zato, ker so se nekoč že dogajale. Čeprav se čas hitro odmika, so priče med nami še žive, in prav je, da jim prisluhnemo ter njihovo pripoved od časa do časa obudimo, zlasti zato, ker krivice, ki so se jim zgodile, po petdesetih letih še niso poravnane. Taka je tudi pripoved Franca Kostevca iz Straže pri Šentrupertu. Ko se zgodba prične, mu še ni bilo deset let. Z materjo Marijo, starejšima bratoma Rafkom in Dušanom ter mlajšim bratcem Marjanom in sestrico Mimi, ki je bila še dojenček, so živeli na Libni pri Brežicah. Okrog je divjala druga svetovna vojna in okupatorjeva vojska je preplavila Balkan. Očeta Franca, sobopleskarja po poklicu, je kralj vpoklical, da bi branil Jugoslavijo. Nekje na Hrvaškem je bil zajet in odpeljan v ujetništvo. Snežinke so že napovedovale prihod prve negotove zime in Kostelčevi so se pripravljali nanjo, kakor so vedeli in znali. Tisti zasneženi dan so imeli ravno koline, da bi si pripravili zimsko zalogo, ko je prišlo obvestilo: takoj je treba pripraviti najnujnejše za selitev v Nemčijo. Okrnjena Kostelčeva družina, z njimi je bila tudi teta Pepca, ni imela izbire. Na hitro so strpali skupaj nekaj oblačil, in že so jih z drugimi odpeljali v Brestanico. Otroške oči so še v dolgih letih lačnega izseljenstva in letih povojnega pomanjkanja videle kup svinjskega mesa, ki je neizkoriščen ostal na domači mizi. Zapuhal je vlak in jih odpeljal na dolgo pot v tujino, domovi pa so ostali prepuščeni na milost in nemilost tujcem. Danes temu pravimo etnično čiščenje, ki ga obsoja ves svet, takrat pa je bil kontinent poln podobnih revežev in nikogar ni bilo, ki bi dvignil glas protesta. Skupaj z drugimi nesrečniki iz Slovenije sojih strpali v taborišče v Šleziji. Franc sc bolj medlo spominja imen krajev, koder so jih Nemci vlačili, jasno pa so mu ostali v spominu lakota, mraz, proti kateremu so se vsi razcapani komaj borili, in negotovost. Dobro se spominja tudi govoric, ki so se na začetku širile med ljudmi: da bodo Nemci otroke, ki nisi sposobni za delo, pometali v vodo. Kadar so torej šli preko mostu nad vodo, se je družina stisnila v gručo, obupana mati pa je držala v roki pripravljen nožič: “Raje jih pokončam sama, kot da jih bodo mučili drugi,” je bila odločena. No, nič razen nemških brc in udarcev se ni zgodilo. Na to pa so se taboriščniki počasi navadili. Soseda jin je v pismu dala vedeti, da bi oče lahko bil nekje v nemškem ujetništvu. Preko mednarodnega Malči in Franc Kostevc z vnučko Alenko OPRAVIČILO Opravičujemo se dr. Marjanu Pavlinu, ker ga je avtorica zapisa o novomeški porodnišnici, objavljenega v prejšnji številki Priloge, pomotoma preimenovala v Janeza in proglasila za primarija. Rdečega križa so pričeli poizvedovati za njim. Poizvedovanja so dala rezultat: v letu 1942 so se z očetom zopet združili. Preselili so se v bližino mesta, kjer je delal oče. Življenje pa je ostalo še naprej neznosno. Takrat so bili nastanjeni v bližini francoske meje. Fantje so morali enkrat tedensko obiskovati šolo. Učili sojih v nemškem jeziku. Na hitro so jih sprejeli v Hitleijugend in jih vadili korakati, saj so računali, da jih bodo lahko kmalu porabili za topovsko hrano. A se je pouk skoraj vedno končal v vsesplošnem pretepu, kajti domačini so priseljence omalovaževali in zasmehovali. Nemške načrte je prekrižalo oddaljeno grmenje. Prihajalo je od obale, kjer je čez Kanal že pljusknila zavezniška ofenziva. Grmenje se je vedno bolj grozeče približevalo in vsi so se pripravljali na umik. Tudi izseljenci so pospravili svoje revne imetje in se z vozovi umaknili petdeset kilometrov v notranjost. Tu, v Essingenu, so počakali, da je fronta udarila čeznje. Vsi so bili skupaj: oče, mati, teta Pepca in zdaj že šest otrok, kajti v pregnanstvu se je rodil najmlajši Karel. Zavezniki sojih najprej strpali skupaj na enem kraju in zastražili, kajti zagrizeni nacisti so se večkrat v civilu pomešali med ljudi in od tam napadali vojake. Pozneje, ko je nevarnost minila, so bili zavezniki bolj prijazni. Franc se spuminja predvsem Amerikancev. Prvič je videl črnske vojake. Za otroke so imeli vedno pripravljeno čokolado. Radi so se družili z njimi, čeprav niso znali jezika. Kretnje in domišljija sta nadomestili besede. Ko je nekoč, vcijctno iz spopada, pritaval k njim ves zmučen in blaten ameriški vojak, so vedeli, da je potreben pijače. Ponujali so mu vse mogoče, črni vojak pa je z rokama mahal gor in dol, kot bi molzel, in dejal: “Mu, mu!” Takoj so vedeli, da bi pil mleko. Ko 50 se pripravljali na odhod v domovino, so zorele češnje ko pa so po skoraj štirih letih spet prišli na Libno, so bila že zrela jabolka, dom pa je bil prazen. Česar ni uničil okupator, to so raznesli drugi. Kredenco, ki je bila čisto nekaj posebnega, so odkrili pri neki ženski. Ni je vrnila, ampak je trdila, da je njena. Nasploh povratniki niso bili priljubljeni. Kot da bi bili oni krivi za vse žrtve in strahote, ki so se medtem doma dogajale, in kot da bi se jim bili namerno izognili. Njihovega trpljenja ni nihče cenil in še danes ni ovrednoteno. Franc je po vojni pričel sam skrbeti za svoj kruh. Spoznal se je z Malči iz Straže pri Šentrupertu in se tja priženil. Tudi Malči, ki je knjižničarka v Šentrupertu, ima svojo zgobo, vendar o tej kdaj drugič. Povejmo le, da sta se v njunem zakonu rodila sinova Franci in Marjan in da imata zdaj že tri vnuke, TONE JAKŠE pa av fir og bo na sv< pa na 'ret rai gle NAGRADA V LJUBLJANO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 15. nagradne križanke izbral ZVONKO LAVBIČ-SAJE iz Ljubljane in MARTINO JERIČ iz Novega mesta. Lavbič-Sajetovi je pripadla denarna nagrada, Jcričeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 17. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 15. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 15. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ALENKA. KER, IREALNOST, BIT, TANTA, EDIP, VTIS, PLAVANJE, KRA, ERIE, BJ, ZMES, CER, IRO, RAJNKI, ZVONAR, NIŽINA, AALAND, ENAKOST, NARDA, CAR, JIG, AVION. prgišče misli ' Svobodne Jugoslavije sploh ne more biti. BORI SLAV M. M1HIZ Knjige padajo v praznino in mir. MARJAN ROŽANC j So vojne, ki jih je vredno bojevati, še več, dolžnost vsakega poštenega človeka je, da se ! v določenih okoliščinah vojskuje. AMOZ OZ Misel, da bi kdo uporabljal časopise za svoje j zasebne cilje, pa naj so ti cilji še tako plemen-\ lti, je pri nas v ZDA popolnoma tuja. BEN BRADLEY Za dober zakon je bolj kot sreča potrebna \ trdnost. G.G. MARQUEZ NAGRADNA KRIŽANKA rlSMErafl feffllaimšSiSigapiiGišii praktični K „ praktični KRIZ praktični A V praktični Z z bpiQ Za boljši okus Marsikdaj jc dovolj le malenkost, da si pri pripravi jedi olajšate delo ali da jc jed okusnejša. Tako se na primer špinača lažje in hitreje skuha, če jo daste pred kuhanjem v dobro osoljeno vodo, potem pa jo operete in skuhate v kipeči vodi, ki ji dodate manj soli kot običajno. Turška kava je okusnejša, če ji dodate žličko čokolade v prahu. Vlečeno testo za zavitek pa prožnejše, če mu boste dodali malo kisa. Če ste jed preveč osolili, dajte v lonec olupljen in na kose narezan ali nariban surov krompir, in težav s preslano jedjo bo konec. Lahko poskusite tudi s koščkom sladkorja, ki pa ga potopite v jed samo za nekaj sekund, da posrka sol. Drobtine na ocvrtem mesu bodo mehkejše, če dodate stepenemu jajcu žlico kisle smetane ali malo mleka. Mleko pa se vam ne bo sesirilo, če mu boste dodali, preden zavre, malo sladkorja. Krompirjeva ponev s slanino Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, 2 srednje veliki čebuli, 100 g prekajene mesnate slanine, 4 lovorjeve liste, sol, poper. Krompirje operemo in ga damo kuhat v toliko vode, da je pokrit. Nato ga očedimo, oplaknemo z mrzlo vodo, ponovno odcedimo in olupimo, čebulo olupimo in sesekljamo. Slanino narežemo na kockice. V ponvi popečemo slanino, da se hrustljavo cvre. Poberemo jo iz ponve. Krompir narežemo na drobne rezine. Na maščobi v ponvi ga popečemo 5 minut, vmes pa ga nekajkrat obrnemo, da so rezine enakomerno zapečene. Dodamo čebulo in lovorjeva lista in spet pražimo in mešamo 5 minut. Nazadnje primešamo popečene kockice slanine, solimo in popramo. ti. ;o v te i- la ili o ik n, in o ;r i- :e k. t- IV la e. v i- n ;e Tl St e o z n 5, n e k h L t- a i- i. >t d e a >j t- e >, c n E I i Prihodnji mesec bodo v ZDA usmrtili serijskega morilca John \ Wayna Gacyja, kije kriv umora 33 ljudi; sam se ceh hvali, da jih je pobil še več. Morilec je v središču zanimanja, kot bi bil kakšen junak ali pomembna osebnost. Amerika se namreč navdušuje tudi nad zvermi v človeški podobi. Američani ljubijo osebnosti vseh vrst. V nebo povzdigujejo filmske igralce, športnike, pevce, politike in druge ljudi, ki se v čem posebej odlikujejo, pa je vseeno, kaj je to. V ameriškem panteonu nesmrtnih, ki ga zasedajo znane osebnosti iz sveta politike, umetnosti in zabave, je poseben kotiček rezerviran za najbolj mračne junake, med katerimi zasedajo najvišja mesta serijski oziroma množični morilci. V novejšem času sta se tem krvavim bogovom, katerih slavo razglašajo po radiu, televiziji, v filmih in knjigah, pridružila še dva, ki se bosta tako trajno zapisala v ameriški spomin: Henry Louis Wallace in Frank Potts. Wallace je bil nekdaj diskdžokej žametnega glasu, ki je bil zaradi svojega prijetnega videza, sladkega nasmeha in sija osamljenosti deležen pri ženskah neomajnega zaupanja. Rade so ga vabile na svoje domove na Večerjo in zlahka pristajale na sestanke z njim. 28-letni Wallace zdaj sedi v zaporu v Charlotti v Severni Karolini, obsojen pa je za umor 10 žensk. Sumijo, da jih je na oni svet spravil še precej več. Spotts je tudi veljal za dobrega človeka. V malem kraju Estillfork v odmaknjenih gorah v zvezni državi Alabama, kjer je nazadnje prebival, so ga imeli za enega svojih. Vdovam je pomagal pri sekanju drv, prijateljem pa prinašal pomaranče s Floride, kjer je delal kot sezonski obiralec sadja. Toda policisti in agenti FBI so nedaleč od Pottsove barake našli truplo 19-letnega fanta in tako število umorjenih, ki naj bi jih imel na vesti Potts, zaokrožili na 15. Nista minila niti dva tedna od odkritja Pottsovih zločinov, pa se je že začelo romanje v Estillfork. Z avtobusi in osebnimi avtomobili prihajajo firbci z vseh koncev, da si vsaj od daleč ogledajo Pottsovo barako. Ve se tudi, da bosta prej ali slej o njegovih zločinih napisana knjiga in posnet film. In Potts bo dobil svoje mesto v krvavem kotičku ameriškega panteona. Ameriško očaranje nad velikimi morilci namreč kar traja. Kot ugotavljajo novinarji revije Time, se ljudje gnetejo v sodnih dvoranah, kjer potekajo sojenja morilcem, zelo gledane so televizijske oddaje, na katerih so posnetki pogovorov s kriminalci, kot sta Jefferey Dahmer, kanibal iz Mihvaukeeja, kije raztelesil 17 mladeničev in jedel dele njihovih teles, ali David Berkowitz, ki je hladnokrvno postrelil šest ljudi v New Yorku. Ljudje so pripravljeni drago plačati minuto telefonskega pogovora z Johnom Waynom Gacyjem, ki je pobil 33 ljudi in čaka na izvršitev smrtne obsodbe enkrat v maju mesecu. Knjigarne so polne knjig o morilcih in njihovih zlih delih, ne manjka ne posebnih enciklopedij ne strokovnih in laičnih razprav o kriminalcih te vrste, založniki tiskajo, ljudje pa prebirajo življenjepise morilcev, izpovedi njihovih bližnjih, popise umorov in podobno. Celo gledališče je zajel morilski duh in na nekaj odrih se kot osrednje osebnosti pojavljajo serijski morilci. Svoj lonček so primaknili tudi drugi trgovci. Nora trgovina s spominki cveti, zbiralci si izmenjujejo sličice morilcev, majice z likom serijskega morilca Dahmerja gredo za med na koncertih težkometalnih skupin; stripe, v katerih nastopajo množični zločinci, polpismeni prežvekovalci tovrstne duhovne hrane mimogrede pokupijo. Nekateri zbiralci umetnin so pripravljeni plačati cel kup denarja za slike, ki jih je naslikal strašni Gacy. Njegove slike klovna dosegajo tudi 20.000 dolarjev; zločinec se je rad oblačil v klovna in tako našemljen zabaval otroke v soseščini. “Serijski morilci so volkodlaki moderne dobe,” pravi Hart Fisher, izdajatelj stripov o Dahmeiju. Zanimanje navadnih ljudi za- nje razlaga z radovednostjo, kijih sili, da bi spoznali te grozljive stvore, ki so podnevi navadni ljudje, ponoči pa se spremene v pošasti. “Najbolj se za množične morilce zanimajo prav nenasilni ljudje,” trdi pisateljica kriminalk Ann Rule. “Več ko zvemo o stvareh, ki se jih bojimo, manjši je strah.” Morda je res tako, da se z vsem pompom, ki ga zganjajo okoli serijskih morilcev, ljudje odrešujejo zla, a ne gre zanemariti tudi premisleka tistih, ki menijo, da se z vsem tem početjem v družbi vzgajajo novi in novi množični morilci, ki še čakajo, da si prislužijo svoje mesto v galeriji slavnih osebnosti, pa četudi je to njen najbolj mračen in krvav del. MILAN MARKELJ Ljudje ne pridejo na pomoč osamljenim. P.HAUCK Zlo se koti vedno znova, z vsako generacijo. V. KAVČIČ Lepljive plošče Zdaj se spet povečuje pomen biološkega in mehanskega zatiranja rastlinskih škodljivcev, kamor prištevamo tudi posebne rumene lepljive plošče, ki jih izdeluje Unichem in se na trgu dobijo pod imenom bioplant lepljive plošče. Kot že ime pove, gre za s posebnim nestrupenim in obstojnim lepilom prevlečene plošče, ki privabijo žuželke, predvsem ščitaste uši, mušice in tripse pa tudi češnjeve muhe in druge škodljivce, da se nanje nalepijo in poginejo. Izdelovalec priporoča, daje treba namestiti 10 takih plošč na 100 površinskih metrov vrtne površine, če pa želimo pred češnjevo muho zavarovati češnjo v polni rodnosti, v njeno krošnjo obesimo 5 do 15 takih plošč, odvisno od velikosti drevesa. Seveda take lovilne plošče ne smejo na krošnjo v času cvetenja, saj bi namesto muh lovile sadjarstvu tako koristne in potrebne čebele. Čas za menjave Letošnja pomlad je čas za menjave: treba bo zamenjati vozniško dovoljenje in stare registrske tablice. To velja seveda samo za tiste, ki tega še niso storili. Še enkrat naj povemo, da so stari vozniški dokument in stare registrske tablice v veljavi le še do 25. junija. Poudarimo pa naj, da je moč stare registrske tablice zamenjati tudi le z veljavno osebno izkaznico. Posebej poudarjamo veljavno zato, ker je dobro preveriti tudi, če je osebna izkaznica še veljavna, kajti mnogim se bo ta čas iztekla tudi ta. No, sestavljalci zakona so to predvideli, in prav je, če se držite njihovega navodila, ki pravi: če je vaši osebni izkaznici potekla veljavnost, morate najprej vložiti zahtevek za izdajo novcosebne izkaznice, s tem potrdilom pa potem lahko zamenjate registrske tablice ali podaljšate registracijo. S prezračevanjem dobimo v bivalne prostore svež zrak, ki nam je prepotreben za ugodno bivanje. Če to delamo na neustrezen način, porabimo za ogrevanje kar do 20 % več energije. Pri priprtem oknu se prostor počasi ohlaja, a dobre zamenjave zraka ne dosežemo. Pravilno prezračujemo tako, da zapremo ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odpremo okno. To storimo v vsakem prostoru večkrat na dan ali po potrebi. Čim hladneje je, tem krajši naj bo čas zračenja. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda A\fl®n?gfiJ)dk® HD(Dfl®smfi (Mhsi Najvažnejše je, da se izognemo pohištvu, ki ga ni mogoče dobro očistiti, da ne uporabljamo preprog, razen če jih lahko peremo in temeljito očistimo s sesalnikom. Zavese naj bodo lahke in pralne. Tla pokrijemo s plastično maso. Sobe opremimo le z najnujnešim pohištvom. Bolnikova postelja naj ne bo iz žime, volne, perja ali morske trave. Vse to nadomestimo s penasto gumo. Pomagamo si tudi tako, da žimnice preoblečemo v plastično preobleko. Volnena pokrivala naj bodo preoblečena s pralnim blagom, ne smemo pa'uporabljati prešitih odej, v katerih se nabira prah. V omaro spravljamo le najnujnejše perilo in obleko. Primerne so samo plastične, lesene in kovinske igrače, ker jih lahko umijemo. Od knjig imamo lahko le najnujnejše. Bolnik naj ne nosi volnenih oblek. Če je preobčutljiv na živalsko dlako, v stanovanju ne smo imeti domačih živali. Seveda ne zadostuje, da odstranimo alergen iz bolnikovega okolja, upoštevati moramo tudi neugodna duševna razpoloženja. Sicer pa naj bolnik uporablja za preprečitev bolezni intal ali dihalar. Dihalar je primeren, ker ga lahko dajemo v obliki tablet ali sirupa za majhne otroke. Predvsem preprečuje, da alergeni ne sprožijo astme in drugih alergijskih pojavov. Včasih povzroča utrujenost in zaspanost. Dihalar dajemo odraslim in šolaijem po eno tableto dvakrat na dan, običajno zjutraj in zvečer. Predšolskim otrokom dajemo sirup v odmerku glede na telesno težo otroka. Hiposenzibilizacija je zdravljenje astme s pogostim vbrizgavanjem majhnih odmerkov alergena. Zdravljenje mora trajati vsaj šest let. Hiposenzibilizacija je uspešna predvsem pri izolirani preobčutljivosti za pršico, pelod ter pik žuželk. Bolniki se odzivajo na tovrstno zdravljenje zelo različno. Pri mnogih ugotovimo izboljšanje zdravstvenega stanja, medtem ko se pri drugih stanje ne spremeni, pri nekaterih se celo poslabša. V splošnem so ugotovili, da v prvem letu zdravljenja ni moč pričakovati večjih sprememb, z vsakim naslednjim letom pa se doseže postopno izboljšanje. Zdravljenje bronhialne astme Preden začnemo zdraviti bronhialno astmo, moramo opraviti izredno zahtevne diagnostične postopke, da jo pravilno opredelimo. Bronhialna astma je bolezensko stanje, za katero so značilni astmatični napadi zaradi zoženja sapnic ter obilnega izločanja vlecljivega izpljunka. Bolezenski pojavi so večinoma ponoči. Bolnik težko diha, piska in hrope ter kašlja. Zaradi značilne anatomske zgradbe bronhialnega debla in zrelosti obrambnega sistema se pojavi pri otrocih prava bronhialna astma šele okoli šestega leta. Pri otrocih pogosto ugotavljamo obstruktivni bronhitis. Za zdravljenje bronhialne astme uporabljamo: zdravila, ki širijo sapnice (bronhilatatorje), zdravila za izkašljevanje, zdravila,ki topijo izloček sapnic, in antibiotike. Vse naštete an-tiastmatike lahko predpisujemo tudi otrokom, le v odmerku, ki je za otroke dovoljen. Pri alergijski astmi je glavno bolezensko znamenje zoženje sapnic zaradi krča gladkega mišičja, ki ga odpravljamo z bron-hodilatatorji. Številni strokovnjaki so ugotovili, da delujejo omenjena zdravila, ko pridejo v pljuča, praktično takoj. Poglavitni bronhilatatorji so beta simpatikomimetiki, antiholinergiki in ksantinska zdravila. (Se nadaljuje) mm Priloga Dolenjskega lista 13 LEKARNIŠKA OMARICA - Za lajšanje manjših zdravstvenih težav ima skorajda sleherna družina priročno lekarno kar doma. Zdravila pa so pogosto istočasno tudi strupi, zato je pametno poskrbeti, da so na varnem. Estetsko in hkrati praktično izdelana hišna lekarniška omarica (v. 50 cm, š. 37,5 cm, g. 13,5 cm) ima osrednja vratca s ključavnico, v notranjosti poličko in ob straneh poseben skrit mehanizem za zaklepanje, s pomočjo katerega lahko odklenemo ali zaklenemo deset stranskih in dva zgornja predala. Intarzije krasijo omarico z vseh strani. Kdor je imel pravi ključek, je lahko skril v predalčke tudi druge drobne skrivnosti svojega življenja. Omarica je iz konca 18. stoletja; barvno razglednico z njeno podobo je moč kupiti v Dolenjskem muzeju. (Pripravila zgodovinarka Majda Pungerčar iz Dolenjskega muzeja) Samo da se lajdrajo - Grozni razvadi sla tod dve: A. da dekleta hodijo ven spati - ko bi bila jaz dekla, rekla bi, če nisem vredna toliko, da spim znotraj - pa grem. Ali Dolcnke nimajo nič ponosa, sozadoljne s priliko, da se morejo lajdrati. B. Zegnanja. Dekleta ostajajo od hiše do večera in celo do druzega jutra in od tod prihajajo pankrti etc. Strašnejša od vsake druge - Naj linja palica je beraška. Med tem ko se nekterizanikarnikmetavsi brez srama in straha spominjajo beraštva, ki jim preti, govore mnoge mlade uboge deklice: Hujega stanu ni ko je naš. Zasluži se komaj toliko, da si omisli človek potrebne cunje - še še bi se nekako shajalo, ko bi kaj časa trpele. Ali slabe, kakor so že same po sebi, ogloje jih težko delo inpot. Dekle delamo samo za hrano, da ne poginemo od lakote -prihraniti ne da se nič. Tako nam preteče mladost, starih dekel se ljudje boje, potikajo se sim ter tje po taberhih, dokler jh tudi za najemne več nete in kaj potem ? Treba je vzeti v roke beraško palico, ki je strašneja od vsake dnige, ker tepe huje in vse bolj v živo. Za to ni čudo, da se vsaka uboga rada moži, če že fant ima kaj ali nič -misli si, dobila bom človeka, čigar dolžnost je za me skrbeti. 3Q0.-------- g!*. * w iz spominske knjige Ko je prišla izza vogala hiše, je zavelo zvrta, kjer je kraljevala stara, mogočna tepka. Na tisoče poljskih cvetk je zadišalo in preko srebrnega valovanja težkih trav, kijim je vetrc upogibal težke late, je neslišno zapelo uspavanko vsakemu in vsemu. Na stopnicah pred hišo je na pntčki čemel moški, star in Hlinjen, ugasli čik mu je že zdavnaj padel iz tesočih rok. Stopila je na lestev, se povzpela na podstrešje hleva, da poišče staro košaro. Kakšno razkošje vsakovrstne krame je bilo zloženo ob straneh, vse od visokega prastarega otroškega vozička, ki je služil rodovom, preperelih jerbasov in odsluženega pohištva so zaprašenega kovčka iz lepenke! Saj res, kaj je v tem kovčku ? Sedla je na star stolček in dvignila pokrov:popisani zvezki njenih hčerk, na vrhu pa majhna spominska knjiga s pocukrano punčko na naslovni strani. Punčka je imela zlate lase, v katere je bila vpletena velika modra cvetica, ogromne modre oči, iz katerih so polzele proti češnjevo rdečim srčastim ustečem velike solze. Pod otroškim obrazkom je koketno krasila vrat biserna ogrlica. To knjigo je kupila naj starejši za rojstni dan. Nehote je polistala po prvih straneh, kjer naj bi bilo posvetilo. Lep Glazerjev spev pa trebušasta porcelanasto obarvana vaza z modrimi spominčicami. Nekdaj je znula lepo risati, zdaj sta ji bila roka in misel kot zakrnela. Njenega pred davnimi časi posvečenega lista v spominski knjigi ni bilo, tretji list pa je bil iz knjige očitno iztrgan. Presunilo jo je, kako daleč je že takrat segel hčerin odpor do nje, zbodlo jo je pri srcu kot z iglo in trpka kepa ji je zadrgnila grlo. Kje je pogrešila, kdaj storila, če je, tisto, kar je njeno deklico naredilo tujko? Je bila telesna kazen, ki je sledila hčerkini brci, v katero je položila ves svoj gnev in pri devetih letih z njo materi pokazala svoje sovraštvo? Je bilo kaj drugega, morda nič odvisnega od nje? Sam bog ve, kaj je dolga leta kopalo vse večji prepad med materjo in hčerko. Nikoli si ni bila na jasnem, kaj to je. Zavpila bi z bolečino in uporom: Čemu si bila in si še vedno, tudi zdaj, ko si odrasla ženska, tako odklonilna in nedostopna? Zakaj ne pustiš do sebe poti ? Kdo in kdaj ti je vcepil prepričanje, da je mati večno samo žrtvovanje in odpovedovanje, da nima svojega jaza, da ne sme imeti svojih hotenj, želja in strahov in napak? Pa tako sem te želela, najbolj od vseh! Mesece pred rojstvom sem nagonsko čutila, da bo deklica, in določila sem ti ime. Kdo je iz tebe, podobne punčki na platnici spominske knjige, s prav tako zlatimi, svilnatimi lasmi naredil meni uporno bitje? Daj, še je čas, da najdeš pot do mene, dokler še živim, potem ti bo nekoč žal in morda kdaj ravno tako hudo kot zdaj meni. Odpri mi srce in mi pokloni vsaj malo topline otroka! Zavpila bi to, zajokala v nemoči in trpljenju, pa... predalečje, vse predaleč otrok, zdaj že davno odrasla in razumna ženska. Zaprta je kovček, kjer je ostala spominska knjiga, in odšla dol po lestvi v večer, ki ga je pomlad tako čarobno zaokroževala v jasno noč, polno petja murnov. Čar večera je zanjo minil, pozabila je na košaro. Zdaj se ji je starček na stopnicah, dremajoč pod modrimi slapovi grozdastih cvetov dišeče glicinije, ki je padal skoraj na osivelo glavo, zdel bogat, o, kako bogat! Imel je nekaj, česar ona nima. Ni imel nobenega otroka, ki bi ga ne mara/, čeprav ni bil boljši oče, kot je bila ona mati. Tako je v življenju: ljubezen in sovraštvo stojita z roko v roki kot svetla in temna plat tega sveta. V db KNJIŽNA POLICA Disciplina bolečine Nova pesniška zbirka Iva Svetine nosi naslov DISCIPLINA BOLEČINE. Knjiga je izšla pri mariborskih Obzorjih. Zunanjo podobo s črno bleščečimi se platnicami in notranjo preglednost ji je dal oblikovalec Jurij Kocbek. Posebno, duhovno bleščavo pa dajejo tej pesniški knjigi same pesmi. Spremni esej je napisal avtor sam. Zbirka obsega devetdeset nenaslovljenih pesmi. Pesnik pravi, da jih je napisal poleti 1991, ko je pri nas potekala vojna za samostojno in suvereno državo Slovenijo. Pravzaprav so mu pesmi izpisovale prav posebno duhovno stanje in preplavile prosojno praznino, ki se je skotila v njem. Ni bilo strahu pred strahom, le prazno zrenje v prostor in čas tistega poletja. Tako, kot bi bolščal otrok, ki se čudi vsemu ustvarjenemu. Pesnik se je zavestno umaknil v osamo in tišino, saj je le tako lahko doživel te stance praznine, kakor sam imenuje svoje pesmi, ta “let osamljenega k samoti”, ki ga vodi silna želja “živeti, četudi ne več jaz”. Lirski subjekt se hoče gibati v svetu, za katerega sta značilna bit in bivanje, torej v carstvu duha in duhovnega. Zemeljski ostaja samo še jezik - jezik tistih glasov, tonov in znamenj, s katerimi sila duha izpričuje in odlikuje višje oblike bivanja. Ob prebiranju Svetinovih pesmi se zdi, kot da slišimo poleg pesnikovega glasu še neki drug glas, glas učitelja, modreca, svečenika, tistega, ki pozna vse zakone in skrivnost zemeljskega in nadzemeljskega, odgovore na vsa vprašanja. S tem je duhovni naboj, ki ga izžarevajo “stance praznine”, samo še pridobil na sugestivni moči. Vsekakor pomeni zbirka Disciplina bolečine nov vrh v poeziji Iva Svetine. IVAN ZORAN Bolečina nedoživetega Minuli mesec je preteklo 70 let od rojstva našega znanega in med bralci poezije priljubljenega pesnika Ivana Minattija, prav tako pa se je na okroglo obrnila obletnica objave njegovih prvih pesmi v partizanskih glasilih, tako da avtor po letih prisotnosti na slovenskem literarnem nebu praznuje še Abrahama. V počastitev obeh obletnic je Mladinska knjiga izdala bibliofilsko in antološko izdajo njegovih pesmi v knjigi BOLEČINA NEDOŽIVETEGA. K odličnosti izdaje veliko pridenejo reprodukcije risb in grafik likovnega ustvarjalca srednje generacije Borisa Jesiha. Oba svetova, Minattijev literarni in Jesihov likovni, sta se v knjigi presenetljivo lepo ujela, kot da bi Jesih ilustriral Mina-ttijeve pesmi ali pa bi Jesihove litografije navdihnile pesniku katero od njegovih pesmi. Spremno besedo o Minaltijevi poeziji je napisal Boris Paternu, o eterični naravi kot Jesihovem neizogibnem idealu pa piše Milček Komelj. Na končuje še bio-in bibliografski pregled. Izborov in antoloških pregledov Minattijeve poezije je izšlo presenetljivo veliko, med drugim so zbirke, ki nosijo enak naslov kot najnovejša, izšle leta 1964, 1970, 1977 in 1993. Tokratni izbor je skrbno izbran in bralca vodi skozi ves pesnikov ustvarjalni lok od njegovih partizanskih pesmi do najnovejših, ki še niso izšle v knjižni zbirki. Razvidna sta pesnikova umetniška rast in zorenje, ki sta potekala na burnem ozadju dveh velikih preobratov, revolucije v družbi in modernizma v pesništvu. Vendar pesnika nista potegnila ne v radikalizem aktivističnega pesništva ne v radikalizem modernističnega poigravanja z besedami, Minatti je ostal zvest svojemu temeljnemu čutenju in razumevanju poezije, ki mu je predvsem instrument osebne izpovedi. Najbrž je zaradi tega na svoj tihi, nevsiljivi način, a neizrinljivo ves čas tu, trajno aktualen; njegova aktualnost je namreč umeščena v človekovo vsakočasovno spraševanje o samem sebi in svetu. MILAN MARKELJ telegrami - Ob 40-letnici Slovenske kulturne akcije je Andrej Rot pri DZS izdal sistematični in kronološki pregled ustvarjalnosti te osrednje kulturne ustanove Slovencev iz zdomstva z naslovom REPUBLIKA DUHOV. - V počastitev 70-lctnice Alojza Rebule je Mihelač izdal njegov roman KAČJA KOŽA. - Enotnost je izdala najnovejše delo doajena slovenske diplomacije Rudija Čačinoviča SLOVENSKO BIVANJE SVETA. - Celjska Mohorjeva družba je izdala obsežno monografijo dr. Leva Menašeja MARIJA V SLOVENSKI UMETNOSTI, ki na več kot 500 straneh v besedi in sliki predstavlja ikonografijo slovenske marijanske umetnosti od začetkov do 1. svetovne vojne. Gostje so se ob pol treh popoldne odpeljali z vlakom proti Ljubljani in se spotoma ustavili še v Gradcu in Črnomlju, kjer sta bili podobni slovesnosti. Veselje na metliški železniški postaji in v gostilnah seje tedaj zavleklo pozno v noč. Prvi redni vlak na progi Novo mesto-Metlika-državna meja je bil potniški vlak št. 2211, ki je odpeljal iz Novega mesta 27. maja 1914 ob 4. uri in 12 minut ter prispel v Metliko ob 5. uri 48 minut. Iz Novega mesta je odpeljal skoraj prazen: v I. razredu ni bilo nobenega potnika, v II. so bili trije, v III. pa pet potnikov. V Metliko je prispel s 46 potniki. Vlak je peljala lokomotiva 59.176 (JZ 127 j, kot priprega pa je bila dodana lokomotiva vrste 178 (JŽ 52). Osebje vlaka je bilo: strojevodja Kronegger, kurjač Briškon, vlakovodja Kovač, sprevodnik Čižman, sprevodnik Uschan in v pripregi Novak in Marinko. Proga od Novega mesta do državne meje pri Metliki je dolga 49.158 km. Od Novega mesta se vzpenja do Rožnega Dola, kjer doseže najvišjo nadmorsko višino 373,618 m. Sledi spust skozi 1975 m dolg predor Semič in dalje po obronkih Vinske gore, od koder je čudovit pogled na vinograde in semiški predel Bele krajine. Za postajališčem Otovec se pne 225 m dolg viadukt Otovec, za postajo Gradac-Podzemelj je 86 m dolg most Krupa. Mejo med Slovenijo in Hrvaško pa prečka na 80 m dolgem jeklenem mostu preko Kolpe. Pri gradnji belokranjske proge so postavili 3665 mejnikov, izdelali 290.000 m3 nasipov in skopali 56.166 m jarkov. Med Novim mestom in državno mejo pri Metliki je 8 mostov, 85 propustov, 31 podvozov in 7 nadvozov. Most preko Krke Most preko Krke v Novem mestu je dolg 185.88 m. Na obeh obrežjih so po trije oboki z odprtinami po 10 m. Preko reke pa je postavljena dvodelna jeklena konstrukcija 2 x 50 m v skupni teži 398,681 ton. Stebri mostu segajo do skalnate podlage 4 m pod normalno vodno gladino do kote 158 m nadmorske višine. Jekleno konstrukcijo je dobavila Delniška družba za strojegradnjo iz Prage, ostala dela pa je opravilo dunajsko podjetje Redlich in Berger. Partizani so 16. septembra 1943 minirali desni obrežni steber (proti Kandiji), na katerem sloni jeklena konstrukcija, tako daje konec jeklene konstrukcije padel v Krko. Z dvigom jeklene konstrukcije so pričeli 24. julija 1945. Steber in zidani lok je obnovila prva slovenska gradbena zadruga iz Novega mesta, jekleno konstrukcijo pa je sanirala Mostovna delavnica iz Ljubljane. Za dviganje jeklene konstrucije so sestavili dva sklada iz 700 lesenih pragov, ki so jih sproti sekali v bližnjem gozdu. Ker v času obnove ni bilo na razpolago dovolj gradbenega materiala in strojev, most ni bil obnovljen do 31. oktobra 1945, kot je bilo predvideno. Obnovo so zaključili 16. januarja 1946. Na mestu, kjer je železniški most, so Novomeščani zelo pogrešali brv ali most preko Krke, zato so množično hodili po železniškem mostu in se izpostavljali nevarnosti. Od januarja 1946 so si krajevni narodni odbori iz Novega mesta, Šmihela, Broda in Regrče vasi prizadevali za ustrezno brv ob železniškem mostu preko Krke. Namesto te so leta 1952 zgradili leseno brv 50 m nizvodno od železniškega mostu, kar pa je bila slaba in kratkotrajna rešitev, zato so leta 1963 zgradili ustrezno stezo za pešce ob železniškem mostu. Most je pred kratkim dobil prepotrebnega cestnega soseda. Otovški viadukt Otovški viadukt sodi med največje tovrstne objekte v Sloveniji, saj je dolg 225 m. Sedanjo obliko je dobil z obnovo leta 1946, ko so namesto 52 m dolge jeklene predalčne konstrukcije med oboki zgradili še dva stebra in tri oboke. Viadukt je bil zidan iz lomljenega kamna in seje lepo vključeval v okolico. Jeklena konstrukcija je bila težka 198,414 tone. Po treh desetletjih uporabe so ga partizani 17. septembra 1943 porušili. Na ruševine so porinili še 49 vagonskih cistern in lokomotivo. Z obnovo viadukta je 8. oktobra 1945 pričela Sekcija za vzdrževanje proge iz Novega mesta. Do 13. decembra so odstranili razbitine vagonov in ruševine. Gradbena dela so kmalu za tem ustavili. V letu 1946 je delo pri obnovi nadaljevalo podržavljeno gradbeno podjetje Gradis iz Ljubljane. Ž gradbenimi deli so pričeli 10. julija 1946 in jih do 15. januarja 1947 končali, tako da je 19. januarja ponovno zapeljal vlak preko viadukta. Graditelje je pestilo pomanjkanje vsakovrstnega materiala. Pri pretovarjanju in prevozu gradbenega materiala so graditeljem pomagale mladinske delovne brigade. Težave i mostom preko Kolpe Most preko Krupe med Gradcem in Dobravicami je dolg 86 m in je bil sezidan iz obdelanega kamenja. Sestavljajo ga trije loki s premerom 10 m, glavni lok preko Krupe pa ima premer 20 m. Partizani so ga spremenili v ruševine takrat kot otovški viadukt. V enakih izmerah ga je obnovilo državno gradbeno podjetje Gradis jeseni 1946. Most preko Kolpe med Slovenijo in Hrvatsko je dolg 80 m, 432 ton težka jeklena konstrukcija sloni na opornikih, ki segata 18 m globoko. Gradbena dela je opravilo dunajsko gradbeno podjetje Redlich in Berger. Druga svetovna vojna tudi temu objektu ni prizanesla: most je bil miniran. 82 m dolga jeklena konstrukcija je na slovenski strani slonela na bregu, ves ostali del pa je ležal globoko v Kolpi in predstavljal jez, ki je dvignil nivo Kolpe in povzročal poplave. Kolpa je na hrvaški strani razrila breg, spodjedla železniški nasip in poplavljala okolico. Hrvaška stran je večkrat ostro reagirala in zahtevala odstranitv mostovne konstrukcije iz Kolpe, saj so se vanjo zagozdile veje in vsakršne naplavine. Ministrstvo za promet v Beogradu je 3. julija 1946 dalo soglasje za dviganje mostne konstrukcije iz Kolpe in izdelavo provizornega mostu. To delo je bilo edinstveno, podobnega primera v Sloveniji niso reševali. Delo je bilo otežkočeno zaradi mrzle, kalne in narasle Kolpe. Gradnja viadukta Otovec i 1 ( ( I 1 \ 1 s c 2 I r 1 2 I C Z C r F i F d I c i! , J' li I F Nikogar ne gane Popolno kulturno mrtvilo V Loškem potoku kot da ne prizadeva nikogar LOŠKI POTOK - O popolnem zatonu, nekdaj izredno razvejene in razgibane kulturne dejavnosti smo že veliko pisali, kritično in z namenom, da se vendar kdo zgane, žal brez uspeha. Vzrokov nima smisla naštevati, omeniti pa velja prizadevanja kul-turno-umetniškega društva do konca 80 let, ko je še tlelo upanje, da se bodo našla sredstva za obnovo kulturnega doma. Zaradi takšnega stanja vlaga šola veliko naporov, da bi v telovadnici postavili sestavljiv oder, kjer bi lahko igrala šolska dramska skupina, ki jo vodi prof. Moharjeva. Tako bi v kraj lahko pripeljali goste in nekoliko ublažili domače mrtvilo. Žal pa je ta zamisel na trhlih nogah, saj je tudi telovadnica (dolga komaj za nepolno igrišče košarke) v izredno slabem Sporočilo bralcem V soboto, 23. aprila, je začel v Republiki Sloveniji veljati novi zakon o javnih glasilih, ki uredništvom daje več svobode oz. pristojnosti pri objavljanju pisem bralcev ali javnih izjav. Po novem uredništva niso več dolžna objavljati vsakega mnenja ali izjave, imajo pa tudi pravico, da tovrstne prispevke skrajšajo, le povzemajo ali delno objavljajo, vse to pa v skladu z uredniško politiko glasila in prostorskimi možnostmi v njem. Dolenjski list bo kot nestrankarski in neodvisen časnik še naprej ostal odprt za prispevke bralcev, ki pa naj bodo sporočilni in kratki, da bo ob omejenem časopisnem prostoru kar največ (judi lahko prišlo do javne besede. Uredništvo DL SLS razkriva svoj pravi obraz Dvojno in zahrbtno politiko izvaja tudi vrh SLS v Trebnjem - Nazoren primer tega je delovanje Slovenske ljudske stranke v trebanjski kmetijski zadrugi Stranka SLS se je ves čas izdajala za desno ali desnosredinsko stranko, ki naj bi se borila za dobro slovenskega kmeta, proti ostankom komunizma, proti korupciji in še čemu. S takšnimi parolami je pridobivala tudi volilce. Vendar so njena dejanja prav nasprotna. Enega od obrazov je ta stranka dokončno pokazala ob zadnjih množičnih napadih na stranko Slovenskih krščanskih demokratov, na vrh stranke SKD ter na večino ministrov iz vrst SKD. Stranka SI.S nikoli ni napadala Demokratske stranke, Jelinčičeve Nacionalne stranke, omejila seje v glavnem na napade na desnosredinsko usmerjeno stranko SKD. Ob vseh grobih napadih na SKD lahko trdimo, da SLS ni tisto, za kar se izdaja, ampak da je nevaren Omana, je imel direktor zadruge plačo na ravni ravnatelja šole. Danes pa prejema skoraj dvainpolkrat večjo plačo ob slabšem poslovanju zadruge. Jasno je, da upravni odbor zadru-ike razbijalec resničnih demokratičnih sil. To razbijanje desnosredinsko usmerjenih sil sega že v leto 1992, ko je g. Podobnik pomagal rušiti prvo demokratično vlado g. Peterleta. 1 ak- ge omogoča visoke plače samo na ra-šno početje je v nasprotju z vsako čun kmetov. Torej SLS nekritično logiko stranke, ki jo g. Podobnik za- podpira vodstvo trebanjske kmetijske stopa- Po decembrskih volitvah leta zadruge. Na ta način se siromaši tcter e predlagal združitev predvsem srednji in nižji sloj kme-z Ljudsko stranko. S tem bi združeni čkega prebivalstva, stranki imeli pravico postaviti svojega mandatarja. Gospod Podobnik je v stanju in potrebna izdatnih investi- -aja, ampatc aa je nevaren L1J- trn „ d...__i„... tem času bil dvakrat pri g. Kučanu, kar je priznal v televizijskem žarišču L marca letos. Rezultat teh dveh posvetov je bil zavrnitev združevanja. Tudi vsi zdajšnji agitatorji, ki prepričujejo ljudi po terenu, naj SKD stopi iz vlade, so Podobnikovi vojaki Nesporno je, da bo župnija kulturni dom dobila nazaj, bolj vprašljivo pa je, zakaj ga še ni. Nobenega dvoma ni, da bodo za gradnjo morali seči v žep država, občina in domače prebivalstvo. Morda prav v tej bojazni tiči vzrok, da se postopek vleče že nekaj let. , A. KOŠMERL ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU KUČANU Odločil sem se, da naslovim na Vas javno pismo, ker me kot državljana RS, kristjana in krščanskega demokrata skrbi usoda sedmerice, stavkajoče v Cankarjevem domu. Osebno sem proti gladovni stavki, ker se lahko konča s smrtjo, po mednarodnih merilih pa je, kakor sami dobro veste, gladovna stavka pač eden od načinov za izražanje nezadovoljstva v obstoječem sistemu, blago rečeno. Na Vas kot predsednika slovenske države so naslovili javni poziv, v katerem Vas med drugim vabijo na srečanje in odkrit pogovor ob okrogli mizi pred televizijskimi zasloni. Ker niste samo moj in naš predsednik, ampak tudi predsednik sedmerice v CD, Vas v Vašem osebnem interesu, v interesu sedmerice in v interesu slovenskega naroda oz. državljanov RS javno pozivam in prisrčno prosim, da se odzovete njihovemu vabilu in jih predhodno obiščete v CD. IVAN KEPIC predsednik regijskega odbora DOMAČE TRNJE • Preden stopiš mački na rep, si preskrbi dobrega advokata. • Birokracija je pokopala gospodarstvo, “pogrebne stroške”pa plačujejo davkoplačevalci. • Bojim se, da se bo obrambni tolar spreminjal v sklad za streljanje kozlov. • Največkrat vzamejo pravico v svoje roke taki, ki jim roke prehitevajo možgane. MARJAN BRADAČ SKD oslabi ter da se g. Peterletu zmanjša vpliv na kreiranje slovenske politike. V svojem delovanju proti SKD v marsičem presega g. Jelinčiča, za katerega se že nekaj časa ve, kako je usmerjen. Takšno dvojno in zahrbtno politiko izvaja tudi vrh SLS v Trebnjem. Dvojnost strankine politike se kaže v tem, da govori eno, dela pa povsem nekaj drugega. Nazoren primer vodenja dvojne politike je delovanje SLS v trebanjski kmetijski zadrugi. V upravnem odboru kmetijske zadruge sedijo sami člani SLS. Ti omogočajo vodstvu zadruge osebne dohodke, ki presegajo vse razumne meje. Direktorjeva plača 192.000 tolarjev (brez dodatkov) je precej višja od plač ministrov v vladi. Tudi ostali vodilni kader ne zaostaja veliko. Plača vodje komerciale znaša 157.000 tolarjev, enako plačo ima tudi računovodja. Ob lem je potrebno poudariti, da zadruga ni izpolnila pogodb do kmetov (krompir!). Za poslovni neuspeh pa vodstvo zadruge najde vedno izgovor. Mnogi kmetje tem izgovorom celo verjamemo. V času, ko je delovala Kmečka zveza pod vodstvom g. Protest zoper ravnanje policije Ali lahko možje v modrem delajo, kar hočejo? V mojem primeru sta me policista grobo zavrnila in žalila z “južnjakom”, povrhu pa še kazala znake agresije Ostro protestiram proti neljubemu in nerazumljivemu dogodku, ki se mi je zgodil 13. aprila ob 19.30 na lokalni cesti med vasjo Butoraj in Črnomljem. Tega dne sem se okoli 19.30 odpravil z osebnim avtomobilom zpamke Golf v najbližjo trgovino v Črnomelj. Cesta do nje vodi skozi gozd in je zelo ovinkasta in slabo vzdrževana. Ko sem se spravljal v avtomobil, ki je bil parkiran na domačem dvorišču, sta se mimo pripeljala policista v službenem avtomobilu. Trdim, da sta me videla in tudi “pravilno” domnevala, da grem v Črnomelj. To je bil verjetno povod za njuno odločitev, ki je vzrok za moj Upokojensko pismo vladi RS S skupščine upokojencev - Priznanje Viktorju Bartolju, Francki Ožbolt, Francu Udovču in Ivanki Boltez Letne občinske skupščine društev upokojencev Novo mesto, ki je bila 15. aprila, so se udeležili delegati enajstih društev, ki predstavljajo 6.400 včlanjenih upokojencev. Kot gostje so skupščini prisostvovali tudi predstavniki občine, LB-Dolenjske banke in invalidske organizacije. Adolf Šuštar, predsednik zveze DU, je v poročilu povedal, da so bile v preteklem letu vse programske naloge uspešno opravljene z dobrim sodelovanjem in aktivnostjo vseh društev. Osnovna skrb in naloga zveze in društev je in mora ostati nenehno prizadevanje za ohranjevanje in izboljševanje socialnovarstvenih pravic. V razpravi je sodelovalo 14 udeležencev, ki so ocenili dobro povezanost in sodelovanje med republiško zvezo DU, občinsko zvezo in društvi ter drugimi organi in organizacijami in nakazali vrsto uspešnih dosežkov ter tudi opozorili na več problemov, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev. Dali so več pobud in predlogov za uspešno nadaljnje delo. Pozitivno so ocenili akcije in zahteve upokojencev, ki se kažejo v spremembi zakona o dohodnini, o spremembi zakona o večjem zastopstvu upokojencev in invalidov v organih ZPIS, o umiku predloga za podaljšanje intervencijskega tale nespremenjene premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v tem letu. Vsi delegati pa so kritično ocenili prizadevanje vlade za zmanjševanje pokojninskih prejemkov v tem letu ki se kaže v predlogu zakona o usklajevanju kratkoročnih socialnih dajatev in pokojnin po merilih rasti cen življenjskih potrebščin, o čemer naj bi trimesečno odločala vlada. Upokojenci so odločno proti takemu načinu usklajevanja, ki vodi upokojence v socialno revščino. Zato bodo poslali vladi in poslanskim klubom posebno pismo, s katerim zahtevajo, da se iz navedenega predloga zakona izloči usklajevanje pokojnin. So za to, da ureja način usklajevanja pokojnin temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tako, da se upošteva merilo povprečnih plač vseh zaposlenih v R Sloveniji in da ostane odločanje o tem v pristojnosti organov ZPIS. Za dolgoletno aktivno in prizadevno delo je zveza podelila občinska priznanja: Viktorju Bartolju, Francki Ožbolt, Francu Udovču in Ivanki Boltez. Taka priznanja so bila že podeljena 24 upokojencem na letnih konferencah. RUDI HRVATIN protest. Peljala sta nekaj trenutkov pred mano, ravno toliko, da ju sam nisem videl, in toliko, da sta še pravočasno okoli 1.000 m od dvorišča, na katerem sta me videla, ustavila in istočasno skočila iz avtomobila. Nič hudega sluteč, sem na njun znak vozilo ustavil in stopil iz avtomobila. Policist je od mene zahteval dokumente, vozniško in prometno dovoljenje. Ker sem v domači delavnici pred tem delal in vse dokumente po pomoti odložil ter jih ob odhodu pozabil vzeti s seboj, sem zaprosil policista, če jih grem lahko nazaj iskat. O tem ni hotel ničesar slišati in meje zavrnil, češ da nima časa čakati, da si “južnjaki” uredijo dokumente, kar je zame huda žaljivka. Hkrati mi je očital, da nisem bil privezan z varnostnim pasom, kar ostro zanikam. Privezan sem bil, dokler nisem na njegovo željo stopil iz vozila. Prav tako sem dobil očitek, da sem prehitro vozil. Tudi tega omenjeni policist ne more dokazati, saj na cesti ni bilo radarske kontrole, poleg tega sta vozila kakih 300 m pred mano in moje hitrosti vožnje nista mogla ugotoviti niti videti. Ker mi policist ni dovolil oditi domov po dokumente, je poreklo avtomobila in veljav- nost vozniškega dovoljenja preveril po računalniku. Drugih pripomb na vozilo ni imel. Na kraju dogodka, ki mu je priča tudi moja sestra, mi je policist ponudil v podpis poročilo o prekršku, ki sem ga podpisal. Vendar ne zato, ker sem se z njim strinjal, ampak zato, ker je policist kazal očitne znake agresije, nejevolje in tudi šovinizma. Kljub preverjenim podatkom mi je na kraju napisal položnico s kaznijo v višini 3.000 tolarjev. Priznam, da ne poznam zakona, ki narekuje takšne kazni in tudi takšno vedenje policista. Istočasno se sprašujem: kje ima že omenjeni policist argumente za takšno obnašanje in ali smo zares postali prava policijska država, kjer lahko ljudje v modrem delajo, kar hočejo? S pričami lahko tudi potrdim, da sta omenjena policista med svojo službeno dolžnostjo večino časa preživela pri prijatelju na Butoraju. Takšni policisti s svojim vedenjem in takšnimi dejanji gotovo niso za zgled ostalim državljanom. BOJAN BARIČ Butoraj 11 Črnomelj UPOKOJENCI IZ ŽUŽEMBERKA - Na letni konferenci društva upokojencev Žužemberk so navzoči dobili podroben pregled o delovanju dništvene dejavnosti, ki so ga podali predsednica Francka Ožbolt in člani odbora. Razpravljalci so ocenili delovanje društva kot dobro in so dali več predlogov za tekoče programske naloge dmštva. Dništvo je po tradiciji vrsto let tudi tokrat proslavilo v sklopu konference mednarodni praznik žensk S. marec. Ob zaključku so štirim članom podelili društvena priznanja za njihovo uspešno in požrtvovalno delo v društvu Posnetek je z izleta. (Foto: F. O.) kega prebivalstva. V zameno za takšno podporo je vodstvo zadruge uredilo, da vrhovi SLS sedijo v odboru za razdeljevanje občinskega kmetijskega denatja. Ta odbor pa zopet deli denar v prid redkih zagovornikov početja zadruge. Mar ni vse to korupcija? Tudi analizam mleka malokdo verjame. Nekateri (obupno) rečejo: “Pač mora tako biti.” Najbrž pa ne bo ostalo pri tem. Stvari v trebanjski kmetijski zadrugi se bodo morale razčistiti. Stranka, ki dovoli in celo počenja navedene stvari, pač ne more nositi naziva ljudska. Stranka SLS bo ljudska tedaj, ko bo svojo politično aktivnost resnično usmerila v cilje, ki so skupni vsem desno usmerjenim strankam. Sedaj to ni. Občinski odbor SKD Trebnje PRENOVILI BODO PLANINSKI DOM Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva Črnomelj je o delu v preteklem letu poročal njegov predsednik Polde Banor, ki je med drugim dejal, da načrtovane naloge niso v celoti uresničene. Zanimanje za planinstvo je upadlo, zato je bilo pohodnikov manj kot prejšnja leta. Društvu je končno uspelo prodati gostinski objekt v Črmošnjicah. Denar bodo porabili za obnovo doma na Mirni gori. Načrti so že izdelani. V treh mesecih naj bi bila obnova končana, dom pa 1. julija odprt. Nakazan je bil bogat načrt pohodov in izletov, ki ga je podal predsednik komisije Zdravko Kunič. Tudi on je ugotavljal, da je v Črnomlju izletniška dejavnost med planinci v krizi. Premalo imajo tudi vodnikov, zato bo poleg ureditve planinskega doma in organizacije izletov v letošnjem letu glavna naloga vzgoja mladih planinskih vodnikov. Na zboru so se še dogovorili, da bo ob odprtju prenovljenega doma na Mirni gori v začetku julija dan planincev njihovega društva. JANEZ DRAGOŠ Tabornik • Grozljivo je živeti v deželi, v kateri izmed politikov samo predsednik države hodi v gledališče. (Vetrih) • Nikoli ne pozabi, da s tokom plavajo le mrtve ribe. (Muggeridge) • Vse odločdno nastane kljub vsemu. (Nietzsche) • Čast visi na lasu: če jo odtrgaš, je tudi z vrvjo ne boš več privezal. (Ruski pregovor) Dobra pot je vredna več kot kruh Kako rešiti spor? V minulem tednu seje občinska komisija za vloge in pritožbe - vodi jo dr. Jurij Pesjak - napotila pod Lisco h kmetoma Ivanu Andrejčiču in Jožetu Imperlu, kije tudi znan sodar. Med njima traja že celo desetletje hud spor glede poti. Spora doslej ni uspelo življenjsko rešiti ne sodišču ne ostalim posredovalcem, še več, kot kaže, so ga reševanja še poglobila. Člani komisije, znam poslanci sevniške občinske skupščine - v njej npr. direktor Jutranjke Drago Perc, direktor sevniške družbe Mercator dipl. inž Albin Ješelnik, poslanca Gačnik in Rihter, inž. Jože Kolar kot občinski sekretar za varstvo okolja - so na vse načine skušali zgladiti spor. Predsednik komisije z nekaj člani seje ločeno sestal z Imperlom. Tik pred koncem je bilo vse skupaj že videti vzpodbudno: kmet Andrejčič je s sinom sprejel kozarec vina od lm-perlove žene in sina. Toda spet ni bilo nič s poravnavo in na koncu je bil položaj spet brezizhoden. Mape so romale sem in tja in vrstile so se trde besede. Bo rešitev prinesel šele čas, kot je v nekem trenutku ugotovil inž. Ješelnik? Ali bomo priča nadaljnjemu zaostrovanju kot je pred slovesom od Imperlovih opozoril kmet Andrejčič: “Ti meni ne dovoliš vožnje po najbolj suhi poti mimo enega svojega poslopja, jaz te od zdaj ne bom pustil voziti mimo mojih Ob tem je hudo, da so strmine na obronkih Lisce take, da bi bilo skoraj treba, kot pravi pregovor, privezati kuro, da ne bi padla s hriba. Dobra pot je v teh hribih na Peklom vredna več kot kruh. A. Ž. O VERSKIH ZADEVAH NAJ PIŠE LE NADŠKOF Moram vam povedati, da sem naročnik Dolenjskega lista in moti mene kakor tudi druge bralce, da zadnje čase pišete o vernih in nevernih, kar ne spada v naš list. Te članke pišejo sicer razne Lojzke, Lojzeti, ki so skregani z ideologijo, nam bralcem pa to ničesar ne koristi, temveč škoduje, saj nismo še pozabili, kaj se je dogajalo v času druge svetovne vojne, ko so morali umreti nič krivi ljudje zaradi nesramne politike. Zaradi tega priporočam, da pišete več o tem, kako naj naša Slovenija postane gospodarsko močna, enotna, da ne bodo ljudje med seboj skregani. O verskih zadevah pa naj piše gospod nadškof dr. Šuštar, ki ima veliko znanja o ideologiji v časopisu Družina. M. K DOLENJSKI LIST njatelj Po Krškem in okoli njega KAJ ČAKAJO KRČANI Minister Umek se prav gotovo še dolgo ne bo peljal iz Krškega proti Kostanjevici ali proti Senovemu po odsekih, ki sta za voznike in pešce pravi obup. Na posameznih delih ceste proti Kostanjevici poteka promet že enosmerno, ker so jame na eni strani cestišča že prevelike. Ker pa zgoraj omenjena odseka nista tako pomembna kot cesta skozi prekmurske vasi, ministra na ogled ne bo, sploh pa ne, če okoliški krajani ne bodo enako zahtevni in vztrajni kot Prekmurci. IZDELEK PRVOŠOLČKA -Čudi me, da so v Brestanici sprejeli v uporabo obnovljeno cesto nad kartonažno tovarno, saj je kot slab likovni izdelek prvošolčka. Toliko novih ovinkov, dolin in skakalnic ne vidimo pogosto na obnovljenih cestah. Če bo odtra-njena ozkotirna železnica po isti dolini, jo bo kot posebnost nadomestila cesta. Na njej se vsaj občasno kaj dogaja, čeprav počasi, ker je ta počasnost po trditvah delovodje odvisna od priliva sredstev. VE SE, KDO LEPI PLAKATE - Čedalje bolj razumljivo postaja, zakaj imamo v Leskovcu pet postajnih mest za avtobuse, a nobene strehe za čakajoče. Menda zato, ker je le eno čakališče brez gostinskega lokala, kjer ljudje lahko počakajo na avtobus. Sicer sta na Griču dve pokriti postajališči, malo nižje še eno in naslednje pri nakupovalnem centru. Vsa po vrsti so prelepljena z raztrganimi plakati. Če za nekatere gospodarske prekrške ne najdemo krivcev, jih pri plakatih lahko, ker se na njih vidi, za katere prireditve gre. Čudi me, da tega ne vidijo inšpekcijske službe ali tudi župan Danilo Šiter, ki se vsak dan vozi mimo. BUDNICA ZA PRVI MAJ -Redke občine se lahko tako kot krška pohvalijo z dvema zanima in uspešnima pihalnima godbama. 20 let že prebivamo v Leskovcu in vznemirljivo je bilo, ko so se pripeljali godbeniki zgodaj zjutraj z avtobusom, se postrojih, prižgali lučke, nato pa “vžgali”. Pred tem jih je postregel Branko Polc s primerno pijačo. Že nekaj let je zjutraj za 1. maj tišina. Nekateri pravijo, da ne podpiramo več rdečih praznikov, vendar menim, da bo prvi maj še kar naprej in dolgo delavski praznik. Morda so se začeli godbeniki tržno obnašati in je bilo tisto žganje premalo za poplačilo truda, ki ga vložijo v vaje in nabavo dragih glasbil? Nekateri so povedali, da niso bili povabljeni - naročeni. Od koga? LOJZE ŠRIBAR, Leskovec dogodki v sliki in besedi LE DVA KILOGRAMA GOB NA DAN - Najpomembnejši sklepi letne skupščine gobarskih družin Slovenije, ki je bila v soboto v Srednji kmetijski šoli na Trški Gori, so se vrteli okoli omejevanja nabiranja gob, ki ga je predlagalo ministrstvo za gozdarstvo. Gobarji so za omejevanje pri nabiranju gob, še posebej pa proti vsaki prodaji gob v tujino. Rekreacijsko nabiranje gob je potrebno omejiti tako, da gobar na dan lahko nabere le do 2 kg gob, v sredo pa naj bi bil dan, ko se gobe ne bi smele nabirati. Brez omejitve bi smeli nabirati le štorovke in kukmake. Pa še to: gobe je potrebno očistiti na rastišču. Za vse tiste, ki novih zakonov ne bodo spoštovali, je predvidena mandatna kazen 10.000 tolarjev. Na sliki (od leve proti desni): Franci Beg, predsednik gostiteljske družine gobarjev iz Novega mesta skupaj s predsednikom Zveze gobarskih družin Slovenije Ivanom Križajem pri ogledovanju razstave o delu gobarskih družin. (Foto: J. Pavlin) ZNANIH SLOVENCEV NI BILO - Hotel Grad Otočec je na pobudo Črta Kanonija v soboto povabil na Dolenjsko znane Slovence, ki so v zasebnem življenju strastni ribiči. Prišli naj bi Jelko Kacin, Igor Bavčar, dr. Tomo Korošec, dr. Jože Lokar, dr. Božidar Voljč, Saša Vuga, Nino Robič in še nekateri. Po uri čakanja pred gradom je bilo med udeleženci še največ “znanih ” Dolenjcev, od povabljenih pa nikogar, še organizatorja Črta Kanonija ne. Vseeno so se ribiči odpravili na muharjenje postrvi v potok Radeščico. Koliko je kdo osiromašil to dolenjsko rečico, na tiskovni konferenci niso povedali. (Foto: J. Pavlin) VESELI REZULTA TOV - Tekmovalni pari Plesnega kluba Krško so se pred časom veselili uspehov na mednarodnem turnirju v Udinah. Matija Kržan in Teja Dumenčič sta zmagala v latinskoameriških plesih med pionirji, Mitja Prah in Mateja Člane pa sta osvojila 4. mesto. Janez Žokalj in Kaja Kržan sta med mlajšimi mladinci v nižji kategoriji dosegla 3. mesto v latinskoameriški plesih. Na sliki plesni par Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki je zmagal med mlajšimi mladinci v standardnih in latinskoameriških plesih. Istiparje minulo nedeljo, 24. aprila, na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani prvič nastopil med mlajšimi mladinci ter dosegel prvo mesto v latinskoameriških in drugo v standardnih plesih. To je doslej največji uspeh mladega para, ki dokazuje, da so krški plesalci (v Ljubljani je nastopilo 10parov) na pravi poti. IZVRSTNA GALSBA NA OTOČCU- V okviru Večerov na gradu Otočec je zadnji petek zvečer v grajski dvorani nastopil ljubljanski ansambel Green-town Jazz Band. Ta ansambel, ki igra jazz glasbo, znano pod imenom tradi-tional, izredno cenijo tudi v Ameriki, kamor se je na ponovno gostovanje odpravlja prav te dni. Petkov večer je razveselil ljubitelje, poznavalce in nekdanje izvajalce te glasbe, ki so napolnili grajsko dvorano. Koledar prireditev za Večere na gradu Otočec napoveduje vsak konec tedna v aprilu pestre in zanimive prireditve. (Foto: A. B.) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRA VPišecahsmo doma! Spomin je še živ, a tudi še nekaj potomcev Pišccc, petek po veliki noči 1994. Približevala sem se skupinici, ki je stala oh stari šoli, in si jo ogledovala. Tam je bila spalnica, zraven posebna soba za dedka in učila, za tem oknom je bila kuhinja. Tisti gozd na Pilštanju tam čez je bil en vinograd, drugi pa v Podgorju. Nisem prisluškovala pogovoru, jasno sem slišala in vprašala: “Vi ste pa Medvedovi ali morda Ravtner-jevi?” “Medvedovi, "mi je odgovoril gospod iz družbe. “Ali ste domačinka?” Bil je vnuk gospoda nadučitelja Jakoba Medveda, sin Gizele, poročene Vovko, ki živi v Kanadi. Že dolgo se nismo videli. Gospod Stanko je povedal, da pride vsako leto v Pišece, saj je tu pri babici in dedku preživel svoje otroštvo, na katerega ima najnežnejše spomine. Gospa, vdova po Bogu, pa je povedala, da se spominja tete Nančke iz stare šole. Gospod Stanko je še vprašal, kaj nameravamo s staro šolo, ki se bo kmalu pontšila. Res je beden pogled na staro šolo, vendar ne bi smeli pozabiti, da je kulturni spomenik, čeprav nima o tem napisanega dokumenta. Njen dokument so le pripovedi še živečih ljudi in njihovih prednikov ter šolske in župnijske kronike. V kratkem razgovoru z obiskovalci smo se spomnili gospe Gize, Binkein Mire, gospodov Branka, Boga in Rada ter Medvedovih vnukov: Srečka, Z.ora-na, Branka, Miloša in Tončka, s katerimi smo prijateljevali. Priimek Medved Pišečanom ni tuj, saj nam je blagi gospod Jakob vcepil veliko znanja o sadjarstvu in cepljenju, vinogradništvu, lovstvu in lepem vedenju. Tudi gospoda Stanka je dedek ob večerih in jutrih pošiljal na Duplo k izvini Gabrnicepo svežo vodo, ki je bila in je še posebnost. Gabrnice skoraj ni več, ker iz zajetja odteka po ceveh v tuje kraje. Naš mlin ne melje več, vode je premalo. Potoku se ne reče več potok, amapak curek ali graba. Tega gospod Jakob ne bi dovolil. Le kako naj gledamo na tako samovoljo posameznikov, ki niti nimajo korenin v Pišecah? M. O. Krka kot - mučiteljica živali Ob 24. aprilu, svetovnem dnevu laboratorijskih živali: je za “dobrobit človeka” res potrebnega toliko mučenja in ubijanja nedolžnih poskusnih živali? Gre za farmo poizkusnih živali, ki jih novomeška tovarna zdravila Krka goji za mnoge porabnike širom Slovenije, ki izvajajo predklinične, medicinske, farmakološke, kozmetične in druge znanstvene poizkuse. Varstveniki živali se zavedamo, da poizkusom na živalih nikdar ne bo popolnega konca, so pa meje postavljene tudi v osnutku prvega slovenskega zakona proti mučenju živali. Ustanove, ki izvajajo te poizkuse, naj storijo kaj več, kot velevajo zakonska določila in skrbno proučijo znanstveno vrednost poizkusov. Vedno bolj jih je namreč treba take poizkuse nadomeščati z raziskavami s pomočjo tkivnih kultur, mikroorganizmov, rastlin ali kemično fizikalnih raziskovalnih metod. S skrbnim načrtovanjem in interdisciplinarnim sodelovanjem bi se število poizkusnih živali znatno zmanjšalo, živali bi čimbolj razbremenili, zlasti pa jih obvarovali pred bolečinami in strahom. Mrzel dan je bil, ko sem letos 5. februarja odšla na farmo Krke v I lu-denjah pri Škocjanu, kjer me je gospa Miklič prijazno sprejela in mi dovolila ogled. Prefotografirala šem vso kalvarijo 115 psov pasme beagle, katerim je po končanih poizkusih edina rešiteljica smrt. Za preizkus enega novega zdravila porabijo 6 do 10 psov... Po pet kratkodlakih psov dolgih ušes in milega pogleda je noč in dan utesnjenih v vsaki mrežasti kletki površine 5,1 m2. Tla so posuta z grobim prodom, kletke zgoraj odprte, torej brez strehe. Kadar pada sneg ali dež po več dni skupaj, se vseh' O -Ve Naročila na telefon (068) 25-986 Avtomobili iz programov: • škoda • lada • citroen • fiat Za določene modele dobava takoj: Prodaja vozil šutar Stara vas 21, Škocjan tel. 068/76-039 S TELEFONI ZAOSTAJAMO ZA POVPREČJEM V zborniku tudi Dolenjci V zborniku “Od srca do srca”, ki ga izdajajo upokojenci so tudi dela šestih avtorjev iz širše Dolenjske Najštevilnejša slovenska društvena organizacija je vsekakor Zveza dru- štev upokojencev Slovenije, ki združuje v 410 društvih 220.000 članov. V teh organizacijah je v Brežicah 2.700 članov, Črnomlju 1.973, Kočevju 1.830, Krškem 2.318, Metliki 748, Novem mestu 6.318, Ribnici 1.110, Sevnici 2.060 in v Trebnjem 1.926. Toda člani teh društev niso samo vneti izletniki (lani so vsa tovrstna društva v Sloveniji pripravila 2.530 izletov) in športniki (v teh društvih v Sloveniji jih je 10.471). Lani so pripravili 76 razstav ročnih del svojih članic ter obiskali 18.307 bolnih čla- nov in jih obdarili alijim denarno pomagali, za kar so porabili 10,298.925 tolarjev. V mnogih društvih upokojencev je razvita tudi kulturna dejavnost, saj obstajajo številni pevski zboriv folklorne skui ' kupine, ansambli itd. Že od leta 1992 pa mnogi upokojenci v prozi in poeziji izražajo svoja čustva, doživetja na prehojeni življenjski poti, o svoji in o usodi drugih ljudi, o radostih, veselju in bolečini, skratka o vsem tistem, kar jim v jeseni življenja narekuje srce. Leta 1992 je namreč Društvo upokojencev Maribor-Center pod vod- pet psov zgnete v utici, veliki komaj za enega psa. Od rojstva pa do smrti so zaprti v teh mučilnicah, nikdar puščeni na prostost, dasiravno bi potrebovali večje gibalne površine. 10. marca sem bila s sodelavci ponovno na tej farmi in si z njimi og- ledala še druge poizkusne živali. Tudi to pot sem vse dol dokumentarno posnela. Omeniti moram številne prijazne kmečke mačke, zaprte v kletki, kijih Krka odkupuje po 1.000 tolarjev od bližnjih kmetov. V posebnem prostoru gojijo na stotine belih mišk, prelepih belih kuncev z mladički itd., ..........i za pirogene teste. Svo- pripravljenih: ie čase je Krka dobivala poskusne 'živali iz inštitutov v Zagrebu. Pred letom 1980, ko Krka še ni bila kon-poskusi namučila cern, je vsako leto s po in usmrtila kakih 5.000 belih mišk, 4.000 podgan, 150 buder in 100 zajcev za farmakološke in farmakoki-netske raziskave zdravil. Vsega obsojanja vredno je, da pri nas uvožene farmacevtske proizvode DELAVNO TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK - Turistično društvo Žužemberk-Dvor sodi med najaktivnejša v očini. Na nedavni skupščini so se odločili, da bodo letos izdali razglednice s kulturnozgodovinskimi motivi in motivi naravnih znamenitosti, kot so slapovi reke Krke, suhokranjska pokrajina in podobno. Pripravljajo tudi lastni spominek in glasilo turistični informator “Zobotrebec”, v katerem bodo predstavljene vse turistične zanimivisti, možne poti za sprehode in ostale pomembne informacije. V letošnjem letuje njihova najppmebnejša naloga odprtje dela gradu Žužemberk, ki naj bi ga usposobili za prireditve. Že tradicionalno bodo sodelovali na mednarodni kajak-kanu in rafting prireditvi 15. maja na Krki in tabo - ■ ' borniškem mnogoboju v septembru pri odprtju obnovljene cerkve v Žužemberku. DEŽURNE TRGOVINE NOVO MESTO - Obseg storitev PTT Slovenije na območju sedmih dolenjskih in posavskih občin se je v lanskem letu povečal za 45 odst. Najbolj se je povečal obseg prenosa podatkov (56 odst.), telefonskih storitev (45 odst.), zmanjšuje pa se obseg telegrafskih storitev, ki jih nadomeščata telefon in telefax. Lani se je na območju sedmih občin povečalo število telefonskih priključkov za 5.904, novih naročnikov je 1773, na 100 prebivalcev pa imamo 22 telefonskih naročnikov, kar je za 4 manj, kot znaša slovensko povprečje. Švajncerja izdalo zbornik članov literarnega krožka Društva upokojencev Maribor-Center “Iz srca”, v katerem je 12 upokojencev objavilo 146 pesmi. V drugem tovrstnem zborniku “K srcu”, ki je izšel 1993. leta, so se literarnemu krogu Štajerske Maribor-Center pridružili pisci še iz drugih krajev slovenskih pokrajin; v njem je 20 avtorjev objavilo 117 lite- rarnih prispevkov. V tretjem zbor- “Od srcu stvom duhovnega vodje Zmaga Ra-...............pisatelja Ja: folta in v redakciji pisatelja Janeza niku “Od srca do srca”, ki je izšel letos, pa je 25 avtorjev objavilo 193 prispevkov. V vseh treh zbornikih je na 707 straneh sodelovalo 57 avtorjev. V zadnjem zborniku “Od srca do srca” je zastopanih tudi šest avtorjev, ki izhajajo iz Dolenjske ali Bele krajine oz. v teh krajih živijo. In sicer: Mali Božič (8 prispevkov), Ladislav Kavčič (8 prispevkov), Nežka Raztresen (7 prispevkov), Janko Slabe (8 prispevkov), Angelca Voden (7 pris-pevlcov) in Anica Zidar (3 prispevki). Ti zborniki so gotovo dokaz, da številni upokojenci Slovenije s pisanjem izražajo svoja resnična čustva, življenjska spoznanja in izkušnje, literarni zapisi v zbornikih, čeprav niso “najvišja literatura”, pa so del našega življenja. Zato so vredni branja. BOJAN AJDIČ V soboto, 30. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Samo-postežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, markel v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7, do 17. ure: Mercator, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-Krka,Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ krita, Samopostrežba V nedeljo, 1. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg od 8, do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trpina Darja, Ljubljanska 27 od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 8. do 1). ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trpina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela ponovno testirajo na živalih, dasiravno so iste preparate, predno so prišli na svetono tržišče, preizkusili že veliki proizvodni koncerni. Nestrpno pričakujemo osnutek novega zakona o zdravilih, ki naj bi odpravil ponovno testiranje zdravil. V naprednih državah dnevno upada tudi poraba tistih kozmetičnih preparatov, ki so produkt poizkusov na živalih. Prosila bi porabnike kozmetike, naj segajo po tistih, na katerih embalaži je odtisnjena deklaracija “No tested on animals” (ni preizkušeno na živalih). Navedba, daje preparat dermatološko testiran, naj ne zavede kupca, saj to ne pomeni, da preparat ni bil preizkušen na živalih. O tem bi nujno morale biti poučene tudi prodajalke v trgovinah. Ker vprašanju, ali so poskusi na živalih še potrebni, često sledi odgovor: “Da, ker so namenjeni za dobro-bit človeka,” vprašujem znanstvenike, čemu izvajajo poizkuse na živalih za etično nesprejemljive cilje, kot so učinki bojnih sredstev, tobačnih, alkoholnih in kozmetičnih prepara- LEA EVA MULLER Ljubljana Slovenska cesta 51 Sonja Vidmar Za Sevničane “razpadlo” vino, ocenili dobro Zakaj tako protislovje? SEVNICA - “Dokaj neobičajna spodbuda za mladega vinogradnika je, če se sooči s tako spornim ocenjevanjem vina, kot se je to primerilo nama z možem,” je potožila Sevničanka Sonja Vidmar, ko je razložila grenko izkušnjo. Sonjin oče Reparje jev Franček je na ocenjevanjih vin društva sevniških in boštanjkih vinogradnikov že večkrat dosegel najvišja mesta in s tem dokazal, da se dobro spozna ne le na čebelarstvo, ampak tudi na vinogradništvo in vinarstvo. Sonja, po poklicu kmetijska tehnica, zaposlena pri sevniškem Merka-torju, se je ob spremljanju očetovega obdelovanja vinograda in negovanja vin 12 let učila in nabirala bogate izkušnje. Z možem sta z ljubeznijo začela obdelovati 35 arov vinograda na Pokleku nad Blanco. Lani sta dala vino v oceno v Sevnico, kjer so ga lepo ocenili, zatem pa še v Kostanjevico na ocenjevanje vin dolenjskih in posavskih vinogradnikov. Tam so jima vino izločili. “Pred lansko trgatvijo so nama na zboru sevniških vinogradnikov za prav to vino podelili srebrno medaljo in priznanje, češ da so se v Kostanjevici pač zmotili. Ker pa je letos že sev-niška komisija izločila naše rdeče vino, čes da gre za sum na cik in “razpad” vina, sva vzorec vina iz istega soda poslala še v oceno Kmetijskemu zavodu v Mariboru. Te dni je od tam prišla analiza. Vino so mariborski strokovnjaki ocenili s 14,5 točke in ga opredelili kot rdeče vino z geografskim poreklom, primerno za promet. Rada bi zvedela, kje tičijo vzroki za tako ogromno razliko v oceni vina med Sev-ničani in Mariborčani,” sprašuje Sonja Vidmar. O O "D , . Jt li/tMMvliboo' tujo/ NAJBOLJŠI PLESALCI NA OŠ LESKOVEC SENOVO - Kar 130 plesnih parov iz 12 osnovnih šol Posavja in od drugod seje pomerilo na letošnjem 1. memorialnem turnirju v družabnih plesih za osnovnošolce, ki ga je pripravilo krško Društvo za plesno dejavnost v spomin na svojo preminulo članico Tanjo Felja. Tudi letos so prehodni pokal osvojili leskovški plesalci, ki so zasedli prva mesta v vseh starostnih kategorijah. Dušan Vodlan ocenjuje ta uspeh kot sad večletnega vztrajnega dela mentorice Antoličeve. Tako sta med tekmovalci iz l.in 2. razreda zmagala Marko Babič in Sanja Antolič, v skupini 3. in 4. razredov Matjaž Šauta in Alenka Simončič, v skupini 5.in 6. razredov Aleš Bizjak in Natalija Felja ter v skupini 7. in 8. razredov Peter Drenik in Jasmina Antolič. SREČANJE S STARŠI Pripravljamo se na srečanje s starši. To bo roditeljski sestanek, na katerem bomo sodelovali tudi učenci, in bo že drugo srečanje v letu družine. Na srečanju bomo zaigrali igrico Soviča Oka, predstavili knjigo Nekoga moraš imeti | rad, na koncu pa priredili še čajanko. ' Trudimo se, da nam bi srečanje uspe- LAJKA KORŠIČ 4. r., OŠ Cerklje ob Krki OBČINSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA V petek, 8. aprila, je bilo v Brežicah 1 občinsko tekmovanje iz angleškega jezika. Iz naše šole je sodelovala samo ena predstavnica, Marija Šulcr, ki je dosegla najboljši rezultat. Tako nas bo Marija, učenka 8. razreda OŠ Globoko, zastopala na državnem tekmovanju, ki bo 13. maja v Ljubljani. BRANKA STRGAR 8. r., OŠ Globoko RAZSTAVA V ŠENTJERNEJSKI BANKI Banke se predstavljajo s sloganom o prijaznih ljudeh. Tudi naša šentjernejs-ka je taka. Da pa bi bila prijetna tudi za oči, smo poskrbeli osnovnošolci šen-! tjernejske šole. V marcu smo namreč razstavili kipe in dva batika. Navdih zanju smo dobili ob prebiranju Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih. Sodelovala sem v kulturnem programu na otvoritvi. Bilo je lepo in slovesno. Vesela sem, da odrasli spoštujejo delo mladih in si z zanimanjem ogledujejo raz- StaV0’ ALENKA TRAMTE novin. krožek OŠ Šentjernej DAN INTEGRIRANEGA UČENJA Danes smo imeli integriran pouk. Delali smo v skupinah. Plesali smo ples Ob bistrem potoku. Naredili smo mlinček iz zamaška in jogurtovega lončka. Peli smo pesem Glejte našo račko. Računali smo vodno poštevanko, iz vodne poštevanke smo dobili vodno žival. Jaz sent dobila raka. Vodno žival smo pobarvali in izrezali ter nalepili na steno. Posnemali smo živali in jih opisovali, naša skupina je imela kačjega pastirja. Dobili smo uganko o kačjem pastirju. Bilo je zanimivo. TEJA JERŠE 2. a, OŠ Ob Rinži TEKMOVANJE ZA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE V KRMELJU V sredo, 20. aprila, je bilo na krmeljski osnovni šoli občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje iz matematike. Tekmovalo je 34 učencev. Med šest-ošolci je bila najboljša Katja Knez iz OŠ Boštanj, med sedmošolci sta 1 bila najboljša Jurc Klakočar in Tina Jerše iz sevniške OŠ, med osmošolci Jure Kurnik iz OS Boštanj. Ob tej priliki se zahvaljujejo vsem prizadevnim učiteljem in sponzorjem, ki sojini pomagali izpeljati tekmovanje. Med sponzorji so bili: Slovenske novice, Pekarne Trebnje, Zavarovalnica Triglav Krško, Dana Mirna, Mercator hladilnica Blanca, Mercator trgovina Krmelj, Mini market Re-pše iz Krmelja, Pekarna ter trgovi-r na Vidmar iz Krmelja. Zal tekli movanja finančno ni podprl resor-l ni minister sevniške občine. I Mentor matematikov na OŠ Krmelj BOŠTJAN REPOVZ Kostelci med najboljšimi Uvrstili so se med 12 šol v Sloveniji, ki so za letos izdelale najuspešnejšo projektno nalogo “Turizmu pomaga lastna glava” POSTOJNA, KOSTELSKO -Minuli četrtek in petek je bila v Postojni zaključna prireditev in predstavitev 12 najboljših projektnih nalog slovenskih osnovnih šol pod geslom “Turizmu pomaga lastna glava”. Med temi dvanajstimi šolami (izmed 60, ki so sodelovale v tekmovanju) sta tudi osnovni šoli iz Fare (Kostelsko) DAN ZEMLJE NA OSNOVNI ŠOU BREŽICE Na dan Zemlje, 22. aprila, smo na brežiški osnovni šoli izvedli naravoslovni dan. Za moto tega dne smo si izbrali misel sedmošolke Jadranke Ajkovič: Nihče ne ljubi narave zato, ker je velika, ampak zato, ker je lepa. Učenci sedmih in osmih razredov so se s svojimi mentorji že navsezgodaj lotili dela. Zgodovinarji so šli odkrivat pišečki grad, gozdarji pa drevesa v pišečkih gozdovih. V naravo smo odšli tudi kmetijci pa čebelarji, lovci in ribiči. Nekateri smo ugotavljali onesnaženost našega okolja, drugi so obiskali nuklearno elektrarno v Krškem, spel tretji so pripravljali premalo znano in cenjeno mikrobiotiočno hrano. Vse skupaj nas je vodila skupna ekološka zavest, da bi morali bolj paziti na mater Zemljo, na naravo in življenje v njej. Na koncu smo zapažene stvari strnili v sliki in besedi in razstavili na panojih. Pripravljamo pa tudi bilten na to temo. GORANKA in MAJA novin. krožek OŠ Brežice SEKANJE PIRHOV V STOPIČAH Na velikonočno nedeljo je bilo v Stopičah pri Gasilnem domu tekmovanje v sekanju pirhov. Ta prijetni običaj se je tu ohranil še do danes. Sodelovalo je 48 starejših in mlajših tekmovalcev iz Stopič, Težke Vode in Orehka. Ob spodbujanju vaščanov je prvo mesto dosegel Miran Turk iz Stopič, drugo njegov sovaščan Zvone Udovč in tretje Peter Kastelic iz Črmošnjic. Zmagovalec je osvojil dva pokala: enega bo obdržal, drugi pa je prehodni, saj si ga že vrsto let podajajo najboljši. Ostali so dobili praktične nagrade gostilne Turk. Da običaj ne bo izumrl, je pokazalo tudi nekaj osnovnošolcev, ki so se zelo dobro izkazali. SIMON STANIŠA novin. krožek, OŠ Stopiče OBČINSKO TEKMOVANJE VZNANJU NEMŠKEGA JEZIKA in z Bizeljskega. Šolarji iz Fare so najprej z diapozitivi predstavili svoj kraj in svojo šolo, nato pa so pripravili razstavo gradu Kostel, ki je še posebno navdušila. Poudarek je bil dan turistični prihodnosti Kostelskega, predvsem gradu, ki ga obnavljajo. Mladi Kostelci so nato nastopili z igrico o kostelskem krošnjarju. Za svoj nastop in predstavitev so poželi priznanje, saj so pokazali turistično in tudi sicer neznane kraje, kajti Kostelsko se v turističnem pogledu šele prebuja. Zasluga za uspeh Kostelcev velja tudi Turističnemu-športnemu društvu Kostel, ki je šolarje oskrbelo s pravkar izdanim propagandnim gradivom. Šolarji, ki jih je na tekmovanje vodil mentor Franc Cimprič, pa so še posebno hvaležni tudi domačemu zasebnemu podjetniku Liscu iz Pirč, ki jim je dal za dva dni na razpolago kombi s šoferjem. MATURANTSKI PLES GRADBENIKOV NOVO MESTO - Dijaki srednje gradbene tehniške šole bodo nocoj v Kosovem hramu pripravili maturantski ples. Priprave na prireditev so j im vzele kar precej časa, na pomoč pa so jim priskočili: GIP Pionir, Labod, Zlatarna Krona, frizerski saloni Marjana, Milka in Jure, Novoteks, Pizze-rija Capri, avtošola in bistro Daba, Diskoteka Kosov hram, Dolenjski list, fotokopirnici Gazvoda in Brudar ter SDK Novo mesto. NAŠI KULTURNI DNEVI Pred kratkim smo na naši šoli imeli kulturni dan, posvečen družini, ker je letošnje leto leto družine. Delali smo v delavnicah, ki so bile namenjene različnim družinskim temam: medsebojnim odnosom, družinam v svetu, rekreaciji v družini, igram na kmečki peči, krasitvi stanovanja, oblikovanju izdelkov iz ličkanja, itd. Pomagali so nam tudi starši in imeli smo se res lepo. Sedmošolci smo imeli kulturni dan v Ljubljani. Ogledali smo si Cankarjev dom, Prirodoslovni muzej, živalski vrt in mesto. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo Peer Gynt, ki so jo uprizorili Milena Zupančič, Igor Samobor, Nataša Ralijan. Takih kulturnih dnevov si še želimo. INES JERELE in ELVIS ANTONČIČ novin. krožek OŠ Šentjernej Uspeh Moravca Novomeščan gimnazijec Primož Moravec med najboljšimi matematiki KOČEVJE - Minulo soboto in nedeljo je bilo v Kočevju tekmovanje v matematiki za najboljše srednješolce iz vse Slovenije. V posameznih skupinah so bili najboljši: 1. letnik: Gorazd Bizjak (gimn. Bežigrad), prva nagrada, ter Matjaž Konvalinka (Bežigrad) in Uroš Kržič (Velenje), oba tretja nagrada. 2. letnik: Sašo Živanovič fgimn. Celje) in Drago Bokal (Bežigrad), oba druga nagrada. 3. letnik: Jernej Barbič (Tolmin) prva nagrada, tretji nagradi pa Blaž Mavčič (Bežigrad) in Andrej Šalamun (Trbovlje). 4. letnik: tri druge nagrade so dobili Helena Šmigoc (Celje), • PET NAJBOLJŠIH - Občinskega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje seje udeležilo skupno 42 učencev iz vseh štirih šol v kočevski občini in 19 izmed njih je osvojilo srebrno priznanje. Na republiško tekmovanje za zlato Vegovo priznanje sp se uvrstili Sopja Sega, Janez Žagar in Helena Žagar (vsi osmi razred, Janez iz OŠ Zbora odposlancev, ostala dva iz OŠ Ob Rinži) ter Justin Činel in Mojca Bartol (oba sedmi razred, OŠ Ob Rinži). V skup-pini šestih razredov je zmagala na občinskem tekmovanju Vanja Odorčič (Zbor odposlancev). Primož Moravec (Novo mesto) in Iztok Kavkler (Celje), pet tretjih nagrad pa: Gvido Čigale (Idrija), Gregor Vidmar (Ivančna Gorica), Petra Ipavec in Domen Prašnikar (oba Bežigrad) ter Srečko Maksimovič (Poljane, LJ). Med tistimi, ki so prejeli pohvale, so z našega območja še Samo Plut in Matjaž Košak (Novo mesto), Andrej Zorko in Mitja Pirc (Brežice) ter Kruno Abramovič iz Kočevja, ki se zdaj šola na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Po tekmovanju so izbrali slovensko ekipo, ki bo julija letos zastopala našo državo na mednarodni matematični olimpiadi v Hongkongu in v kateri bo tudi Primož Moravec. Na otvoritvi je tekmovalce pozdravil predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič. Ob tej priložnosti je izšel poseben Bilten. J. P. V petek, 8. aprila, so se učenci 8. razredov pomerili v znanju nemškega jezika. Občinsko tekmovanje jc bilo na OŠ Center. Tekmovalo jc devetnajst učencev sedmih osnovnih šol. Občinski prvak je postal učenec OŠ Vavta vas Boštjan Jerman, na drugo mesto se je uvrstil učenec OŠ Mirna Peč Matej Perpar. Kar trije učenci so imeli enako število točk in si delijo tretje mesto. To so: Urška Ocvirk, OŠ Dolenjske Toplice, Vesna Mrak, OŠ Brusnice, in Gregor Bregač, OŠ Center. Ti učenci se bodo pomerili na republiškem tekmovanju, ki bo v maju. REBEKA MATIČEV1Č OŠ Brusnice BABICE V PRVEM RAZREDU -Učenci prvega razredu so pripravili projekt o pomladi in z njim razveselili svoje babice. Mentorica je bila učiteljica Rozika Vodopivec, pri tem pa ji je pomagala Zdenka Umek. Po končanem govoru ravnateljice Stanke Preskar so vnukinje zaigrale igrico “Katera babica je najboljša ”. Potem so se učencem pri pouku pridružile njihove babice. Tega srečanja seje udeležila tudi prababica Cilka Ogorevc. Rabiče so pogostili z malico in seveda s kavico. Bile so vesele in zaupale so nam, da se počutijo mlajše. (Učenke lit. krožka, 6. r., OŠ Globoko) Srečanje mladih tehnikov iz šol s prilagojenim programom Prvo je bilo v Novem mestu, državno bo 4. junija v Kranju Učenci osnovnih šol s prilagojenim programom imajo na teden 4 do 5 ur tehnične vzgoje, kjer se učijo ročnih in strojnih spretnosti. Pri delu jih vodijo učitelj tehnične vzgoje in defektologi. Pot od spoznavanja materiala, tehničnih postopkov do končnega izdelka je zelo dolga, zato je veselje otrok toliko večje, ko ugotovijo, kaj vse zmorejo. Pridobljeno znanje učenci pokažejo tudi na delovni praksi, ki je organizirana za učence 8. razredov, svoje izdelke pa predstavljajo tudi na raznih razstavah. Da bi svoje delo še bolje predstavili, smo učitelji tehnične vzgoje osnovnih šol s prilagojenim programom 13. aprila na osnovni šoli Dragotina Ketteja v Novem mestu organizirali prvo srečanje mladih tehnikov. Srečanje so si ogledali učitelji osnovnih šol s prilagojenim programom iz cele Slovenije. To pobudo so podprli vsi ravnatelji naših šol ter pedagoška svetovalka za tehnično vzgojo Ministrstva za šolstvo in šport RŠ, Milena Učakar, zato se bodo že v kratkem zvrstila regionalna srečanja mladih tehnikov osnovnih šol s prilagojenim programom po celi Šloveniji, državno srečanje pa bo v Kranju 4. junija. Srečanja na naši šoli prejšnjo sredo so se naudeležili: predstavnik ZOTKS Nikola Padevski, predstavnik Zavoda za šolstvo Niko Golob, republiška svetovalka Milena Učakar ter predstavnici tovarne zdravil Krka Mihca Jakopin in Nevenka Bajer. 30 tekmovalcev iz Brežic, Mirne, Krškega, Sevnice, Črnomlja in Novega mesta seje pomerilo v obdelavi lesa, kovin, papirja in tekstila. Tekmovalci, ki so bili prvi in drugi v panogah, se bodo udeležili državnega srečanja v Kranju. V obdelavi lesa sta bila piva Jože Grandljič in Darko Piškur z Mirne, druga pa Goran Bubnjič in Silvo Peterlin iz Novega mesta. V obde- lavi kovin sta se najbolj izkazala Miroslav Petan iz Brežic in Suvad Čo-larič iz Novega mesta. V obdelavi papirja je bila najboljša Tonča Trlep iz Novega mesta, drugi je bil Gregor Novak z Mirne. V obdelavi tekstila pa sta bili najspretnejši Jana Kobe iz Novega mesta in Emica Santolič iz Brežic. Sponzorjem, še posebej pa pokroviteljskemu odboru, Tovarni zdravil Krka, ZOTKS iz Novega mesta in zavarovalnici Triglav, se zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji tekmovanja in za lepe nagrade. ANA MARIJA ČULIG OŠ Dragotina Ketteja, Novo mesto VELIKO PRIČAKOVANJE JE ŠLO PO VODI Skoraj vsak osnovnošolec se zanima za vesolje, ker predstavlja nekaj novega in skrivnostnega. Vendar je zelo malo možnosti, da hi ga pobliže spoznali, zato smo bili zelo veseli, ko nam je učiteljica matematike razdelila prijavnice za “Astronomsko noč”. Imela sem srečo, da sem prišla v izbor tudi jaz, kajti srečanja naj bi se udeležili le učenci 7. in 8. razreda. Polni pričakovanja smo poslušali učiteljico in pridno obnavljali snov iz astronomije. Dobili smo še nekaj dodatnih napotkov. Na pot bi morali v ponedeljek, 4. aprila, v observatoriju nad Vrhniko pa naj bi ostali čez noč. Ogledali naj bi si bližnje zvezde, ozvezdja in meglice. Žal so velika pričakovanja padla v vodo. Najprej nam je ponagajalo vreme, kasneje pa smo zvedeli, da se je na observatoriju zgodila nesreča in daje do tal pogorel. Kot kaže, bomo morali zvezde še naprej gledati od daleč in brez telesko- pa' VANJA PRESKAR OŠ Globoko TEKMOVALI V RAČUNALNIŠTVU - V organizaciji Zveze organizacij za tehniško kulturo in Sveta za tehniško vzgojo mladih pod pokroviteljstvom podjetja Opus je bilo na osnovni šoli Center 7. tekmovanje osnovnošolcev v računalništvu, ki se ga je udeležilo 43 mladih iz devetih občin. Tekmovali so v računalniških jezikih Logo, Basic in Pascal v šestih skupinah. Najboljša dva iz vsake skupine se bosta udeležila državnega tekmovanja, ki bo v soboto, 21. maja v Ljubljani. Razveseljivo je, da se vsako leto pojavlja vse več tekmovalcev, predvsem iz prvega in četrtega razreda, zaskrbljujoče pa, da so se tekmovanja od 15 šol novomeške občine udeležile le štiri. Državnega prvenstva se bodo udeležili: v skupini I. do 3. razred: Matej Tajnikar iz Sevnice in Miha Korenč iz Grosupljega, 4. razred Igor Vtzec iz Šentjerneja in Sergej Berišaj iz Grosupljega, v skupini 5. razred Maja Štubljar iz Metlike in Iztok Drobnič iz Krškega, v skupini 6. razred Egon Kocjan iz Krškega in Mitja Gros iz Grosupljega, v skupini 7. razred Igor Ajdtšek in Matevž Harlander, oba iz Novega mesta, v skupini 8. razred pa Andrej Komelj iz Novega mesta in Janez Žagar iz Kočevja (Foto: J. Pavlin) ŠOLARJI PREDSTA VILI ZGODOVINO KOČEVSKE - Nabito polna je bila minuli petek dvorana Šeškovega doma Muzeja v Kočevju, ko so učenci četrtih razredov obeh kočevskih osnovnih šol predstavili svoje projektno delo “.Zgodovina Kočevske ”, ki so ga pripravljali pod vodstvom učiteljev in kustodinje prof. Irene Škufca. V pesmi, sliki in besedi so sporočili svoja spoznanja, gradivo, nabrano pri starših, starih starših in prastarih starših, pa tudi zgodovinske podatke. Poslušalcem pa niso predstavili le svojih zgodovinskih zapiskov, ampak so jim govorili tudi o domači obrti, starih oblačilih, orodju, hišni opremi itd. Na fotografiji: s petkove predstavitve. (Foto: J. Primc) DAN ŠOLE V PODZEMIJU - Učenci osnovne šole Podzemelj so tudi letos nadvse slavnostno praznovali dan šole, na proslavo pa so povabili tudi starše in celo metliškega župana Branka Matkoviča. Šolarji so peli, igrali, plesali in govorili o prvi ljubezni, prvošolčki pa so se predstavili s pesmijo o svinčnikih, ki so postali njihovi veliki prijatelji. (Foto: I. V.) ANSAMBEL, KI OBETA - Ko se združijo Janez Hrovat, Uroš Legan in Drago Zupančič iz Pogozda, Sebastjan Špelko z Jame in Ludvik Pečjak iz Križev in se jim pridntži še lepi glas Ivanke Gnan z Dvora, nastane ansambel, ki zdaj še nima imena, a vendar že zelo dobro igra narodnozabavno in zabavno glasbo. To je ansambel dokazal že na prvi javni predstavitvi 26. marca v kinodvorani na Dvoru. (J. M.-L.) VAŠA ZGODBA Nežka Raztresen Zarečeni kruh Bilo je toplo julijsko jutro, ko sem prignala kravo s paše in jo privezala k jaslim. Imela sem navado, da sem vedno pobožala Smo - tako je bilo kravi ime - in se z njo pogovarjala. Mislila sem, da razume vse, kar ji pripovedujem. Na hišnem pragu me je že čakala mama in mi rekla: “Kaj se vedno pogovarjaš s kravo. Sedaj ni časa za pogovor. Pridi, bova zajtrkovali, potem boš šla v trgovino.’’ Zajtrk je bil že na mizi. In ta zajtrk je bil tak kot vsak dan -koruzni žganci in mleko. Nekaj časa sva jedli molče, potem sem se pa le pohvalila: “Danes je krava tako sita, da me je v zahvalo polizala z jezikom po roki. ” “Da je le nisi preveč napasla kako lepo bi bilo, če bi imela v gozdu leseno hišico, ki bi bila pokrita s slamo. V njej bi živela popolnoma sama. Imela bi pri sebi le nekaj živali in veliko knjig nekaj živali in veliko knjig da bi lahko nemoteno brala. na detelji, ti pa si ta čas buljila v knjigo, kot je tvoja navada, ” je rekla mama. Mami nisem odgovorila nič, vedela sem, da ve za moje skrivnosti Res sem na paši vedno imela s seboj knjigo in brala ter pri tem večkrat pozabila na svojo dolžnost. Ljunezen ao Knjig sem podedovala po pokojnem očetu. Oh, če bi bil oče sedaj še živ, kako bi bilo vse drugače pri nas! Odkar ni bilo očeta, sem se zelo rada pogovarjala s starejšimi moškimi in z veliko radovednostjo poslušala njihovo pripovedovanje. Bila sem pač še otrok in mislila sem, da vsi starejši ljudje vedo veliko več kakor jaz, zato je bila moja radovednost tako velika. Končno sem prispela do trgovine. Pozdravila sem trgovko, ji s sramežljivostjo pokazala stekleničko in rekla: "Dva deci vinskega kisa.” “Joj, vinskega kisa nimam, imam pa beli kis ocet, s katerim bo mama lahko okisala solato še večkrat kakor z vinskim!” Ker je trgovka tako rekla, sem mislila, da bo mama še bolj vesela, saj je vsak dinar petkrat obrnila, preden ga je dala se, da smo se nekoč pri verouku učili božje zapovem “Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji!” V ušesih pa mi je zvenel tudi materin pregovor “Kako ja z okorn, tako ti s skokom. ” Zato sem tekla skoraj vso pot do trgovine, kajti bala sem se, da bo trgovina zaprta ali pa trgovka ne bo hotela vzeti nazaj kisa in mi vrniti denar. Imela sem potno čelo, ko sem stopila v trgovino. Ko sem trgovki povedala, kar mi je rekla mama, me je ta ljubeče pogledala in rekla: "O joj, kako si pridna. Nisem vedela, da je mama bolna. In ti si morala še enkrat narediti tako dolgo pot.” Vrnila mi je denar, dala pa mi je še v papir zavite bonbone. Ponovno sem se vračala proti daj nis ne žejna. Bila sem srečna, da domu. Sedaj nisem bila ne lačna iz roke. Morali sva pač varčevati Po zajtrku mi je mama dala v roke stekleničko. S tihim in otožnim glasom mi je rekla: “Na, tu imaš stekleničko in denar. Kupi vinski kis in pazi, da ne izgubiš denarja. Za kosilo bova imeli solato in krompir." V eni roki sem držala stekleničko, v drugi stiskala drobiž in odšla v trgovino. Bila sem vesela, da bom spet lahko sama s svojimi mislimi. Med potjo, ki je bila dolga nekaj več kot dva kilometra, sem premišljevala o marsičem. Nič me ni motila prašna makadamska cesta niti ostro kamenje, ki me je večkrat ranilo v bose noge. Opazovala sem naravo, prisluhnila žuborenju Kolpe na desni in šumenju brezovih gozdov na levi strani ceste. Listje belih brez je odsevalo v poletni vročini. Med potjo sem razmišljala, : roke. Morali sva pat z denarjem. Kupila sem torej kis in veselo odšla proti domu. Vročina je bila še večja. Na njivah ni bilo nobenega človeka. Ob cesti je rasla jablana, na kateri je bilo veliko še nezrelih jabolk. Stopila sem pod drevo in utrgala jabolko, ki je bilo zelo kislo, vendar sem si z njim malo potešila lakoto in žejo. Pri tem sem pomislila, da ne bi šla še enkrat nazaj v trgovino, če bi mi kdo dal ves svet. Marna je že čakala na moj prihod, a ko je zagledala stekleničko s kisom, je žalostno rekla: “Le kaj si mi prinesla, otrok moj! Mar ne ves, da ne smem jesti solate s tem kisom, ker sem bolna? Takoj ga nesi nazaj v trgovino in naj ti vrnejo denar. ” Obrnila sem se in brez besed odšla v trgovino. Spomnila sem sem dobila denar, srečna, da sem mami izpolnila željo. Ko sem prispela do drevesa, na katerem sem si bila odtrgala jabolko, sem se spomnila, kako sem si rekla, da ne bi šla še enkrat nazaj, četudi bi mi nekdo dal ves svet. Pa sem šla, šla za pest bonbonov, za katere sploh nisem vedela, da jih bom dobila. Mama me je čakala pod lipovim drevesom, ki je raslo pred hišo. Za vroče poletne dni sva imeli pod drevesom mizo in klop, da sva v senci jedli kosilo. Ko sem prišla do mize, se mi je mama ljubeče nasmehnila. Hotela se mi je opravičiti, ker me je bila poslala nazaj v trgovino. Toda nisem ji pustila do besede. Rekla sem ji: “Nikar ne vzdihuj zaradi tega! Opravičilo imam v skledi. Le kje si dobila moko in mi skuhala mojo najljubšo jed - štruklje? Vem, da oke doma niti za nimamo moke prežganje. Ti pa si jo nekje dobila. Ne moreš vedeti, kako sem vesela, da sem ti prinesla denar. Zaradi mojega potovanja si ne delaj skrbi, saj sem mlada in navajena pešačiti. Zate bi storila vse, saj imam samo eno mamo. ” Dala sem ji bonbone, ki sem jih dobila v trgovini. Trikrat P (+p) Dragi moji sodržavljani, hevreku! Brez lažne skromnosti, ki se je zadnje čase kot peronospora po vinogradu razlezla med nami, zlasti med izvoljenimi, vam sporočam, da sem odkril čarobno formulo za najbolj učinkovito in za vse sprejemljivo upravno razdelitev čarobnega popka Evrope, kar Slovenija brez dvoma, je! Torej, konec prerekanja in strankarskih špekulacij! Naj kar takoj zaupam, da me do odkritja ni pripeljal noben zunanji udarec v glavo, kot je npr. bil primer pred stoletji, ko je gospodu zaradi nepričakovanega padca jabolka na glavo potem padla v glavo še formula za prosti pad in je zato še danes slaven. Moje odkritje je plod trdega raziskovalnega dela, saj ni lahko en tak mevljast narod spraviti na skupni imenovalec. Meni je uspelo, in ker ne mislim kasneje, ko se bo vsa stvar v praksi uresničila, sonarodnjakom in zgodovini naknadno dokazovati svoje najzaslužnosti, kot to morajo, zaradi primera, dandanes početi najzaslužni za našo osamosvojitev, sem vse svoje pravice in dolžnosti vgradil kar v formulo in sicer v tisti plus p v oklepaju. Razlaga je enostavna in razumljiva tudi tistim, ki se ne ukvarjajo s koristoljubnostjo. Mali p simbolizira moj priimek. Mala začetnica zato, da je ne bi kdo po nepotrebnem zamešal z ostalimi peji, da pa bi vendarle ostali pri pravopisnih določilih slovenskega jezika, je dodan plus, kar pomeni, da je mali p pravzaprav večji. Vse skupaj pa je v oklepaju zaradi poudarjene avtorjeve skromnosti. Ostali trije P pomenijo: Podravje, Posavje, Primorje. Kar vidim, kako ste se oddahnili, zato je nadaljnja razlaga namenjena bolj nepoučenim, se pravi: abstinentom, dvema tretjinama osnovnošol- cev in, seveda iz popolnoma dnigih razlogov, poslancem. Torej, Podravje, Posavje in Primorje so vinorodni rajoni, ki niso bili nikoli sporni in tudi ne bodo, razen če bi prišlo do kakega vesoljnjega potopa, ki bi spremenil klimatske in talne razmere, čeprav sem tudi v tem primeru prepričan, da bi tisti slovenski par, ki bi preživel za seme, gotovo plaval v pravem toku in bi sanacijo katastrofe zalil že s svojim žlahtnim pridelkom. Skratka, po predlogi 3P bomo izpeljati prvo delitev in dobili tri rajonske uprave. Ali se bodo šefi uprav imenovali rajonarji ali kako drugače, je drugotnega pomena, kot ni pomembno, ali bo zaposlenih pet ali sedem uradnikov. Ta trenutek je pomembna organizacijska shema, ki bo kos vsebini. To nam zagotavlja nadaljnja delitev na okoliše. Teh bi bilo šestnajst. In to je vse! Morda še za ilustracijo, kako bi to izgledalo v našem posavskem rajonu. Okoliši so Šmarje+Virštanj, Bizeljsko+Sremič, Novo mesto + Trebnje, Gorjanci in Bela krajina. Po vseh analizah, ki so zajele tudi vse praktične izkušnje vinogradnikov, je taka razdrobljenost še ravno pravšnja za obvladovanje tako ekonomskih kot čustvenih potreb državljanov. Središče našega rajona bi bila Gadova peč, kar že zveni imenitno! Glede na znane in priznane kleti, tudi izbira okoliških centrov ne bo težka. Vem, da imate nekateri sedaj na jeziku vprašanje, ki pa sem ga pričakoval in odgovor zgolj zaradi metodologije prihranil za konec. Vprašujete, kam pa z Gorenjsko, Notranjsko in, ne nazadnje, z Ljubljano? Ja, dragi moji, nekam bomo morali pa tudi izvažati! STANE PEČEK ŠPORTNI * tednik MUFA v Štiriletni izgnanski križev pot Veliko naših ljudi so Nemci že prvo leto okupacije izgnali v Nemčijo, kjer so bivali po taboriščih in opravljali najrazličnejša dela. Jože Zibert z Začeli smo se pripravljati za povratek v domovino. Izdelal sem so bolne odpeljali v bolnišnico, Gradišča, kije zdiy predsednik krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije na Studencu, je zapisal spomine na težka leta. V prvi polovici novembra 1941. leta so se pri hiši pojavili do zob oboroženi nemški vojaki. Zahtevali so, naj se takoj odpravimo, vzamemo s seboj le najnujnejšo prtljago in zapustimo dom. Ko smo odhajali, je začelo snežiti in potegnil je mrzel veter. Gnali so nas do ceste, kjer je že čakal tovornjak, ki nas je zapeljal v zbirno taborišče v Brestanici (Rajhenburg). Po nekaj dneh so nas naložili in odpeljali v zaklenjenih vagonih v taborišče Dresden št. 92 (Sachsen). Tam so nas razmestili po slabih delovnih mestih, kjer je bila zelo stroga disciplina. Brez dovolilnice (ur-lavbšajna) ni nihče smel zapustiti taborišča. Hrana je bila slaba in silno malo je je bilo, zato smo trpeli veliko lakoto. Bili smo tako lačni, da se nam je kar temnilo pred očmi. Iz tega taborišča so nas 25. maja 1942 premestili v drugo, ki je tudi bilo v Dresdnu, in to v lager 90 na Walwitzstrasse. V tem taborišču ni bilo nič bolje, delali smo po lesnih skladiščih in tovarnah. Čez eno leto so našo družino preselili v taborišče št. 2 v Reute-ju, okraj Ravensburg. To taborišče je bilo na deželi v nekdanji stavbi nunskega samostana. V delu samostana so bile še nune. V taborišče od nekod priselil štab oficirjev, umikajočih se pred fronto. Taborišče so omrežili s kabli in močno poostrili disciplino. Čutili smo, da nam to ne obeta nič dobrega. V strahu smo pričakovali, kaj bo. Po vezah smo zvedeli, da so zavezniške armade že čisto blizu. Taboriščni odbor je začel takoj ukrepati, da bi zaščitili naše ljudi. Bili smo zelo previdni. Nemški oficirji so neko noč za- pustili lager, ne da bi kdo opazil, kdaj in kako so odšli, le zjutraj jih ni bilo več. Naslednji večer, 23. taborišču je bilo nekoliko bolje, saj je smo imeli na voljo malo več Naslednji večer, aprila, so se oficirji vrnili, obkolili lager in ob 11. uri začeli goniti moške pred obzidje cerkve. Ko so vojaki prignali mene na dvorišče, je oberšturmfirer zakričal: “Tebe bom prvega ustrelil, nato še druge!” Res so me postavili na prvo mesto v vrsti. Vrsta moških se je vedno večala. Vedel sem, da me oficir pozna, ker je bil v taborišču z ostalim štabom, predno so pobegnili, ni mi pa bilo jasno, kako je zvedel, da so mi taboriščniki zaupali vodenje taborišča. Skrušeni smo stali v vrsti ob zidu, za nami pa so stale v črnino odete strojnice, da so se videle le cevi. Od udarca sem bil omamljen in ves krvav, a sem zbral moči in zaklical poveljujočemu oficirju: “Mi nismo nič krivi, saj nismo nič zakrivili!” mogli otresti. Živci so nam popustili. Francoske oblasti so nam dale svobodo, dovolj dobre hrane, tobaka in včasih tudi vina. Taborišče je čez nekaj časa oživelo, počasi so se pozabile strahote, toda nekaterim so posledice ostale za vedno. Zaživela je tudi kulturna dejavnost, začel se je pouk za mlade v slovenskem jeziku Po nekaj tednih so prišli v taborišče oficirji tujske legije in poskusili novačiti mlade fante v tujsko legijo, vendar brez uspeha. Vrnitev domov Takoj po osvoboditvi je bil Ravensburgu ustanovljen urad : repatriacijo - vrnitev v domovino. Ta urad nam je dal vsa potrebna navodila. V taborišče sta tudi prišla dva jugoslovanska oficirja, podporočnik Pero in še eden, doma izpod Gorjancev. Sklicala sta taboriščnike v dvorano in predlagala, naj izvolijo vodja taborišča in šc dva moža, ki mu bosta v pomoč. Taboriščniki so izvolili mene, Alojza Lekšeta in Antona Kuharja. V taborišče so začeli prihajati tudi razni hujskači in so nagovaijali naše ljudi, naj se ne vračajo v domovino, da je tam slabo in vse komunistično, vendar jim nismo nasedli. v za transportno listo, za vsak vagon določeno število ljudi s prtljago. Nepopisno smo bili veseli, ko so nas 2. septembra 1945 začeli voziti s tovornjaki na železniško postajo Durlesbach, kjer smo smo se naložili v živinske vagone. Končno smo se rešili prisilnega izgnanstva. Vse vagone smo okrasili s cvetjem, zelenjem in državnimi zastavami. Malo pred poldnevom je lokomotiva potegnila, a se je zaradi petja in vriskanja sploh ni slišalo. Okrog polnoči smo prispeli v Stuttgart, kjer se je vlak ustavil za nekaj časa. Pridrveli so ustaši in začeli lomiti veje in odstranjevati zelenje ter državne zastave z okrašenih vagonov. Postavili smo se v bran in zaščitili vagone. Na našo srečo je vlak kmalu potegnil in smo se nepridipravov rešili. Popoldne naslednjega dne je zavladalo nepopisno veselje, ko se je vlak ustavil na tako težko pričakovani domači zemlji - na jeseniški postaji. To je bil eden najsrečnejših dni v našem življenju. S pesmijo in veselimi vzkliki smo prevozili našo državno mejo. Pozdravit so nas prišli naši vojaki in nam zaželeli srečno, zadovoljno počutje v domovini. Mene so povabili v štab, me pogostili s čajem in piškoti, nato pa sem poročal o našem potovanju in sploh o našem življenju. Ponoči smo prispeli v Celje, kjer ostali pa smo prespali v vagonih, edni Naslednje jutro smo se pripeljali v Brežice, kjer so moške pregledali v zbirni bazi, nato pa nas z vlakom odpeljali nazaj v Krško, od koder je vsak krenil na svoj dom. Tako se je štiriletni križev pot srečno končal. Žal se vsi niso vrnili, mnogo jih je v tujini našlo zadnje bivališče. Izgnanci pričakujemo, da se bo naša država zavzela za nas in nam izposlovala odškodnino - zadoščenje za prestano gorje, izgubo mladosti in trpljenje po nemških taboriščih. Prosimo in zahtevamo tudi od naših predstavnikov Društva izg- nancev Slovenije, da se še bodoče vztrajno borijo in zahtevajo od pristojnih oblasti za čimprejšnjo ugodno rešitev. JOŽE ŽIBERT VARSTVENI CENTER BO KMALU ODPRT hrane pa tudi pri kmetih si lahko kaj dobil. Vsi za delo sposobni so bili zaposleni v bližnjem mestu ..................ali Waldsese ali bolj v bolj oddaljenem Ravensburgu, veliko pa jih je delalo po kmetijah. Čeprav je bilo na deželi bolje kot v velikem mestu, je bilo kljub temu še težko in trdo. Rešeni zadnji hip Ko seje 1945. leta začela oglašati pomlad, je bilo pri nas v taborišču Reute vse še mrko in pusto, a trdno smo upali, da bo tudi k nam v taborišče kmalu posijalo sonce svobode. Mesec april se je nagnil že v drugo polovico, ko se je v naše Sprva ni hotel ničesar slišati. Zakričal sem mu še, naj vpraša nemško kuharico in komandanta sosednjega taborišča, kjer so bili ponemčeni Rusi, njihov vodja pa je bil pošten in dober človek. Končno je dal oficir res poklicati ta dva in rešila sta nas smrti. Nemška kuharica mi je takoj šepnila na uho: “Nocoj sem te jaz rešila, jutri boš pa ti mene.” In tako je tudi bilo. Naslednji dan, 24. aprila 1945, je k nam prispela francoska armada. Doli v vasi je županovo ženo od strahu zadela kap. Zaživeli smo svobodno, vendar se strahu od prejšnjega večera dolgo nismo Sredi poletja bomo v Novem mestu poleg Doma starejših občanov odprli varstveni center za duševno prizadete otroke. Še posebej bo dobrodošel za tiste prizadete otroke, ki nimajo več staršev. V centru bo tudi sedanja varstvena delavnica pod posebnimi pogoji. Starši prizadetih otrok smo zaradi novega zakona o otroškem dodatku še posebej prikrajšani, saj do njega ne bomo več upravičeni, če bo otrok starejši od 18. let. Vlada očitno na nas ni pomislila, sicer takšnega zakona verjetno ne bi sprejela. ANGELA BUTAL1N Ob Težki vodi Delavci izgnanci v vrtnariji v Dresdnu PRENAVLJAJO POŠTO NA JESENICAH JESENICE NA DOLENJSKEM -PTT Novo mesto je sredi aprila začel preurejati poslovni objekt pošte Jesenice, ki je bil doslej tesen in nefunkcionalen. S prizidkom, v katerem so namestili novo telefonsko centralo, seje pokazala tudi možnost razširitve poštnih prostorov. Računajo, da bodo z deli, ki bodo stala nekaj nad pet milijonov tolarjev, zaključili v dveh mesecih. V tem času bo pošta poslovala v sto metrov oddaljenih prostorih krajevne skupnosti. Zgodbe o zastavi Zgodaj spomladi leta 1942. Že zarana se je med prebivalci našega konca Zgi/mje Šiške razširila vest, da pri ljudski šoli Valentina Vodnika visi slovenska zastava. Z očetom se brž usedeva na kolesi in odpeljeva pogledat. Res je na visokem električnem daljnovodu, ki deli Zgornjo Šiško od Dravelj, plapolala naša belo-modro-rdeča zastava. Kot zamaknjeni jo gledamo in preveva nas ponos: Pa se je spet nekdo upal in takole pokazal, da se ne damo. Na cesti pod trobojnico razburjeno tekajo in vpijejo karabinjerji, gledalci pa se smehljajo in uživajo. Nikogar ni, da bi jo snel. Razširijo se govorice, da so Italijani že poklicali marico in da bodo zagotovo racije. Vsi odrasli moški in tudi midva z očetom, čeprav sem jaz še otrok, se hitro umakneva. Nekaj let pred koncem socialističnega obdobja je v Domu JLA v Novem mestu spet eden od pomembnih sestankov. V kinodvorani, kjer so običajno tudi seje občinske skupščine, so po stenah napisi - vznesene besede našega maršala. Najbrž slovenščina ni dovolj dobra za te njegove lepe misli, zato je besedilo kar v originalu. Morda pa je s tem nekdo hotel pokazati, kateri je državni jezik v vojski? Na odru sedi za mizo predsedsti’o, v kotu so tri zastave: partijska, državna in republiška. Nekdo v vrsti pred menoj se skloni k sosedu: “Izgleda, da danes sedimo v srbski skupščini. ” “Kako to misliš?" “Ali ne vidiš, da je na repUbliški zastavi zgoraj prva rdeča barva ? ’’ nadaljuje oni. "No, nekdo jo je pač narobe obesil. Sicer pa prava figa. Kaj pa spet kompliciraš?! Zgodovinski dan je, nekaj ur pred svečano proglasitvijo samostojnosti Slovenije na trgu pred skupščino v Ljubljani. Po vseh križiščih in mestnih vpadnicah visijo belo-modro-rdeče zastave brez grba. Saj ni čudno, ko so se pa še prav do zadnjega dne prepirali poslanci v skupščini, kakšna bo zastava in grb. Tako komunala ni imela časa dodati še novih simbolov. Le na Kongresnem trgu, kjer bo po zaključku slovesnosti rajanje, visita dve dolgi, pravi. Iz [Volfove ulice pripelje mimo poslopja Kazine nenavaden odprt avto. Za volanom je dolgolasec s širokim črnim klobukom. Na sedežu poleg sebe ima na drogu zastavo. V križišču s Titovo cesto se zaradi semaforja avto ustavi. Možakar vstane in začne na široko mahati z novo zastavo: “Živijo, Slovenci. ’’ “Glejte, Kramberger je," završi med opazovalci na pločniku. “Ivek, kje si jo pa dobil?” mu zavpije nekdo. “Da boste vedeli, imam jo prav ta prvi, ” reče popularni posebnež, še enkrat zamahne s trobojnico in med navdušenim ploskanjem odpelje naprej. Še najmanj tri tedne so po Ljubljani visele “ruske”zastave. Žena predvečer letošnjega kulturnega praznika je moj sosed izobesil zastavo. Enako sem storil za njim tudi sam. Na praznični dan se sprehodim skozi naš zdraviliški kraj in mimogrede ugotavljam, kje še vse visijo zastave. Seznam je zelo kratek: pred zdraviliščem, pošto in policijo, trgovino Mercator ter lekarno. Na drugih zasebnih hišah pa zastav ni. “Zakaj tako?" mi roji po glavi. Morda zaradi odnosa do kulture in Prešerna ? Ne bo držalo! Za lanski prvi maj in dan državnosti je bilo prav isto. Spomuim se na ameriške filme, kjer po šolah v vsakem razredu stoji zastava. Enako je po sodiščih in dnigih javnih ustanovah. Na avstrijski televiziji ob koncu [>rograma vedno zaplapola zastava. Pri nas pa... SLA VKO KLANČIČAR • Če je v gospodarstvu res udboma-fija, potem so razumniki udbomafi-ja v kulturi (Božič) • Človek brez utopije bo postal bu- /vel tast in oduren. (Konrad) • Za sovražnike socializma ni svo- j mu bode in je ne bo. (Kavčič leta 1951) Pn S tem se popolnoma strinjam. %2l. (Kocbek leta 1951) g1 Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! SOBOTA, 30. IV ČETRTEK, 28. IV. SLOVENIJA 1 830-0.15 TELETEKST 8.55 VIDEOSTRANI 910 POČITNIŠKI PROGRAM 8.55 STOTISOČNOGA, lutkovna predstava 9.45 ZMAJ IZ TUNELA 10.10 SMEŠNO MED ČRKAMI 10.45 VOZIČEK ZA VODO 11.10 PO DOMAČE, ponovitev 13.00 POROČILA I 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.05 TEDENSKI IZBOR 15.05 SVET POROČA j 15.40 OSMI DAN 16.25 PORABSKI UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 ! 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV i 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR I 18.45 ABC-ITD, TV igrica i 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTKOVE POSEBNOSTI: USTINOV SE POGOVARJA S PAVAROTTIJEM i 21.30 TEDNIK i 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT i 22.45 SOVA 22.45 TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 8/19 23.15 GLAVNI OSUMLJENEC lil, angl. nadalj., 3/4 SLOVENIJA* i 14.15 - 23.05 Teletekst 14.30 Video strani -14.55 Kinoteka: Fritz Lang -Ešnapurski tiger (nemški film) -16.30 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 7/16) -17.15 Sova ; (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 7/22); | 27.45 Glavni osumljenec III (angl. nadalj., 2/4) - 18.40 Že veste? - 19.10 Poslovna borza - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Nebo nad Ženav-! Ijami (dok. film) - 21.05 Povečava: Gabriele D Anunzio: Vittoriale; 22.25 Triglavske strmine (slov. film, ČB) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 153. dela amer. nadalj.) - 13.05 Rock starine (ponovitev 63. oddaje) -13.35 ] CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.25 Na | velikem platnu -16.40 Risanke iz Berlina -17.10 Učna leta (ponovitev 1L dela) -17.40 Dokument J mrličev (ponovitev dok. filma) -19.10 Luč svetlobe (154. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glas-I bena oddaja) - 20.30 Drakula (9. del. amer. serije) ■ 21.00 Poročila - 21.20 Zarota (amer. krim.) - 22.50 Ruske tržnice na Poljskem (dok. DW) - 23.20 Poročila - 23.45 Na velikem platnu - 0.00 CMT -0.45 Borza dela PETER, 29. IV. SLOVENIJA 1 8.15-2.00 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM 9.00 VILI, POVEJ... 9.15 MOJI KONJI 9.30 RANG, risanka 9.55 POKAL 10.20 OČIM, franc, film 12.20 TEDENSKI IZBOR ŽE VESTE POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 POVEČAVA, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORr 20.10 FORUM 20.30 FRANCOSKA ZVEZA, 1. del amer. filma 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 KO SE SRCA VNAMEJO, 20. epizoda amer. naniz. 23.15 GLAVNI OSUMLJENEC 111, zadnji del angl. nadalj. 0.05 MCOUADE, VOLK SAMOTAR, amer. film SLOVENIJA* f 1.15 -.Teletekst 11.30 Video strani -11.55 Maribor: tenis za Davisov pokal: Slovenija-Grčija -16.25 Tedenski izbor: Četrtkove posebnosti -17.20 Sova: To je ljubezen (angl. naniz, 8/19); 17.50 Glavni osumljenec 111 (angl. nadalj, 3/4) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Večerni gost: Borut Lesjak - 21.10 Oči kritike - 22.10 Slovenski glasbe-ti dnevi: Vinko Globokar A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 154. dela amer. nadalj) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.35 Prta dela [ (oddaja o režiserjih) -14.05 Mercedesova zvezda (ponovitev dok. DW) -14.30 Borza dela -16.25 Na - (Velikem platnu -16.40 Ameriških deset -17.10 Drakula (ponovitev 9. dela filma) -17.40 Zarota ^ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (155. del am. " i "a(lalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 ) j Prva dela: Roger Corman (oddaja o režiserjih) -. jčl.OO Poročila - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Srce, CVša in telo (amer. film) - 23.05 Poročila - 23.30 , Žametne sanje (amer. film) - 0.50 Erotični film i \mr SLOVENIJA 1 7.15-1.50 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.05 TEDENSKI IZBOR: 8.05 RADOVEDNI TAČEK 8.35 LONČEK, KUHAJ! 8.30 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 18/26 8.55 CRUFTS 94 9.25 PLESNA AKROBATSKA SKUPINA FLIP PIRAN 9.40 TOK TOK 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 SREČA NA VRVICI, slov. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 VEČERNI GOST: BORUT LESJAK 15.10 FRANCOSKA ZVEZA, ponovitev 1. dela filma 17.00 DNEVNIK 1 . 17.10 KRALJESTVO RUSKEGA MEDVEDA, angl. poljudnoznan. nadalj,5/6 18.00 REGIONALNI PROGRAM LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.35 RAZGLEDI S SLOVENSKIH VRHOV 21.00 EUROSONG 94, prenos iz Dublina 0.00 POROČILA 0.15 SOVA: LOVOROVA ULICA, amer. nadalj, 1/2 SLOVENIJA S 11.45-2.10 Teletekst 12.00 Video strani -12.30 (ponovitev): Ko se srca vnamejo (20. epizoda amer. naniz.); 13.00 Glavni osumljenec III (angl. nadalj, 4/4) -13.55 Športna sobota -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 22/24) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Moški svet (angl. nadalj, 3/5) - 21.00 V drugačni luči (nemška dok. nadalj, 4/4) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rock žn’ rolla (6. del); Magnifico; Bruce Springs-teen: Rojen v ŽDA KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Dan slovenske košarke (reportaža) -12.30 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.25 ITV - Begunska televizija -16.55 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.30 Srce, duša in telo (ponovitev filma) - 19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Detektiv z Beverly Hill-sa (ponovitev 13. dela amer. naniz.) - 20.00 Čas nedolžnosti (dok. oddaja o istoimenskem filmu) -20.30 Radio FM (8. del amer. naniz.) - 21.00 Morilska sla (L del angl. filma) - 22.30 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 3. dela angl. naniz.) - 23.30 CMT • 0.45 Borza dela HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Kapetan Zaspan (risana serija, 5/13) -11.00 Oddaja za mladino -12.00 Poročila -12.05 Klavirsko tekmovanje -13.15 Prizma (večnacionalni magazin) -14.00 Poročila -14 05 Avstralski mladinski film -15.50 Hišni ljubljenci -16.20 Bcverly Hills -17.05 Poročila -17.10 Hrvaška knjiga (dok. oddaja) -17.55 TV razstava -1800 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19 30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “Nek’ ti bude ljubav sva (zabavnoglasbena oddaja) - 21.00 Dublin-Pesem Evrovizije - 0.00 S sliko na sliko - 0.45 Poročila v nemščini - 0.50 Sanje brez mej HTV* 15.05 Videostrani -15.20 TV koledar -15.30 Jecves in Wooster (humoristična serija) -16.20 Risanke - 16.40 Zunaj toka: Šport -17.10 Košarka -18.55 Rokomet - 20.15 Ljubezen in vojna (humoristična senja) - 20.40 Krila nad svetom (dok. serija) - 21.30 CRO pop rock - 22.15 Nočna izmena: Življenje na severu (serijski film); V etru (humoristična serija); Temni stolp (amer. film) SLOVENIJA * 9.15 - 0.35 Teletekst 9.30 Videostrani - 9.55 Udobna vožnja (ponovitev zadnjega dela angl. nadalj.) -10.45 Poglej in zadeni (ponovitev) -12.00 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) - 12.55 Športna nedelja: tenis SLO:Grčija; 15.40 F-l za VN San Marina (posnetek); 17.10 SP v hokeju na ledu -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Francoska zveza (2. del amer. filma) - 22.10 Športni pregled - 22.50 DP v nogometu, Publikum:Živila Naklo (posnetek) KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -815 Risanke - 9.50 Male živali • 9.10 Koala (risanka) - 9.25 Poslednji Mohikanec (risani film) -10.00 Morilska sla (ponovitev L dela filma) -11.30 Dance session (ponovitev 29. oddaje) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -18.00 CMT -18.25 Čas nedolžnosti (ponovitev dok. oddaje) - 18.55 Koala (risanka) -19.10 Poslednji Mohikanec (risani film) - 20.00 Veseli EMŠO - 20.10 Ulica rumene nevarnosti (4. del angl. naniz.) - 21.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.50 Morilska sla (2. del angl. filma) - 23.35 CMT HTV 1 8.10 TV spored - 8.15 TV koledar - 8.25 Poročila - 8.30 Gung Ho (amer. film) -10.00 Poročila -10.05 Oddaja za otroke -11.00 Malavizija*-12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -12.55 Ljudska glasba in običaji -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic - 14.00 Poročila -14.05 Film za otroke -14.55 Opera Box -15.25 Poročila -15.30 Družinski zabavnik -17.15 Rojstvo Beatlesov (amer. film) -18.50 Risana serija • 19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Posnetek koncerta Randyja Crawfor-da - 20.15 Poročila - 21.20 Po vrnitvi (serijski film) - 22.10 Šport - 22.30 S sliko na sliko - 23.30 Poročila v angleščini - 23.35 Sanje brez mej HTV* 13.55 F-l za VN San Marina -15.30 Košarka NBA -19.15 Risani film -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Črno-belo v barvah: Casablanca (amer. film); Top lista; Poročila iz zgodovine; Leteči cirkus Monica Pythona (humor, serija) HTV* 15.05 Videostrani -15.15 TV program -15.20 TV koledar -15.30 Sandokan (risana serija) -15.55 Po vrnitvi (serijski film) -16.45 Arrivederci Roma amer. film) -18.30 Naproti bodočnosti (dok. ser-iia) -18.55 Laurel in Hardy (humor, serija) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Smrt sodnega izvedenca (serijski film) - 21.10 Skrivnost Katinskega gozda (nemški dok. film) - 22.10 Mur-phy Brown (humor, serija) - 22.40 Filmi Hum-phreva Bogarta: Malteški sokol - 0.15 Jazz. nedeua, 1. V. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 905 OTROŠKI PROGRAM 9.05 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.50 UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, ponovitev danske nadalj, 4/13 10.20 GOVORICA ŽIVALI, angl. oddaja 11.20 SLIKE IZ SEČUANA, 8. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 14. SREČANJE TAMBURAŠK1H SKUPIN SLOVENIJE 12.25 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serijc, 22/24 13.00 POROČILA 13.05 KAN KAN, amer. film 15.10 NEBO NAD ŽENAVIJAMI, ponovitev dok. filma 16.05 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj, 8/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 K1TOLOVC1 IZ LAM ALERE, nemška poljudnoznan. oddaja 22.20 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA LOVOROVA ULICA, zadnji del amer. nadalj. PONEDELJEK, 2. V. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 ŠKRAT TUKITAM IN NJEGOVE TEŽAVE 10.30 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj, 3/26 10.55 ZNANJE ZA ZNANJE 11.25 STORM AND SORROW, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 14.00 KRALJESTVO RUSKEGA MEDVEDA, angl. poljudnoznan. nadalj, 5/6 14.50 OČI KRITIKE, ponovitev 15.50 MOČ IN SLAVA: PREPRIČU1VI ZMAGOVALCI 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 OMIZJE 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA VAMPIR, ANGLEŠKA OPERA, 4/5 DEMPSEY, amer. nadalj, 1/4 SLOVENIJA 2 13.15-0.40 Teletekst 13.30 Video strani -13.40 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna -14.40 Sova (ponovitev): Lovorovoa ulica (2. del amer. filma) -18.50 Univerzitetni razgledi -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Odpisano (nemška drama) - 21.20 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 155. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -17.00 Na velikem platnu -17.15 Morilska sla (ponovitev 2. dela filma) -19.10 Luč svetlobe (156. del am. nadalj.) - 20.00 Poslovni dosje (7. del amer. serije) - 20.30 Brlog (10. del španske serije) - 21.00 Hiša strahov (amer. grozljivka) - 23.00 Ameriških deset - 23.35 Na Velikem platnu ■ 23.50 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Sandokan (risana serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Kako čas beži (humor, serija) -13.10 Filmi Errola Flynna: Robin Hood -14.50 Monofon -15.30 Učimo se o Hrvaški: Trsal, svetišče kraljice Jadrana • 16.00 Poročila - 16.05 Modul 8 (oddaja za otroke) -16.30 Živeti za., -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Arena (športna oddaja)’- 21.10 Planetarij - 22.15 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v nemščini - 0.05 Sanje brez meja HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS TOREK, 5. V. SLOVENIJA 1 10.15-0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 GOVORICA ŽIVALI, angl. oddaja 11.35 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.05 ODPISANO, nemška drama 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! UPORNIK V SLUŽBI KRALJA, danska naniz, 5/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.40 STRTA SRCA, franc, nadalj, 8/16 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 6. epizoda DEMPSEY, amer. nadalj, 2/4 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.40 Teletekst 16.00 Video strani -16.15 Zgodbe iz školjke -17.05 Tedenski izbor: Sedma steza -17.25 Sova (ponovitev): V avtobusu (23. epizpoda angl. naniz.); 17.55 Dempsey (amer. nadalj, 1/4) -18.40 Iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Družinske skrivnosti (franc, nadalj, 2/6) - 21.00 Pro et contra - 22.00 Možnosti sodobne kardiologije (znanstvena oddaja) - 22.30 Videošpon KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 156. dela amer. nadalj.) - 13.05 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.20 Spot tedna -16.25 Na velikem platnu -16.40 Brlog (ponovitev 10. dela šp. naniz.) -17.10 Hiša strahov (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (157. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.30 Državnik novega kova (5. del angl. satirične naniz.) - 21.00 Poročila - 21.20 Razcepljeni (amer. film) - 22.50 Portret Veselina Srejoviča (dok. oddaja) - 23.15 Poročila - 23.40 Na velikem platnu - 23.55 CMT -0.45 Borza dela SREDA, 4. V. SLOVENIJA 1 9.15 - 23.55 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR 9.40 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 18/26 10.05 VIDEOŠPON 11.05 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11.35 V DRUGAČNI LUČI, nemška dok. nadalj, 4/4 12.05 K1TOLOVC1 IZ LAMALERE, nemška poljudnoznan. oddaja 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 14.00 TEDENSKI IZBOR 14.00 PRO ET CONTRA 15.05 DRUŽINSKE SKRIVNOSTI, franc, nadalj, 2/6 15.50 MERIDIANI, TARČA, ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 REGIONALNI PROGRAM UUBUANA 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: OGLASI SE! TAKO TEMNO JE, švedski film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 8/22 DEMPSEY, amer. nadalj, 3/4 SLOVENIJA S 15.15-0.15 Teletekst 15.30 Video strani -15.45 Tedenski izbor: Omizje; 17.00 Moč in slava: Prepričljivi zmagovalci -17.30 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (6. epizoda angl. naniz.); 17.55 Dempsey (amer. nadalj, 2/4) -18.45 Kronika (26. del kanadske dok. serije) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda: nogomet Parma:Arsenal - 23.30 Svet poroča KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 157. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.35 CMT -14.30 Borza dela -16.35 Na velikem platnu -16.50 Državnik novega kova (ponovitev 5. dela angl. naniz.) -17.20 Razcepljeni (ponovitev filma) -18.50 Male živali -19.10 Luč svetlobe (158. del) - 20.00 Popspot (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Učna leta (12. del amer. nadalj.) - 21.00 Poročila - 21.20 Dance session (29. oddaja o plesu) - 21.50 Kdo vlada Beogradu (dok. film) - 22.15 Izdelovalci revije (dok. DW) - 22.45 Poročila - 23.05 Spot tedna - 23.10 Na velikem platnu - 23.25 CMT - 0.45 Borza dela 94,6 MHz SRAKA • /' ,f c vrnm /e» a I RIBNIŠKI GRB - Na fotografiji je ribniški grb z ribo, ki ga je v lesu ustvaril kočevski akademski kipar Stane Jarm. Ribnico in njeno okolico krasi že več del, ki jih je ustvaril ta kipar. (Foto: J. Primc) ČETRTEK, 28.4, 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.15 Poročila - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rocko-vnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika (do 24.00) PETEK, 19.4. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.15 Poročila- 15.30 Grmski vulkan -17.00 Srakin TV izbor -18.00 Študentski čvek -19.00 Ne joči, petek! (do 24.00) SOBOTA, 50.4. 5.30 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -14.00 Čestitke -15.00 Godec v studiu - 18.00 Obisk: Franc Flere - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica (do 01.00) NEDEUA, 1.5. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergreeni - 13.00 Čestitke in domača glasba - 19.00 Večer s slovensko popevko - 22.30 Ves ta jazz (do 24.00) PONEDLJEK, 2.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.15 Poročila -15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja - 19.00 Pravljica - 19.30 Večerni program (do TOREK, 5.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.15 Poročila - 17.00 Gradimo strokovno in varno - 18.00 Otroška oddaja “Kalimero” - 19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III (do 24.00) SREDA, 4.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice- 12.30 Mali oglasi -15.15 Poročila -17.00 Borza dela - 18.00 Rok za rock - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika (do 24.00) ^GlAS JE'ž,VLJ£NjE Michael Jackson se je zapisal v zgodovino glasbe z veliko ploščo z naslovom Thriller. Od izdaje te plošče decembra 1982 je bilo prodanih že 40 milijonov primerkov. Kar sedem pesmi s te plošče je zasedlo prva mesta na ameriških lestvicah. Jacksonov menedžer noče povedati, kakšen je Michaelov zaslužek, vendar naj bi po nekih podatkih pevec v naslednjih 15 letih prejel kar 1,5 miljarde mark od prodaje plošč. Londonski stadion Wentbley je bil leta 1988 kar sedemkrat razpro- ta + ^ dan, vsakokrat je koncert obiskalo po 72.000 ljubiteljev glasbe. Vsega skupaj torej pol milijona ljudi. Nastopiti je seveda Michael Jackson. Pa naj še kdo reče, da se ne izplača biti glasbenik! Le hudičevo dober se moraš pojaviti ob pravem času na pravem mestu. Vprašanje je, kaj bi Jacksonu uspelo narediti v Sloveniji... V nagradni igri emone Merkurja je bila ta teden izžrebana Brigita Štirn z Vrhnike, ki bo prejela stensko uro in majico. Simona H,O = ŠKODA Volksvvagen Group t. 17 (2332), 28. aprila 1994 • ČAS NEDOLŽNOSTI (ZA STRASTNE IN VELIKE) na sporedu v novomeškem Domu kulture od 28. aprila dalje Režiser Martin Scorsese v svojih filmih običajno govori o tegobah urbanega življenja (Taksist, Pobesneli bik. Dobri fantje). Tokrat pa je ustvaril bridko zgodbo o ljubezni in žrtvovanju. Daniel Day-Lewis, Michelle Pfeiffer in Winona Ryder igrajo v drami o moškem, ki je ujet med dve ženski in v dva popolnoma nasprotna svetova. Zgodbo, ki se odvija v New Yorku leta 1870, prevevajo strasti, samoodpovedovanje in spletkarjenje. Bogataši tistega časa šobili ekstravagantni, razsipni in hinavski, obenem pa so prisegali le na zunanji blišč in na strogi socialno-moralni red; revni so bili zgolj revni. Poleg dialogov sloni pomemben del filma dobesedno na dizajnu. Film namreč govori o zelo majhni skupini ljudi, ki se ne družijo z navadnimi smrtniki in so si zato precej podobni. Da pa bi bili posamezni karakterji junakov med seboj različni, so vsakemu določili njemu lastno httrvo. Morda se vam bo zdelo nenavadno: v filmu postrežejo sedem večerij in vsaka ima določen simbolni pomen. Hrana in prehranjevanje protagonistov sta nasploh med močnejšimi členi zgodbe. Pri teh obrokih, ki so bili pravzaprav dntžabni ceremonial, so namreč razkazovali razkošnost gospodinjstva, posledično pa še moč in ugled na družbeni lestvici. Edinstvene jedi so ustvarjalci sestavili s pomočjo 4000 kuharskih knjig in strokovnjaka za serviranje in zgodovino hrane. Ceremonial (“etiketa ") je bil v 19. stoletju še kako zavezujoč način življenja (npr. ženska pahljača ne sme vzbujati pozornosti, moška hoja mora biti/x>nosno strum-na...). Nekateri pa so navkljub temu preveč ljubili v času in prostoru, ki nista bila naklonjena ljubezni. Upati so si, vendar jim ni bilo lahko, bilo pa je sladko, ljubiti in grešiti zoper... • W!LLY (MORALKA ZA MULCE) na sporedu v novomeškem Domu kulture od 28. aprila naprej WiHy in Jesse, glavna junaka Jil-ma, imata veliko skupnega. Oba sta osamljena, razočarana, neuk-lonjiva in obema se toži po pravem domu. Vendar je prvi sedem metrov dolg in tri tone težak kit-orka, dmgipa je dvanajstletni deček, ki odrašča brez pravih staršev. Wdty je zapil v premajhnem bazenu v zabaviščnem parku in ne uboga gospodarjev. Jesse pa se na krivih potih znajde pred izbiro: ali novi krušni starši ali pa pobo-Ijševalnica. Povsem po naključju postaneta najboljša prijatelja - kit Willy tako dečku Jesseju prireja osupljive akrobacije. Ko Jesse odkrije krute načrte WiUyjevih lastnikov, ki kitu strežejo [ro življenju, ve, kaj mu je storiti, čeprav se to zdi nemogoče - Williyja vrne v morje, domov k dnižini. Filmsko pristna čustva junakov hočeta opozarjati na dve vrednoti: družino in svobodo. Tako zelo neškodljiv film meri na najširši krog gledalcev. TOMAŽ BRATOVŽ TANIN SEVNICA objavlja dve prosti delovni mesti: 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA — nabavg lesa 2. VODJA ŽAGE Pod 1: Poleg splošnih pogojev veljajo za kandidate še naslednji: — državljanstvo RS — srednja izobrazba gozdarske smeri — tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih. Pod 2: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — državljanstvo RS — srednja ali višja izobrazba lesarske smeri — tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih. Rok prijave za obe razpisani delovni mesti je 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TANIN SEVNICA, KEMIČNA INDUSTRIJA, p.o., Hermanova 1, 68290 SEVNICA. SELITEV - A vtoservis Sever v novomeški Ulici talcev je obvestil ljudi o svoji selitvi v novo delavnico. Na listu, ki ga je nekdo v ta namen obesil na vratih dosedanje delavnice, piše, da se je servis preselil v delavnico na Cikava v prostore “bivše tovarne Iskra ”. Napis je pomota ali ponesrečena šala. Tovarne Iskra namreč še niso razgrabili in ukinili, zato še ni “bivša ”, čeprav si nekateri na tem svetu želijo njenega skorajšnjega konca. (Foto: L. M.) POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupile tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • I (K popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja pokrajinski tednik, ki poroča • O vsem, k ar se zgoi mivegj na Dolenjski li krajini, Posavju. jf tevskem in drugod. ' • Piše preprosto, razi in kratko, • daje vsem svojim bi možnost, da v njem 'ujejo, • nudi nešteto možno oglaševanje. 68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/323-606 fax: 068/322-898 oglasno trženje• 068/323-610 AGENCIJA ZA ŠPORT NOVO MESTO in SMASH, d.o.o. NOVO MESTO RAZPISUJETA LICITACIJO rabljene gostinske opreme v bifeju Športne dvorane Marof v Novem mestu. Licitacija bo v četrtek, 5. maja, ob 12. uri, ogled opreme pa je mogoč istega dne od 11. ure dalje. »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja kanal ELEKTROMEHANIKA CEROVŠEK Ragovska 1 (pod kandijsko pošto) Novo mesto tel. 21-587, 341-587 * previjanje elektromotorjev, vrtalnih strojev, črpalk * 30 let tradicije Hvala za zaupanje in se priporočamo! j Ne veste, kam s certifikati? \ j Na vprašanja bralcev odgovarjajo strokovnjaki PDU Triglav, d.o.o. — Le še dobro leto je čas! j 1. Komu zaupati certifikate? Kje je največja varnost? j Izkušnje preteklih let nas učijo, da popolnoma varne naložbe skoraj j ne obstajajo. Tudi podjetja, ki so veljala za zelo uspešna, kaj hitro za-j bredejo v težave, ki se neredko končajo s stečajem. V današnjih ne- ■ j gotovih časih govoriti, da bo neko podjetje še dolgo uspešno in do- j : bičkonosnoposlovalo,jelahkoneresnopočetje.Takojemožnost,da j j bo propadlo ravno tisto podjetje, za katerega delnice smo zamenjali [ • svoj certifikat, vedno prisotna. Najboljši način, da to možnost zmanj- • j šamo, je razpršitev naših naložb. Svoj certifikat skušajmo zamenjati ■ ■ za delnice več podjetij. Tako propad enega podjetja ne bo pomenil • j propad naše celotne investicije. Najboljšo razpršenost bomo dosegli ■ : z zamenjavo certifikata za delnico pooblaščene investicijske družbe. j ■ Te družbe bodo lahko zbrale veliko število certifikatov in ti certifikati { j bodo strokovno plasirani v primerno veliko število podjetij. Tako bo : ■ dosežena razpršenost naložb in s tem povečana varnost. j 2. Ali se certifikati lahko prodajo? : S certifikatom je dana možnost državljanom Republike Slovenije, da j ; sodelujejo pri lastninjeju družbenih podjetij. Zakonsko so predvideni j : načini, kako se ti certifikati lahko zamenjajo za delnice teh podjetij. ; | Pri tem je pomembno, da se certifikati lahko uporabijo samo za te za- j j konsko predvidene namene in da bo to zamenjavo moral opraviti : vsak imetnik certifikata osebno. Prodaja certifikata nekomu tretjemu ■ in s tem prenos pravice zamenjave certifikata za delnice ni možen, j • Kakršnekoli prodaje ali pogodbe o bodoči prodaji certifikatov so v : j nasprotju z zakonom in s tem nične. Vsak imetnik certifikata bo moral J j sam pridobiti delnice podjetij ali pooblaščenih investicijskih družb in ■ [ šele te delnice bo mogoče prodati in s tem priti do gotovine. • Pišltel Svoj certifikatski račun morate Izkoristiti že do 30. junija prihodnje leto. Časa za odločitev je sicer še dovolj, za pridobivanje pravih informacij pa bolj malo... ■ ■■ 1 1 ■ ... ■■ ■■ I' . - ..■■■ Svoja vprašanja lahko posredujete na naslov našega uredništva. Odgovore, ki jih bo za vas našel Branko Drobnak, eden direktorjev PDU Triglav, boste lahko prebrali v naslednji številki Dolenjskega lista. KOLINSKA, prehrambena industrija, d.d. Šmartinska c. 30, Ljubljana Po sklepu uprave družbe z dne 28.3.1994 objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo pakirnega stroja, inv. št. 3639 Stroj je bil kot prototip izdelan leta 1985 v Kovinarski, Krško. Z njim je mogoče volumsko pakiranje od 200 -1000 g v eno vrtečko. Kapaciteta pakiranj je 20 - 40 vrečk v minuti. Pakiranje je polavtomatsko. Stroj je brez nasipa in odstranjevalca zapakiranih vrečk. Izklicna cena za nakup stroja je 4.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na dan izvedbe javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom dražbe položijo varščino v višini 32.000,00 SIT pri blagajni Kolinske, d.d., Ljubljana, PE Mirna, Cesta na Gradec 17, Mirna na Dolenjskem. Po končani dražbi bomo varščino vsem potencialnim kupcem vrnili, razen kupcu, ki mu bomo vplačani znesek všteli v kupnino. Nakup stroja je po načelu “videno-kupljeno"; kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora kupnino plačati najkasneje v 8 dneh, t.j. do 13.5.1994, sicer mu varščina zapade. Prometni davek plača kupec. Javna dražba bo 9.5.1994 ob 8. uri v poslovnih prostorih PE Mirna, Cesta na Gradec 17, Mirna na Dolenjskem, kjer je vsak delovni dan možen ogled stroja. TOVARNA ČEVLJEV “BOR” DOLENJSKE TOPLICE, p.o. MOČILE 1,68350 Dolenjske Toplice DELAVSKI SVET in razpisna komisija razpisujeta prosta dela in naloge DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih podjetja mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko izobrazbo usnjarskopredelovalne, ekonomske ali organizacijske smeri, tri leta delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu - da ima višjo izobrazbo usnjarskopredelovalne, ekonomske ali organizacijske smeri, pet let delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Mandat direktorja bo trajal do lastninskega preoblikovanja podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po imenovanju delavskega sveta. Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 AVTOSERVIS Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 90 vam nudi športne vzmeti C za vse tipe vozil Na zalogi so vzmeti za vozila: Alfa 155 1.8 TS 22.946 sit BMW316i/318i 26.257 sit Golf III 1.4 18.215 sit Golf II 15.298 sit Opel Calibra 26.336 sit Fiat Tipo 1.4/1.6/1.7 D 22.946 Sit Fiat Uno 17.506 Sit športne zračne filtre dRMA; s tem filtrom vaš avto pridobi okoli 3 Kw, menjava filtra pa je potrebna le na vsakih 60.000 km športne izpuhe Sebring velik izbor dodatne opreme in motortoningov, znamke Ella za vsa vozila Renault Informacije na telefon 22-372. J _____ m VOZITE AVTO ŠKODA ? m PRIDRUŽITE SE AVTO MOTO DRUŠTVU AVTOIMPEX - ŠKODA! IZKORISTITE ŠTEVILNE UGODNOSTI, KI JIH ČLANSTVO PRINAŠA. INF. PO TEL. (061) 322-615 OZ. NA NASLOV: AMD AVTOIMPEX — ŠKODA CELOVŠKA 34, LJUBLJANA (NASPROTI HALE TIVOLI) NAJ BO ŠKODA VAŠA PREDNOST! IO. -F - ŠKODA "V Volksvvagen Group OHRANITE HRANLJIVE SNOVI RASTLIN IN POVEČAJTE PRIREJO MLEKA IN MESA naravni biološki dodatek za siliranje PREPROSTO DO KAKOVOSTNE SILAŽE (R, KRKK ^ NOVO MESTO SLOVENIJA VETERINA M____________ i i i i i g i i Si I I SMO ZA 20 — 70% CENEJŠI pletiljstvo 0 brezo Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, zenske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, pu|overie^ KOVINSKA GALANTERIJA Konček Franc Dobindol 28, 68323 Uršna sela tel./fax. 068/65-278 ~ postovnMr prosTorovram° opremo za vse vrs,e ,r90vin in — Izdelujemo opremo iz nerjaveče pločevine — Izdelujemo in montiramo kovinsko skladiščne regale — police Na zalogi imamo: — nakupovalne košare — vozičke za košare — nakupovalne vozičke 75 I — košare za embalažo — košare za sadje — blagajniški komplet košar — stojala s štirimi košarami -— stojala s petimi košarami — stojala za cigarete — pregradne stene za v hladilno vitrino iz nerjaveče pločevine — podstavke za shranjevanje načetih salam v hladilnih vitrinah iz nerjaveče pločevine — pladnje iz nerjaveče pločevine za v hladilne vitrine In še marsikaj, kar potrebujete v vaši trgovini! Vsi izdelki so kvalitetni in po konkurenčnih cenah Se priporočamo! Tanii|| LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko: 0608/41-349 ali 41 -044 in o vsem se bomo dogovorili. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■a aWWd moderni interieri Cesta herojev 28 tel.: 068/22-798 68000 Novo mesto fax: 068/321-959 Vam nudijo široko izbiro pohištva domačih in tujih proizvajalcev po ugodnih cenah. Na zalogi ortopedske vzmetnice vseh dimenzij po zelo ugodnih cenah! Za vse artikle vam nudimo od 5 — 30% popusta. Prodaja na čeke 1+3 brez obresti in zelo ugodni kreditni pogoji. Obiščite nas in se prepričajte. Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Komadov: Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0’NECO P.P. 45, 61235 Radomlje KRI •■•■■■■■■•■■■i REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK i ■ ■■■■•■ ■■■■■a ■■■■■■ ■ aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaa od 6. ure do 9.30 SHUJŠAJTE PRED POLETJEM HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SI.IM-1 EL je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohranjanju idealne telesne Wže hre/ omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE čajem hujšale hitro in na zdrav način. Zmanjšuje Vam apetit hkrati pa Vam krepi organizem in odpornost. SLIM-TEE veča vitalnost, Vas poživi in Vam daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanje prebavnih sistemov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji. CENA: SAMO 500 SIT z plačano poštnino Priimek in ime:_________________________________ Naslov: ______________________________________ Poštna št.: -___________________________________ Kraj:________________ ■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■ r [J£]0[ll]0+D0ra GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO NOV ŠPORTNI CENTER Sredi srednješolskega kompleksa v Novem mestu " obdanega z idilo košenic in gozdov, pričenjamo z izgradnjo večnamenskega športno-poslovnega objekta "TELOVADNICE" ■ Okolica trenutno podrejena šolskim in športnim aktivnostim, potrebuje tudi ponudbo trgovskih, nastanitvenih in poslovnih ■ želja. Vse to predvidevajo raznovrstni prostori v sklopu telovadnice kot so: fitnes center, savna, sqush, ambulanta, trgovine, butiki, gostinski lokali in prostori raznih pisarniških, poslovnih oziroma storitvenih dejavnosti a Kerje število ponujenih m2 omejeno, si željen prostor zagotovite že danes. I 0'OKl.lČITK NAS, OGIvASITP, SF. PRI NAS, PRIČ AKUJEMO VAS.") V pričakovanju vaše poslovne odločitve- dobrodošli v novem športnem centru v Novem mestu pati* J Informacije: GIP"P10NIR"Novo mesto Kettejev drevored 37 jr tel. 068/321 -826,323-686 faks.321 -037 * rggfr HVUnDfll VEDNONADOBBI POTI HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi 16V, model 94 PONY, model 94, že od 16.990 DEM SCOUPE. model 94. od 26.500 DEM ' LANTRA. model 94. od 26.200 DEM SONATA, model 94. od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM — triletna garancija ali 100.000 km in šestletna garancija na pločevino 068/323-902°'’ D°L Kamence 25/a> Novo mesto, tel. §68/la-oSJUN°Al’ Partl*anska 21, Novo mesto, tel. M TEM TCnUII MAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V ItIVI I tunu VAo Z. A IM Im A PRODAM —KUPIM —POSEST —ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 28. aprila - Pavel Petek, 29. aprila - Robert Sobota, 30. aprila - Katarina 2.5. (ob 18. uri) risani film Mačke iz visoke družbe. ČRNOMELJ: 29.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Popoln svet. ob; 30.4. in 1.5. (ob 20. uri) ameriška pustolovska drama Živi. Nedelja, 1. maja - praznik dela Ponedeljek, 2. maja - Boris KRŠKO: 29.4. (ob 20. uri) in 1.5. rtŠk ' ~ Torek, 3. maja - Aleksander Sreda, 4. maja - Cveto LUNINE MENE 2. maja ob 16.32 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 28. do 30.4. in 2.5. (ob 20. uri) kriminalni film Pelikanovo poročilo. Od 28. do 30.4. in (ob 18. uri) ameriška komedija Romanca v Seattleu. METLIKA: 28. in 29.4. (ob 20.vuri) ameriška pustolovska drama Živi. 1.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Popoln svet. NOVO MESTO: 28.4. (ob 10. uri) risani film Mačke iz visoke družbe. 28.4. ter 3. in 4.5. (ob 17. in 19. uri) pa od 29.4. do 2.5. (ob 10., 17. in 19. uri) mladinski film Willy. Od 28.4. do 4.5. (ob 21. uri) drama Čas nedolžnosti. kmetijski stroji AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno blago za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, akumulatorje Vesna in Topla: 12 V 97 ■ 100 Ah, cena 8.050 SIT, gume Barum 12.4/11 - 28, cena 20.500 SIT. Pokliči- te nas! * (064)324-802. 3546 TRAKTOR TV 419 ugodno prodam. ® 40-874. 3864 MOTOR za BCS na petrolej prodam. ® 40-039. 3872 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA znamke Sip VTG 3000 prodam. Jože Miklič, Ornuška vas 6, Trebelno. KOSILNICO BCS in mlado brejo kravo prodam. S (0608)43-247. VELIKA IZBIRA kosilnic BCS in kosilnic TCM, žitnih sejalnic Gaspar-do, vrtavkastih bran in frez Maschio, nakladalnih prikolic 12 m3, 15 m3 in cistern s topom Durante. ® (064)622-575. 3899 ZELO ugodne cene kiper prikolic Tehnostroj 4.5 T in nakladalca gnoja TN 400. Hitra dobava traktorjev Fiat, Deutz in Zetor. ® (064)622-311. 3900 PRODAJAMO in kupujemo leme-že in nože za vse tipe plugov in frez. Kovaštvo Černigoj, Lokavec 45,"Ajdovščina, ® (065)62-645. 3901 MOTOKULTIVATOR Tomos MK - 2, star 5 let, dobro ohranjen,ster na-hrbtno škropilnico prodam. ® (068) 45-193. OBRAČALNIK TAJFUN, betonski mešalec, barvni tv Iskra, prodam. Rozman, Mali Vrh, ® 78-285. 3921 /7® , Dolenjska banka d.d. Novo mesto NOVOSTI ZA UPORABNIKE BANČNIH AVTOMATOV LB Dolenjska banka d.d. Novo mesto obvešča svoje varčevalce, da je v svojo mrežo bančnih avtomatov vključila tri nove bančne avtomate, in sicer v agenciji Drska, agenciji Šentjernej in v Dolenjskih Toplicah. Na vseh bančnih avtomatih Dolenjske banke — razen v Dolenjskih Toplicah lahko poleg dviga gotovine opravite tudi — polog gotovine na tekoči račun in — plačilo položnic iz sredstev na tekočem računu. Postopek za uporabo navedenih novih storitev je enostaven. Besedilo na ekranu vas vodi skozi celotni postopek, ki poteka na sledeči način: — v bankomat vložite bančno kartico — vtipkate osebno številko — pritisnete tipko »druge storitve« — izberete med možnostmi: polog gotovine na tekoči račun oz. sprejem plačilnih nalogov — samodejno se odpre predal, iz katerega vzamete ovojnico — bankovce oz. položnice vstavite v ovojnico — zalepljeno ovojnico vstavite v režo, ki se odpre pod čitalcem kartic — počakate, da bankomat vrne bančno kartico — počakate, da bankomat izda potrdilo, na katerem so navedeni podatki o opravljeni transakciji. Pred uporabo navedenih storitev se morate seznaniti s »Splošnimi pogoji za storitev depozit na bančnem avtomatu« in se dogovorite o načinu prevzema prvega izvoda položnice. Če še niste uporabnik bančnega avtomata, je mogoče sedaj pravi čas, da to postanete. Zato vas Dolenjska banka vabi, da se zglasite v svoji bančni enoti, kjer boste uredili vse potrebno za uporabo tega sodobnega in enostavnega bančnega poslovanja. Vedno prijazno pri roki — bančni avtomati Ljubljanske banke. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednost/. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.:52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. MALO RABLJEN kultivator Honda F 600 prodam. ® 52-686, po 12. uri vsak dan. 3935 PUHALNIK GRIČ z noži ali brez elektromotorja, skoraj nov, ugodno prodam. ® (0608)77-077, popoldne. 3938 OBRAČALNIK SIP 2,20 m prodam. Peter Muhar, Zbure 23, Šmarješke Toplice. 3941 TRAKTOR URSUS C, 360 KS, star 6 let, dobro ohranjen, prodam. Vidmar, Drašča vas 14, Žužemberk. 3949 TRAKTOR ZETOR 5211, 307 delovnih ur, prodam. Franc Kosec, Pod Trško goro 74, Novo mesto. 3950 motorna vozita Avtohiša Berus servisno prodajni con tor ®<3B> Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax. 068/25-641 nemški, veliko dodatne opreme, rdeč, (06( letnik 1986, prodam. ® (0608)75-238, zvečer. 3845 GOLF JXD, letnik 1986, prodam. ® (068)45-058, po 18. uri. 3849 LADO SAMARO 1500 S, letnik 1993, registrirano do 7/94, dodatno opremljeno, prodam. Breznikar, Stara Bučka 32, Škocjan, ® (068)76-087. 3850 JUGO 45, rdeč, prva registracija 1/90, dobro ohranjen, prodam. ® 79- 149. 3853 Z 101 GTL, letnik 1984, registriran do 11/94, prodam. Franc Brajer, Gor. Laknice 2, Mokronog. 3854 MOPED TRIBRZINEC, tip 12, starejši, vozen, zaradi bolezni prodam. Anton Kastelec, Gubčeva 45, Metlika. 3855 VW HROŠČ 1200, letnik 1963, registriran do 4/95, še vsa oprema za ameriški trg, prodam za 1500 DEM. ® (068)60-116, med vikendom. 3862 126 P, letnik 1986, registriran do 6/94, prodam za 1300 DEM. ® (068)65-383, zvečer. 3863 TRABANT, letnik 1987, registriran do 7/94, 42.000 km, prodam za 700 DEM. ®(068)56-501. 3868 Z101, letnik 1985, registrirano celo leto, prodam za 1800 DEM. Franc Strniša, Jezero 29, Trebnje. 3869 LADO SAMARO 1500, letnik 11/90, 5 ero vrat, prodam za 7000 DEM. ® (068)48-581. 3875 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 26.3.1995, rdeč, redno servisiran, prodam. Robert Kabur, Gor. Težka voda 17. Stopiče. 3879 GaBlšlMOra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT prodaja celotnega programa vozil RENAULT ugodni kreditni pogoji, leasing - odkup in prodaja rabljenih vozil NAJCENEJŠI CLI0 V SLOVENIJI CLIO RN 1.2/5V kat. Možnost testne vožnje! Tel.: 068/324-533 FORD SIERRA 1,3 GL, letnik 1987, bele barve, 89.000 km, ohranjen, prodam. Možna menjava za cenejši avto. ® (068)78-105. 3882 OPEL REKORD 2.0 S LUXUS, GOLF GTD, z originalno opremo, 12/91, črne barve, prodam. ® (068) 27-989, ali (0609)616-147. 3842 ZASTAVO 128, letnik 1987/88, potrebno manjšega popravila, ugodno prodam. ® (068)64-313. 3843 JUGO KORAL 45, 3/89, 57.000 km, registriran do 3/95, prodam. ® 20-397. 3844 Z 101, 11/89, prodam za 2.700 DEM. ® 26-951. 3931 R 4, letnik 1987, prodam. ® (061) 875-085. ALFO 33,1.5, prodam. ® 22-220. GOLF 1600 BENCIN, pet prestav, obvestila posest 2 HA TRAVNIKA v Selcih pri Dobrniču oddam v najem ali prodam. ® (068)49-651. 3873 PARCELO, nadomestna gradnja, 1380 m2, v Potočni vasi, ugodno prodam. ® 21-801, popoldan. 3902 PARCELO, primerno za vinograd in vikend, 26 a, ter namizni šivalni stroj cik - cak znamke Sears prodam. ® 75-356. 3905 V CENTRU Dobove prodam enonadstropno podkleteno hišo z vrtom in dvoriščem, primerno za trgovino ali obrt. Cena po dogovoru. ® (0608)67-111. 3909 NA DOLENJSKEM, vas Boršt 2 pri Dvoru, zelo poceni in ugodno prodamo staro hišo, njivo, travnik, nekaj vinograda in zapuščen vinograd z zidanico. Prodamo tudi posamezne parcele. Do vseh teh parcel je nova asfaltirana cesta. ® (061)771-064, Danica Križman. 3925 OPUŠČEN VINOGRAD, cca 550 m2, v Starih vinah pri Škocjanu prodam. ® 49-017. 3937 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kny: ........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. GOLF JXD, 7/89, kovinsko zelene barve, nove gume, radio, alarm, odlično ohranjen, nujno prodam. ® (068)41-130. 3884 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 4/95, prodam. ® 85-863. Z 750, prevoženih 17.000 km, in motokultivator Motoguti, skoraj nov prodam ali menjam za avtogenovaril-ni aparat (kisik - plin). ® (0608)82-831. 3891 Z 750 bele barve, v dobrem stanju, registrirano do 20.2.1995, ugodno prodam ® 24-768, 22-900. 3911 Z 101, letnik 1988, prodam. ® 48-334. 3915 R 19. rdeč, 9/89, prodam za 13.200 DEM. ® 84-707. 3916 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 7/93, ugodno prodam. ® (068)25-906. 3920 126 P, letnik 1989, prodam. ® (0608)78-123. 3926 AX RD, letnik 1989, odlično ohranjen, drugi lastnik, prodam za 9.700 DEM ali menjam. ® (068)42-086. MOTOR APN 6 TOMOS ugodno prodam. ® (068)44-284, od 15. do 19. ure. 3940 KAMION MERCEDES, 12/13, letnik 1979, prodam. ® 79-104, dopoldne razen srede. 3944 ALFO 1,5, 33 prodam. ® 22-220, Marko. 3945 ALFO 33 1,5, zlata deteljica, letnik 1986, prevoženih 92.000 km, prodam ali menjam za R 4. ® 324-113. 3946 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068) 49-567. 1589 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 2827 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo 281, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 3885 PURANI, beli, težki, stari 5 tednov, bodo v prodaji 14 maja. Sprejemamo naročila. Kuhelj, Šentjernej, ® (068) 42-524. 3886 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in boj-lerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ® (063)39-878. 3887 ELEKTROINŠTALACIJE na novogradnjah in adaptacijah vam hitro in ugodno izvede elektroinštalater z 20- letnimi izkušnjami. ® (061)777-190. 3913 prodam letnik 1982, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)41-130. 3883 SEDEŽNO GARNITURO (1 x dvosed-postelja, 2 fotelja, kot), prodam. ® (068)26-288, po 19. uri. 140 1 kompresor, domača izdelava, podam. ® 26-669. ‘ T1ŽIC V BREŽICAH ugodno prodam 80 basno harmoniko VVeltmeister in fur- nirano kuhinjsko mizo. Pisne ponudbe pošljite na Dolenjski list pod Šifro: -DOM.. 3840 /EČ ( VEČ GOBELINOV različne velikosti ugodno prodam. ® 44-730. 3846 DALJNOGLED, kasete nemškega jezika 2000 S, prvi del, prodam. ® (068)45-526, po 20. uri. 3847 razno HARMONIKO MELODIJA, duri Be,Es,As,Des, malo rabljeno, kot no-vo, prodam za 2300 DEM. Franc Župane, C. Kozjanskega odreda 9, Senovo. 3848 1500 KOMADOV rabljenih zarez-nih strešnikov Kikinda prodam za 15000 SIT. ® (0608)31-072. 3851 ČOLN ELAN 401 ugodno prodam. ® (0608)62-870, 31-812, 31-407. KOBILO, staro tri leta, brejo telico, puhalnik na kardan in bukova drva prodam. Draginc, Konec 11, Novo mesto. 3856 ŠPIROVCE, dolžina 5 in 4 m, prodam. ® (068)76-081. 3857 RAVNO PLOČEVINO Trimo (300 x 110 cm), debeline 0,5 mm, belo-zelene barve, prodam. ® 51-164. 3858 CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SIT prodam. ® (068)43-657. 3859 SYNTHESIZER GOLDSTAR, z malimi tipkami, še v garanciji, ugodno prodam. ® 26-763. 3860 VEČ NAREJENIH GOBELINOV, lahko na dva čeka, prodam. Ugodno prodam tudi certifikat. ® (068)76-526. 3861 RABLJENA OKNA z roleto in notranja vrata ugodno prodam. ® (068)84-896. 3865 VIDEOREKORDER FISHER, star 4 leta, prodam za 300 DEM ali menjam za žensko gorsko kolo v tej vrednosti. ® (068)84-623. 3866 NOVA POLKNA za okna (8 komadov) in balkonska vrata (2 komada), prodam. Janez Udovič, Mihovo 21 B, Šentjernej. 3867 KOLO ROG BMX 20, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Anton Kuhar, Orešje 40, Sevnica. 3870 ČEMENTNO strešno opekp, 2000 komadov, prodam. ® (0608)82-222. 3871 KLAVIRSKO HARMONIKO, 96 basno, prodam za 1000 DEM. Dam tudi na obroke. ® 32-547. 3874 NOVE univerzalne varilne aparate, enofazne in trifazne, s polnilcem in štarterjem, ugodno prodam. Martin Lisec, Lukovec 31 a, Boštanj. 3878 MOTOKULTIVATOR SUPER SP-ECIAL, z 750 za dele, žensko kolo na 10 prestav in računalnik Amstrad prodam. ® (068)86-252. 3880 ŠTIRI ŠIPE z okvirji (160 x 140), primerne za vrtnarijo ali balkone, prodam. ® 42-705. 3881 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 410 1, malo rabljeno, ugodno prodam. ® 43-790. 3888 DRVA v gozdu prodam. ® 42-473. 3892 2 T sena prodam. ® 73-275. 3894 KVALITETNO rdeče vino zelo ugodno prodam. Šentjernej, ® (068) 42- 135. 3895 PO UGODNI CENI prodam pohištvo za dnevno sobo. ® (068)26-224. y 3897 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam po 200 SIT/kg. ® 76-209. 3906 OPEKO Kikinda, 1700 kom., prodam. ® (068)22-831, zvečer. 3908 KRAVO SIVKO, brejo, težko 650 kg, prodam. ® 44-685. 3910 ČOLN MAESTRAL 9 in motor Tomos 4,5 S ter francosko ležišče za eno osebo prodam. ® 26-233. 3912 CERTIFIKATE v vrednosti 950.000 SIT ter sedemdnevni luksuzni apartma za 4 osebe v Španiji prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 3918 NEMŠKO DETELJO, ki se kosi celo leto ob asfaltni cesti, in suho deteljo prodam. Vprašajte v Brezovici pri Bu-šinji vasi za Kebu. 3922 SUH LES za brunarico, velikosti (6 x 5 m), ter okna in vrata za brunarico prodam. ® 26-675. 3923 ŠTIRI GUME 165/70/13, dve gumi 145/12 na platiščih in kopalniško kad prodam. ® (068)25-195. 3924 SALONITKE, 8 valne, sive, nove, 170 komadov, prodam 25 = ceneje. ® 43- 705. 3927 ZAMRZOVALNO skrinjo (310 1), prodam ® 24-089. 3928 1000 KG SENA prodam. ® 27-710. 3929 PREŠO na kamen, starinsko, in gumi voz prodam. ® (068)28-312. 3930 NEMŠKO OVČARKO, rodovniško, vrhunskih staršev, delovnih, prodam. Katarina, ® 25-766. 3932 300 I rdečega vina s srebrnim priznanjem prodam po 1 DEM/1. Kralj, Dobliče, Črnomelj. 3934 HRASTOV SOD (5001) prodam za 300 DEM. ® 44-194. 3936 SMREKOV LES za ostrešje, žagan in okrogel, so željene dolžine, prodam. Pavle Podlogar, Dobovec 6, Šentjanž. 3939 KOLO pony, dobro ohranjeno, prodam. ® 56-327. 3942 VEČ ČEBELJIH DRUŽIN s panji ali brez, prodam. ® (068)87-580. OPRAVLJAM popoldanska pisaj niška opravila (tipkanje, prepisov! |_ nje). ® 323-378, dopoldne. 384 IŠČEM inštruktorja za osno^ta strojništva, tehnologije in strojesloiflB za strojno šolo. ® (068)21-946. |B 38« PREVOZI IN SELITVE do 61 d« ma in v tujini. ® 28-907, 28-549. 385 POSLOVNE PROSTORE v Me liki, pri centru Gala, oddam. ® 6) 121. 39(1 AVTOMAT Hek za brizganje pil stike, od 1 do 4 gr, ter kompresc Shamal ZY 085, brezoljni, brezšumei prodamo ali damo v najem. ® (06 C 222-360, od 8. do 12. ure. 39 m Pl es< vsak torek ob 20. uri % CELOVEČERNI FILM I9C In NOVICE ob 21.30 /in !7^vsako soboto tedenski pregled - OD SOBOTE DO SOBOTE in ~ mladinska oddaja MKC TV Jaivsak ponedeljek po NOVICAH S ŠPORTNI PREGLED KIK INTERIER, d.o.o. — prodaja in montaža stropov Armstrong — izvedba predelnih sten in stropov Knauf in Rigips — ureditev podstrešij — ureditev ustrezne razsvetljave Takoj zaposlimo 2 monterja suhomontažnih izdelkov (zidar, tesar, mizar) Informacije na tel.: (068) 321 -028 med 7, in 15. uro OBVESTILO! Moško frizerstvo »OBERČ FRANC« obvešča cenjene stranke, da od 3. 5. 1994 obratuje na Novem trgu 1 (nad Dolenjkinim supermarketom). Se priporočam! 189 FOTOMODELI V« Agencija “Dober glas” v s povezavi z Bernardo Marovt I7 vabi izkušena in neizkušena “5 dekleta in fante na izbor za 39 snemanje kataloga znamke nc “Armani”. )j Telefon: (061) 125-82-12, int. : 208, vsak dan od 10. do 14. ure. AVTOSOLA DUAL EXPRES d.o.o. Glavni trg 30 (nad slaščičarno) Novo mesto, tel.: 068/24-413 vpisuje: v pospešen i in izmenski tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B, C in E kategorije. Tečaj se bo pričel 9. maja, dopoldan, ob 10. url in popoldan, ob 15. uri. Pogoni za daljinsko odpiranje dvižnih, dvokrilnih in sekcijskih garažnih vrat Tel/Fax: 068/41-169 ____________ 1 Cs ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. V našem domu ostala je praznina, v naših srcih teika bolečina. V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta NEŽA MALNARIČ s Štrekljevca 9 pri Semiču Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Leso Črnomelj, Iskre Semič, Dolenjke Semič, osebju Kirurškega od-delka-intenzivna nega Splošne bolnice Novo mesto, sorodnikom, sosedom, DU Semič, govornicama ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: sin Tone z družino, sin Jože z družino in ostali sorodniki L >- — VM STUDIO VABI si zeme postan toto-Menite, da sta vaš n višina v skladu z normami? Samoza-za začetek dovolj! »ponudbo z rojstnimi naslovom in telefo-jo pošljite na naslov studio, p.p. 119, No- n Novo prikolico ADRIA Ll-NEA 400 ugodno prodam. Tel. 0608/61-975, 0609/612-999. Odriatik PRODAJA VOZIL Kristanova 45 (vrtnarija) 68000 Novo mesto Tel./fax. 068/24-409 Mobitel 0609/612-999 KREDIT LEASING . Partizanska 7, N M tuZLČZLCna. h^* Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lis dodelil nagrado BRANKI KRAGOLNIK iz Šentjerneja. Nagrajenki čestil mo! Lestvica je ta teden takšna: I (2) Slovenec je faca - SLAPOVI 2(1) Gostilna v klančku - RUBIN 3 (4) Veselo zaigraj in zapoj - MELOS 4 (3) Ob tvojem prazniku - VIGRED 5 (8) Očku za praznik - ANS. PETRA FINKA 6 (5) Čas ljubezni - ROM POM POM 7 (6) Zdravica Janezu - ANS. NIKA ZAJCA 8 (10) Maši mami-BLEGOŠ 9 (-) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV 10 (7) Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE Predlog za prihodnji teden: Pesem slavčka - SLAVČEK KUPON ŠT. 17 Glasujem za__ Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,681X10 Novo mesto Voda v breg ne teče Leta 1941, tik pred zadnjo vojno, so si nekateri v Metliki dali napeljati vodovod. Ko so delavci kopali jarke, je stari Leopold IVeiss vprašal mladega Flajšmana: “Darček, pa kaj delajo ti ljudje?" “Vodovod bodo napeljali. Iz Obrha do nas. ” “Darček, bedak si! Kdaj pa si še videl, da voda v breg teče?" “Bo tekla, bo!" “A hodi nekam, Šumak bedasti!” se IVeiss ni dal prepričati. Iz Beograda ne pride nič nazaj Profesor Ivan Koštial je novomeškim višješolcem takole nazorno razložil zaključek Prešernovega Povodnega moža: “V Ljubljani sta na Starem trgu pričela Urška in njen ljubi plesati. Padla sta v Ljubljanico, priplesala v Savo in po njej v Beograd. Tja se stekajo tudi davki in druge javne dajatve. Od tam pa ne pride nič nazaj. Tako se nista vrnila niti Urška niti hudič!” Nič ga ne draži Mesar Kralj dobro opravi praščino pri Korenovih v Metliki. Po dobri večerji obsedi za mizo in pije. Nikamor se mu ne mudi. Prinesejo mu še kavo in Koren misli, da se bo zdaj, ko jo je popil, dvignil in odšel domov. Toda Kralj znova poseže po kozarcu. “Kaj vas po kavi vino nič ne draži?”ga začudeno vpraša Koren. “Nič me ne draži, nič, gospod Koren, ’’ odvrne Kralj. “Mene vino blaži. ” )Um4uImm4 •pp) —- Zbrali Bojan Ajdi. Razlika “Dedek, povej, prosim, kakšn razlika med bigamijo in poligamij• “Samo v številu tašč, ” odgovori dek. Dve vrsti sta Upokojenki razpravljata o moš pa pravi ena: “Samo dve vrsti moških sta: en mladi, lepi, elegantni, zabavni, zi mivi, dntgipa taki, ki se želijoporot Štorkljo hoče videti Petletni Boris je dobil sestrico, p vpraša babica: “Ali boš šel pogledat sestrico?" "Ne, “odgovori Boris, “najprejbi videl štorkljo, ki je prinesla sestric Prošnja Babica je vnuku, ki je bil že v pos začela peti uspavanko. Cez čas si vnuk oglasi: “Prosim te, ali ne bi raje pela zi sobe, ker bi rad zaspal?”