rv
OBeiNE MENGEŠ

DECEMBER
At ^
.'UJr i



1


i

obvestila
KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87
S|ovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01 /723-80-15
www.karo.si
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Vir pri Domžalah; prodamo dvosobno stanovanje, 61,70m2, 1. nadstropje ter neizdelano mansardo v izmeri 75 m2, v dvostanovanjski hiši, l.1977, pripadajoče zemljišče 113m2. Ločen vhod in dostop, etažna centralna kurjava, renovirano l. 2003. Lepo urejeno, prostorno, v dnevnem prostoru kamin. Vsa oprema, stara 3 leta, na željo kupca ostane v stanovanju. Nizki stroški, vsi priključki. Infrastruktura v neposredni bližini, mirna okolica, urejeno naselje. Cena: 108.078 EUR 25.900.000 SIT
-	Škofja Loka - novogradnja; na pobočju griča Kamnitnik prodamo 4-sobno stanovanje v izmeri 96,65 m2 bivalne površine v 2. nadstropju. Funkcionalna razporeditev, dve loži, dva pripadajoča parkirna mesta v garažni kleti, shramba 3,41 m2. Vselitev: 31.1.2006. Cena: 179.435 EUR 43.000.000 SIT
-	Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 154.398 EUR 37.000.000 SIT
-	Kamnik ; dvoinpolsobno stanovanje, v izmeri 63 m2, l. 1982, visoko pritličje nizkega bloka. Stanovanje obsega: hodnik, kopalnico+WC, kuhinjo, dnevni prostor, dve sobi, velik balkon, klet. Vpisano v ZK, vseljivo po dogovoru. Cena: 26.360.000 SIT 110.000 EUR
Hiše:
-	Mengeš ; površine, prostori v PK še neizdelani, zgrajeno l. 1973, na parceli 746 m2, prodamo. V zgornjem delu hiše se nahaja kuhinja in dnevna soba z izhodom na teraso, v medetaži pa tri spalnice in kopalnica. Vsa infrastruktura urejena, mirno naselje. Cena: 246.202 EUR 59.000.000 SIT
Parcele:
-	Dobeno; zazidljiva parcela, 897 m2, in parcela 1021 m2, jugovzhodna lega, mirna lokacija, lep razgled, prodamo. Cena: 90 EUR/m2.
-	Kamnik; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 932 m2, lokacija Perovo, zemljišče se nahaja na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli. Možnost gradnje družinske hiše 12x 9m ali 17x10m. Cena: 115 EUR/m2.
-	Domžale-okolica ; med Študo in Ihanom prodamo zazidljivo zemljišče v zmeri cca. 2950 m2, možnost parcelacije na več parcel, ob gozdu, mirna lokacija, na obrobju zazidljivosti. Cena: 130 EUR/m2.
Poslovni prostori:
-	Ljubljana, Sp. Šiška, v poslovno-stanovanjskem objektu DROGERIJA, zgrajenem dec. 2005, prodamo poslovni prostor v pritličju, 52,52 m2, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom v garažni kleti. Enota je namenjena mirni dejavnosti, potrebna finalizacija (strop, fina inštalacija, ometi, tla). Možnost spremembe namembnosti. Cena: 124.353 EUR 29.800.000 SIT
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V NOVEM LETU 2007!
KARATE ŠOLA
Januarja 2007 bomo v Mengšu pričeli s treningi shotokan karateja. Treningi za začetnike vseh
starosti bodo dva-
TRADICIOHAtHI SHOTOKAN
KARALE
f
J*IK>NSIU MMSIH
TAKASHI TOKUHISA
Vhfww,i*KAjmi>ojo.tK
041 1» »B
krat tedensko v popoldanskih ali večernih urah. Namenjeni so vsem, ki želijo s fizično aktivnostjo izboljšati kvaliteto življenja. Za dodatne informacije pokličite 041/ 255 188. Vabljeni! (vaš trener Rok 031470724)
Varstvo vaših malčkov na silvestrovo. Nudim varstvo vašega otroka na mojem domu na najdaljšo noč v letu, da se boste lahko starši brezskrbno zabavali pozno v noč. Možnost tudi varstva pri vas doma. Informacije Katarina gsm 051 238 156 ali mail ursakatarina@email.si.
Mesec december je mesec zadovoljstva in veselja. Hkrati pa se v nas prebudi majhen možiček, ki s prehodom v novo leto ugotavlja, kaj bi v preteklem letu lahko naredili bolje. Najprej pogledamo družino - seveda bi z njo lahko preživeli več časa, seveda bi se lahko bolj aktivno ukvarjali z otroci, seveda bi lahko več časa in nasmehov namenili svojemu partnerju... Seveda je to vse pogojeno z našo voljo in močjo. Nato pa hitro pogledamo še na opravljeno delo in ponovno ugotovimo, da bi bilo lahko drugače, boljše - seveda bi projekt marca lahko zaključili že prej, seveda bi si aprila lahko vzeli več časa zase in bi bili bolj zdravi _ Seveda, si ponovno dopovedujemo, je tudi to vse pogojeno z našo voljo in močjo. Pogosto pa ob prehodu v novo leto pozabimo, da so bile odločitve sprejete na osnovi takratnega znanja, vedenja, oziroma sprejete v prepričanju, da je tako najbolje za nas in naše najbližje. Predvsem pa pozabljamo na stvari, ki smo jih naredili dobro, na katere smo lahko ponosni. Pa ne samo na tiste, ki jih lahko vidimo, primemo v roke ... Tudi na tiste, ki nas in naše bližnje notranje bogatijo, ki nam
ponujajo kvalitetnejše življenje. Ali je to redna rekreacija, joga, tibetanske vaje, bolj zdrava prehrana? To so majhne stvari, ki pa niso odvisne samo od nas samih. Tudi od družbe v kateri živimo. Če bomo dnevno bombardirani z informacijami o zdravi prehrani in o pozitivnih učinkih redne rekreacije, se bomo lažje odločili zanjo. Če pa bomo, tako kot je žal danes v družbi, bombardirani z informacijami o pripomočkih, ki nam lajšajo težave, ker se premalo gibamo, ker nepravilno jemo, ne bomo mogli odstraniti vzroka, ampak bomo samo lajšali posledice. Preseči družbeno gibanje in prepričanje pa je težka naloga, pogosto nesprejeta. Tako lahko ugotovimo, da ni vse odvisno samo od naše volje in naše moči, ampak so naše odločitve pogojene tudi z družbo v kateri živimo. Zato temu majhnemu možičku povejte, da se že vse leto trudite, da bi živeli boljše. Ne samo z novoletno obljubo njemu in sebi, ampak z vsakim novim dnem.
Bodite veseli, želite si majhnih radosti in si zanje vzemite čas, hranite jih in na koncu leta 2007 pokažite možičku. Zasmejal se bo skupaj z vami in vam čestital.
VSEM ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE TOPLINE IN URESNIČENIH UPANJ, LETO 2007 PA NAJ VAM PRINESE NOTRANJEGA MIRU IN ZADOVOLJSTVA.
Rok za oddajo materialov za januarsko številko je 17. januar 2007.
MENGSAN - GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja odgovorna urednica Tina Železnik, e-pošta: mengsan@menges.si, tina.zeleznik@socia.si
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel.: (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net
Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini Mengeš ga prejmejo
brezplačno na dom. Fotografija na naslovnici: Peter Škrlep, jaslice izdelal: Tone Šuštar (Gregčov Tone); lastnik Miha Keržič
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296
Mengšan je dostopen tudi na spletni strani: www.menges.si
Oglasno trženje: Občina Mengeš
Tea in Edo Vidovič sta prejela nagrado na Ljubljanskem pohištvenem sejmu
Tea in Edo Vidovič sta na Ljubljanskem pohištvenem sejmu 2006 prejela nagrado Društva oblikovalcev Slovenije, Sekcija za industrijsko oblikovanje, za pohištveni program AMELIA proizvajalca Lip Bled, d.d. Komisija v sestavi Matjaž Deu, Marko Japelj in Maša Maleš so bili navdušeni nad domišljenimi detajli, ki so z masivnimi vložki na robnih zvezah ustvari moderen detajl, ki spominja na staro mizarsko leseno zvezo - rogličenje. Z masivnimi brazdanimi ploskovnimi elementi sta dosegla oplemenitenje oblike kot celote in presegla že videno globalno oblikovano pohištvo. Daljši pogovor z nagrajencema bo objavljen v naslednji številki. Čestitamo!
urednica

NOVI GASILSKO-KULTURNI DOM V LOKI DOBIVA SVOJO PODOBO
Gradnja gasilsko-kulturnega doma v Loki lepo in dokaj hitro napreduje. Zdaj je pogled nanj, vsaj za nas gasilce, že dosti bolj prijeten, saj dobiva svojo dokončno podobo. V zadnjem času je bilo narejenih kar nekaj del, ki smo jih opravili
gasilci sami - pokrivanje strehe, kleparska dela, napeljava elektrike, postavitev garažnih vrat; nekaj pa so jih opravili podjetniki - omet, talna izolacija, talno ogrevanje v garaži in montaža oken. Zadovoljni smo, da smo še pred hladnimi zimskimi dnevi
Spoštovani občani!
V [anski decem^brski števiCkj Mengšana, je našpoveljnik,pr^eástaviC problematiko pi'ostor^ske stiske v »nek/anj^h«prostorih gasilskega doma v Loki.
Cepr^av smo pr^ejeH pr^avnomočno gradbeno dovoljenje šele sredi leta 2006, vam sporočamo veselo novico, daje novigasils%>-^ltumi dom v Loki pri Mengšu v teh dneh v ta^ifazi izgradnje, da bomo še pred iztekom tega leta, lahko uporabili najnujnejše prostore, to je garažo za vozila in opremo. Takp bodo vozila preko zime na varnem in tudi topkm, kar bo omogočilo dobro operativno pripravljenost naše enote
Ob tem se iz srca zahva^ujemo vsem, k^ ste do sedaj sodelovali pri gradnji stavbe.
Se posebej pa gre zahvala krajanom Loke in <Dobena, Občini Mengeš, kot tudi ostalim dobrotnikom, k^ nas podpirate v akciji
»ziati, sreômioz. Bronasti zida^za gasiù^-^Ctumi dom, Lofy 2006*.
•MJ v íct u 2007
vse ovire postanejo premost0ive,
vse f^rje Siio predaieč - dosegljivo, vse ^rje 6iio nemogoče - možno, vse česar niste imeti
pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Srečno!
Vpravni odBor (PÇ(D Loka pri Mengšu
rešili problem z avtocisternami, saj smo jih z začasne lokacije lahko premestili v prostore novega doma in tako ne bo zamr-zovanja vode. Pri tem bi se radi zahvalili Saši Jeretini za parkirni prostor, ki ga je dobrohotno in brezplačno ponudila za gasilska vozila med gradnjo. Tudi akcija zbiranja denarja je bila med vaščani Loke, Dobena in okoličani zelo lepo sprejeta in kar ponosni smo, da nam ljudje zaupajo in nam stojijo ob strani. Zavedajo se, da bo to naš skupni dom, pomemben prav za vse, ne samo za gasilce. Zato nismo presenečeni nad tako ugodnim odzivom akcije - vaščani in gasilci smo vse doslej lepo sodelovali. In tako naj ostane tudi v prihodnje.
Gasilci pa tudi pozimi ne bomo mirovali, saj je dela še dovolj, preden bo dom zares dan v uporabo. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da nam bo uspelo narediti še kaj od zastavljenih ciljev. Bliža se konec leta. Loški gasilci želimo vaščanom Loke in Dobena ter vsem donatorjem in prijateljem gasilstva za božične praznike obilo miru, veselja in osebne sreče. Novo leto 2007 pa naj vam bo vir zdravja in leto izpolnjenih želja.
Jože Brojan

DOBENO - SPEČA NEVARNOST!
V oktobru 2006, mesecu varstva pred požari, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Loka pri Mengšu, opravili pregled hidrantnega omrežja na območju vasi Loka, Jablje ter na Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Dobenu, kjer smo matično gasilsko društvo.
Omenjene preglede hidrantnega omrežja opravimo vsaj enkrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat. Največje spremembe okolja pri posameznih hidrantih, v smislu večanja števila okoliških hiš ter različnih drugih objektov (lop, drvarnic ipd.), ki pripadajo okolišu posameznega hidranta, opažamo na Dobenu, medtem ko so v Loki in Jabljah te spremembe veliko manjše, poleg tega je tam hidrant-no omrežje bolj razvejano, ter je pretok vode v hidrantnem omrežju neprimerno boljši.
Srednje Dobeno z nadmorsko višino 511 m in Zgornje Dobeno z nadmorsko višino 549 m spadata med najvišje poseljena območja v občini Mengeš. Število prebivalcev se z leta v leto veča, sedaj je uradno prijavljenih okrog 160 ljudi (od popisa 2002 50% porast), predvidevamo pa, da je ta številka veliko višja. Nekoč vasi s pretežno kmečkim prebivalstvom se je pred leti pridružila množica vikendov. Ta množica vikend naselij se je v zadnjih letih spremenila v stalna prebivališča bodisi mlajših upokojencev, pa tudi nekaj premožnejših posameznikov si je na Dobenu poiskalo svoj kos zemlje pod soncem in miru pred mestno naglico.
Žal pospešenemu razmahu poselitve in urbanizacije Dobena ni sledila posodobitev in razvoj nujno potrebne infrastrukture. Bile so sicer v preteklosti asfaltirane številne makadamske poti, vse do meje z Mestno občino Ljubljana, vendar
širina le teh ni bila spremenjena. Tu je prisotna množica ozkih težko prevoznih cest, ki so v primeru slabega vremena in v zimskem času neprevozne za večino intervencijskih vozil, v prvi vrsti večjih reševalnih in gasilskih vozil. Drugi del, ki tudi ni bil deležen močne prenove in predvsem razširitve je hidrantno omrežje. Če je še pred leti razširjenost hidrantnega omrežja zadoščala za potrebe ustrezne požarne varnosti, danes brez dvoma ugotovimo, da je hidrantno omrežje neprimerno razvejano in prepustno za takšno stopnjo urbanizacije naselja. Celotno območje Dobena vsebuje le 16 hidrantov (6 nadtalnih), nekaj pa je zaradi takšnih in drugačnih vzrokov celo neuporabnih (zasuti, polomljeni pokrovi, ugreznjeni ..).
K temu lahko dodamo, da statistika vzrokov nastanka požara med glavni vzrok na prvo mesto postavlja človeško malomarnost, ki je najbolj prisotna med najmlajšimi in starejšimi starostnimi skupinami prebivalstva, kar velja za celotno območje Slovenije. Loški gasilci se zavedamo, da sta ti dve starostni skupini tudi najbolj pomoči potrebni v primeru požara ali druge nesreče.
Če povežemo vse tri argumente: pospešena urbanizacija Dobena, stara in dotrajana infrastruktura, ter rezultate statistike vzrokov nastanka požara, temu pa še dodamo upokojene prebivalce v vikend naseljih in pohodnike po gozdovih na
Dobenu, kar močno dviguje požarno ogroženost gozdov in samega Dobena ob dejstvu, da je hidrantno omrežje slabo razvito, da so vikend naselja gosto pozidana in se ponekod neposredno končujejo v gozdu - je Dobeno speča nevarnost, ki čaka na ustrezen splet okoliščin nebrzadne urbanizacije okolja in človeške malomarnosti. Ko se zbudi bomo priča požaru katastrofalnih razsežnosti, kjer so prisotne človeške žrtve in velika materialna škoda na premoženju in okolju.
Loški gasilci nismo proti razvoju, saj se tudi sami razvijamo tako z gradnjo novega gasilskega doma kot tudi bližnjo posodobitvijo gasilskega voznega parka, ki je v občini Mengeš najstarejši. Razvoj gasilskega društva je potreben, da lahko zadovoljujemo nove zahteve požarnega okoliša, ki ga pokrivamo s tem pa tudi zagotavljamo minimalno požarno varnost prebivalcem in njihovemu premoženju ter okolju.
Za Dobeno lahko rečemo da se razvija, vendar v tem primeru govorimo o nebrzdani urbanizaciji okolja. Ne gre za nek načrtovan in nadzorovan razvoj ampak za razvoj, kateremu dinamiko določa kapital, ki poskrbi samo za en interes - zaslužek. Vsi ostali interesi - izgradnja ustrezne infrastrukture, požarna varnost, čistost okolja, ohranjanje kulturne in naravne dediščine _ do njih kapital ostane brez posluha.
Če želimo preprečiti nadaljnjo škodo oz. katastrofo, ki trka na naša vrata bo potrebno storiti
nekaj korakov v smeri preventive, ki je veliko cenejša kot kurativa, predvsem pa ima dolgoročno zelo blagodejne učinke. Tako menimo, da bi morala občina Mengeš v prvi vrsti zabeležiti obstoječe stanje, prihodnjo predvideno pozidavo ter naročiti različne študije razvoja Dobena, ki bodo izračunale potrebne kapacitete raznovrstne infrastrukture. Na tem mestu bi bilo pametno razmisliti o neki vrsti moratorija na nove gradnje, vsaj dokler ne bodo izdelane ustrezne študije. Vsako okolje ima določene omejitve, tako kot Dobeno »ne prenese« gradnjo nekaj nadstropne stolpnice tudi sedanje hidrantno omrežje in množica slabo dostopnih cest ne omogoča ustreznega odziva reševalnih in gasilskih intervencijskih enot. Zavedamo se, da je širitev ter posodobitev hidrantnega omrežja težak finančni zalogaj za proračun občine Mengeš, saj presega obdobje enega mandata - štirih let. Da pa kljub temu ne bi ostali Dobenci in njihovo premoženje ter okolje popolnoma brez oskrbe z vodo ob požaru bo morala občina primakniti del sredstev ob nakupu novega ustreznega gasilskega vozila s cisterno, ki je predviden v letu 2009 v PGD Loka. Konec koncev je potrebno povedati, da tovrstni razvoj za seboj povleče tudi spremembo opremljenosti matične teritorialne gasilske enote - kar je ob taki dinamiki razvoja vasi Loka, Dobena in Jabelj zagotovo samo še vprašanje časa, ki pa se vse bolj izteka. NA POMOČ!
Franc Malus, poveljnik PGD Loka

v mengšu nasaje obiskal sveti miklavž
SVETI MIKLAVŽ MED LOŠKIMI IN DOBENSKIMI OTROCI
Loške in dobenske otroke je sv. Miklavž v spremstvu angelčkov in nagajivih parkeljnov letos obiskal v Športnem parku v Loki. Otroški pevski zbor Lastovke mu je pripravil prisrčno dobrodošlico - ob zvokih harmonike in kitare so svetemu dobrotniku zaigrali in zapeli nekaj prijetnih pesmic.
Nato se je sv. Miklavž posvetil tistim, ki so ga čakali najteže - otrokom. Prijazno jih je nagovoril in jih povprašal o vseh mogočih stvareh. Eni so bili teh vprašanj veseli, drugi manj. »Nič ne de, če niste najzgovornejši, da ste le pridni. Saj ste še tako majhni, da vam tega ne morem zameriti. Da ste le živi in zdravi in veseli mojega obiska. Že zato si zaslužite dobrot, ki sem vam jih prinesel,« je smeje se dejal sivolasi mož, preden jih je začel obdarjati z velikega voza.
Da sv. Miklavž misli res na vse, se je potrdilo, ko je obdaril tudi zborček, kljub temu da njegovi člani niso več med tistimi najmlajšimi. »To je za čudovit sprejem in lep nastop. Le kdo bi mi pel in igral zastonj,« se je pošalil, ko je z njimi malo poklepetal.
Ob slovesu je vsem otrokom zaželel lepe sanje in obljubil, da jih obišče tudi v prihodnjem letu, potem pa je s svojim spremstvom odšel v objem noči.
Barbara Brojan
Kot vsako leto je tudi v letošnjem letu ostalo nekaj daril, ki so jih pomočniki Svetega Miklavža zapeljali v Ince. Njihovi varovanci so jih že čakali in se vsakega darila posebej razveselili.
SVETI MIKLAVŽ MED MENGEŠKIMI OTROCI
Otroci so se že cel dan veselili obiska Svetega Miklavža in ko se je znočilo je prišel tudi na trg pred cerkvijo. Bil je zelo prijazen in ogovoril tako najmlajše kot že malo starejše. Spremljali so ga angelčki. Za poredne otroke je pripeljal s seboj parklja, ki pa je bil brez pravega dela. Sveti Miklavž se je ustavil na čudovitem odru in v kratkem nagovoru pozdravil vse zbrane, še posebej otroke. Dobrotnik je s seboj prinesel tudi darila in počasi so se otroci zvrstili in prejeli vrečke. Nekateri so bili bolj pogumni in mu zapeli tudi kakšno pesmico, medtem ko so se najmlajši skrivali v naročju staršev. Nekaj nagajivih Mengšanov in Mengšank je parkelj prav posebno opazil, a jim je Sveti Miklavž vseeno obdaril. Veselje z otrok se je preneslo tudi na starše, posebno vzdušje pa je naredila tudi okrašena jelka, ki so jo postavili in okrasili gasilci.
Zapisala urednica
Foto: Peter Škrlep

v mengšu nas je obiskal sveti ; miklavi
SVETI MIKLAVŽ MED TOPOLSKIMI OTROCI
Sveti Miklavž je v torek zvečer obiskal tudi Topolske otroke, ki so ga pričakali na pod Plešo pri starodavnem studencu. Tudi tu so že okrasili smrekico, kar je dalo obisku svetega moža še poseben pridih pravljičnosti. Otroci so ga toplo sprejeli, nasmejal je tudi odrasle. Obdaroval je vse otroke, parkelj pa se je s posebno pozornostjo sprehodil okoli in ugotovil, da tudi v Topolah zanj ni posebnega dela. Vsi so bili veseli obiska Svetega Miklavža v njihovi domači vasi in čeprav je bila zima mila in ga je zato trgalo v starih kosteh je vseeno obljubil, da jih bo obiskal in obdaroval tudi prihodnje leto.
Zapisala urednica
Foto: Peter Škrlep
MIKLAVŽ MED OTROCI IZ REJNIŠKIH DRUŽIN - ZAHVALA ROTARY CLUBU DOMŽALE
V	ponedeljek 4.12.2006 nas je ob 16. uri v Kulturnem domu občine Lukovica obiskal Sv.Miklavž s svojim veličastnim spremstvom angelov , parkeljnov in drugih pomočnikov ,ki so nam ,kljub toplemu vremenu ,pričarali pravljično vzdušje veselega decembra.
V	Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se v imenu vseh otrok iz rejniških družin ,članom Rotary cluba Domžale iskreno zahvaljujemo za zares lepa darila , s katerimi je Miklavž obdaril in razveslil kar 149 otrok naših otrok.
Prisrčna hvala !
Marta Tomec Foto: Arhiv Centra za socialno delo
FRANC JERIČ - NOVI ŽUPAN OBČINE MENGEŠ
V občini Mengeš je bil 12. novembra izvoljen, 29. novembra pa tudi potrjen nov župan Franc Jerič. Poln elana se privaja na novo funkcijo.
Urednica: Predlagam, da začneva na začetku, pri volilni kampanji. Ste bili zadovoljni z njo in ali vas je kaj posebej presenetilo? Župan: Rezultat volilne kampanje je zmaga in ob vsaki zmagi je lahko posameznik zadovoljen s strategijo kampanje. Moram reči, da je bila od vseh predstavnikov relativno poštena in pozitivna do vseh, seveda z manjšimi odstopanji, ki niso bistveno vplivala na razplet. Najbolj je škodila prav tistim, ki so se te kampanje lotili.
Urednica: Zmaga v drugem krogu in ne morem se izogniti vprašanje ali ste pričakovali zmago v prvem krogu? Župan: Iskreno sem pričakoval drugi krog, čeprav so mi nekateri, ki so bili vključeni v kampanjo in prijatelji, napovedovali zmago v prvem krogu. Realno gledano ni bilo možnosti, saj smo bili za župana štirje kandidati. V zmago pa sem bil prepričan že pred začetkom volilne kampanje. Naša skupina, lista je večkrat testirala, analizirala mnenje volivcev in volivk in odzivi so bili izredno pozitivni. Tako, da smo bili prepričani v uspeh, tako lista kot tudi sam kot kandidat za župana. Lista je nova in zadovoljni smo s 4 izvoljenimi svetniki in županom.
Urednica: Kakšni pa so po vaši oceni odzivi mnenja občank in občanov? Župan: Težko ocenjujem, to bodo najbolj vedeli občani in občanke sami. Lahko pa govorim o svojih. Nobenih evforičnih, ker se dobro zavedam, da je to odgovorna funkcija in je potrebno ostati realen. Samo biti župan še nič ne pomeni. Biti dober župan pa pomeni veliko truda, dela_ Zaradi tega cilja se bom povezoval in sodeloval z ljudmi, ki bodo delovali v dobro Mengša.
Urednica: Kako je potekala konstitutivna seja sveta? Po vaših pričakovanjih ali ste pričakovali kakšne zaplete kot se je to zgodilo pred 4 leti? Župan: Letos je bila komisija sestavljena tako, da so bile izključene vse možnosti, ki so spominjale na dogajanje izpred 4 let. Seja je bila


korektno speljana, tudi s strani bivšega župana, saj jo je vodil skladno s poslovnikom. Svetniki so zavrnili predlog odloka o delovnih telesih, ki je vseboval manj članov delovnih teles občinskega sveta. Na decembrsko sejo bom uvrstil nov predlog in upam, da bo tudi sprejet.
Urednica: Na seji je župan vse prisotne obvestil, da bo naslednji dan primopredaja. Kako je potekala in kaj ste ugotovili? Župan: Naslednje jutro sem prišel na občino in na mizi so me čakali vsi papirji in materiali. Žal bi za pregled vseh potreboval, po moji oceni 4 mesece, zato ne morem reči kakšno je dejansko stanje. Kakšna je zapuščina bomo videli konec leta, ko bomo naredili finančno analizo stanja. Takrat bomo obvestili občinski svet in javnost. Upam, da bo stanje na občini čim boljše. Dnevno prihajajo novi računi in ko bomo konec leta potegnili vse skupaj in zaključili bilanco bo vse jasno.
Urednica: Kako pa je potekalo dosedanje sodelovanje z občinsko upravo? Župan :Zelo pozitivno. Tak je bil tudi odziv zaposlenih. Ki so mi v pomoč pri čim hitrejše spoznavanje razmer na občini. Srečujem se z vsemi in spoznavam z njihovim delom in nalogami.
Urednica: Veliko se je govorilo, da je bila za slabo stanje v občini kriva tudi nesposobna občinska uprava. Kako bi to oceni vi? Ali boste koga zamenjali? Župan: Res se je veliko govorilo, vendar pa sem vsakič povedal, da ne bom menjal nobenega, ki bo dobro delal. Rad imam pridne in zanesljive uslužbence.
Urednica: Kako pa je s koalicijo? Kako boste v svetu zagotovili podporo svojim idejam?
Župan: Za podporo v občinskem svetu ne bom sklepal klasičnih koalicij. Sodelovanje s svetom bo bolj programsko usmerjeno, kar pomeni, da bomo tisto, kar bom ugotovil, da je dobro za občino Mengeš, predlagal občinskemu svetu in pričakoval bom, da bodo svetniki in svetnice idejo oziroma projekt podprli ne glede na strankarsko pripadnost. Takšno sodelovanje se je pokazalo že kot zelo uspešno, pozitivno v sosednji občini Komenda.
Seveda pa je predpogoj, da se župan obnaša kot župan vseh občanov in občank.
Urednica: To pomeni, da ste pripravljeni sodelovati tudi s svojim protikandidatom v drugem krogu?
Župan : Seveda, saj ne izključujem nobenega, tudi bivšega župana ne. Tomaž Štebe je poslanec in kot poslanec v Državnem zboru lahko vpliva na določene projekte, dogodke, ki so povezani z občino Mengeš in z institucijami na državnem nivoju, npr. Dars, ^
Urednica: Kako pa je z podžupanom? V preteklem mandatu ga ni bilo oziroma je bil predmet vročih razprav. Župan: Pogovori za mesto podžupana potekajo. Sam sem bolj naklonjen za dva podžupana, saj je po moji oceni veliko stvari, ki jih je potrebno realizirati oziroma bi morale že biti narejene. Ocenjujem, da jih bom s pomočjo dveh podžupanov, lažje realiziral. Sam se bom vključil vsakodnevna opravila in zatečena stanja na posameznih področjih. Vendar pa ne razmišljam o profesionalnem podžupanu.
Urednica: Kako je s sestavo novega proračuna, ki mora biti v evrih? Župan: Smernice za sestavi proračuna bodo predstavljene na decembrski seji občinskega sveta občine Mengeš. Sam proračun pa bomo začeli aktivno sestavljati po novem letu. Seveda s ciljem, da bodo sredstva razporejena čimbolj transparentno, kar pomeni, da bo na nekaterih postavkah prišlo do odstopanj in bodo veliko višje kot v preteklih letih. Ena izmed takih bo prav gotovo vrtec - potrebno bo reševati premajhne kapacitete vrtca. Prednostna naloga v letu 2007 pa bo priprava projektov s katerimi bomo lahko pridobili sredstva EU.
Urednica: Hvala za prijeten razgovor, sedaj pa bi se dotaknila še točke, ko se je po moji oceni začela letošnja kampanja. Nesoglasja glede oddaje kulturnega doma. Župan: Kot bivši najemnik kulturnega doma se v predvolilnem času v te zadeve nisem spuščal. V mesecu maju/juniju je bil razpis na katerega se podjetje Hit fit, d.o.o., ni
prijavilo zaradi vsebine razpisa. 11 let sem bil najemnik v kulturnem domu in mislim, da me je po tej dejavnosti uspel spoznati ves Mengeš in tudi nekaj Slovenije. Nisem mogel sprejeti določil razpisa, da bi v primeru dveh enakih ponudnikov o izbranem ponudniku odločal žreb. S svojo ekipo sem v Kulturnem domu Mengeš veliko doprinesel in se imam pravico pritožiti na razpis. Pritožba je bila zavrnjena, odgovor pa sem prejel v času sodnih dopustov, kar samo pomeni, da se je nekdo pri postopku zelo potrudil. Nadalje se je v to problematiko vključil tudi občinski svet s svojim stališčem in sklepom, ki pa ga bivši župan ni upošteval. Novemu najemniku oziroma najemnici želim uspešno delo in predvsem dobro sodelovanje z občino, društvi in drugimi.
Urednica: Dotaknila bi se še zadnje točke, ki je bila sporna v Mestni občini Ljubljana - župan in družinsko podjetje. Kako je z vašim podjetjem Hit Fit, d.o.o., in ali bo sodelovalo z občino Mengeš? Župan: Podjetje z občino ne bo in ne more sodelovati, tudi zaradi narave oziroma načina poslovanja. Direktorsko mesto v podjetju je zasedel sin Gregor, ki bo v tem podjetju urejal tekoče stvari. Skušal se bom ubraniti vsakršnih dilem, ki so lahko prisotne v takšnem poslu. Nekateri imajo že sedaj veliko povedati o mojih poslih in mojem delu ter da se ne bi pri njih porajale kakšna neodgovorjena vprašanja želim, da vprašajo mene osebno, ki jim bom lahko posredoval točne informacije.
Urednica: Kdaj lahko to naredijo? Župan: Najlažje v času uradnih ur, ki jih imam kot župan v sredo od 10 - 12 ih in od 13 do 16 ih. Za termine pa se lahko občani in občanke dogovorijo z ga. Marto Kuret.
Urednica: Bi radi povedali še kaj? Župan: Vsem občankam in občanom želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. V Novem letu pa obilo zdravja, dobrega počutja in uspeha pri delu.
Urednica: Hvala. Župan: Hvala.
Po pogovoru zapisala urednica.
Foto: Arhiv Mengšan

* ^			II	
1 dogodki ^^^			B	
Marjan Kovač, star je 41 let, pleza pa že dobrih 25 let in je v svoji bogati alpinistični karieri opravil že čez 800 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Pohvali se lahko z več kot 30 prvenstvenimi vzponi in z vrsto zelo zahtevnih ponovitev smeri v domačih in tujih gorah. Je alpinistični inštruktor in pripravnik pri postaji GRS Kamnik, sodeloval je na kar 14 alpinističnih odpravah v tuja gorstva. Plezal je praktično na vseh celinah, razen na Antarktiki in v Afriki, med njegove najbolj odmevne podvige pa sodijo nekatere njegove odprave v južnoameriške Ande in v Himalajo. Prvenstveni vzpon na Huascaran (6768) v Peruju po smeri Cesta v pekel, še vedno sodi med eno najzahtevnejših smeri v Perujskih Andih in čeprav jo je Marjan s so-plezalcem preplezal že leta 1993, še vedno ni bila ponovljena. Prav tako sta bila odmevna njegova prvenstvena vzpona prek sever-
ne stene Chacraraja v Corldilleri Blanci in preko severovzhodne stene Siula Grande. Smer Ta hitri (Los Rapidos) v Siula Grande je visoka 1000 m in v zgornjih 150 metrih ponuja skrajno zahtevno plezanje med previsnimi seraki, po žlebovih trdega črnega ledu, a so Marjan in njegova soplezalca Pavle Kozjek in Španec Artiza Mo-nasterio, vzpon leta 2002 opravili v vsega 15 urah. Dve leti zatem je z istima soplezalcema opravil tudi izjemno zahteven vzpon preko severne stene Vzhodnega Chacraraja (6112 m). Ker so plezali po ledu in granitu strmih žlebov in previsnih stebrov, so smer poimenovali Gospodar stolpov (El Senor de las Torres, ED+:6a A1AI6 - 90 stopinj, 800 m). Poznavalci jo štejejo za enega najboljših alpinističnih dosežkov, ki so ga tistega leta dosegli naši alpinisti. Marjan pa je plezal tudi v Patagoniji, kar trikrat je bil v Yosemitih v
Severni Ameriki, okušal je ledene strmine himalajskih velikanov v Indiji, Nepalu in na Kitajskem, zelo pa se je izkazal tudi med obiskom Avstralije in Nove Zelandije. Dolgo časa je bil njegov višinski rekord 7.165 m, ki ga je dosegel, ko se je po prvenstveni smeri povzpel na Pumo Ri med tragično odpravo, med katero je na sosednjem Nuptseju ugasnilo življenje enega naših najboljših alpinistov, Domžalčana Janeza Jegliča - Johana. Izguba prijatelja je tudi Marjanu Kovaču zarezala bolečo rano, a klicu gora se ni odpovedal. Leta 2003 se je namenil po prvenstveni smeri preplezati južno steno Šiša Pangme v Tibetu, a so bile razmere nemogoče, preveč »nečloveške« tudi za izkušene alpinistične mačke.
Ni čudno, da se je Marjanove želja po vzponu na katerega od osem-tisočakov še okrepila.


dogodki

Vzpon na katerega od 14 vrhov na Zemlji, ki so višji od 8.000 m je najbrž želja velike večine alpinistov, vendar to uspe le peščici izbrancev. Ni čudno, da si tudi na alpinističnih odsekih želijo, da bi se z vzponi svojih članov na katerega od osemtisočakov uvrstili v elitni klub. Od začetka letošnjega oktobra, lahko tudi v Mengšu s ponosom povemo, da je tudi članu mengeškega alpinističnega odseka, pravzaprav njegovemu načelniku, Marjanu Kovaču uspelo stopiti na osem tisoč metrski vrh. Marjan se je namreč kot član Slovenske alpinistične odprave na Čo Oju, po prvenstveni Slovenski smeri 3.10. ob 16. uri povzpel na vrh 8201 m visokega himalajskega velikana v Tibetu. Marjan je tako postavil mengeški višinski rekord, vzpon po prvenstveni 1100m visoki smeri v jugovzhodni steni Čo Oja pa sodi tudi med letošnje najboljše alpinistične dosežke v Himalaji. Ko je izvedel, da pripravljajo slovensko alpinistično odpravo, ki naj bi poskusila preplezati še eno novo slovensko smer
V začetku septembra so preko Frankfurta in Dohe poleteli v Katmandu, kjer so dokupili hrano in uredili vse potrebne formalnosti. 8. septembra so prestopili kitajsko mejo in 15. septembra so že urejali svoje bazno taborišče na nadmorski višini 5670 m. Urban Golob in Miha Habjan sta imela zdravstvene težave, zato sta se morala vrniti domov, ostali pa so začeli z aklimatizacijskimi vzponi. Čo Oju je bil to jesen kar oblegan, saj je bilo v baznem taboru skoraj 300 šotorov. Med petičneži, ki si to lahko privoščijo, je namreč prišlo v modo, da se v spremstvu številnih nosačev in ob pomoči vodnikov skušajo povzpeti po manj zahtevnih normalnih smereh na vrhove lažje dostopnih osemtisočakov. Z višino sicer število tistih, ki plezajo po gori po najlažji smeri sicer upada, vseeno pa nekateri modni vrhovi v zadnjih letih doživljajo kar množičen obisk. Naših plezalcev takšen množični turizem ni zanimal, razen, da so si med aklimatizacijskimi vzponi ogledali, kje bi se ob vrnitvi lahko
•F. ^."Íteílsí-

Emi
dogodIP^I
in ko so v snegu pod sedlom Nagpa La zagledali nepremično črno piko je med alpinisti v bazi završalo. Izvedeli so, da so med tistim streljanjem kitajski vojaki hladnokrvno ustrelili dva od tibetanskih beguncev, sedemnajstletno redovnico in nekega moškega, več beguncev pa naj bi tudi ranili. Tibetanski otroci, ki so jih videli v spremstvu kitajskih oficirjev, so bili pravzaprav ujetniki Kitajcev. Kljub zgroženosti in ogorčenju so bili alpinisti v tem primeru nemočni. »Iz svojih misli smo morali nekako izključiti to moro in se še bolj osredotočiti na smer, ki nas je čakala. 2. oktobra so ob pol štirih zjutraj že zapustili tople šotore naprej pomaknjene baze in se na konicah derez in s cepini spopadli z ledeno strmino tisoč metrske stene. Za novo smer so se odločili Pavle, Emil in Marjan, medtem, ko sta nameravala Uroš in Aljaž preplezati smer Kurtyka-Loretan-Triollet v desnem delu stene. Po približno petsto metrih stene sta se zaradi pomanjkanja snega v ključnih prehodih odločila,
da ne bosta nadaljevala po izbrani smeri, ampak sta prečila čez steno k prijateljem v prvenstveni smeri. Nova smer je sprva vodila po ledenem pobočju z naklonom od 50 do 60 stopinj, v zadnjih 200 metrih pa se je strmina povečala. Pavle je bil najhitrejši, zato je plezal naprej in že dopoldne je dosegel rob stene na višini 7.300 m. Pred tem se je ključnemu delu smeri, navpičnemu ledenemu slapu izognil s plezanjem po skalah desno od slapu. Težave v
skalah je ocenil s težavnostno stopnjo -V. Ostali so se odločili, da gredo kar naravnost preko ledenega slapu, saj so se lahko medsebojno varovali. Težavnost ključnega mesta v ledu so ocenili WI 4. Rob stene so dosegli na Poljskem grebenu, kjer jih je čakalo še približno 900 višinskih metrov plezanja. Pavle je bil še zadosti zgodaj, da se odločil nadaljevati kar po Poljskem grebenu na vrh. Dosegel ga je okrog 18. ure, po približno 14 urah plezanja. Že ponoči je sestopil po normalni smeri do drugega višinskega tabora. Uroš in Aljaž sta imela šotor, zato sta se odločila za prečenje do Normalne smeri, kjer sta na mestu za tretji višinski tabor postavila svoj šotor, Marjan in Emila pa sta se spustila do drugega tabora, kjer so imeli enega od svojih šotorov. Naslednjega dne so se vsi štirje povzeli na vrh Čo Oja.
»Bilo je fantastično! V ledu smo imeli dobre razmere in moram reči, da sem se počutil odlično. Mislim, da sem imel še rezerve. Je pa vrh kar zanimiv, saj gre pravzaprav za precej veliko skoraj ravno planoto, tako da so nam pravzaprav ostanki prejšnjih odprav pomagali, da smo hitreje našli najvišjo točko.« pravi Marjan. Vesel je, ker je spoznal, da se na višinah dobro obnese, saj mu to daje možnosti še za nove podvige na najvišjih vrhovih sveta. Marjan za zdaj še ne govori o svojih novih ciljih, prav gotovo pa je med pripravami in vzponi videl številne zanimive cilje, ki ga bodo spet pritegnili v svoj svet.
Odpravo so podprli:
PETRIČ d.o.o., PRIMORJE d.d., IGLU ŠPORT DDC svetovanje inženiring, d.o.o., PD in AO MENGEŠ
Miro Štebe Foto: Arhiv Marjan Kovač


OKTOBER-MESEC VARSTVA PRED POŽARI IN PGD LOKA
1. »GASILNIK V GOSPODINJSTVO« IN »GASILNIK V AVTOMOBIL«
Za nami je oktober, mesec varstva pred požari.Osrednja tema je bila posvečena gasilnikom. Tako je Gasilska zveza (GZ) Slovenije v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) izdala dve zloženki: »Gasilnik v avtomobil« in »Gasilnik v gospodinjstvo«.
V zadnjih letih število požarov na objektih nenehno narašča. Največ jih nastane zaradi človekove malomarnosti in neprevidnosti. Če pustimo, da se požar razplamti, lahko ogrozi življenja in povzroči veliko škodo. Zato je pomembno, da ob nastanku požara čim prej ukrepamo.
Za gašenje začetnih in majhnih požarov so najprimernejši in najpogosteje uporabljeni gasilniki. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi in so lahko različne velikosti. V gospodinjstvih največkrat priporočamo gasilnike na vodo ali ABC-prah. Električne oziroma elektronske naprave gasimo z gasilniki na CO2, vnetljive tekočine (npr. v kurilnicah) pa z gasilniki na CO2 ali prah.
V skladu s smernicami GZ Slovenije smo k ozaveščanju ožje strokovne in širše javnosti pristopili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Loka, tako smo v ta namen, v soboto 14.10.2006 organizirali predstavitev pravilne uporabe gasilnikov, kjer so občani lahko preizkusili gasilne učinke različnih gasilnikov pri gašenju začetnih požarov in izkoristili možnost nakupa le teh. Za omenjeno akcijo smo k sodelovanju povabili gasilce iz CPV Domžale, ki so prispevali gasilnike.
2. GASILSKO-REŠEVALNA VAJA"JABLJE 2006"
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo na območju GZ Mengeš pripravili večjo gasilsko reševalno vajo, s katero smo preverili usposobljenost gasilcev in uporabnost opreme. V ta namen vsako leto izberemo objekt, ki je za posredovanje zahtevnejši, saj se ob tem gasilci spoznamo z gradbenimi značilnostmi, vodnimi viri, možnostjo nastopa gasilskih enot in drugimi posebnostmi, ki jih gasilci moramo vedeti ob posredovanju na objektih. Grad Jablje predstavlja kulturni spomenik, državnega pomena. Objekt nam je gasilcem bolj ali manj poznan, saj smo nekateri v njem že gasili, ko je bil še v propadajočem stanju. Danes je grad v primerjavi s takratnim neprepoznaven, saj je popolnoma obnovljen, kompletno z obzidjem in drugimi spremljajočimi objekti. Grad je sedaj v državni lasti, ki je tudi prispevala za obnovo in bo namenjen protokolu zunanjega ministrstva in ostalim potrebam drugih ministrstev. Stoji na območju, ki ga pokriva enota PGD Loka, v primeru nepredvidenega večjega dogodka pa tudi ostale enote iz GZ Mengeš in sosednje Občine Trzin. Scenarij vaje je bil vzet iz seminarske naloge za višje gasilske častnike avtorja Franca Malusa, ki je vajo tudi vodil.Na vaji je sodelovalo deset gasilskih vozil prostovoljnih gasilskih društev GZ Mengeš in PGD Trzin s skupno 45 gasilci. Vajo si je ogledal tudi poveljnik GZ Mengeš tovariš Franc Hribar, ki je na koncu podal pozitivno oceno. S strani uporabnika objekta, Centra za evropsko prihodnost, je bil na vaji prisoten tudi gospod Tomaž Munih, ki je omogočil, da je bila vaja izpeljana za kar se mu še enkrat lepo zahvaljujemo.

3. MAŠA ZA POKOJNE GASILCE
V cerkvi Sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu smo v soboto 21.10.2006 sodelovali pri pripravi maše za pokojne gasilce, na katero smo povabili sovaščane in gasilce ostalih prostovoljnih gasilskih društev v GZ Mengeš. Mašo je daroval gospod župnik Matej Zevnik.
V ta namen je bil ustanovljen pevski zbor v sestavi loških deklet in fantov, ki so po večini tudi člani PGD Loka. Glasbeno spremljavo je prispeval organist Franc Banko iz Trzina . Za zaključek so že tradicionalno poskrbele loške gospodinje, ki so z domačim pecivom še enkrat dokazale svoje kvalitete.
S prikazom reševanja s pomočjo vrvne tehnike smo 10.10.2006 popestrili šolsko prireditev Jesenski živ žav. Ta način reševanja je bil še posebej z zanimanjem sprejet s strani otrok, zaradi česar se je prireditev zavlekla preko predvidenega časa.
Mladinska komisija GZ Mengeš je v soboto 21.10.2006 tradicionalno organizirala izlet gasilske mladine. Letos jih je pot vodila v Idrijo, kjer so si ogledali Antonijev rov (rudnik živega srebra), rudniški muzej, svoje prostore in tehniko pa so jim na ogled postavili tudi gasilci PGD Idrija. Izleta se je s strani PGD Loka udeležilo 32 otrok in 5 mentorjev.
4. DEJAVNOSTI NA PODROČJU MLADINE
V nedeljo 08.10.2006 smo se z ekipo mladink udeležili izbirnega državnega tekmovanja v Slovenski Bistrici in tako skupaj z ekipo mladink PGD Topole zastopali GZ Mengeš.

Na kvizu gasilske mladine GZ Mengeš v Topolah 25.10.2006 smo sodelovali s tremi ekipami in sicer sta mlajši dosegli 3. in 6. mesto, starejša pa 2. in se tako uvrstila na regijski kviz, ki se je odvijal dva dni kasneje na Križu.
5. OSTALE AKTIVNOSTI
-16.10.2006 Praktične vaje operativne enote, -23.10.2006 Sodelovanje na gasilsko-reševalni-evakuacijski vaji v tovarni Lek Mengeš,
-30.10.2006 Pregled hidrantov operativnega območja, -31.10.2006 Vaje reševanja z višin in iz globin na Rašici.
Seveda se z zaključkom oktobra naša preventivna dejavnost ni zaključila, saj moramo biti gasilci v pripravljenosti v vsakem trenutku. Tako smo v novembru 2006 na nadaljevalni tečaj za gasilca v organizaciji GZ Domžale vključilii tri naše gasilce pripravnike, ki bodo z omenjenim tečajem pridobili čin gasilca in bodo lahko sodelovali na intervencijah.Trije gasilci pa se usposabljajo na tečaju za vodjo enote v Kamniku in bodo s tem napredovali v čin nižjega gasilskega častnika.
V svoje vrste vabimo vse zainteresirane občane, ki so pripravljeni usposabljati in pomagati soobčanom v nesreči.
NA POMOČ!
Franc Malus, poveljnik PGD Loka Foto: Arhiv PGD Loka
ZLATA MEDALJA ZA ZUPANOVO NOVO GENERACIJO HARMONIK
Enajst inovatorjev, članov združenja GIZ R TIM - ASI - Aktivni slovenski inovatorji je razstavljalo svoje izume na inovacijskem sejmu lENA 2006, ki je potekal v začetku novembra v Nurnbergu v Nemčiji. Na sejmu je bilo razstavljenih skoraj 700 novosti iz 32 držav, komisija jih je ocenila in slovesno podelila medalje in priznanja za najboljše inovacije. Inovatorji ASI so prejeli dve zlati, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Zlato medaljo je poleg Ivana Zrimška prejel Valentin Zupan, izdelovalec harmonik in inovator iz Mengša.
Valentin Zupan je letos dopolnil 70-leto starosti. Minilo je že 55 let, odkar se ukvarja s harmonikami, njegovo delo pa so letos kronali štirje pomembni dogodki. Marca je v Slovenj Gradcu prejel visoko priznanje Obrtne zbornice Slovenije ZLATA VITICA za svoje dolgoletno rokodelsko delo na harmonikah; na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je prvič razstavil nov model diatoničnih harmonik Vanessa in prejel priznanje ASI za razvoj novosti, oktobra je bila njegova harmonika Jubilejum M65 izbrana med 50 najboljših slovenskih izumov (izmed pribl. 300 prijavljenih) na Hevreki - Forumu inovacij, v soboto, 4. novembra, pa je, kot smo omenili, dobil še zlato medaljo na mednarodnem inovacijskem sejmu IENA 2006 v Nurnbergu v Nemčiji. Valentin Zupan se je umetnosti izdelave harmonik začel učiti leta 1951, ko je kot vajenec začel delati v Melodiji Mengeš. Vseskozi je imel željo, da bi harmonike izdeloval tudi sam, zato je kmalu začel s popoldansko obrtjo, kasneje pa je postal obrtnik. Zaradi nasprotovanja Melodije je moral za nekaj let začasno prestaviti svojo proizvodnjo v Italijo, od koder jo je spet prestavil v Mengeš ob osamosvojitvi Slovenije. Čakalna doba na njegove harmonike je bila v času, ko je imel popoldansko obrt, od 2 do 5 let, naročali pa so jih vsi
vodilni izvajalci s celega sveta, seveda tudi naši.
Na letošnjem svetovnem inovacijskem sejmu IENA v Nurnbergu je mednarodnemu občinstvu predstavil modela nove generacije harmonik - klavirsko harmoniko Jubilejum M65 in diatonično harmoniko Vanesso. Kot zanimivost lahko povemo, da je slednja dobila ime po njegovi vnukinji.
Zupan pravi, da je pri harmoniki Jubilejum porabil tri leta samo za njen razvoj. Njegova prejšnja najbolje prodajana modela harmonik Resona 12 in Alpe so namreč konkurenčne firme prekopirale do te mere, zlasti oblikovno, da je preprosto moral ustvariti nekaj povsem novega. Novost v proizvodnji harmonik predstavljajo novi materiali, tehnologije izdelave in okrasni elementi harmonike. Vključenih je 12 tehnično-tehnoloških izboljšav in avtorskih rešitev, ki so zaščitene patentno, modelno in z blago-vno-storitveno znamko v Evropi, ZDA in 12 drugih državah. Te inovacije so predvsem mehkoba tona, prezenčnost in eleganca.
In kaj ima inovator v načrtu za prihodnost? Valentin Zupan nam je zaupal, da že snuje novo harmoniko, in če mu bo le zdravje dobro služilo, se bo kmalu rodila Vanessina sestrica. Ali bo harmonika diatonična ali klavirska, pa naj zaenkrat ostane skrivnost.
Z veliko nagrado AEI nagrajeni Ivan Zrimšek in dobitnik zlate medalje Valentin Zupan iz Mengša
Omenimo naj še, da je na sejmu IENA zlato medaljo prejel tudi Ivan Zrimšek, ki je skupaj s Sergejem Vesninom izumil napravo in metodo za zgodnje odkrivanje raka dojk. Srebrni medalji sta prejela Albin Smrke za multisen-zorsko tehnologijo za avtomatsko reguliranje energije in Nina Vojvoda za večnamenski nalagalni stol z odlagalnim volumnom, bronasto medaljo pa Marijan Mlekuž za kozarec Vinarec. Inovatorji Milena Potočnik, Drago Čendak, Obrad Dabić, Drago Vrhovnik, Roman Derlink in Miroslav Žibert pa so prejeli posebna priznanja za razvite novosti v svojih panogah. Inovatorja Ivan Zrimšek in Sergej Vese-nin pa sta prejela eno izmed treh največjih nagrad na sejmu - veliko nagrado (grand prix) AEI - Evropskega združenja inovatorjev in njihovih organizacij, kar je eden največjih dosežkov slovenskih inovatorjev odkar se udeležujejo sejmov IENA. Ivanu Zrimšku je nagrado podelil predsednik AEI Joachim Bader.
Aktivni slovenski inovatorji

Delo z gasilsko mladino v Prostovoljnem gasilskem društvu Loka, v letu 2006
Izteka se leto 2006, zato je prav, da na kratko pregledamo aktivnosti, ki smo jih imeli z mladimi v našem društvu. Po programu naše komisije za delo z mladimi, smo v soboto, 28. januarja, organizirali triurno drsanje v ljubljanskem Tivoliju. Drsanja se je udeležilo kar 24 otrok in 5 mentorjev, ki je imelo pri tem polne roke dela z mladimi nadebudnimi drsalci. Naslednjo soboto, 4. februarja, smo organizirali sankanje v »Dovgi dolini« pri gradu Jablje. Sankanja se je udeležilo 10 otrok in 5 mentorjev. Po dogovoru z OŠ Mengeš, smo imeli od februarja do aprila, ob sobotah popoldne na voljo šolsko telovadnico. Rekreacije se je redno udeleževalo med 10 in 20 mladih, ter 5 mentorjev. Na rekreaciji smo imeli večinoma športne igre: med dvema ognjema, hokej, badminton, košarko in nogomet. Mentorji pa smo občasno trenirali tudi vrvno tehniko.
V	organizaciji komisije za delo z mladimi pri Gasilski zvezi Mengeš, smo v soboto, 25. marca, obiskali kinodvorano Kolosej v Ljubljani - BTC, kjer smo si ogledali risani film Čudežno potovanje. Iz PGD Loka si ji film ogledalo 30 otrok in 4 mentorji.
V	ponedeljek, 3. aprila, so se začele priprave oz. vaje gasilskih društev iz GZ Mengeš.
PGD Loka je zastopalo 6 ekip in sicer 1 v kategoriji starejše pionirke in 1 ekipa starejših pionirjev (od 11. do 14. leta starosti) in 2 ekipi mlajših pionirjev oziroma pionirki (od 7. do 10. leta starosti). Tekmovanje je potekalo v soboto, 8.4.2006 v Dobu pri Domžalah. Kljub kratkim pripravam so ekipe dosegle odlične uvrstitve: 2. mesto starejše pionirke, 1. mesto starejši pionirji, 2. in 3. mesto mlajši pionirji ter 1. in 3. mesto mlajše pionirke. Za osvojitev veščine kolesar in kurir smo začeli s pripravami v soboto, 10. aprila. Priprav se je udeležilo 10 otrok. Veščino kolesar je opravilo 8 otrok, ki se je udeležilo opravljanja izpita. Preverjanje znanja je potekalo v petek, 26. maja, v Mengšu.
V	sredo, 3. maja, smo pričeli z vajami za udeležbo na 23. srečanju Društva mladi gasilec (DMG). Tekmovanja smo se udeležili z eno mlajšo in eno starejšo ekipo. Slednja je zasedla 13. mesto, medtem, ko je mlajša dosegla 23. mesto. Srečanje DMG je potekalo v soboto, 6. maja, v Šmartnem v Tuhinju.
V	soboto, 20. maja, je potekalo v Staršah državno mladinsko tekmovanje za pokal Matevža Haceta. PGD Loka se je tekmovanja udeležila z dvema desetinama. Druga desetina je dosegla solidno 14. mesto,
prva desetina, ki je imela nekaj smole, pa 41. mesto. Z vajami in pripravami smo začeli v ponedeljek, 8. maja, in jih imeli praktično vsak dan do petka, 19. maja, v Športnem parku Loka.
Pred poletnimi počitnicami je v nedeljo, 11. junija, v organizaciji PGD Loka potekalo mladinsko tekmovanje regije Ljubljana III v orientaciji. Ekipe so imele start na Športni ploščadi v Loki. Pot jih je vodila mimo gradu Jablje in smučišča v Dovgi dolini, cilj pa je bil na Srednjem Dobenu, na dvorišču poleg gostilne Ručigaj. Tekmovanja so se udeležile štiri naše ekipe: Ena ekipa mlajših pionirk, ena mlajših pionirjev, ena starejših pionirk in ena starejših pionirjev. Najboljši uspeh je dosegla ekipa mlajših pionirk s 4. mestom. Priprave za omenjeno tekmovanje so potekale od ponedeljka, 5. junija. Počitnice so minile (pre)hitro, saj je bilo treba v torek, 12. septembra, že začeti z vajami za mladinsko tekmovanje GZ Mengeš. Tekmovanja, ki je potekalo v soboto, 23. septembra, v Športnem parku v Topolah, so se udeležile štiri naše ekipe. Dosegle so naslednja mesta: 2. mesto mladinci, prav tako 2. mesto mladinke, 1. mesto pionirji in 1. mesto pionirke. Po tekmovanju so se takoj začele priprave in vaje z mladinkami za udeležbo na državnem tekmo-
vanju, ki je potekalo v soboto, 8. oktobra, v Slovenski Bistrici. Na tem tekmovanju so naša dekleta imela nekoliko manj sreče in dosegle 19. mesto.
V	oktobru, mesecu varstva pred požari, je komisija za mladino pri GZ Mengeš, v soboto, 21. oktobra, organizirala izlet za mladino v Idrijo. Na izletu smo si ogledali rudnik živega srebra, idriški muzej in prostore Prostovoljnega gasilskega društva Idrija. Iz našega društva se je izleta udeležilo 32 mladih in 5 mentorjev.
V	sredo, 25. oktobra, smo se udeležili mladinskega kviza v okviru GZ Mengeš, ki je potekal v Topolah. Na njem so sodelovale tri naše ekipe, dve mlajši in ena starejša, ki je dosegla 2. mesto in se s tem uvrstila na regijski kviz, ki je potekal v soboto, 28. oktobra, na Križu pri Komendi.
V	novembru in decembru ni bilo posebnih gasilskih aktivnosti, so pa potekale priprave na obisk sv. Miklavža in postavitev jaslic v loški cerkvi, kjer sodelujejo predvsem mladi.
Gasilci se staršem zahvaljujemo za zaupanje in spodbujanje otrok pri naših aktivnostih, otrokom pa za redno obiskovanje na vajah.
Ob koncu bi se rad zahvalil našim mentorjem oz. mojim sodelavcem - Robertu Ruči-gaju, Andreju Brojanu, Petru Frantarju, Branetu Malusu, Mihi Kuzmiču, Petri Hrastnik in Barbari Brojan, ki so mi pri delu z mladimi pomagali v letošnjem letu. Upam, da bomo s takšnim veseljem in voljo nadaljevali tudi v letu 2007.
Vsem skupaj želim vesel Božič in srečno Novo leto 2007!
NA POMOČ!
Slavko Sedeljšak, predsednik komisije za delo z mladimi PGD Loka

politika - drobtinic
PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V MENGŠU
Na nekdaj državni praznik 29. november je bivši župan Tomaž Štebe sklical 1. sejo občinskega sveta v novi sestavi. Opravičeno sta izostala dva člana, Jože Vahtar in Tone Hribar, ker sta nastopila v TV oddaji Klic dobrote s komornim zborom Mengeški zvon. To ni vplivalo na dogajanje saj je bil dnevni red za to prvo sejo običajen; poročilo občinske volilne komisije, imenovanje mandatne komisije, slovesna prisega svetnikov in župana, imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter sprejemanje odloka o ustanovitvi delovnih teles občinskega sveta po hitrem postopku.
Predsednik občinske volilne komisije Jože Rožman je še uradno potrdil izide volitev in izide volitev za župana, ki smo jih poznali že prej, drugače se ta sestava občinskega sveta niti ne bi zbrala. Mandatno komisijo so prisotni svetniki potrdili soglasno, predsednik le te, Peter Gubanc pa je mandate članov občinskega sveta ter župana predstavil kot sklep za glasovanje občinskega sveta. Brez glasu proti so svetniki potrdili sami sebe kot zakonodajno telo občine in novega župana za izvršilno oblast občine.
Bivši župan se je poslovil z malce kislim nasmehom in ne prav daleč, saj je sedel na svetniški stolček blizu sedanjega župana. Nadomestni član oziroma svetnik, ker je Jerič župan, je postal z liste Za občino Mengeš in njen razvoj Matjaž Loboda iz Loke pri Mengšu. Pri zadnji točki dnevnega reda, o ustanovitvi delovnih teles, pa se je že zapletlo. Bivši župan je za prvo sejo predlagal odlok, ki zajema zmanjšanje števila članov odbora za okolje in prostor s šest na pet, so nekateri svetniki nasprotovali temu odloku. Menili so, da bi bilo število članov bolje povečati (Franc Hribar), ker poslovnik terja, da
sta najmanj dva člana odbora tudi člana OS, ki pa sta izvoljena na politični osnovi. Torej bi bil odbor prikrajšan za strokovnjaka, ki ga v tako pomembnem odboru vsekakor potrebujejo. Marija Sitar je bila proti sprejemanju odloka po hitrem postopku, saj je še dovolj časa, da novi župan pripravi temeljitejši predlog. Naslonila se je tudi na primopredajo županov, ki naj bi potekala šele naslednji dan zjutraj. Tomaž Štebe se seveda ni strinjal in v slogu salonskega debatnega kluba razlagal, kar so vsi vedeli; odlok bi morali sprejeti po hitrem postopku, ker morajo odbori premleti predlagan rebalans proračuna še iz prejšnjega mandata. Vendar pa so samo trije svetniki vztrajali za predlog odloka: seveda Tomaž Štebe, Justina Jerič in Janez Penca (vsi SDS). Torej znajo nekateri svetniki razmišljati tudi s svojo glavo saj sta v stranki SDS proti predlogu odloka glasovala Mojca Volkar in Franci Kodela. Že naslednja seja bo verjetno postregla z zanimivejšim dogajanje, ker bo na dnevnem redu rebalans proračuna in verjetno tudi že razprave na usmeritve naslednjega, za leto 2007.
ODGOVOR NA ČLANEK »MARATON V MALEM NOGOMETU«
Glede napisanega članka s strani 22 v oktobrski številki Mengšana, bi rad odgovoril in pojasnil avtorju članka Igor Tisa-ju. Članek v septembrski številki je napisal Aleš Janežič, na moje priporočilo saj je bil ves čas prisoten na maratonu in je tudi član ŠD LOKA PRI MENGŠU. Svetoval sem mu tudi, naj se ne podpiše, ker je bil predvolilni čas(sam pa veš, da je bil županski kandidat). Zahvalil bi se ti, da si opozoril na nenamerno napisane napake in se vsem prizadetim opravičujem.
Saj veš, kdor »piše« tud greši.
Lep pozdrav
Za ŠD LOKA PRI MENGŠU Predsednik Matjaž Anžlovar
Zapisal in foto: Marij Urh
Pohvala in zahvala!
Vsako rano jutro, sončno ali deževno, poletno ali jesensko megleno, prav vsako jutro me na pragu čaka časopis. Zato bi se na ta način rada zahvalila Primožu Kržanu, ki tako skrbi za nas.
Milka Narat Iz Mengša

			sa
1 mengoskop		i	Bi
MENGOSKOP
V svetu je veliko stvari, o katerih si lahko oblikuješ stališče in veliko stvari, ki so neznane in jih je potrebno raziskati. Tale stran je namenjena zato, da lahko potencialnemu bralcu kakšno stvar, dogodek, osebo ali situacijo predstavimo v novi luči.
Piše: Marij Urh
Voditelji, ki smo jih izbrali na letošnjih volitvah, so zasedli svoja mesta. Konec leta 2006 so torej zaznamovale lokalne volitve, kakšni dogodki pa nas bodo spremljali naslednja leta, pa pač ne moremo napovedati. Lahko, da so nam zvezde naklonjene in bomo ubrali pravo pot, lahko bo obratno, vendar bi nam tozadevne stvari lahko napovedala le Meta Malus, pa še ta nam je ušla iz Mengša. Slišati je, da pravzaprav ni edina, saj je prav zaskrbljujoče, da rinejo drugam privatniki in podjetja, ki prinašajo največ v občinski proračun. Že obljubljeni investitorji v Industrijsko cono pri Topolah so se večinoma premislili, govorice o neurejenih razmerah pa (pre)hitro potujejo na ušesa morda še zainteresiranim. Velike besede o velikih podjetjih z zvenečimi imeni so se razblinile, saj prav taka podjetja natančno preverijo morebitne ugodnosti ob nakupu zemljišč oziroma stanje, ki jim ga ponudi občina. Ponavadi se zaključi v obojestransko korist. Vzporedna zadeva je tudi vprašanje, zakaj se domača podjetja in obrtniki ne odločajo za preselitev iz naseljenega območja v za to namenjena zemljišča izven kraja. Glede na odgovore je jasno da zato, ker preveč dobro poznajo urejenost in možnosti ter tudi, kaj ponuja občina za njihovo delovanje. Že nekaj časa poznamo primer, da občina ni znala urediti priključka za vodo na ustreznem mestu, tako, da je objekt sanitarno oporečen. In to mengeškemu podjetniku. Vsaj osem let pa se zavedamo, kakšne so razmere s pitno vodo. Izjave in obiski bivšega župana pri krvavškem izviru so milo rečeno le populistično in samo-promocijsko naravnane, saj nikakor ni uspel doseči dogovora o sodelovanju
s sosednjimi občinami o sanaciji. Komentarji o tem so sicer različni, vendar imajo neko skupno točko: bivši župan je vse preveč prevzemal vlogo pametnega vodje, nekakšnega Napoleona, ki je za vsako stvar teoretično rešitev. Vendar si ostali župani niso dovolili, da jih nekdo na njihovem področju uči, kako delati. Morda je prav zaradi tega župan Cerkelj zagrozil, da bo zaprl dotok pitne vode v Mengeš. Med drugim, to pravico ima. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v dogovarjanju s kamniškim županom. Prav odnosi s sosednjimi občinami pa so sedaj ena izmed poglavitnih točk delovanja novega župana. Popraviti in izboljšati sodelovanje. Mengeš je pač izven strategije regijskega razvoja in je odvisen v dobršni meri od dobrega sodelovanja s sosedami. Tega se je sicer zavedal tudi bivši župan pa vendar ni znal ali pa celo ni hotel reagirati. Nimamo železnice, ker so jo Mengšani zavrnili pred nekaj desetletji, vodo dobimo preko treh občin in katerakoli lahko na meji zapre dotok, električni daljnovodi pripotujejo iz druge občine, smetišče imamo v drugi občini, na pokopališču nas bodo pokopali komunalci iz druge občine. Če bi naštevali še naprej, bi ugotovili, da manjka kabelski sistem, informacijski sistemi za podjetnike, plinovod, _ Lepo je bilo videti, kako interes neke občine in izvajalca del naredi red prav pri plinovodu. Občina Trzin je bila zainteresirana, da vsakemu prebivalcu omogoči dovod plina. Mengeška občina je bila (je še) osamljeni otok brez plina, je pa moral skozi njo po projektu potovati do Trzina. Zaradi nestrokovne predstavitve in nekaterih očitnih in nerazumljivih prepovedi izročanja pogodb potencialnim kupcem plina, je v Mengšu le nekaj odjemalcev. Kaj so igre mačke z mišjo oziroma kaj je javni interes smo občutili torej vsi. In ga še, saj hodimo na rekreacijo v druge občine, dušimo se v izpuhih občanov sosednjih občin, na upravno enoto hodimo v drugo občino in tako Mengeš postaja le tranzitno in spalno mesto. Imamo tri večje trgovine in kup oštarij, le Trdinov hram ostaja prazen. Halo, občina! Je najemnina prostorov nekdaj najboljše restavracije previsoka? Vesele božične praznike in srečno v letu 2007.
Rezultati za/pred nami
Spoštovane občanke in občani. Za nami so lokalne volitve 2006. Najprej se vam želimo zahvaliti za vse glasove, ki ste jih namenili naši stranki. Hkrati pa želimo izraziti tudi manjše nezadovoljstvo nad rezultatom volitev. Čeravno je naša stranka ponovno dobila dva mesta v občinskem svetu, smo upali na nekaj več glasov. Predvsem na račun nekaterih pobud, ki so prišle iz naših vrst (najbolj odmevna je bila na primer protipotresna obnova osnovne šole). Pri tem se nam postavlja vprašanje, ali nekateri volijo le po tem, koliko »prahu« nekdo dvigne.
Da pa ne bi sedaj samo obsedeli na vaši zaupani odgovornosti, smo resno pričeli z delom in že imeli letni občni zbor. Med drugim je bil izvoljeni tudi novi občinski odbor N.Si Mengeš v sestavi: Tone Hribar, Franc Malus, Nada Štrucelj, Uroš Istenič, Peter Škrlep, Matej Hribar in Matevž Bolta. Naše delo ni samo vodenje stranke, ampak predvsem sodelovanje pri pripravi našega skupnega programa Nove Slovenije v naši občini. Prav zato vas tudi naprošamo za kakršne koli predloge kar se tiče naše občine, da jih posredujete izvršnemu odboru in tako sooblikujete mesto v katerem živimo.
OO N.Si Mengeš
M.Si
Mova Slovenija

Lista za Občino Mengeš in njen razvoj želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Lista za Občino Mengeš in njen razvoj
»Nekatere stvari je treba storiti, nekaterih ne. Življenska modrost je izključevati nebistveno«.
(Lin Yu-Tang)
*LDS
U8ERALHJA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Lep pozdrav, vesel božič in srečno novo leto!
Predsednik: Peter Gubanc
Želimo Vam blagoslovljene božične praznike, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in uspešno leto 2007!
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor SDS Mengeš
Naše življenje je slikano iz mnogih drobnih, v mozaik sestavljenih stvari, ki dajejo bivanju svoj čar. Želimo Vam, da bi v času, ki prihaja, znali poiskati trenutek za srečo.
OO SLS Mengeš
Miru, upanja in ljubezni v božičnem času, v novem letu zdravja, sreče Vam želimo. NOVA SLOVENIJA
OO Mengeš
N.Si
Nova Slovenija
K/ttWItkOUlHIMttHinkB
SOCIALNI DEMOKRATI MENGEŠ
želimo vsem občankam in občanom vesel božič in srečno, zdravo ter uspehov polno leto 2007!

SLUE

T
izobraževanje'^
ŠOLARJI ZA ŠOLARJE
Zdaj že tradicionalni šolski sejem vsako leto privabi veliko število obiskovalcev. Šolarji Osnovne šole Mengeš namreč poskrbijo, da s svojimi izdelki napolnijo stojnice, z izkupičkom pa pomagajo Šolskemu skladu pri zbiranju sredstev za učence iz socialno ogroženih družin.
Od vseh »artiklov« na stojnicah najprej poidejo sladki piškoti. Od marsikaterega obiskovalca je bilo slišati, da ravno zaradi odličnih piškotov sejem obišče še pred uradnim začetkom. Dekleta za stojnicami so rade svetovale kupcem in jim postregle s čajem ali kavo. Ker je bil naval precejšen, je dobrot in
vsega lepega kmalu zmanjkalo. Zadovoljni so bili vsi, tisti, ki so prodajali in kupci sladkih ter okrasnih stvari.
Kot pravi Nika Mušič, učiteljica gospodinjskega pouka, je že veselje gledati učence, kako se zaženejo v peko in izdelovanje okraskov. In ne samo zaradi tega ker bi morali, vedo, da s
Naj nam novo leto 2007 nakloni srečo v zdravju in zagotavljanju miru, naj nas usmerja k strpnemu sožitju in medsebojni pomoči.
V srbi zase in za sočloveka smo vedno znova presenečeni. Ob številnih prijetnih presenečenjih vam
želimo veliko veselja. Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele Božične in Novoletne praznike.
Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale.
Center za socialno delo Domžale
tem pomagajo sošolcem tudi na tak način, ni jim pa tudi težko v soboto priti na sejemsko mesto in kljub hladnemu vremenu ni težko prodajati. Za šolarje je to tudi mogoče nova šolska ura v življenju, neko novo spoznanje in seveda zanimiva dejavnost med ljudmi. Tudi nastopi plesnih skupin, pevcev in pevk so popestrili dogajanje. Šolski sejem torej lahko prinese tudi kaj drugega kot le togo učno uro, velika večina pedagogov osnovne šole pa se kljub sobotnemu dopoldnevu rada udeleži prireditve, tudi zaradi tega, da vidijo, kako uspešni so njihovi šolarji. Prav podpora šolskega kadra pri taki dejavnosti je ključnega pomena, saj vedno pravimo, da se mlajši učijo od starejših. Pa na svidenje prihodnje leto.
Zapisal in foto: Marij Urh

Delovna sobota učencev krožka ZAKAJ - ZATO
V soboto, 21. oktobra 2006, smo se zopet odpravili v Ljubljano, tokrat sem peljala 12 učencev četrih razredov. Najprej smo si v Koloseju ogledali 3D film Roboti z Marsa. Ko je bilo konec predstave, nas je go. Slapar odpeljal do Hiše eksperimentov. Učenci so sami delali zanimive poskuse po postajah. Najprej so se s poskusom seznanili, tako, da so prebrali navodila, ki so pri vsakem poskusu, nato pa so ga izvedli sami ali v parih. Ob 17. uri smo udeležili še delavnice z naslovom Mehurčkologija. V Hiši eksperimentov imajo vsako soboto drugačno delavnico za otroke, npr. Jajčkologija, Plinologija, Vodologija, Zra-kologija^Pri teh delavnicah učenci dobijo cel kup novih informacij in znanj s pomočjo opazovanj in poskusov.
Ob 18. uri, ko je bila že tema, smo se utrujeni, a zadovoljni odpeljali proti domu. Prevoz in vstopnino za Hišo eksperimentov je plačala Občina Mengeš oz. župan Tomaž Štebe, ki ima za tovrstne dejavnosti učencev velik posluh in razumevanje. Vstopnico za filmsko predstavo pa so plačali starši. Kaj sta o sobotnem dnevu zapisali Nina in Sabina ?
Nina Stropnik : Meni je bila všeč vaja z naslovom » Puhaste dlani ». Kaj sem se novega naučila, ko sem z dlanmi drsela po žičnati mreži? Okolica deluje na nas povsod in na različne načine. Vsak tak vpliv se imenuje dražljaj. Dražljaj vzburi posebne strukture v naši koži, ki jih imenujemo receptorji. Receptorji so čutne celice, ki so različno gosto posejane po koži in jih živčna vlakna povezujejo z osrednjim živčevjem. Vsak dražljaj izzove potovanje živčnih impulzov, ki podatek o dražljaju vodijo do osrednjega živčevja, ta pa ga na osnovi izkušenj prepozna . Včasih pa neobičajen dražljaj izzove napačno zaznavo in žično mrežo občutimo kot nekaj puhastega.
Sabina Golob : Zelo zanimiv mi je bil poskus » Živali tatice - kaj pa mi ?«. Na podstavku je bil diamant. Ko si z roko segel po njemu, da bi ga prijel, se je sprožil varovalni sistem in diamant je izginil v ohišje pod podstavek. Zakaj? Roka je pretrgala zaveso nevidnih žarkov, ki so varovali dragocenost in le ta se je skrila. Za varovanje dragocenosti se uporabljajo različni sprejemniki in oddajniki. Pri tem poskusu so bile uporabljene diode, ki delujejo v infrardečem območju. To območje pa je za naše oči nevidno. Na podoben način so shranjene dragocenosti v muzejih, da jih kradljivci ne morejo ukrasti.
Mentorica krožka Nada Javh
Obisk Prirodoslovnega muzeja in ljubljanskega gradu
Učenci krožka ZAKAJ - ZATO so me v soboto, 18. 11. 2006, ob 10.30 počakali na ploščadi pred šolo. Gospod Slapar nas je s kombijem odpeljal do Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Karte za delavnico » Ko so živeli dinozavri » sem kupila že 14. oktobra, saj je zanimanje za podobne delavnice zelo veliko. V delavnici smo se sprehodili skozi čas od nastanka našega planeta do današnjih dni in spoznavali bitja, ki so že zdavnaj izumrla. Posebna pozornost je bila namenjena dinozavrom. Pogovarjali smo se o fosilnih ostankih, ki pričajo o njihovem izgledu in načinu življenja, spoznavali fosilne ostanke dinozavrov, najdene v Sloveniji. Razpravljali smo tudi o mogočih razlogih za njihovo izumrtje. Učenci so na koncu še pobarvali modele dinozavra iz skupine ankilozavrov in izdeleli slike dinozavrov iz zmečkanih koščkov papirja. Delavnico je vodila dr. Staša Tome.
Po končani delavnici smo si ogledali še Prirodoslovni in Narodni muzej, nato pa se peš odpravili do ljubljanskega gradu. Po poti smo si ogledali stari del mesta in se pogovorili o življenju v mestu v preteklosti. Pot do gradu je sicer kratka, a strma, zato smo na grad prišli zasopihani. Hoteli smo se povzpeti na razgledni stolp in si ogledati Ljubljano z okolico, a nažalost nam to ni uspelo. Malo pred vrhom so nas ustavili. Vstopnina je bila namreč 490 SIT. Ker denarja niso imeli vsi učenci ( predvidevala sem, da nas bodo spustili zastonj ), sem prosila, če lahko kupimo družinske vstopnice, ki so bile bistveno cenejše ( za dva odrasla in tri otroke je bilo 900 SIT ). Toliko denarja bi skupaj zmogli. A gospod, ki je karte prodajal se ni dal pregovoriti. Pa nič. Še vedno velja pri nas, da je bolje nič zaslužiti kot nekaj. Pot navzdol je bila veliko krajša in ob 14. uri nas je gospod Slapar odpeljal nazaj proti domu. Nekaj učencev je zapisalo svoja doživetja:
Sabina Golob : V Prirodoslovnem muzeju smo videli veliko živali v svojem naravnem okolju, pa tudi okostje mamuta. Videli smo tudi čisto pravo mumijo. Meni so bili zelo všeč kamni in minerali, mnoge sem videla prvič. Nekateri med njimi so vredni celo bogastvo. Na delavnici smo si ogledali film o nastanku zemlje, ki je bil zelo poučen. Pogovarjali smo se o dinozavrih, o tem, kako so živeli in kakšni so sploh bili. Zabavali smo se, ko smo še malo likovno ustvarjali in po svoje pobarvali glinaste dinozavre.
Tilen Ocepek : Delavnica v Prirodoslovnem muzeju mi je bila zelo zanimiva, saj sem zvedel veliko novega o tem, kako je nastala Zemlja.Po ogledu vseh prostorov Prirodoslovnega muzeja smo se povzpeli na ljubljanski grad. Po stopnicah smo hodili celo večnost . Na gradu smo si ogledali razstavo fotografij in se hoteli povzpeti na razgledni stolp. Pa smo se ustavili malo pred vrhom, ker nismo imeli dovolj denarja. Smo si pa Ljubljano ogledali z drugega stolpa. Ker je bilo vreme jasno, smo veliko videli. Malo smo se še poigrali in se nato zadovoljni odpravili domov.
Mentorica Nada Javh


izobraževanje^
TABORNIŠKE
NOVICE
Zdravo!
Tokrat vam poročam o taborniškem izletu in sicer na primorsko, no bolje rečeno na Kras. Zjutraj nas je pred kulturnim domom čakal avtobus, na katerega smo se posedli, se prešteli in se odpeljali dogodivščinam naproti. Po avtocesti do Divače in potem proti Lipici. Vendar pa smo se še pred Lipico ustavili in zavili na ogled kraške jame Vilenica. To je najstarejša turistična jama v Evropi saj so jo obiskovali že leta 1633. Ob njej pa se dogajajo tudi mednarodni dnevi literature, ki se zaključijo s slavnostno prireditvijo v Plesni dvorani Vileniške jame. No pa dovolj o tem in nadaljujem z ogledom res lepe in zanimive jame, ki ima »kar« veliko stopnic, ki so poskrbele da smo imeli tudi jutranjo telovadbo. Sledil je krajši počitek oz. vožnja do vznožja Kokoške. To je razgledni hrib na slovensko-italijanski meji. Po dobri uri ne preveč zahtevnega vzpona smo prišli na najvišjo točko našega izleta, 674 m visoko. Tam smo si v planinskem domu privoščili okrepčilo. Razgled sicer ni bil preveč dober zaradi oblačnega vremena, vendar smo vseeno videli do Črno-kalskega viadukta, do morja pa žal ne. Sledil je spust v dolino in vožnja do naše zadnje postojanke Lipice. Tam smo si ogledali kobilarno in seveda tudi njene prebivalce lipicance. Prijazna vodička nam je razložila vse podrobnosti o zgodovini kobilarne, nam pokazala mlade še črne lipicance in pa tudi bele lepotce. Na žalost se je tu izlet tudi končal in sledila je le še vožnja domov. Vremenoslovci so nam napovedovali deževno vreme in na poti domov nas je le ujelo tudi nekaj kapelj dežja. Drugače pa nam je vreme služilo cel dan in tako pripomoglo k uspešni izvedbi izleta, v organizaciji našega Lojzeta Ručman. Taborniki vam želimo veliko sreče in čimveč taborniškega duha tudi v novem letu!
Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Andrej
SPOSTOVANI VELIKI IN MALI MENGŠANI IN MENGŠANKE !
... da boste poslušali in slišali;
... da uživate v preprosti majhnih stvareh kot so nasmeh, cvetoč travnik, klic prijatelja, otroški pogled, pesem ... da Vam prihajajoče leto prinese radosti, upanja, medsebojnega razumevanja in veselja.
Srečno in zadovoljno prihajajoče leto
Zaposleni vrtca Mengeš z ravnateljico Mojco Novinec Babič univ. dipl. ped.

w

iltuRA
PETNAJST LET NONETA VIGRED
Vigred, lepo slovensko ime za pomlad, prinaša prebujenje, novo življenje in slabo razpoloženje, predvsem zaradi turobne zime zamenja občutek, da vse slabo lahko sprejmeš z nasmehom. Zato ali pa prav zaradi tega, so si dekleta iz mengeške fare leta '91, ko so se odločile za ljubiteljsko pot v skupni pesmi, nadele ime Vigred. Sprva se jih je zbralo štirinajst, po nekaterih spremembah pa so se ustalile pri devetih članicah in dodale imenu še številčno oznako nonet.
Nonet Vigred torej letos obeležuje 15. obletnico delovanja. V kulturnem domu Mengeš so članice noneta pripravile slavnostni koncert z naslovom S pesmijo po Sloveniji. Že v naslovu so napovedale, da je tudi v pesmi lahko potovati po naši deželi, še posebej, če pri tem obujajo stare pesmi, ki jih dandanašnja mladina skoraj ne pozna več. Izbrale so pesmi iz slovenskih pokrajin, od Prlekije, Štajerske, Gorenjske in Primorske in ob prenekaterih smo se spomnili naših babic in dedkov, ki so se pesmi prepevali morebiti ob delu na polju, ličkanju ali ob ujčkanju svojih vnučkov. Lepa pesem je prevevala pred-
verje kulturnega doma, polno poslušalcev, ki niso prišli občudovat le novih, prelepih oblačil pevk, ampak so odprli srca glasovom pevk. Resnično čudovit večer, ki ga je z igranjem citer popestrila gostja večera Katja Leben. Verjetno ga ni Slovenca, ki še ni slišal glasbe, zaigrane na citre iz filma Cvetje v jeseni. Znova in znova jo lahko poslušamo. Pevke noneta, naj jih naštejemo: 1. sopran Mir-jam Brvar, Sonja Mušič, Anka Škrelp, 2. sopran Majda Hribar, Zvonka Košak, 1. alt Marcela Kosec, Tadeja Šušteršič, 2. alt Ema Vahtar in Ana Kešnar ki je tudi umetniški vodja noneta, so s prazničnim razpoloženjem zaključile koncert, saj so obiskovalce tudi pogostile, obenem pa so zapele še katero iz njihovega repertoarja.
Če sodimo po izraženih čestitkah predstavnikov drugih mengeških društev in predstavnika občine, morajo dekleta oziroma žene, nadaljevati svojo pevsko pot. Tudi zaradi tega ker, kot jim nemalokrat nagajajo, da so nonet ustanovile zato, da parira-jo svojim možem. Le ti namreč svojo ljubiteljsko pevsko pot ubirajo v Moškem komornem zboru Mengeški zvon. In nenazadnje, tudi zaradi poslušalcev, ki so jih nagradili z gromkim
aplavzom. Na koncu so se prav njim zahvalile za podporo, še posebej pa članici noneta, Marceli Kosec, ki jim nudi prostor za vaje v družinski hiši ter kakšen prigrizek in tekoče zadeve za suha usta, in pa na uho povedano, tudi za čisto pravi ženski čvek. Po vajah seveda. Zahvalo za pomoč pri izvedbi so naslovile na Zvezo kulturnih društev občine Mengeš, prejel jo je predsednik Jože Vahtar in občini Mengeš. Obljubile so še, da se še nikakor ne bodo razšle in bodo še naprej razveseljevale Mengšane, okoličane, s pesmijo pa se nameravajo podati tudi dlje, izven slovenskih meja.
Zapisal in foto: Marij Urh
Članice noneta Vigred pa se iskreno zahvaljujejo še enkrat vsem, ki so s svojim delom ali sponzorskimi sredstvi oziroma kako drugače prispevali ter omogočili slavnostni koncert:
-	Tone Benda in Peter Krušnik
-	scena
-	ZKDO Mengeš
-	Svilea
-	Špas Teater
-	Cvetličarna Petra
-	Telekom
-	Občina Mengeš
-	Slavko Pišek ml.
-	Matej Zevnik

Tona Hribar čestita v imenu mengeškega zvona in soprogov.


T
kultura
Gostovanje Mengeškega zvona v sosednji Avstriji
Letošnje leto se izteka in vsak se ozre nazaj, kaj je bilo storjenega in kaj ne. Pevci Mengeškega zvona smo 29. novembra nastopili na zelo odmevni in medijsko pokriti prireditvi »Klic dobrote« v dvorani Golovec v Celju. Tako smo poleg ostalih tudi mi prispevali k uspešnosti tega dobrodelnega koncerta.
Mengeški zvon je letos dvakrat gostoval na avstrijskem Koroškem, prvič v mesecu maju na povabilo zbora iz St. Egidna ob njihovi 75 -letnici delovanj, drugič pa smo bili na prvo adventno nedeljo gostje v mestu Vrba (Velden) ob Vrbskem jezeru.
Tu so v počastitev začetka adventnega časa priredili sejem, na katerem se je odvijal tudi kulturni program z raznimi nastopajočimi. Na glavnem trgu so imeli postavljene stojnice, na katerih so prodajali raznovrstna darila za praznike. Zanimivo je bilo to, da razen teh daril ni bilo nikakršne druge »krame«.
Blagoslovljene božične
PRAZNIKE ter zdravja in sreče v letu 2007 VAM želi
MUZEJ i
M MENGEŠ
/
Pred občinsko stavbo smo se razporedili in zapeli nekaj adventnih pesmi ob spremljavi našega orgličarja Marjana Urbanije. Na to gostovanje so bile z nami povabljene tudi pevke noneta Vigred, s katerimi smo za zaključek zapeli nekaj skupnih adventnih pesmi. Lepo čezmejno sodelovanje je vzpodbuda za naprej. Zahvaljujemo se društvu Mihaelov sejem in Zvezi kulturnih društev občine Mengeš za pomoč pri uspešnem gostovanju.
Tona Hribar
Društvo veteranov narodne in
civilne zaščite v vojni za samostojno državo Slovenijo Rudolfa Maistra Mengeš želi svojim članom in vsem občanom in državljanom Slovenije
blagoslovljen Božič, sreče, zdravja, državljanskega poguma in ponosa v novem letu 2007.
Čas, ko zvezda se utrne, stare vse poti zagrne, nove z upi tlakovane vir so sreče nasmejane. Čimveč nasmejanih dni v naslednjem letu Vam želi
ZKD občine Mengeš in predsednik Jože Vahtar
Turistično društvo Mengeš želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike. Ob novem letu 2007 pa veliko zdravja in osebne sreče. Obenem vas vabimo na tradicionalni Novoletni koncert Mengeških godbenikov in podelitev priznanj Turističnega društva dne 26. decembra ob 19 uri v Kulturnem domu.
Turistično društvo Mengeš
Vsem svojim članom ter članicam ter občanom in občankam občine Mengeš prijetne praznike ter vse dobro v letu 2007.
Društvo izgnancev Domžale
Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih; v mozaiku novega leta ... pa naj se lesketajo dragulji;
zdravje, sreča in ljubezen.
KD Mihaelov sejem in predsednik Štefan Borin.


kultura
OBRAZI ČASA
Z modernimi gradnjami in zapuščenimi starimi hišami izginja trški videz Mengša, ki je bil v preteklosti tako značilen za Mengeš. Z zbiranjem starih razglednic želi Muzej Mengeš opozoriti na ta značilni videz, saj se prav iz razglednic in starih fotografij vidi ta značilni trški videz. Mengeš je bil včasih sestavljen iz treh naselij, Pristave, Malega Mengša in Velikega Mengša, ki so se povezovale v nepravilno oblikovanem križišču in tvorili trikotni otok. Ta otok je predstavljal mesto za srečanja, tu so se dogajali pomembni politični dogodki, verske slovesnosti, žalne komemoracije, znani mengeški sejmi, ^
Seveda pa je pogoj za ponovno oživitev trga ter postavitev po vojni odstranjenega Marijinega znamenja, sprememba glavne tranzitne ulice v prijetno cesto, ki bo namenjena lokalnemu prometu. Muzej Mengeš tudi opozarja, da ne podpira popolne zaprtje ceste kot so to naredili v Kamniku, ampak mora center mesta ostati odprt kot je to v Slovenskih Konjicah.
Prepričani so, da bo s ponovno trško ureditvijo ponovno zaživel cel Mengeš, pa tudi življenje ob glavni cesti bo postalo veliko bolj prijetno.
Po pogovoru z direktorjem Muzeja Mengeš zapisala urednica
Foto: Arhiv Muzeja Mengeš

VABILO!
Drage Mengšanke in Mengšani!
Muzej Mengeš Vas naproša in vabi k sodelovanju pri zbiranju razglednic
Mengša, Topol, Dobena in Loke. Zagotovo se v mnogih predalih skrivajo podobe iz preteklega stoletja. Veseli bomo vašega klica, povabila na ogled ali dara.
Muzej Mengeš, 051/304 319, Tel: 01/729 10 03 Faks: 01/729 10 04, E-pošta: info@muzej-menges.si

ANALIZA GORSKO-RESEVALNEGA DELA v LETU 2006
Pred začetkom vsake sezone (poletne in zimske) gorski reševalci organizirajo novinarsko konferenci, na kateri obvestijo javnost o opravljenem reševalnem delu v tekočem letu, predvsem pa opozoriti ali spomniti ljudi na kaj se moramo pripraviti oz. na kaj nas lahko v gorah doleti pozimi. Prispevek iz novinarske konference, ki je bila v prostorih URSZR, je namenjeno temu , da bi bilo neljubih dogodkov v gorah čim manj.
1. Zaključek sezone
Razmislek ob zaključku glavne sezone
Dvoje zanimivih obdobij ugotavljamo v letošnjem letu v gorah: nadpovprečno veliko snežnih padavin v letošnjem prvem delu zime ter nenavadno lepe in tople jesenske dni, kot nadomestilo za deževne avgustovske dni. Letošnji november je pravo nasprotje z lanskim novembrom, ko je bila v gorah že prava zima z obilico snežnih padavin. Z lepim vremenom se število obiskov v gorah poveča, s tem pa žal tudi število nesreč.
Število akcij od 1 .jan do 29. nov. 2006
		vse akcije	% delež	
	jan. 06	14	5 %	
	feb. 06	16	6 %	
	mar. 06	15	5 %	
	apr. 06	14	5 %	
	maj. 06	20	7 %	
	jun. 06	23	8 %	
	jul. 06	73	26 %	
	avg. 06	34	12 %	
	sep. 06	49	18 %	
	okt. 06	15	5 %	
	nov. 06	7	3 %	do 29. nov.
				2006
	SK. vse akcije:	280	100 %	
V poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) se je zgodilo 179 nesreč, kar je 63 % v celem obravnavanem obdobju.
Dežurna ekipa na Brniku je od junija do konec septembra v 59 dnevih dežurstva, opravila 46 reševalnih intervencij od 177, ki so bile v tem času dežurstva, kar je 26 % vseh.
Od skupaj 280 intervencij je bilo 240 reševalnih akcij in 40 iskalnih ali poizvedovalnih akcij.
2. Reševalno delo v zadnjih letih
Podatke o številu ponesrečencev in stanju ponesrečenih, vrstah reševalnih akcij, reševalnem delu reševalcev, udeležbi zdravnikov in uporaba helikopterja v reševalnih akcijah, tekoče objavljamo tudi na naši spletni strani.
V	poprečju je bilo za posamezno reševalno akcijo potrebnih 20 ur reševalnega dela (32 ur v letu 2005), vključeno je poprečno 6,1 reševalca (7 reševalcev v letu 2005); reševalci pa opravijo akcijo v poprečno 3,1 ure (v poprečju je v letu 2005 reševalna akcija trajala 4,5 ure).
V	poprečju je vsak reševalec, glede na normativno število 430 reševalcev, udeležen pri 4 reševalnih akcijah v letu.
Če primerjamo letošnje poprečne izračune z izračuni pred leti, ugotovimo, da je bilo v letošnjem letu, sicer ob večjem število nesreč, porabljeno manj ur reševanja ali z drugo besedo, bilo je več akcij, ki so se hitreje končale, reševalo je manjše število reševalcev. Do sedaj letos nismo imeli tako obsežnih akcij, kot sta bili lanskoletno reševanje slovaških planincev v Prisojniku (695 ur) in iskanje dveh čeških alpinistov v Koritih nad Zadnjico.
3. Udeležba tujcev pri gorskih nesrečah
V	zadnjih letih se ustalila udeležba tujcev v približno tretjini gorskih nesreč. Med smrtno ponesrečenimi je bilo 6 tujcev, kar je četrtina vseh smrtno ponesrečenih do sedaj. Vzroki: neizkušenost, bolezen in drugo.
Leto 2006	SLO	163	68 %
	tujci	77	32 %
VREME: 65 % nesreč se je zgodilo v lepem vremenu.
Organiziranost udeležencev nesreč: največ nesreč se zgodi pri neorganizirani skupini in med posamezniki.
Največ ponesrečenih je v starostnem razredu 40 ^ 49 let. Sledijo ponesrečenci med 30 ^ 39 leti. Ta starostna meja je enaka že več let. 2/3 ponesrečenih je moških.
Janez Kosec, Komisija za informiranje in analize pri GRZS
Foto: Arhiv Janez Kosec
NAPOTKI ZA VARNO GIBANJE V GORAH V ZIMSKIH RAZMERAH
Obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi (priročniki, razgovori z izkušenimi in drugo)
Če smo začetniki, se vključimo v planinske ali alpinistične tečaje.
Preverimo stanje opreme, ki jo preko poletja nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči).
Vadimo pravilno uporabo cepina, vadimo zaustavljanje s cepinom, vadimo hojo z derezami pred začetkom sezone. Hojo z derezami in zaustavljanje s cepinom vadimo na strmini z varnim iztekom!
Uporaba planinskih palic in derez je nevarna kombinacija - ob padcu je lahko tudi usodna. Kadar so na nogah dereze, je v roki obvezno cepin!
Posvetimo posebno pozornost načrtu ture, saj je od dobre priprave v veliki meri odvisna srečna vrnitev.
Pomislimo na to, da se razmere v gorah hitro spreminjajo in da so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo lahko utegnili potrebovati.
Spremljajmo vremensko napoved, upoštevajmo podatke o višini snežne odeje, upoštevajmo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, pozanimajmo se o nevarnosti proženja snežnih plazov na področju, kamor smo namenjeni. Te podatke tudi upoštevajmo, saj področne nevarnosti lahko odstopajo (so večje) od napovedane splošne nevarnosti proženja snežnih plazov po 5-stopenjski lestvici.
Ne uporabljajmo mobilnega telefona po nepotrebnem. Ne izpostavljajmo ga vlagi in mrazu, saj se baterije hitro praznijo. Varčujmo z baterijami, da nam ne odpovedo takrat, ko bi telefon morali zares uporabiti.
Ne pozabimo na osnovna načela, ki veljajo za vsako turo in za vse gornike in pohodnike: ne precenjujmo svojih zmožnosti, posvetujmo se pred turo z bolj izkušenimi, napovejmo potek in vrnitev s ture.
Hodimo po poteh, ki jih poznamo v kopnem. Še posebno dobro moramo poznati sestop z vrha, zato je najbolje, da se vračamo po isti poti.
Ni tako bistveno, da pridemo na vrh, še posebno, če gremo nekam prvič. Pri vsakem prvem obisku naj bo naš cilj že raziskovanje same poti.
Ne hodimo sami. Ne hodimo v nezanesljivem vremenu.
Med pripravo na turo dobro preglejmo planinski vodnik in zemljevid območja, kamor smo namenjeni.
Doma povejmo dovolj podrobno, kam gremo, kdo gre z nami in kdaj se vrnemo. V izhodiščni koči se vpišimo in navedimo svoj cilj. Če se podajamo v gore, kjer ni koče ali je zaprta, pustimo listek s podatki o svojem cilju na vidnem mestu v svojem vozilu.
Na koncu:
Vsem, ki bi si hoteli pridobiti ali obnoviti znanje o varnem gibanju v gorah v zimskih razmerah, pozimi, o ugotavljanju nevarnosti proženja snežnih plazov - lahko se prijavijo na enodnevne področne tečaje, ki bodo 20. januarja 2007 na Igu in na Kureščku (organizira Društvo GRS Ljubljana) ter 27. januarja 2007 v okolici Raduhe (organizira Društvo GRS Prevalje)
In še novost: v letu 2007 bomo v okviru preventivnih akcij organizirali 2 dnevni tečaj Dnevi varnejšega gibanja v gorah - kopne razmere (16. in 17. junij 2007, na Vršiču). Udeleženci si plačajo nočitev in prehrano.
Več podrobnosti lahko izveste na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije: www.grzs.si
Tekst in obdelava podatkov: Janez Kosec Foto: Arhiv Janez Kosec


T
šport
Zaključek kolesarske sezone 2006
Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je v soboto, 02.12.2006 podelil najboljšim v točkovanju za Pokal Slovenije 2006 pokale in priznanja. Slovesnost je potekala v Vipavi, v restavraciji Vipavski hram.
V skupnem seštevku 36 slovenskih klubov so tekmovalci KD Mengeš zasedli odlično 5. mesto, za kar je zaslužnih 9 tekmovalcev, ki so nastopali na dirkah za Slovenski Pokal v kategorijah žensk, amaterjev in masters. Udeležili so se skupno 17 dirk v treh različnih disciplinah: kronometer, cestne in gorske dirke, ter dosegli 16 zmag, 22 drugih in 11 tretjih mest.
Osvojena mesta za Slovenski Pokal:
•	Živa Verbič - 1 .mesto v kategoriji Ž-A
•	Boštjan Dacar - 2.mesto v kategoriji M-A
•	Herbert Kotnik - 3.mesto v kategoriji M-G
•	Mojca Kališnik - 3.mesto v kategoriji Ž-B
•	Gorazd Lukan - 7.mesto v kategoriji M-A
•	Primož Jeretina - 9.mesto v kategoriji M-B
•	Tone Kepic - 10.mesto v kategoriji M-B
•	Janez Prešeren - 13.mesto v kategoriji M-F
•	Aleš Bajda - 22.mesto v kategoriji M-A
Poleg odličnih rezultatov v Slovenskem Pokalu imamo tudi 3 državne prvake:
•	Boštjan Dacar v kronometru,
•	Živa Verbič v cestni vožnji in
•	Mojca Kališnik v gorski vožnji.
Prvič pa smo imeli mengšani svojega predstavnika Boštjana Dacar na svetovnem prvenstvu v kronometru na Tirolskem, kjer je osvojil odlično 9 mesto.
Iz leta v leto je večja konkurenca, saj prihajajo vsako leto novi tekmovalci, kateri so profesionalno tekmovali. Za uspeh je potrebna tudi dobra oprema, ki je vedno bolj izpopolnjena.
Zato se naši tekmovalci, ki bodo v sezoni 2007 tekmovali za Slovenski Pokal, že kondicijsko pripravljajo, ko bodo zopet poskušali doseči najboljše rezultate.
Hkrati pa vabijo nove mlade mengšane, ki so pripravljeni tekmovati, da se jim pridružijo, saj nam v mlajših kategorijah manjka tekmovalcev.
Za KD Mengeš Saša Jeretina
Malonogometne NOVICE IZ LOKE
Ekipa Šd Loka se je v nedeljo dne 15.10.2006 udeležila ma-lonogometnega turnirja v Češ-njicah.. Na njem je sodelovalo-10 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. V eni skupini so bile štiri ekipe , v drugih dveh pa po tri. Iz posameznih skupin sta se v razigravanje uvrstili po dve najboljši ekipi. V predtekmovanju smo zabeležili dve prepričljivi zmagi in sicer smo bili boljši od ekipe Češnjic z 11:0, in ekipe Šmartna z 3:1. Že v samem predtekmovanju smo videli veliko golov in lepih tekem , ko pa so prišle na spored izločilne tekme so le te postale še zanimivejše. V odločilnem dvoboju na izpadanje smo premagali ekipo iz Tuhinjske doline z 3:1
ter se tako uvrstili med najboljše tri ekipe, ki so se nato v medsebojnih dvobojih pomerile za zmagovalca turnirja. Najprej smo z ekipo BHS Most izgubili z 3:1, nato pa z kasnejšimi zmagovalci turnirja -Lubadarji, kljub veliko boljši igri v polju remizirali 1:1. Na koncu smo tako zasedli tretje mesto, ki bi ga odprtih rok sprejeli pred turnirjem, vendar pa glede na prikazano igro ostaja grenak priokus, da bi lahko iztržili še kaj več.
Rezultati:
1.	Lubadarji
2.	BHS Most
3.	ŠD Loka
4.	Motnik
Za ŠD Loka, Robert Pogačar
Veliko veselja v božičnem času,^ Naj novo leto prežene vse skrbi. Zdravja, miru in veliko radosti, naj prihajajoče leto podari.
Kolesarsko društvo Mengeš
SSK Mengeš
REZULTATI POLETNIH TEKEM ZA POKAL COCKTA 2006
V novembru se je zaključil letni del tekmovanj v smučarskih skokih za pokal Cockta, v katerem so člani kluba dosegli kar lepe rezultate.
Mengeški skakalni klub se je uvrstil na 6.mesto, skakalki in skakalci pa so tekmovali v desetih starostnih kategorijah.
Doseženi rezultati v skupni razvrstitvi poletnega dela tekmovanja:
DEKLICE DO 14 LET	Majdič Eva	8. mesto
DEKLETA ABSOLUTNO	Planinc Monika	5. mesto
DEČKI DO 10 LET	Pibernik Jan	5. mesto
	Žun Andraž	7. mesto
DEČKI DO 11 LET	Šarc Leon	13. mesto
	Komatar Gašper- Anton	21. mesto
	Lanišek Anže	21. mesto
DEČKI DO 12 LET	Pavc Alibabič Jan	9. mesto
	Ogrinc Aljaž	15. mesto
	Šarc Leon	19. mesto
DEČKI DO 13 LET	Kališnik Andraž	23. mesto
DEČKI DO 14 LET	Šarc Luka	9. mesto
MLADINCI do 17 let	Pungertar Matjaž	6. mesto
	Kirbus Peter	19. mesto
MLADINCI do 19 let	Pungertar Matjaž	17. mesto
ČLANI	Benkovič Rok	9. mesto
	Tomazin Jan	23. mesto
V	celinskem pokalu je Rok Benkovič osvojil 2. mesto in s tem v zimski sezoni priboril nastop še enemu slovenskemu skakalcu v svetovnem pokalu.
Po uspešnem letnem delu tekmovanj mengeški navijači želimo vsem našim tekmovalcem veliko varnih, dolgih in lepih skokov in poletov tudi v zimski sezoni. Verjamemo, da bodo uspešni s pomočjo naših trenerjev Aleša in Zdeneta.
Življenje v klubu pa kljub koncu letne tekmovalne sezone ni zamrlo.
Skakalci se pripravljajo na nova tekmovanja na suhih treningih, v teh dneh pa so se začela tudi dela na novi 45m skakalnici, ki jo bomo krstili prihodnje leto.
Pomemben delež pri tej investiciji je prispevalo podjetje Lek, ki se mu na tem mestu še enkrat lepo zahvaljujemo.
V	prednovoletnem času skakalci voščimo vsem Mengšanom s koledarji.
Najlepša hvala vsem sponzorjem in krajanom, ki nam s svojimi prispevki omogočajo delovanje in dobre dosežke. Na koncu pa še vesele praznike ter sreče in zdravja v novem letu.
Za Mengeške skakalce-MFŽ
mEOR
ODPRTO PRVENSTVO LOKE V TENISU
V soboto 23.09.2006 je ŠD Loka organiziralo teniški turnir v športnem parku v Mengšu. Prijavljenih je bilo rekordno število igralcev (15) tako,da smo že v uvodnem kolu videli 7 zanimivih dvobojev. Lepotica turnirja je bila poleg finalne tekme srečanje drugega kroga med Jagrič Romanom in Mušič Marjanom, v katerem je po izenačeni in razburljivi tekmi polni preobratov slavil Roman z 9:7. Na žalost je moral nato polfinalni dvoboj zaradi poškodbe predati kasnejšemu finalistu Mahorič Iztoku. Drugi polfinale je bil povsem Loški, v njem pa je Loboda Matjaž porazil Vrhovnik Alena, vendar težje kot kaže končni izid (9:3). Finale turnirja je bil na visoki ravni, dobil pa ga je dosedanji dvakratni zmagovalec Matjaž.(9:5).
Kot ponavadi nas je z jedačo razvajal naš Šemso.Kot ponavadi nas je z kulinaričnimi mojstrovinami razvajal naš Šemso. Zahvaljujemo se Teniški sekciji Mengeš, ki nam je omogočila brezplačno igranje na njihovih igriščih. Rezultati:
1. 2.
3.
4.
Loboda Matjaž Mahorič Iztok Vrhovnik Alen Jagrič Roman
Za ŠD Loka, Robert Pogačar

Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora ZKDOM z dne 4.12.2006 objavljamo
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev priznanj na področju ljubiteljske kulture v letu 2006
1.	Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva, ki delujejo v občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in posamezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov občine Mengeš, kateri delujejo na kulturnem področju občine.
2.	IO ZKDOM bo zbiral predloge za:
•	ZLATO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v obdobje nad 25 let ali življenjsko delo (podeljeno bo eno priznanje)
•	SREBRNO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v obdobje od 10 - 25 let (podeljeno bo eno priznanje)
•	BRONASTO priznanje za 10 - letno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje)
3.	Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki ali skupine predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Priznanje pa je lahko podeljeno tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine
4.	Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje:
•	podatki o predlagatelju
•	podatki o kandidatu
•	utemeljitev
5.	Vloge za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM, Zavrti 2, 1234 Mengeš do 15. 01. 2007.
IO ZKDOM Predsednik Jože Vahtar
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ
M
ZAVRTI 2 1234 MENG^
VABILO!
Kulturno društvo »Mengeška godba« in Turistično društvo Mengeš Vas vabita na tradicionalen BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT in podelitev priznanj Turističnega društva za leto 2006 dne, 6. decembra 2006, s pričetkom ob 9 uri v Kulturnem domu Mengeš. Prisrčno vabljeni!
^ 4

Spoštovani Mengšani, prijatelji gasilstva!
Ob zaključku leta 2006 se mengeški gasilci zahvaljujemo za pomoč in prispevke, ki ste nam jih nudili ter vsestransko podporo pri naših dejavnostih.
V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA 2007 VAM VOŠČIMO BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2007.
Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče bdeli nad vašim premoženjem v slučaju požara ali drugih nesreč.
S spoštovanjem,
Prostovoljno gasilsko društvo MENGEŠ


obvestilo - zahvala
OKVIRNI PREDGLED IZIDOV JAVNEGA GLASILA MENGŠAN V LETU 2007
oddaja materialov izdaja distribucija			
MENGŠAN			
januar	17.1.	25.1.	25. - 26.1.
februar	15.2.	23.2.	26. - 27.2.
marec	15.3.	23.3.	26. - 27.3.
april	16.4.	24.4.	25. - 26.4.
maj	15.5.	23.5.	24. - 25.5.
junij	13.6.	21.6.	21. - 22.6.
julij	16.7.	24.7.	25. - 26.7.
september	13.9.	21.9.	24. - 25.9.
oktober	16.10.	24.10.	25.-26.10.
november	15.11.	21.11.	26. - 27.11.
december	13.12.	21.12.	24. - 25.12.
SESTAVA UREDNIŠTVA JAVNEGA GLASILA MENGŠANA
Začela sem ugotavljati, da poleg vseh rednih in vestnih dopisovalcev potrebovala še nekaj sodelavce, ki bodo pokrili aktualne teme in mi pomagali vzdrževati redne rubrike, ki bodo naredila Mengšana aktual-nejšega in zanimivejšega.
Vsi zainteresirani se lahko oglasite na e pošto tina.zeleznik@socia.si ali mengšan@menges.si. Ocenjujem, da prispevki ne bodo vezani na pokrivanje posameznih področij. Bolj pomembna bo veščina prijetnega pisanja in splošno poznavanje razmer v občini Mengeš.
Prispevki bodo simbolično nagrajeni.
urednica
Potem naj mine tu mi vsa radost,
Z radostjo mine zemska naj
bridkost! Konča naj moj se časni tir, objame naj me večni mir. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
INKE GREGORC
roj. JENČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in dobrodelne prispevke. Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zvona za zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni

ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga mama in stara mama
Julijana Mrak
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ko so jo spremljali na njeno zadnjo pot.
Še posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju Doma počitka Mengeš za nesebično pomoč in nego v najtežjih trenutkih.
Vsi njeni
V življenju le skrbi in delo si poznal,
sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 63. letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
Poštrak Franc
Iskreno se zahvaljujemo vsem
sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in darove v druge namene ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred, kot tudi pevcem Bratje Zupan - Tržič za čutno zapete pesmi.
Hvala višji medicinski sestri Veri Vrhovnik iz Mengša, ki mu je v najtežjih trenutkih stala ob strani.
Še enkrat iskreno hvala vsem in vsakomur posebej.
Vsi njegovi
y v
VSPOMINU
Dragemu
FRANCU DORNIKU
28. decembra mineva deset let,
odkar si nas v ranem jutru nepričakovano zapustil.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
y v

Vabim vas, da na silvestrovo skupaj pričakamo
novo leto 2007.
Dobimo se na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš, kjer bo od 23. ure dalje igral
Ansambel Eícer,
za napitke bodo poskrbeli člani društva
Mihaelov sejem.
Ob polnoči ognjemet.
Vsem občankam in občanom želim vesele božične praznike in sreěno novo^Jeta
V novem letu pa objjozdravja, dobrega počutja in uspéha pri deju.
Zupan Občine Mengeš Franc Jerič