170 TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 1/2023 Klemen KOCJANČIČ Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Steven O’Connor in Guillaume Piketty (ur.) Foreign Fighters and Multinational Armies: From Civil Conflicts to Coalition Wars, 1848–2015 Routledge, London in New York 2022, 246 strani, 144,64 EUR (ISBN 9781032233819) Leta 2022 je britansko-ameriška založba Routledge izdala knjigo z naslovom »Mednarodni borci in več- nacionalne oborožene sile: Od držav- ljanskih konfliktov do koalicijskih vojn, 1848–2015« (Foreign Fighters and Multinational Armies: From Civil Conflicts to Coalition Wars, 1848–2015), ki sta jo uredila Steven O’Connor in Guillaume Piketty. Sama knjiga je razdeljena na tri tematske sklope. Urednika sta prispevala uvod, v katerem sta poudarila pomen pri- čujoče knjige kot prepleta transnaci- onalne in vojaške (vojne) zgodovine, ki presega tako pod- kot nadnacio- nalno raven. Skoraj 150-letni razpon vpletenosti tujih pripadnikov oboro- ženih sil je prikazan prek posamez- nih prispevkov različnih avtorjev. Prvi sklop je posvečen vplivu tu- jerodnih vojakov in borcev v sklopu Longue duréeja. Prvo poglavje je de- lo zgodovinarja Petra H. Wilsona z naslovom Tuja vojaška delovna sila v evropski tranziciji k moderni (Fo- reign military labour in Europe’s transition to modernity). V prispevku avtor ugotavlja, kako so bili tujerodni vojaki v zgodovini vedno del evrop- skih vojska, pri čemer so predstavlja- li pomemben element v oboroženih konfliktih med 16. in 19. stoletjem. Toda z oblikovanjem modernih na- cionalnih držav v poznem 19. stoletju in koncepta oboroženih državljanov so tujerodni pripadniki skoraj popol- noma izginili iz evropskih vojska. David Malet je avtor naslednjega poglavja z naslovom Delavci sveta, združite se! Komunistični tujerodni borci 1917–91 (Workers of the world, unite! Communist foreign fighters 1917–91). V nasprotju s tujerodnimi vojaki iz predhodnih stoletij, ki so se vojskovali v drugih vojskah pred- vsem z vidika preživljanja (oz. prido- bivanja finančnih sredstev), pa se je v 20. stoletju razširil koncept ideološko motiviranih tujerodnih pripadnikov. Na primeru komunizma oz. Sovjetske zveze avtor tako analizira pomen in obliko tega transnacionalnega pro- jekta, ko je ena država širom sveta spodbujala, koordinirala in vodila vo- jaške operacije s končnim ciljem šir- jenja ideologije. Zadnji del prvega sklopa je pri- speval Nir Arielli (Tujerodni borci in vojni prostovoljci: med mitom in resnico; Foreign fighters and war vo- lunteers: between myth and reality). Poglobil se je v splošno, a velikokrat napačno predstavo, kaj je sploh tu- jerodni pripadnik oz. prostovoljec v vojni. Hkrati se spopada tudi z mitom o (nadpovprečnemu) pomenu tujcev na bojišču, a vseeno pritrjuje pome- nu tujerodnih prostovoljcev, ki imajo lahko močan propagandni pomen PRIKAZI, RECENZIJE 171 TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 1/2023 and their self-narratives). Houssine Alloul tako razkriva nekatere zahod- ne vojaške poveljnike, ki so iz raz- ličnih motivov pristali v oboroženih silah imperija, ki je nekaj stoletij prej predstavljal poglavitno (zunanjo) grožnjo krščanskemu svetu. Med nji- mi so tako bili begunci (ki so izgubili lastne vojne, lastne domovine), ube- žniki pred (vojaško) pravico, iskalci bogastva in pustolovci, a tudi klasični najemniki. Medtem ko so nekateri v otomanski službi ostali le krajši čas, je veliko zahodnjakov prestopilo v islam in so do konca življenja ostali zvesti novi domovini, pri čemer so nekateri dosegli tudi zelo visoke (vo- jaške ali politične) položaje. Poglavje z naslovom »The recog- nized adjunct of modern armies«: foreign volunteerism and the South African War, delo Matthewa Kenne- dyja in Chrisa Holdridgea, se ukvarja z zadnjo veliko vojno 19. stoletja in si- cer južnoafriško vojno (1899–1902). Pri tem je zanimivo, da so se tujerod- ni pripadniki borili na obeh straneh, a večinoma prav na strani dveh bur- skih republik. Medtem ko so se ne- kateri tujci dejansko borili v vrstah komandosov, je večina tujcev pristala v nebojnih službah kot v posebnih tujskih enotah. S tem je južnoafriška vojna postala tudi prototip sodob- nih oboroženih konfliktov, saj se je ponovno »normalizirala« prisotnost tujerodnih pripadnikov v sklopu na- cionalnih konfliktov. Sledi poglavje o delovanju nizo- zemskih borcev med špansko držav- ljansko vojno, ki ga je napisal Samuël Kruizinga (Fear and Loathing in kot tudi vpliv na oblikovanje medna- rodne percepcije konflikta. Drugi sklop je namenjen analizi motivacije in izkušenj tujerodnih bor- cev. Prvo poglavje drugega sklopa je delo Anthonyja J. Cadeja; v njem se posveti vprašanju motivacije Nem- cev, ki so se borili na zvezni strani med ameriško državljansko vojno (Why they fought: the initial motiva- tions of German American soldiers who fought for the Union in the Amer- ican Civil War). Nemci, ki so prišli v ZDA pred izbruhom državljanske vojne, so se množično odzvali pozi- vom k prostovoljnemu služenju in so nato predstavljali največji (tujerod- ni) kontingent v zvezni vojski. Avtor tako ugotavlja, da se je – v nasprotju s splošnim prepričanjem, da so bi- li Nemci (le) najemniki (kot njihovi predniki, ki so se borili proti Ameri- čanom v času osamosvojitvene voj- ne) – skoraj četrt milijona Nemcev oz. ameriških državljanov nemškega ro- du prostovoljno borilo v vojni pred- vsem zaradi osebnih razlogov, pa tudi prepričanja, da se morajo bojevati za (novo) domovino, ki jih je sprejela. Z ideološkega vidika je bil pomemben element tudi nasprotovanje plemstvu in sužnjelastništvu (kar so v novem svetu figurativno predstavljali lastniki plantaž in sužnjev). Med drugimi mo- tivatorji so bili tudi religija, politični nazor in moralna ideologija. Naslednje poglavje drugega sklo- pa govori o prisotnosti zahodnih (evropskih) vojakov v vojski oto- manskega imperija v 19. stoletju (»Me among the Turks?«: Western com- manders in the Late Ottoman Army 172 TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 1/2023 političnega in vojaškega sodelovanja. Naslednji prispevek Stevena O’Connorja se še bolj poglobi v so- delovanje britanskih in svobodnih francoskih sil v času puščavske vojne leta 1942 (The Free French and Briti- sh Forces in the Desert War, 1942: the learning curve in interallied military cooperation). Svobodne francoske sile so tako po okupaciji francoske domovine nadaljevale boj proti nem- ško-italijanskim silam, pri čemer so bile povezane z britanskimi silami. Poglavje tako razkriva problematiko integracije dveh različnih vojaških sil (z vidika opreme, ideologije in izku- šenj), ki je bila uspešno rešena prek (britanskih) povezovalnih častnikov, ki so bili dodeljeni svobodnim fran- coskim silam in so nato predstavljali francoske sile v britanskem povelj- stvu. To je posledično izboljšalo vo- jaško sposobnost francoskih sil, ki so se na afriškem bojišču borile tudi proti svojim sodržavljanom iz vrst vi- chyjske Francije. Zadnje poglavje v knjigi, delo Paula Lenormanda (The Palestin- ian triangle: Czechoslovaks, Jews and the British Crown in the Middle East, 1940–1943), predstavlja posebno izkušnjo večnacionalnega elementa v sklopu transnacionalnega zavezni- štva. Po razkosanju Češkoslovaške se je več deset tisoč Čehov in Slovakov odločilo, da bo v tujini nadaljevalo z odporom. V Palestini so tako obli- kovali bataljon, sestavljen iz Čehov, Slovakov, češkoslovaških Nemcev in palestinskih Judov češkoslovaškega rodu, ki je bil podrejen britanskemu poveljstvu. Bataljon je nadaljeval z Spain. Dutch Foreign Fighters in the Spanish Civil War). Okoli 700 Nizo- zemcev se je pridružilo mednarodnih brigadam v boju proti španskemu fa- šizmu, a njihova vojaška sposobnost je bila podpovprečna, tako da so iz njihovih vrst oblikovali samostojno nizozemsko enoto bolj z namenom dviga morale kot vojaške učinkovito- sti. Pri tem avtor ugotavlja, da je bila percepcija njihove vojaške (ne)spo- sobnosti tudi posledica diskriminaci- je, ki jo je izvajalo vodstvo mednarod- nih brigad. Pri tem je tudi zanimivo, da večina prostovoljcev ni bila članov komunistične partije, a je kljub temu percepcija nizozemskega kontingen- ta v Španiji vplivala tako na percepci- jo nizozemske komunistične partije v domovini kot tudi v okviru komuni- stične internacionale. Zadnji, tretji sklop je namenjen prispevkom, ki se nanašajo na koali- cijsko vojskovanje med drugo svetov- no vojno. Prvo poglavje v tem sklopu (»Not on a purely nationalistic basis«: the internationalism of Allied coali- tion warfare in the Second World War), delo Th. W. Bottelierja, se po- sveča vprašanju vzpostavitve, obliko- vanja in delovanja mednarodne koa- licije, ki se je borila proti silam osi. V nasprotju z dosedanjo literaturo se avtor ni posvetil političnim vodite- ljem, ki so (so)oblikovali koalicijo, ampak je preučil delovanje številnih (pod)odborov, ki so oblikovali zdru- ženo zavezniško politiko in vojaške operacije. Medtem ko so nekateri s koncem vojne prenehali delova- ti, pa so drugi nadaljevali z delova- njem v sklopu zahodnozavezniškega 173 TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 1/2023 Nabor prispevkov v predstavljeni knjigi dobro prikazuje evolucijo tuje- rodnih pripadnikov (v sklopu nacio- nalnih vojaških organizacij), kot tudi nazorno dokazuje, da bodo tujci še naprej sodelovali v oboroženih kon- fliktih drugih držav, pri čemer pa se spreminja njihova motivacija. Medtem ko so konec srednjega in v začetku novega veka prevladovali najemniki in pustolovci, dandanes prevladujejo ideološko motivirani tujerodni pro- stovoljci. Tudi najnovejši oboroženi konflikt na evropskih tleh, ruska inva- zija na Ukrajino, dokazuje, da se bodo tujci vedno borili za druge države. uporabo češkoslovaške (vojaške) zakonodaje kljub nasprotovanju ne- katerih častnikov, pri čemer pa so se znotraj kontingenta začela tudi nasprotovanja na podlagi narodno- sti (Čehi, ki so predstavljali večino moštva in poveljstva, so se srečevali z obtožbami glede razpada skupne države in tiranije v bataljonu). Skoraj polovico moštva pa so predstavljali Judi (po rasni, verski ali nacionalni pripadnosti). Vseeno pa so skupaj iz- oblikovali novo kulturo, novo idejo sobivanja v večnacionalni enoti (če že ne v državi), medtem ko so se bori- li na afriškem bojišču.