■o
Im Ir-
■co •in ic> "o
Ir-
Bronasti odličji za Fidelovo in Sajkovo na SP
Za dušo in telo:
o angelih in svetlobnih bitjih 51
Št. 87/Leto 67/Celje, 2. november 2012/Cena 1,50 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Slovo je lahko tudi
neobičajno
90,6 95,1 95,9 100J
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
cafffe^ f1 ÜZITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666 S
Priloga
Sentrupert, vas, ki jo je usodno zaznamovala moda
Župan Franc Zdolšek o poplavni varnosti, urejanju cest, mestnega jedra ...
Spodbudna zgodba: Vesenjakov nov začetek v turizmu
Noč čarovništva in strahov

Morilec žene: »Kar sem storil, me razjeda!«
115 A
. «n/ N1Ž3A l3°/0 CENA
^ ZA. ZBRANA STANOVANJ
ÄÄASTANOVAJHA!
Za ogled pokličite
www
051365 287
.rnikstanovanjd.3'
UVODNIK
it. .
Se je cas
TATJANA CVIRN
Pred dnevi sem izvedela, da se je prijateljica, ki jo je pred leti zdravje povsem pustilo na cedilu in se je takrat po srečnem naključju tako rekoč ponovno rodila, spet soočila s podobno situacijo. Le da je tokrat šlo za njenega partnerja. Njeno sporočilo ob vseh teh preizkušnjah je jasno: uživajte življenje vsak trenutek, saj se lahko v hipu vse obrne. Pa še eno njeno spoznanje je poučno pri vsem tem: sprejela je dejstvo, da se ti lahko zgodijo tudi slabe stvari, odpustila je vsem za vse, kar se je nabralo v preteklosti, predvsem pa je spoznala, da je treba imeti rad sebe. To je bil njen nov začetek.
V minulih dneh je verjetno marsikdo vsaj za trenutek razmišljal o življenju in smrti. To so dnevi spominov ter hkrati izpraševanja o tem, kako se bomo znali spoprijeti s preizkušnjami, ki nas čakajo, pa zanje na srečo ne vemo. Bomo v njih videli možnost, da nas okrepijo in naredijo bolj trdne? Ali pa bomo klonili in se prepustili usodi? Smo se doslej vedno odločili tako, da ne obžalujemo ničesar, ali pa bi, če bi imeli to priložnost, marsikdaj ravnali povsem drugače? Kakšni smo bili do drugih, tudi do tistih, ki jih ni več med nami? Kdo ve, morda smo Slovenci tudi zaradi občutka slabe vesti, da v času življenja ljudem nismo znali povedati tistega, kar bi jim morali, tako obsedeni s prižiganjem sveč na grobovih. Letno jih prižgemo menda 23 milijonov in pri tem nam v Evropi lahko konkurirajo le še Avstrijci in Poljaki. Saj ne rečem, da večerni pogled na osvetljena pokopališča ni lep, sploh minule dni, ko so se tja zgrinjale množice. Eni to počnejo tudi na »navadne dni«, za druge je 1. november obvezen letni ritual, kljukica na koledarju, ker tako zahtevajo običaji. Čez kakšen dan ali dva bodo smetnjaki polni - na eni strani ovenelih krizantem in na drugi dogorelih sveč. Ker je tako treba, ker se tako spodobi, pravijo. Morda je nekaterim v tolažbo to, da gredo na pokopališče, prižgejo svečo, prinesejo kakšno rožo in se v mislih srečajo s tistimi, ki jih ni več. Tudi prav, čeprav se meni zdijo pomembnejši kot urejeni prostori na pokopališču tisti koščki našega srca, ki jih dajemo vsak dan, dokler smo še tu. Z lepo besedo, s prijaznim pozdravom, z obiskom, s klepetom, s tem, da smo tu, ko nas potrebujejo, s tem lahko naredimo veliko. Sicer pa, ali ni vse tisto, kar smo storili v življenju, razlog, zaradi katerega se nas spominjajo? Po dobrem in slabem, čeprav se o mrtvih ponavadi govorijo le še lepe stvari... Se nas zaradi parcele v marmorju, kupov rož in sveč spominjajo kaj bolj?
Da so načini, na katere se lahko spominjamo, zelo različni, kaže tudi praksa zadnjih let, ko si lahko izmislite raztros pepela tako rekoč kjerkoli, za nameček pa ga lahko spremenijo celo v diamant. Da ste dragoceni vsaj po smrti . Ker nisem obremenjena s parcelami - še gradbene ne bom zapustila, zakaj bi potem svoje potomce obremenjevala s tisto ob Mirni poti - so mi všeč zamisli o tem, da bi me raztrosili na ka-kšnemposebej ljubem mestu. Toda katero bi to bilo? V hribih, kamor bi omagali na pol poti? Kje ob morju je lepše, toda kaj, če bo pihala burja? Težka odločitev, sploh ker tudi tak raztros ni tako enostaven, vse je na koncu povezano s stroški, postopki, z zbiranjem dovoljenj ... Velja še malo razmisliti, mogoče se bodo do takrat tudi tradicionalisti sprijaznili, da je lahko pogreb drugačen in ne bo zlobnih komentarjev, kot jih je doživela Celjanka iz naše zgodbe.
Vmes pa je treba izkoristiti vsak dan posebej. Da ne boste na koncu obžalovali, ko boste ugotovili, da ste vse življenje odlašali z nekaterimi stvarmi, ki ste si jih želeli, na koncu pa vas je prehitela bolezen ali pa še kaj bolj usodnega. Kot pripoveduje film Preden se stegneva, ki sem ga gledala pred kratkim in sodi v ta novembrski čas. Dva možakarja šele v bolnišnici na smrt bolna ugotovita, kaj vse sta v življenju zamudila, in potem to z veliko žlico zadnje dni nadoknadita, saj se nočeta »stegniti« na bolniški postelji. Smešno, ganljivo, tragično - vse to je v zgodbi, ker takšno pač je življenje. In takega imamo radi. Vsaj večino časa.
s plinom in toploto
41
Smrekarjcva 1, Celje
■ENERGETIKA CELJE
javno podjetje; ö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Na Celjski koCi s sk
Od pokojnega Sandija Jekla so se svojci in prijatelji poslovili na Celjski koči - Raztros pepela izven urejenih prostorov na pokopališčih še vedno redek
Po veljavni zakonodaji se lahko v Sloveniji svojci od najbližjih poslovijo tudi z raztrosom pepela zunaj pokopališča. Za takšen način slovesa se je letos odločila družina znanega Celjana, zapriseženega planinca in ljubiteljskega gledališčnika Sandija Jekla. »Mislim, da smo se od Sandija poslovili tako, kot bi si res tudi sam želel,« je pogrebno slovesnost na Celjski koči sredi sobotnega dopoldneva zadnjega junijskega dne opisala njegova soproga Cvetka Jovan Jekl.
Sandi je bil zadnje leto zelo bolan, veliko je bil v bolnišnici, a s soprogo se v
Zakonodaja v Sloveniji ne dovoljuje, da bi imeli svojci doma žare pokojnikov, čeprav je bilo pred leti kar nekaj pobud, da bi se Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti spremenil in to dovoljeval.
tem času o smrti nista pogovarjala. Se je pa Cvetka spomnila, da sta se pred dolgimi leti, kmalu za tem, ko sta zaživela skupaj. »Takrat mi je rekel, da si želi, da bi po smrti njegov pepel raztrosili na Ojstrici.« Čeprav sta skupaj prehodila veliko planinskih poti, Sandi soproge na Ojstrico nikoli ni popeljal, zato pa je bila obema veliko bolj domača Celjska koča. Sandi jo je redno obiskoval; pred leti velikokrat kar po službi, na
pobočjih Vipote je gobaril, tamkajšnje poti in brezpotja je dobro poznal tudi družinski kuža.
Nasvet ob pravem Casu
Kljub bolezni je bila San-dijeva smrt za družino šok. »Mislili smo, da se bo tako kot že tolikokrat letos vrnil iz bolnišnice, a smo dobili žalostno sporočilo,« se spominja Cvetka in dodaja, da je bila v tistih trenutkih svojcem v ve-
liko uteho pogrebna služba, ki prevzame vse obveznosti z urejanjem pogreba. V družini Jovan Jekl so izbrali Pogrebno službo Ropotar in sprva niti niso razmišljali o neklasičnem pogrebu. Sandi je umrl v sredo in glede na urnik pogrebov na celjskem pokopališču bi pokop lahko opravili šele v ponedeljek. »Čakanje na pogreb se mi zdi, da je najhujše. Ena sama agonija, šele ko se posloviš, lahko začneš žalovati.« Zato je Cvetka ob tem obvestilu zavzdihnila, kako lepo bi bilo, če ne bi bilo teh »ceremonij« na pokopališču in bi se lahko od soproga poslovili v miru, nekje v naravi, njemu tako ljubih hribih ...
Zlasti na podeželju so najbolj pogosti klasični pokopi, drugod se vse več ljudi odloča za žarne. Drugačne oblike so redkejše.
Kako se lahko poslovimo?
V	Sloveniji načine pokopov določa Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč. Možnosti je več, svojci pa naj bi praviloma izbrali takšno, kakršno je izbral ali si jo je želel pokojni.
V	podjetju Veking, ki kot Od konca oktobra imajo za
koncesionar upravlja s celjskim in teharskim pokopališčem, pravijo, da pogrebno slovesnost vedno vodijo v dogovoru s svojci. Ti lahko izberejo civilno slovesnost, ko se od umrlega poslovijo poleg svojcev še predstavniki krajevne skupnosti ali mestne četrti, različnih društev in organizacij, v katerih je bil pokojni aktiven, in zadnje čase vse pogosteje s poslovilnim nagovorom tudi kdo iz ožje družine. Druga možnost je pogrebna slovesnost s cerkvenim obredom. V Celju je seveda največ katoliških obredov, ne tako redki pa so tudi pravoslavni in islamski.
pripadnike islamske verske skupnosti urejen tudi poseben del pokopališča, kjer lahko pokop izvedejo povsem po pravilih muslimanske vere. Pri vseh verskih obredih seveda sodelujejo oziroma jih vodijo predstavniki verskih skupnosti.
Klasičen ali žarni pokop
Na celjskem pokopališču je letno okrog 430 pokopov, od tega kar 85 odstotkov žarnih in le še 15 odstotkov klasičnih s krsto. Še vedno je v veljavi, da svojcem, ki so do tega upravičeni, Zavod RS za zdravstveno zavarovanje
povrne stroške za pokop v višini 507 evrov.
Pokop z žaro je tudi sicer prevladujoč način pokopa v Sloveniji in že nekaj let presega število klasičnih pokopov s krsto. V mestnih okoljih je delež upepelitev precej večji kot na podeželju, tako da se odstotek žarnih pokopov na podeželju giblje okrog 50 odstotkov in v mestih okrog 90 odstotkov, v povprečju pa znaša okrog 65 odstotkov. Eden glavnih razlogov za tak trend je verjetno to, da je bolečina svojcev pri pogrebu z žaro manjša, pokop pa bolj enostaven in tudi malo cenejši.
Raztros pepela - tudi v morje
Od 1. maja 2004 je na celjskem pokopališču urejen
poseben prostor, kjer je mogoč raztros pepela. Podobne prostore za raztros imajo urejene tudi druga večja pokopališča.
Raztros pepela je mogoč tudi v morje. V Sloveniji je mogoč na pomolu v Valdoltri. Slovesnosti pri raztrosu pepela se lahko udeleži od 20 do 30 ljudi, raztrose pa opravljajo ob ponedeljkih. Če je na predvideni dan raztrosa vreme vetrovno, kar onemogoča miren raztros pepela, se ta opravi dan kasneje ali po dogovoru z ladjarjem in žalujočimi. Žalni protokol pogreba na morju vključuje vstop pogrebnikov in svojcev pokojne osebe z žaro in žar-nim venčkom na ladjo, plovbo proti točki raztrosa, trikratno zvonjenje ladijskega zvonca, žalni govor, raztros
[alo z Ojstrice
In izvedela, da to ni nič nemogočega. Da se mora le odločiti, kje naj bo slovo, in poskrbeti za upravno dovoljenje. »Odločila sem se za >najino< Celjsko kočo, na upravni enoti so mi svetovali, da tam, kjer je lastnica zemljišč mestna občina, ne bo težav s pridobivanjem soglasja. Vse ostalo, vključno z zelo taktno izpeljanim pogrebnim protokolom, so uredili v pogrebni službi.«
Pogreb res kot slovo
Pogrebna slovesnost je bila potem 30. junija v zgodnjem sobotnem dopoldnevu. Na Celjski koči se je zbralo okrog sto ljudi; ob svojcih in najtesnejših prijateljih iz gledališke skupine Zarja so prišli Sandijevi nekdanji sodelavci, planinski prijatelji,
Cvetkini sodelavci ... tako kot bi na »običajen« pogreb na pokopališču. »Le peščica je obvestilo, da bo raztros pepela na Celjski koči, razumela napačno in mislila, da obreda sploh ne bo oziroma bo opravljen v krogu družine.« Od Sandija so se poslovili s spominskim govorom, zarjani so zapeli nekaj planinskih pesmi . in slovo potem v nekoliko ožjem krogu nadaljevali na družinskem vrtu.
Prijatelji in znanci so obred lepo sprejeli, se po štirih mesecih spominja Cvetka. Seveda brez za Slovence tako značilne škodoželjnosti tudi ni šlo. »Čez čas sem izvedela, da so nekateri govorili, češ, >kar v hosto so ga raz-trosili<. A tako zagotovo ne misli nihče, ki je bil Sandiju najbližje.«
Na Celjski koči ne bo ostal sam
Zarjani so se že dogovorili, da bodo odslej vsako leto 30. junija Sandiju v spomin na Celjski koči pripravili spominsko srečanje. Poleti jo je Cvetka s planinskimi prijatelji prvič mahnila na Ojstrico in Sandiju so na Celjsko kočo prinesli manjšo skalo. Na njej je zdaj pritrjena ploščica, ob njej v objemu narave gori lučka. In v teh mesecih je dozorela še odločitev ožje družine. »Tudi sama želim, da moj pepel raztrosijo na Celjski koči. Tako sta se odločili tudi tašča in hči,« pravi Cvetka. In ker to vse tri že zdaj javno napovedujejo, seveda tudi upajo, da njihovi svojci ne bodo nikoli slišali očitkov, češ, »kar v ho-sto so jo raztrosili«.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
V primeru, da svojci kot obliko pogreba pokojnega izberejo raztros pepela izven urejenega prostora na pokopališču, morajo pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota na območju, kjer naj bi se tak obred opravil. Svojci preminulega morajo podati zgolj pisno vlogo z osebnimi podatki pokojnika ter pridobiti soglasje lastnika zemljišča, kjer naj bi se opravil raztros pepela, pogrebno podjetje pa poskrbi za vse ostalo ter opravi tudi raztros pepela. Kot pravi načelnik UE Celje Damjan Vrečko, za tak način pogreba zaenkrat ni veliko zanimanja. V Celju so tako letos izdali zgolj eno upravno dovoljenje (do konca oktobra je bilo 885 smrti), lani (ob 1.042 umrlih) nobenega in pred dvema letoma (ob 1.123 smrtih) eno.
Tam, kjer so na Celjski koči raztrosili pepel Sandija Jekla, je zdaj manjša skala z Ojstrice. Na njej je pritrjena ploščica, ob njej pa gori lučka
pepela v morje, priklon žalne posadke, trikratno oglašanje z ladijsko sireno in vrnitev v pristanišče. Na željo svojcev se lahko v protokol vključijo še duhovnik, govornik, trobentač in pevci. Po opravljenem raztrosu svojci v spomin dobijo pergament oziroma listino z vrisanimi koordinatami točke, kjer je bil opravljen raztros pepela v morje.
Cena tovrstnega raztrosa z vštetim davkom je 900 evrov, v njej pa so zajeti stroški najema žare za raztros, moštva s protokolom, urejanja dokumentacije, lokalnega prevoza, storitve ladjarja ter izdelave posebnega žarnega venčka, ki potone v morje. K tej ceni je seveda treba prišteti še stroške upepelitve in prevoza žare do pogrebne službe, ki opravi celoten protokol. Je pa v morje prepovedano metati cvetje in sveče.
IS
Diamantni pogreb
Ekskluzivni zastopnik za izvedbo t. i. diamantnih pogrebov v Sloveniji je družba Pogrebne storitve Babajic iz Velenja. Ta svojcem spominske diamante, narejene izključno iz pepela pokojnega, v Sloveniji ponuja že od leta 2009.
Kot pravi Elvina Babajic, je zanimanja vedno več. Prepričana je, da je to tudi posledica tega, da postaja t. i. diamantni pogreb vse bolj znan tudi v naši državi in čeprav je spominski diamant iz pepela umrlega v Sloveniji še vedno na nek način tabu, skušajo to preseči, saj se zavedajo, da vsaka nova stvar potrebuje čas, da se uveljavi. V spominske diamante predelujejo pepel pokojnih v laboratoriju Algordanza v Švici. Da iz pepela nastane spominski diamant, je treba najprej opraviti kemijsko analizo pepela, nato pa s sintezo ogljika pod visoko temperaturo in z visokim tlakom zraste diamant. Želena velikost, ki jo v razponu od 0,25 ct do 1 ct, seveda izberejo svojci, je odvisna od časa predelave, cena spominskega diamanta pa je odvisna prav od izbranega karata in znaša od tri tisoč do deset tisoč evrov.
Svojci se lahko odločijo za diamant iz celotnega pepela pokojnega, nekateri se odločijo za predelavo zgolj dela pepela, preostanek pa pokopljejo na pokopališču. Zanimivo je, da so vse stranke Babajičevih doslej naročile spominski diamant iz pepela svojih staršev. Zgodilo se je tudi že, da so jih svojci poklicali nekaj let po pogrebu, vendar tudi to ni prepozno. Poskrbijo pač za izkop žare, uredijo vso potrebno dokumentacijo in se s svojci dogovorijo o velikosti in obliki spominskega diamanta, potem pa je postopek enak, kot smo že opisali. Svojci lahko izbirajo med briljantom, ovalom ali smaragdom, ne morejo pa izbrati barve. Barva diamanta je namreč odvisna od elementa bora - če je tega v pepelu več, potem diamant zasije v modrikasti barvi. In ta spominski diamant potem svojci lahko hranijo v šatulji, nekateri pa ga dajo vdelati v nakit.	IS
Referenduma še v zraku
V noči s torka na sredo je malo pred polnočjo 30 poslancev državnega zbora vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov glede zakonov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Zahtevo je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije, poleg njih še Srečko Meh iz SD in dva nepovezana poslanca. A na odločitev, ali bosta referenduma tudi res izvedena, bo treba še počakati.
Državni zbor bi sicer moral referenduma razpisati v sedmih dneh, saj je bila zahteva vložena pravočasno. A kot je v sredo povedal predsednik DZ Gregor Virant, obstaja problem pri referendumu o sanaciji bank. Zahtevi je bila namreč priložena kopija podpisov oziroma so bili podpisi skenirani, zato je napovedal, da se bo o njihovi veljavnosti odločil do petka. 30 podpisov poslancev pod zahtevo za referendum o državnem holdingu je bilo sicer pravilnih in niso problematični. Kot pa je še dodal Virant, verjetno tudi referenduma o holdingu ne bo, saj bodo v vladi za oba referenduma zahtevali oceno ustavnosti.
Na zahtevo opozicijskih poslancev so se takoj v sredo odzvali v vseh koalicijskih strankah, ki so to dejanje označile za destruktivno. V opozicijski SD, katere poslanci z izjemo Meha zahteve sicer niso podpisali, pa so prepričani, da je vlada tista, ki je v celoti odgovorna za oba referenduma. Vlada namreč tudi potem, ko so državni svetniki že izglasovali veto na oba zakona, ni prisluhnila nobenemu predlogu opozicije.
Zahteva opozicije zadnja v nizu poskusov
Oba zakona je državni zbor doslej potrdil dvakrat; drugič po izglasovanju veta v državnem svetu z absolutno večino glasov poslancev. Nato so razpis referenduma predlagali še nekateri državni svetniki in dva sindikata. V državnem svetu v ponedeljek predloga za razpis obeh referendumov nista dobili potrebne večine 21 glasov. Sindikat delavcev v energetiki je pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum glede zakona o državnem holdingu že vložil, a jo je po dogovoru z ministrstvom za finance Janezom Šušteršičem v torek umaknil. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije je zbiral podpise za razpis referenduma o slabi banki, a okoli 800 od vloženih 3.127 podpisov ni bilo veljavnih. Zadnji poskus, da do referendumov pride, je bila tako nočna zahteva 30 poslancev.	is, US
Med podpisniki zahteve za oba referenduma sta tudi poslanca PS s Celjskega, Jože Kavtičnik in Stanko Stepišnik, precej odmeven pa je tudi podpis Srečka Meha iz SD.
Jože Kavtičnik, PS:
»Osebno nisem pristaš referendumov, vendar sta ta nujna, ker to, kar počne sedanja vlada, nikamor ne pelje. Oziroma pelje v napačno smer in pogubo. S slabo banko bomo podpirali tiste, ki so Sloveniji naredili minus oziroma je ustanovitev takšne banke potuha tistim, ki so dajali, in tistim, ki so jemali kredite, ter tako spravili državo na kant. Pri holdingu nas vodijo pomisleki zaradi nadzora. Na začetku je delovna skupina dobro delala, vendar smo zdaj prepričani, da nadzorniki ne morejo biti tisti, ki vodijo holding. Z zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov smo dali državljanom možnost, da se odločajo, če so za vlado in za njeno smer, torej smer diktata, ustrahovanja in obvladovanja določenih elit. Ali pa bodo ljudje povedali, da so proti temu, da so za demokratičnost, in potem bo treba v Sloveniji nekaj narediti.«
PETEK S0B0IA NEDELJA PONEDELJEK
	JÖ		>11*11	
	3	EdE		11 I 13
Srečko Meh, SD:
»Zahtevo sem podpisal zato, ker sem prepričan, da je treba v tem položaju nekaj narediti. Vlada oziroma koalicija ne upošteva nobenega predloga opozicije. Ustanovitev Slovenskega državnega holdinga bi pomenila razprodajo državnega premoženja, slaba banka pa v osnovi nosi pravo ime - slaba banka ni rešitev za Slovenijo. Mislim, da je treba nekaj narediti. Večina se je podelala v hlače, nekdo pa mora biti tisti, ki bo omogočil, da se ljudje na referendumu odločijo. Zavedam se, da so referendumi nepotrebni in dragi. Vendar gre pri holdingu za vprašanje 10 milijard slovenskega premoženja in proti tej vrednosti 4 milijoni evrov za referendum niso veliko. Osebno pričakujem, da bodo ljudje sprejeli svojo odgovornost - podobno kot je odgovornost vsakega od poslancev, da svoj glas da zato, da se ljudje lahko odločijo.«
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Denar je, vendar ga ni
Ko je že kazalo, da je s potrditvijo poroštva za črpanje posojila pri Evropski investicijski banki konec ugibanj in zapletov, se zgodba kot jara kača znova postavlja v ospredje. Zaradi zamude pri vladnem poroštvu namreč v Termoelektrarni Šoštanj ne morejo poravnati obveznosti za gradnjo bloka 6.
V teh dneh zapade v plačilo za 160 milijonov evrov obveznosti in v podjetju Alstom ne izključujejo možnosti zaustavitve del. V začetku tedna si je gradbišče v Šoštanju ogledal francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier, ob čemer je predstavnik glavnega izvajalca, podjetja Alstom, Jerome Poupon omenil, da se z vodstvom Teša še vedno pogajajo o nadaljnjih korakih. »Delali bomo kot partnerji, da bi našli dobro rešitev za uspešno izvedbo projekta,« je povedal Poupon ter dodal, da bi moral Teš Alstomu do konca oktobra nakazati 154 milijonov evrov.
Dela na gradbišču sicer izvajajo v skladu s časovnim načrtom, a vseeno Poupon ni izključil možnosti, da bodo gradnjo zaustavili, če ne bo denarja. V tem primeru, tako pravijo v francoskem podjetju, bodo dela ustavili tako, da bo povzročene čim manj škode. Tudi drugi največji izvajalec, trboveljski Rudis, napoveduje, da ne bo mogel več delati, če ne bo dobil poplačanega vsaj dela stroškov.
Turki v Radeče z vedno manj denarja
Odgovor na vprašanje, kako - če sploh - se bo rešila agonija radeške papirnice, postaja vse bolj negotov. Turško podjetje Saray svojo ponudbo vztrajno krči. Svojo zadnjo ceno je namreč s 6,2 spustilo na 1,2 milijona evrov. Ob tem, da se je na začetku govorilo celo o 15 milijonih evrov.
Turki so svojo strateško prednost pri tem poslu menda gradili tudi na ideji, da bi jih morala država za tri leta oprostiti plačevanja prispevkov iz naslova plač. Prvotno ponudbo so več kot prepolovili po skrbnem pregledu. Z dobrimi šestimi milijoni se je upniški odbor strinjal. Zadnji predlog pa je za stečajnega upravitelja Boruta Sokliča nesprejemljiv. Kot poročajo nekateri mediji, je ta zdaj obudil pogovore s francosko družbo Oberthur Technologies, ki se je za Papirnico Radeče že v preteklosti resno zanimala. Javna dražba je predvidena za 14. november, kmalu za tem bodo prodajali še deset stanovanj in premičnine v vrednosti več kot 300 tisoč evrov. V podajanje vročega kostanja med Sarayem in radeško občino, kdo bo zgradil za podjetje nujno čistilno napravo, pa je zdaj vstopil Petrol. Dolgoročno naj bi čistilno napravo ali svoje usluge prodajal kupcem papirnice.	StO
Spomnimo, da je državni zbor na julijski seji sprejel zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za Teš. Med pogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov. Po zakonu bo država ob izpolnjenih pogojih jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB. Kot je pojasnil direktor Teša Simon Tot, še niso izpeljani vsi postopki, da bi lahko začeli črpati denar, zato se še vedno pogajajo z Alstomom, saj bi radi dosegli vsaj kakšen dan odloga. »Vsi pričakujemo nek odziv tudi od vlade oziroma ministrstva, ki bi nam omogočal pogajalska izhodišča tudi naprej. A v nedogled to ne bo šlo. Zavedati se moramo, da bodo do konca novembra iz projekta odšle še banke, če ne bomo končali postopkov. To pa bi bila še večja škoda,« je dejal Tot in zatrdil, da so izpolnili vse pogoje, ki jih je zahtevala država.
US
V	gradnjo bloka 6 so doslej vložili približno 650 milijonov evrov, seveda pa bi vsaka ustavitev del pomenila motnjo in škodo. »Ocenjujemo, da lahko pride v meseca ali dveh celo do 30 milijonov evrov škode samo iz naslova prekinitev del in nato njihovega ponovnega začetka,« je poudaril Tot.
Obrtniki brez vodstva
V	torek so na 10. izredni seji skupščine Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije (OZS) poslanci na tajnem glasovanju izglasovali nezaupnico sedanjemu vodstvu zbornice.
Z glasovanjem so očitno dobile epilog notranje razprtije v zbornici, ki so prišle na dan ob objavi o višini plač, ki jih je za svoje delo prejemal generalni sekretar zbornice Dušan Krajnik.
Poslanci so izglasovali nezaupnico Štefanu Pavlinjeku, predsedniku OZS, ki je po svoji funkciji predsednik skupščine, in Laščanu Štefanu Grosarju, podpredsedniku, ki je po svoji funkciji predsednik upravnega odbora. Kot podpredsednika skupščine so razrešili Andreja Klobaso, obenem pa potrdili odstop Franca Bukovca. Nezaupnico so poslanci izglasovali tudi Pavlini Svetič, ki je tako razrešena s funkcije predsednice nadzornega odbora. Obenem so razrešili še druge člane nadzornega odbora.
Tudi člani upravnega odbora so sprejeli sklep, da ne podpirajo ravnanja predsednika Štefana Grosarja v zvezi s podpisovanjem stimulacij in nagrad generalnemu sekretarju, podpirajo pa sporazum o nepreklicni razrešitvi delovnega razmerja z generalnim sekretarjem Dušanom Krajnikom.
Vodstvo OZS za mandatno obdobje 2010-2014 je bilo izvoljeno 15. junija 2010. Nadomestne volitve bodo 15. novembra, rok za oddajo kandidatur pa je 9. november. US
Bobincu še en mandat
Nadzorni svet Gorenja je za predsednika uprave v novem mandatnem obdobju 2013-2018 imenoval Franja Bobinca, ki ima tudi mandat za sestavo uprave.
Bobinac je vodenje Gorenja prvič prevzel leta 2003, tako da bo prihodnje leto prevzel že tretji mandat na čelu Gorenja. Pred tem je bil od leta 1998 do 2003 član uprave za trženje in marketing, Gorenju pa se je pridružil leta 1986. Druge člane uprave bo nadzorni svet imenoval predvidoma do konca leta.
Skupina Gorenje je v prvi polovici letošnjega leta sicer ustvarila za skoraj 64 odstotkov manj dobička. Razlog za manjši dobiček so upad prodaje in negativne tečajne razlike, na poslovanje Gorenja pa so vplivale dolžniška kriza, visoka stopnja brezposelnosti, visoke cene surovin
Franjo Bobinac ostaja prvi mož Gorenja.
in materiala, ki jih ni bilo mogoče prenesti v končne cene izdelkov, plačilna nedisciplina ter valutna tveganja. Gorenje je letos svoje izdelke najuspešneje prodajalo v Rusiji in na neevropskih trgih, kot so ZDA, Avstralija ter Bližnji in Daljni vzhod.
US
Belgijci bodo še kupovali Juteksove delnice
Belgijski Beaulieu International Group (B. I. G), ki je za 15,1 milijona evrov kupil 52,42-odstotni delež Juteksa, je že objavil prevzemno namero za odkup preostalih delnic žalskega podjetja. Belgijci ponujajo za delnico 45 evrov.
O prevzemni nameri so Belgijci obvestili Agencijo za trg vrednostnih papirjev, najkasneje v mesecu pa bodo objavili prevzemno ponudbo za vse delnice. Do petka je belgijski skupini Juteksove delnice prodal konzorcij prodajalcev, ki je prepričan, da »je prodal delež po dobri in pošteni ceni in to pravemu strateškemu partnerju za prihodnost Juteksa«, kot so zapisali v skupni izjavi. Cilj skupine B. I. G. je pridobiti 100-odstotni delež žalskega proizvajalca talnih oblog in zadržati obstoječe ključne kadre.
US
7
ž FRUTAROU
FOUNDED
19 3 3
etuL
Sftie* l<jVl
Proizvodni program
celostne rešitve za alkoholne pijače
arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode
sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode
slani program
arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu
živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo
PASSION FORTASTE AND HEALTH
Frutarom Etol d.o.o.
Škofja vas 39 S1-3211 Škofja vas Slovenia
tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118
Noč
strahov in čarovništva
Eden od kotičkov strahu na Starem gradu
Na začetku so bili še nasmejani. Kaj pa na koncu?
Bolje preprečiti ...
VELENJE - Med petkovo delovno akcijo, v okviru katere so urejali bregove Pake na odseku med trgovskim centrom Supernova in Ša-lekom, so v zbirni center odpeljali ogromno količino porezanega grmovja ter drugega zelenega odpada, seveda pa so na bregovih Pake nabrali tudi več vreč drugih odpadkov.
Njihovo delo je bilo opazno že konec tedna, saj bi
zaradi vremenskih razmer tudi v Velenju imeli težave s poplavami, če bregov Pake ne bi pravočasno uredili. V delovni akciji je sodelovalo 83 javnih uslužbencev ter številni drugi, skupno pa se je akcije udeležilo 190 ljudi.
Za akcijo so se na pobudo župana Bojana Kontiča odločili, ker opažajo, da se iz leta v leto slabša urejenost vodotokov in njihovih bregov. Najočitnejša težava je
Naj kopališča tudi na Celjskem
Med naj slovenskimi kopališči so letos tudi Thermana Laško in Terme Olimia.
Gre za vsakoletno akcijo radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija in spletnega porta-la, kjer predstavljajo kopališča, poslušalci in bralci pa
nato glasujejo. Sto kopališč je prejelo skupaj skoraj 70 tisoč glasov. Kopališča so razvrstili v šest kategorij. Med srednje velikimi termalnimi kopališči je največ glasov prejel Thermanin Termalni center Wellness park Laško,
CELJE - V Sloveniji zadnja leta 31. oktobra praznujemo noč čarovnic, čemur se ne izognejo niti v knežjem mestu.
Veliko čarovniško rajanje za otroke so tako popoldne pripravili v atriju začaranega mladinskega centra Celje, večerno-nočna pa že tradicionalno v nekaterih lokalih po mestu. Kulturno umetniško društvo Beli volki pa je po 17. uri na Starem gradu priredilo Noč strahov. Potem ko so se čarovnice lani prvič za cel dan naselile na Starem gradu, so se letos nanj spet vrnile, odločene, da ga skupaj z obiskovalci s svojimi uroki držijo v oblasti vse tja do pozne noči. Popoldanske ure so bile namenjene družinam z otroki, saj so otroci lahko sodelovali pri izdelovanju duhcev, ciljanju buč, izdelovanju čarovniških napojev, se udeležili tekmovanja v lokostrelstvu ter tekmovali za najlepše izrezljano bučo. Vrhunec dogajanja je z vodenimi ogledi »gradu strahu« sledil zvečer, ko so obiskovalci iz oči v oči srečevali z grozljivimi zgodovinskimi osebnostmi in vampirji ter spremljali sojenje čarovnici.
IS, foto: SHERPA
Ustrezne oznake na živilih koristijo potrošnikom
<v O
bila prekomerna zaraščenost bregov Pake predvsem v središču mesta. Na to so stalno opozarjali tudi pristojno ministrstvo. Ker je sredstev za vzdrževanje vse manj, so se odločili, da bodo v občinski upravi odslej vsako leto en delovni dan namenili delovni akciji, s katero bodo uredili kakšen predel v občini, ki ga zaradi pomanjkanja sredstev sicer ne bi mogli.
US
med velikimi pa so zmagale Terme Olimia z Aqualuno. Med malimi termalnimi kopališči so se Rimske terme uvrstile na tretje mesto, celjsko kopališče pa je drugo v kategoriji letnih kopališč.
TC
Pri nakupu predpakiranih živil iščejo potrošniki na embalažah informacije, ki jih zanimajo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarjajo pomen ustreznih oznak na živilih, saj z njimi potrošniki pridobijo razumljive in zadostne informacije o vsebini in sestavi živilskih proizvodov. Če so živila ustrezno označena, se na podlagi podatkov tudi lažje odločijo za izbor oziroma nakup nekega živila.
Predpakirano živilo je vsako živilo v embalaži, ki je bilo pakirano vnaprej in v odsotnosti kupca. Embalaža lahko živilo obdaja v celoti ali le delno, vendar tako, da njegove vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo odprli ali poškodovali. Označevanje na živilih urejata evropska in slovenska zakonodaja, in sicer Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Označevanje živil predstavljajo vse besedne označbe, blagovna znamka, slikovna označba ali simboli, ki se nanašajo na živilo in so na kateri koli embalaži, etiketi, dokumentu, obročku ali ovoju, ki spremlja živilo ali se nanj nanaša.
Označbe na živilu ne smejo zavajati potrošnika glede:
•	izvora ali porekla živila, njegove sestave, neto količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;
•	pripisovanja lastnosti ali učinkov, ki jih živilo nima;
•	navajanja, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa druga istovrstna živila.
Ustrezna označba živila mora vsebovati naslednje podatke:
•	ime, pod katerim se živilo prodaja;
•	seznam sestavin in količino, če je sestavina poudarjena na sliki ali v imenu živila;
•	neto količino;
•	rok uporabnosti, ki se označi kot uporabno najmanj do (dan, mesec, leto), uporabno najmanj do konca (mesec, leto) ali porabiti do (datum) - za hitro pokvarljive izdelke, kot so mleko in izdelki, sveži sir, jajčni izdelki, sveže meso, mesni izdelki, ki niso termično obdelani, sveže ribe, raki školjke, slane in dimljene ribe, predpakirana živila, ki niso termično obdelana;
•	pogoje shranjevanja;
•	ime in naslov proizvajalca ali uvoznika pri uvoženih živilih;
•	državo izvora oziroma poreklo;
•	navodilo za uporabo;
•	vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo več kot 1,2 vol %.
Predpisi za posamezne skupine živil predvidevajo še dodatne zahteve za označevanje živil, kot sta
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
IPAVČEVA18,3000 CEUE, tel.: +386 03 42 51 200, fax: +386 03 42 51 115
www.zzv-ce.si
deklariranje sadnega deleža v sadnih nektarjih, delež kakavovih delcev v čokoladi in podobno.
Med sestavinami je obvezno deklariranje aditi-vov. To so sestavine, ki potrošnike zanimajo. Čim več aditivov je v nekem živilu, tem bolj je živilo obdelano. Aditivi se označijo s kategorijo, v katero spadajo, in s svojim kemičnim imenom ali E-števil-ko. Pri določenih živilih, ki vsebujejo aditive, je treba označiti še dodatne podatke glede na njihovo prisotnost v živilu, in sicer:
•	živila, ki vsebujejo sladila, morajo imeti dodatno oznako s sladilom;
•	živila, ki vsebujejo sladkor in sladilo, morajo imeti dodatno oznako s sladkorjem in sladilom;
•	živila, ki vsebujejo aspartam, morajo imeti dodatno oznako vsebuje vir fenilalanina;
•	živila, ki vsebujejo 10 odstotkov dodanih polio-lov, morajo imeti dodatno oznako prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek.
Na embalaži je obvezno treba označiti tudi vse snovi, ki lahko povzročajo alergijo, ne glede na to, ali so sestavni del živila ali se v živilu lahko nahajajo samo v sledovih. Potrošniki lahko o sledovih alergenih snovi preberejo v zapisu, kot je lahko vsebuje sledove ...
Po dosedanji zakonodaji povprečne hranilne vrednosti ni bilo treba označiti, vendar ima vse več proizvajalcev na svojih deklaracijah prikazane tudi tabele s prehransko vrednostjo. Na živilih je obvezno treba označiti dodatek vitaminov in mineralov in tudi kakšen je delež glede na priporočeni dnevni vnos. Zakonodaja, sprejeta na evropski ravni, je prehranske in zdravstvene trditve omejila glede na količino dodanih snovi. Vsa živila, na katerih je označba z zdravstveno trditvijo, morajo ustrezati posebnim pogojem glede sestave.
Na ravni EU je že sprejeta nova zakonodaja, ki predpisuje velikost črk na označbi, obvezno deklariranje hranilne vrednosti in poudarjen napis vseh alergenih snovi. Prav tako bo obvezno tudi navajanje alergenih snovi na živilih v restavracijah.
Humanitarni in memorialni turnir
CELJE - V spomin nedavno preminulemu mag. Branku Goropevšku, članu upravnega odbora NK Celje in nekdanjemu predsedniku kluba, članu Rotary kluba Celje
-	Barbara Celjska, sicer pa dolgoletnemu direktorju Osrednje knjižnice Celje, je bil v dvorani Zlatorog odigran nogometni turnir.
Udeležilo se ga je vseh šest povabljenih ekip. Celoten izkupiček od prijavnin v skupni vrednosti tisoč evrov so predali pomoči potrebni socialno šibki družini, ki jo je ob sodelovanju rotary kluba izbral center za Socialno delo Celje. To je bila družina Spolenak iz Celja s šestimi otroki, tremi šoloobveznimi, ki živi v zelo težkih razmerah, pred časom pa so jo celo oropali. Donacija bo namenjena plačilu najnujnejših položnic.
Alenka Obrul, predsednica Nogometnega kluba Celje, ki je bil eden izmed organizatorjev, je izrazila upanje, da bo turnir postal tradicionalen, predstavnik Rotary kluba
-	Barbara Celjska Bojan Cvelfar pa je izrekel priznanje za celotno izpeljavo Robertu Gorjancu, dolgoletnemu Goro-pevškovemu prijatelju.
DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA
Rezultati - za 1. mesto: NK Celje - Rotary klub Celje 2:0, za 3. mesto: AD Kladivar Celje - Tsmedia - Planet Siol.net 2:2 (po izvajanju šestmetrovk 5:4), za 5. mesto: Mestna občina Celje - Zgodovinsko društvo Celje&Miško Knjižko 2:0.
Priznanja je predstavnikom ekip podelil direktor NK Celje Borut Arlič, še pred sedmimi leti prvoligaški napadalec, ki je v Zlatorogu dokazal, da ni izgubil niti kanček svojega nogometnega znanja.
Dva jubileja za novo sprehajalno pot
Z invalidskimi vozički po Logarski dolini
LOGARSKA DOLINA - V petek so proslavili 25-letni-co ustanovitve krajinskega parka Logarska dolina in 20-letnico delovanja podjetja Logarska dolina.
Ob jubilejih so v osrčju Logarske doline odprli sprehajalno pot za osebe na invalidskih vozičkih. Gre za krajši, 300-metrski odsek na naravoslov-no-etnografski poti po Logarski dolini, dolgi 6,5 kilometra, ki vodi po celi dolini do slapa Rinka. Odsek oziroma sprehajalno pot za invalide so uredili v zgornjem koncu doline pod domom planincev. Posebnost ji daje izjemna botanična pestrost, saj na tem delu poti najdemo tako rastline, ki uspevajo v dolini, kot tudi ne-
katere vrste, ki so značilne za visokogorska območja.
Zaradi teh značilnosti bi pot lahko poimenovali tudi botanična sprehajalna pot, saj je namenjena vsem obiskovalcem Logarske doline. Seveda so še posebej dobrodošli obiskovalci na invalidskih vozičkih, ki lahko na urejeni poti občudujejo lepote gorskega sveta. Krožna pot je večinoma utrjena s peščeno podlago, del poti pa je speljan čez lesene mostove. Glavne botanične značilnosti so predstavljene na treh informacijskih tablah. Hkrati s tem odsekom poti se za osebe na invalidskih vozičkih ureja tudi dostop do slapa Palenk pri hotelu Plesnik.
Krajinski park Logarska dolina je bil sicer ustanovljen leta 1987 z odlokom takratne Skupščine Mozirje. Leta 1992 so lastniki zemljišč in objektov v krajinskem parku ustanovili neprofitno podjetje za upravljanje in razvoj krajinskega parka Logarska dolina. Podjetje je v začetnem obdobju svojega delovanja začrtalo smernice trajnostnega razvoja in ga kasneje tudi uspešno udejanjalo tako na območju parka kot širše na Solčavskem. To potrjuje tudi več prejetih nagrad, od nagrade turistični nagelj, nagrade Cipre International za najbolje upravljano zavarovano območje v alpskem prostoru do prejema naziva Eden za destinacijo Solčavsko.	US
Bližnjica/do dobrega/ avtomobila*
VLADO KRESLIN
z Beltinško Dando in Nallml bogovi
Pol mi pesem
Petek, 9.H., Ob 19.30 v Dvorani Golovec Celle
_____vni ■
Prodajna mesta vstopnic: Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, Hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje,
KULTURA

ZGODBE IZ KAMRE
SLkamra
www.kamra.si
Gora Oljka: Svojega ne damo
Ignacij Orožen je zapisal, da je gubernij 14. februarja 1788 izdal odločbo o zaprtju cerkve, 21. marca je odločba istega organa odpustila tudi duhovnika, ki je skrbel za že zaprto cerkev. Romarski razcvet na Gori Oljki je doživel težak udarec in razprodaja se je začela.
»Farna cerkev na Polzeli je prejela relikvijo sv. Teodorja, srebrno monštranco in med drugim tudi znesek 350 forintov, 14 lepih podob križevega pota pa je bilo prodanih farni cerkvi v Mozirju. Ko so nameravali cerkev oropati tudi zvonov, so se kmetje iz okolice uprli ne le proti odvzetju zvonov, ampak tudi proti zaprtju cerkve. Posledica tega protesta je bila, da je že 12. decembra 1788 oblast sklenila, da podružnična cerkev sv. Križa ni primerna za zaprtje. Zaradi te odločbe na najvišji ravni se ovrže tudi zahteva polzelske-ga župnika, po kateri naj bi cerkev na Gori Oljki porušili, zvonove in ostalo premoženje pa predali farni cerkvi na Polzeli.«
Romarstvo na Gori Oljki sicer nikoli več ni doseglo tistega razmaha in žara, kot ga je imelo v drugi polovici 18. stoletja, toda intime okoliških ljudi, predvsem tistih, ki so cerkev gradili, varovali in obnavljali, ni mogel zatreti noben odlok. Skrbniki so se menjali (župniji sv. Andreja in sv. Marjete ter gospoščina Šenek), objekt sam je doživljal
Relikviarij sv. Frančiška Ksaverija (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
Relikviarij sv. Maksimilijana mučenca (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
vzpone in padce, toda popotniki so prihajali, prinašali s sabo svoje težave, želje in zahvale ter v cerkvi ohranjali življenje.
Živahno ustno izročilo še vedno ohranja spomin na dramatične dogodke ob zaprtju cerkve, prenašanju lastništva, prodaji cerkvenega premoženja in odstranitvi relikvije sv. Teodorja. Medtem ko je na literarni način prenašanje gorooljskega svetnika sv. Teodorja (v zgodbi imenovanega sv. Deodata) nekoliko satirično obdelal savinjski pisatelj Janko Kač, je ena od šentandraških različic ustnega izročila sledeča: svetnik na Gori Oljki naj bi bil sv. Izidor (ljudska priredba manj znanega sv. Teodorja) in njegovo truplo so sklenili ob zaprtju cerkve pokopati na šentandraškem pokopališču. V istem času so pokopavali tudi znanega okoliškega kmeta in ko so polzelski predstavniki prišli po svetnikovo truplo, so v burnem dogajanju, ki je sledilo, po pomoti vzeli kmeta. Tako je kljub temu, da je cerkev pripadla polzelski fari, Šentandražanom še danes v tolažbo, da je na njihovem pokopališču pokopan sv. Izidor, Polzelani pa imajo v zmotni veri namesto svetnika kmeta. Zgodba je seveda le izrastek bujne ljudske domišljije, saj relikvija, shranjena v stekleni krsti pod stranskim oltarjem cerkve sv. Marjete na Polzeli, prepriča tudi največje dvomljivce.
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005.
PRIPOROČAMO
Akademska slikarka Brina Torkar bo nocoj (petek) ob 18. uri v Jakijevi hiši - Galerija Nazarje odprla razstavo svojih najnovejših likovnih del.
Likovna sporočila Brine Torkar po besedah umetnostnega zgodovinarja Boštjana Sokliča presegajo preprostost likovnih zapisov. Pravzaprav so »figuralne kode« za branje avtoričinega vizualnega dnevnika, ki obravnava razmišljanja o vpetosti človeka v večne cikle rojevanja in minevanja. Svoje vtise slikarka nadgrajuje z domišljijskimi vizualizacijami in najrazličnejšimi organskimi ter geometričnimi strukturami. Soklič še dodaja, da slikarka občutljivosti za material ne potrjuje samo v oljnem in akrilnem slikarstvu, temveč tudi v kombiniranih likovnih postopkih. Razstava bo v Nazarjah odprta do 2. decembra.
ŠO
Skupina Mendem, ki v trenutni zasedbi nastopa od lani, je otvorila letošnjo LocalCoolTuro. Sicer pa je zasedba nastopala na različnih odrih po državi, snemala pa je tudi že za radio in televizijo.
LocalCoolTura zakorakala v novo
sezono
S koncertom celjske zasedbe Mendem se je prejšnji petek v celjskem klubu Local začela tretja sezona LocalCoolTure, uspešnega projekta za mlade, ki nastaja v sodelovanju med Localom in Hišo kulture Celje.
Koncerti v sklopu LocalCoolTure bodo tudi v tretji sezoni postregli s svežim valom mlade urbane kulture. Projekt je namreč priložnost, da se predstavijo mlade zasedbe, ki so usmerjene v rok oziroma ostale priljubljene zvrsti glasbe. Prva je v novi sezoni nastopila zasedba Mendem, v
kateri ustvarjajo vokalista Ines Posedel in Matic Zakonjšek, kitarista Uroš Planinc in Leon Posedel, bas kitarist Alen Petek ter bobnar Jure Kol-šek. Njihov repertoar zajema različne zvrsti - od roka do funka in bluesa, zasedba pa ravnokar pripravlja svoj prvi avtorski album. Za svoj prvi nastop v Localu je pripravila pester izbor uspešnic s svojega repertoarja.
Do konca junija se bo v atriju Prothasijevega dvorca zvrstilo še osem koncertov. Naslednji bo že 24. novembra, ko se bo predstavila celj-
ska skupina DoT, ki je sicer na odru LocalCoolTure že gostovala, sestavljajo pa jo dijaki I. gimnazije v Celju. V nadaljevanju sezone bo 15. decembra nastopila skupina Up n' downs, 26. januarja Kačji pastirji, 22. februarja So-undtopia, 22. marca Take Off, 26. aprila TCME in 18. maja 500 metrov. Junijski koncert bo namenjen »spopadu« najpopularnejših celjskih bandov po mnenju občinstva, obenem pa bo ta koncert uvedel tudi niz poletnih dogodkov v atriju Locala, čemur bodo letos po besedah Gregorja Deleje, vodje programov v celjski hiši kulture, namenili še posebno pozornost.
ŠO, foto: SHERPA
Nika Špan je posnela fotoaparat, nastavljen na samosprožitev, tako da ni videla, kakšna bo fotografija, saj ga je držala v višini bokov.
Namesto akcije reakcija
V Likovnem salonu Celje je na ogled razstava Self Timer (po slovensko Samospro-žilec), na kateri svoje fotografije razstavlja umetnica Nika Špan, ki živi in dela v Düsse-ldorfu ter Ljubljani. Gre za nenavadne fotografije, ki so nastajale spontano zadnjih pet let v različnih situacijah in prostorih.
Umetnica v projektu Self Timer obravnava postopek in tehnologijo fotografiranja. Predstavljene fotografije so nastale med poziranjem pred samosprožilnim fotoaparatom, zato na njih niso osebe pred kamero, ampak usmerjajo pozornost na fotoaparat, ki je postavljen v prostoru, v času čakanja na samosprožitev.
»Fotoaparata, ki je na fotografijah, nisem postavila sama, prav tako nisem sama izbrala ozadja in ne časa, ko sem fotografirala. Fotoaparat, s katerim sem posnela fotografijo, sem držala tako, da nisem videla, kakšen posnetek bom naredila. Odločitve so v tem projektu prepuščene naključju, zato na fotografijah ni mogoče zaslediti akcije, ampak prej reakcijo,« pojasnjuje Nika Špan, ki jo je v tem projektu zanimalo, kakšno vlogo v času hiperprodukcije realnosti zavzema fotografija, kakšna sta njen položaj in potencial. Razstava bo v likovnem salonu na ogled do 30. novembra.
ŠO, foto: GrupA
Za dušo in telo
Naslednjič 7. decembra
Da ne poskrbimo zase je najbolj sebično
dejanje na svetu
Z Matejo Mayo Rotar o angelskem reikiju, medijstvu, svetlobnih bitjih in pomoči, ki nam je vsem na voljo.
Nekatere ljudi je enostavno prijetno poklicati, ker se vas njihov glas tako iskreno razveseli. Ko stopijo v prostor, se zazdi, da je v trenutku postal malo toplejši in svetlejši. Mateja Maya je zagotovo ena takšnih. Ko namreč pomisliš nanjo, najprej pomisliš na širok nasmeh.
Dobili sva se v kavarni trgovskega centra ob metinem čaju in čeprav je bil že krepko večer, sva bili še obe v delovnem pogonu. Mateja trenutno dela kot koordinatorica radijskih postaj. A njeno resnično poslanstvo je duhovne narave.
Kako bi sploh razložili, kaj je angelski reiki?
To je angelsko svetovanje, povezovanje z bitji svetlobe, z angeli, duhovnimi vodniki, nadangeli. Gre za to, da se povezujem s poljem informacij in energij, iz katerega se vsi napajamo. Pri svetovanjih se v imenu nekoga s tem poljem kot kanal povežem jaz. To lahko sicer naredi vsak človek sam. V bistvu me nihče ne rabi. A ljudje smo si okrog sebe ustvarili kup tančic in zaves, zaradi katerih pridejo ta sporočila do nas popačena ali sploh ne pridejo. Zato smo tu »light workerji, delavci svetlobe«.
Vsak to zmore, je pa to kot fitnes. Pri tem ubere vsak svojo pot. Moja je vključevala veliko meditacije - v povezavi z molitvijo se še vedno vračam k njej - veliko učenja pri znanih in neznanih učiteljih, veliko duhovnih delavnic in študija. Do konca življenja bom hvaležna vsem mentorjem in učiteljem. Pri tem delu ugotoviš, kako zelo smo vsi povezani. Moje delo je ljudi opolnomočiti, jih trdno postaviti v njihovo lastno energijo, da začutijo, kdo v resnici so, kaj jih vleče nazaj in kakšne so njihove srčne želje. Potem se običajno od-
k sebi nadangela Mihaela - on je angel zaščite - in to hkrati naredi še tri milijarde drugih ljudi. Njemu je vseeno. Ko ljudje prisluhnejo in se jim odpira jasnovidnost in jasnoslušnost, jih je včasih strah, če so še čisto pri sebi. No, meni se je dogajalo isto (smeh). Tisti, ki dela na sebi, dviguje svojo vibracijsko frekvenco. Če dodamo še to, da se tudi Zemlji v tem obdobju dviguje frekvenca, ni čudno, da so te povezave z bitji svetlobe bolj pogoste in preskoki lažji. Večina ljudi se z njimi na nezavedni ravni že tako povezuje.
»Medijstvo je pogovor z dušami umrlih, ki je sicer precej zahteven proces. Neka stranka je nekoč dobila sporočilo od dedka, da naj bo pozorna, ker ji poskuša pomagati pri težkih odločitvah v zvezi s kariero. Dva dni po tem meje vsa vznemirjena poklicala. Na neki predstavitvi se je namreč zapletla v pogovor s starejšim gospodom. Najprej sploh ni bila pozorna, potem pa ga je pogledala v oči. Ugotovila je, da je izjemno podoben njenemu dedku, ki je umrl pri njenih treh letih. Dal ji je točno tista sporočila, ki jih je potrebovala. Od takrat je spremenila svojo kariero, izboljšali so se ji odnosi tako zasebno kot poslovno, vse je drugače. Bolje.«
ga iz različnih razlogov nočem videti. Nekateri imajo pa zelo resne, take učiteljske angele. Ampak običajno imajo tudi ti ljudje tako energijo.
Na kakšen način dobivate informacije in sporočila?
To deluje s pomočjo štirih kanalov. Jasnovidnost - lahko
»Še posebej ženske smo vzgojene tako, da se počutimo krivo, če se ne žrtvujemo za druge. Pri tem pozabljamo, kaj je zares pomembno. Če nismo v svoji najboljši koži, če nismo duhovni in srčno tam, kjer bi morali biti, nima nihče nič od nas. Da ne poskrbimo zase, je najbolj sebična stvar na svetu. Energijsko zajedamo sami sebe in - kako ironično in protislovno - svetu ne damo prav dosti, ravno zato, ker postavljamo druge pred sebe.«
pirajo neverjetne možnosti, poslovne ideje, nove povezave in sodelovanja. Noro, kaj vse se dogaja (smeh).
Ta bitja svetlobe ... ima vsak človek svojega angela varuha?
Ima. Najmanj dva. To so lahko tudi duhovni vodniki, tudi duše umrlih. So brez prostora in časa. Zato je čisto brezpredmetno, če pokličem
Je pa bistveno bolj zabavno, ko se temu posvetiš zavestno. Kot bi imel ob sebi ves čas najboljše prijatelje in noro dobre pomočnike. Moji angeli na primer so zelo zabavni. Z mano se vozijo v avtu, z mano pojejo ob radiu, z mano se smejijo in z mano jočejo. Včasih mi nič ne rečejo, ker vedo, da zmorem sama. Vedno se izkaže, da odgovor nosim v sebi, le da
res vidiš stvari ali jih gledaš z notranjim očesom. To slednje je precej podobno domišljiji. Jasnoslušnost - ta je lahko fizična ali pa slišiš glas v glavi kot nekakšen šepet. Jasnoču-
ta višja sporočila od tvojega notranjega glasu, ki izraža tvoje strahove, negotovosti, negativne miselne vzorce?
Nekateri imajo intuicijo kar za peti kanal. Oboje je relativno enostavno ločiti. Bitja svetlobe ne bodo nikoli rekla, da nisi dovolj dober, niti da nečesa ne zmoreš. Sporočila nikoli ne vsebujejo besede ne, četudi te odvračajo od nečesa. Po teh sporočilih se nikoli ne boš počutil slabo, ampak vsaj pomirjeno, če že ne navdahnjeno. Avtor našega notranjega monologa pa je večinoma naš ego. Ta eksplicitno uporablja besedo ne in je tudi precej črnogled. Njegova naloga je, da nas rešuje pred fizično nevarnostjo, da nas v ekstremnih položajih ohrani pri življenju. V
mejeno poslanstvo. Nihče ni prišel na ta svet, da bi njegovo bistvo šlo v nič.
Ampak včasih smo tako zasuti z vsem materialnim in tako obremenjeni, da nismo sposobni slišati ničesar.
Kadar imamo takšen občutek, je čas, da se ustavimo, gremo za pet minut na zrak, spijemo svoj najljubši čaj ali kozarec tople vode z malo limone, ki razstruplja telo. Nekajkrat globoko vdihnemo in pokličemo bitja svetlobe. Prosimo jih, naj dvignejo vibracijo, nas zaščitijo pred slabimi vplivi, nam pomagajo ponovno zbrati energijo in nas osvobodijo obremenjujočih eteričnih vezi. Pomaga.
Lahko kaj naredimo proti pokrovu malodušja in pesi-
»Vsa čustva so izpeljana iz dveh - ljubezni in strahu. Še vedno smo bitja zavesti in vedno se lahko sami odločimo, katero pot bomo izbrali. Nas bo vodil strah ali ljubezen. Na isto situacijo, na isti dogodek je tako mogoče pogledati na dva povsem različna načina. Seveda tudi s tem vedenjem ne bomo ves čas popolni in srečni, ampak to je pot drobnih korakov. In pot tisočih milj se začne s prvim korakom.«

Koledarček za dušo in telo
Delavnica za posameznike in pare Zmenek s svojo dušo. Center za psihoterapijo, Tehnopolis, Kidričeva cesta 24/a: 9. november od 17. do 20. ure. (Dalavnica je brezplačna, prijave na telefon 041 635 829 - Damjana Voglar.)
Ciklus interaktivnih predavanj Vede - skrivnost vzhoda. Predavatelj dr. Anton Vezjak, org. Inštitut Vedanta. I. osnovna šola, Vrunčeva 13, Celje. Vsak četrtek v novembru ob 18.30. Vstop prost.
Zvočna kopel z gongom in s tibetanskimi posodicami
Špela Cvetko, Thermana Laško, 15., 21., in 27. november ob 20. uri v telovadnici Wellness spa centra (info 03/423 20 40)
Hiša Acman - Center svetlobe za zdravo življenje, duhovno rast in kulturo srca, Griže 25, torek, 13. november, in četrtek, 29. november, ob 19. uri. (info 031 624 066, 041 624 066)
Boštjan Topovšek, Pristava pri Mestinju, vsak torek ob 20. uri. Celje, 6. november ob 17.30 brezplačna predstavitev in Laško, 7. november ob 20. uri brezplačna predstavitev. (info www.lepdanzaspremembo.si/dogodki)
tnost - ko čutiš neko fizično prisotnost, tudi če nikogar ni ob tebi, občutek, da je nekaj dobro ali slabo, pa te nikoli ne zavede. In jasnovednost - to je najtežje razložiti, ampak včasih enostavno veš. Moja glavna kanala sta jasnoslušnost in jasnočutnost, sicer pa se vsi po svoje prepletajo. Kadar kanaliziram sporočila, samo govorim in nič ne razmišljam. Večine stvari se potem niti ne spomnim, ker mi osebno nič ne pomenijo. Vsaj pri svojih »readingih« istočasno vibriram na dveh ravneh. Na fizični, ker se še vedno zavedam sveta okrog sebe, in na višji, od koder dobivam informacije. Je pa to kar trening.
To me zelo spominja na intuicijo - kako v sebi ločiš
vsakdanjem bivanju takšnih situacij na srečo ni veliko. Kadar je preglasen in preveč pesimističen, se mu je dobro zahvaliti, da je tu, hkrati pa mu povedati, da zdaj ni čas zanj in da naj utihne. Sporočila iz našega višjega jaza nas nikoli ne bodo potrla, ampak nam bodo pokazala pot. Edina naloga svetlobnih bitij je, da ti pomagajo v težkih preizkušnjah in da ti pomagajo biti srečen. Ko se počutiš slabo, si nezadovoljen in na tleh, je tvoja energija nikakršna. Nič ne daješ svetu in ljudem okrog sebe. To pa je v nasprotju z naravnim redom. Vse na tem svetu je v funkciji rasti in medsebojne podpore. In nič zares ne umre, ker ima vsaka stvar, vsako bitje svoje neo-
mizma, ki v tem trenutku teži svet?
Ob tem, da so vsi izzivi še bolj ali manj rešljivi, ne? Zadevo je treba gledati večplastno. Mediji so bombardirani z istimi informacijami, vendar tudi govorijo o zadevah na povsem enak način. Objektivnost tega sveta je torej vprašljiva, skozi te filtre pa prodira samo slabo. Zdaj se je to uveljavilo kot vrednota, kot možnost vabljive reklame, da nekdo prižge določen kanal, portal ali kupi časopis. To se dogaja, ker nam manjka družbene kulture. Ne vidimo, kakšen vpliv imajo naša dejanja in nedejanja na življenje drugih. Vsaka naša beseda, misel ali nasmeh so pomembni.
PISMA BRALCEV
Lahko spremenijo situacijo. In če začnemo drugače komunicirati, bomo stvari tudi drugače dojemali. Manjka nam srčne kulture, zaradi katere bi se nam zdelo vredno in odgovorno ločiti zrnje od plev. Sama poslušam radio, kjer sem v petih minutah informirana o vsem. Berem časopise, kjer izbiram, kaj je vredno prebrati, in na podoben način spremljam spletne portale. Izbiram in poskrbim, da me ne ujamejo pod pokrov malodušja.
Pri tem verjetno ne gre za to, da bi si enostavno zatiskali oči pred realnostjo.
Nikakor. Če nam nekaj ni všeč, spremenimo to! Mi pa se vdamo v usodo in čakamo. Nihče ne bo namesto nas spremenil sveta. Območje udobja je smrt, a smo vsi tako zelo radi v njem. Najlažje se je podrediti množici, početi, kar počnejo vsi. Ni nam treba prevzeti odgovornosti niti se zazreti v položaj, razmisliti in si reči, da nekaj ni v redu. Tu je razpotje v pekel ali v nebesa.
Mateja Maya Rotar pri kanaliziranju sporočil višjih frekvenc uporablja t. i. angelske karte. A kot pravi, lahko z malo vaje to vsak naredi sam.
Delati vedno isto in pričakovati drugačen rezultat je definicija neumnosti. Kdo je sploh vlada, kdo je potrošniška družba, kdo je lokalna skupnost? Mi. Mi smo tisti, ki lahko naredimo spremembe. Poglejte, kaj vse se je spremenilo na področju samopreskrbe. Zgolj zato, ker se je toliko ljudi začelo usmerjati v to. Ni treba na demonstracije pred Monsanto. Dovolj je, če se vsak od nas obrne nazaj k naravi.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Nekateri ljudje imajo karizmo, da gredo na oder in s svojimi besedami premaknejo svet. A resnica je, da imamo vsi vpliv na soljudi. Včasih nam lahko dan spremeni prijazna prodajalka na blagajni, bežen poklon, nepričakovan nasmeh. Ljudje se nezavedno odzivajo na nasmeh. To v tujini opažam še bolj kot pri nas. Mi pa te malenkosti gladko pozabimo. Gremo mimo ljudi, vidimo zamišljene in žalostne obraze, pa nam ni mar. Ni si treba naložiti njihovega gorja, a če se zavedaš, da že s tem, ko greš po ulici nasmejan, spreminjaš svet, si naredil ogromno.«

Priporočamo
Teozofska knjižnica Alme M. Karlin v Celju bo 10. novembra ob 10. uri pripravila simpozij Teozofija včeraj, danes, jutri. Namenjen je strokovni in zainteresirani javnosti, ki so ji blizu cilji teozofskega društva.
Že od leta 1875 si prizadevajo oblikovati jedro univerzalnega bratstva med ljudmi, ne glede na raso, veroizpoved, spol, družbeni položaj ali barvo. Spodbujajo primerjalni študij religije, filozofije in znanosti ter raziskujejo nepojasnjene zakone narave in latentne moči v človeku. »Verjamemo, da so ti ideali po naravi blizu vsem ljudem, še posebej pa je to, da smo pozorni nanje, lahko koristno v prelomnih in izzivov polnih časih, ki smo jim priča zdaj.«
Simpozij sovpada tudi s koncem urejanja notranjih prostorov knjižnice, ki jih je finančno pomagala urediti tudi Mesta občina Celje. V knjižnici je na voljo več kot osem tisoč knjig s področja teozofije, filozofije, psihologije, ezoterične tradicije, osebnega oziroma osebnostnega in duhovnega razvoja ter svetovnih religij, kot so krščanstvo, hinduizem, budizem, judovstvo in islam.
Med predavatelji bodo Tone Rozman z uvodno in naslovno temo Teozofija včeraj, danes, jutri, Markus van Alphen bo govoril o Uporabi teozofskih konceptov v psihoterapiji, Jerneja Jezernik bo sledila s predavanjem o Almi Karlin in teozofiji, Mateja Ajdnik Korošec z izkušnjo o svojem prevajanju Almine knjige Isolantis, zadnji pa bo dodal svoj prispevek Aristid Havliček - Tili z naslovom Teozofija in mladi. Med 12. in 14. uro bo okrogla miza z moderatorjem Domnom Kočevarjem.
. '"'v " .
-■•vr,-
Prostovoljstvo
Predlagajte prostovoljca z svojega kraja! tednikom c.si
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Varčevanje v bloku? Žal ni odvisno le od vas!
Iz Naše teme na strani 2 in 3 Novega tednika 26. oktobra 2012 lahko samo zaslutimo, kako bogato in polno neznank je področje ogrevanja. Še posebej v večstanovanjskih hišah (v vsakdanjem jeziku v blokih - pogosto z zaniče-valno noto). Slovenci imamo zelo znano nezmožnost urejanja skupnih zadev. Z ekspanzijo individualnih gradenj se vse skupaj še stopnjuje. Kot ugotavlja odgovorna urednica v uvodniku, gre za izjemno soočenje več panog na mikroravni v večstano-vanjski hiši. Računovodstvo, upravništvo, gradbena fizika, termodinamika, ekonomija nepremičnin, psihodinamika, energetika, komunala, upravna administracija, vzdrževanje, informatika, morala ... »nadmudrivanje« ...
Kaj ni odvisno od nas?
Lega stanovanja: ni vseeno, ali je stanovanje na vrhu, vmes ali v pritličju ... Ni vseeno, ali je vogalno (dve zunanji steni in več), vmesno (neizpostavljeno vremenskim vplivom), severno, južno, vzhodno,zahodno.
Vse je prilagojeno neki subjektivni presoji inštalater-jev glede na prepričljivost, zgovornost posameznih odjemalcev toplote.
(Ne)ogrevanost sosedovega stanovanja: toplota po fizikalni zakonitosti konverzije prehaja skozi stene iz ogrevanega v neogrevano stanovanje. Ta vpliv lahko doseže do 40 odstotkov večje ogrevalne potrebe stanovanja, ki »greje« drugi prostor (transmisijska toplota).
V	tabeli vidimo, da sta bili od petih stanovanj v vrhnjem nadstropju polno ogrevani samo dve, tri pa ne, od tega eno popolnoma nič. Po strošku, izračunanem na kvadratni meter, se vidi opazna razlika. Zaradi neogrevanih stanovanj sta bili zagotovo prizadeti stanovanji v 4. nadstropju, pod B (9,20 /m2) in D (11,80 /m2), ki se zaradi dojenčkov ne moreta odreči uporabi toplote. Kolikšen delež gre v ne- ali manj ogrevan toplotni rezervoar namesto k dojenčku, lahko ocenimo na podlagi navedenih podatkov.
V	želji po čim manjših stroških se zapira radiator v avli. Ne vem, komu na čast plačujemo 30 odstotkov pavšalno obračunane toplote, če je edini radiator za uravnava-
nje temperature izklopljen. S tem je ustvarjen steber toplotnega rezervoarja v obsegu 600 kubičnih metrov toplotnega prejemnika (5x8x15m) od vseh stanovanj, ki so ob njem ogrevana.
Posledica je podhladitev hodnikov in stopnišč, kar povzroči prekomerno ohlajanje sten in stropov stanovanj, ki jih ni mogoče ogreti na želeno temperaturo.
Neogrevana stopnišča v kombinaciji s sosedi oziroma z lastniki praznih stanovanj, ki ravno tako ne ogrevajo, vodijo v podhladitev celotne stavbe in posledično v neprimerne bivalne razmere. In tako naprej . do pritličja in nazaj do vrhnjega nadstropja. Pravilnik temelji na omejenih indikatorjih, torej termodinamično ni eksakten. Moj zelo eksakten indikator so evri za plačilo. Postopki pa so namerno postavljeni tako, da poglabljanje vanje ogroža duševno zdravje in te postavlja v nevaren odnos s »socialno mrežo«, ki obkroža te procese. Podan je že bil predlog vladi (Ciril Adamič) za spremembe pravilnika, ki je uvedel to psevdopra-vičnost, vendar mi ni znana njegova usoda.
JOŽEF DELILNIK (naslov v uredništvu)
Primer iz prakse za ogrevalno sezono 2011/2012 (15. september 2011 do 5. junij 2012)							
Vrhnja stanovanja (5.nadstropje) v hiši, letnik 1976							
St.	lega	smer	Ogr. površina	plačilo	€/m2	Stanje glede konverzije toplote	Smeri transmisij?
A	vogalno,	SZ	56,86	731,15	12,86	oddajnik	!
B	vogalno,	SV	51,16	127,05	0,40	prejemnik	od A in stanovanje pod njim
C	vmesno	V	35,49	167,34	4,70	prejemnik	od Č in stanovanje pod njim
Č	vogalno	JV	35,49	432,22	12,17	oddajnik	!
D	vmesno	Z	56,68	212,39	3,70	prejemnik	od A in stanovanje pod njim
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Najlepši zdraviliški kraj kot nagrada in spodbuda
Pred praznikom Občine Laško smo se pogovarjali z županom Francem Zdolškom
Tokrat nam pred pogovorom ni bilo treba ugašati mobilnih telefonov, da ne bi motili. Laščani so bili v torek namreč že tretji dan v mobilnem komunikacijskem mrku. A to je še najmanj od vseh nevšečnosti, ki so jih v tem mestu že doživeli.
Ste si že opomogli od oktobrske snežne ujme?
Sneg nas je vse malo presenetil, vključno z naravo, ki še ni uspela odvreči listja. Imeli smo nekaj snegoloma, vendar je bila situacija obvladljiva. Pravzaprav smo bili hvaležni za sneg. Ker je padlo manj dežja, smo bili rešeni pred razlitjem Savinje, ki je bila že precej visoka. Pot na Malič so tudi že rešili, zdaj bo treba odpraviti še druge okvare. Z mobiteli smo postali tako zasvojeni, da smo brez njih čisto izgubljeni. Čeprav moram priznati, da je ta mir kar sproščujoč.
V zadnjih dneh smo poročali tudi o nesrečah, ki so zadele vaše občane. Občina je tu v prvi vrsti zato, da jim življenje olajša.
Res je. Še posebej nas je pretresel požar pri družini na Strmci. Vsi od gasilcev do civilne zaščite so zelo hitro reagirali, še posebej moram pohvaliti sosedsko pomoč. Tudi Karitas, Rdeči križ in drugi so se zelo hitro odzvali. Hiša znova raste s prve plošče. Občina bo poskrbela za stroške projekta in dokumentacije in še kaj bomo primaknili. Upamo, da bo družina kmalu spet doma. Hišo v Rimskih Toplicah, na katero se je podrlo drevo, pa smo skupaj s sorodniki in prijatelji tudi že za silo obnovili. Povedati moram, da imamo v občini zelo pridne gasilce. Zadnja leta smo v društva veliko vlagali in to se zdaj zgledno vrača ljudem.
Ta konec tedna ste Laščani znova s strahom zrli v naraščajočo Savinjo. Kdaj bo protipoplavna zaščita dolgoročno rešena?
Marijagraški ovinek bo v mesecu dni končan. Naslednji teden se
Župan Franc Zdolšek: »V prihodnje si želim manj zapletov z birokracijo na državni ravni.«
Tokrat Savinja ni prestopila bregov. Marijagraški ovinek bo v mesecu dni končan. Bo v prihodnje ta rešitev zadostovala?
bomo sestali tudi s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ker bo treba doreči tudi rešitev za tri hiše proti Rimskim Toplicam, ki so zdaj najbolj izpostavljene vodni ujmi. Upamo, da bomo uspešni.
Občinski praznik je običajno dober čas za pregled najpomembnejših pridobitev.
V glavnem smo nadaljevali naložbe iz preteklih obdobij. Izpostavil bi najdaljši vodovod, ki smo ga izvedli v enem delu. 42-kilometr-ski vod zajema cel levi del občine glede na Savinjo in priključuje 270 gospodinjstev. Glede na sušo, ki smo jo doživeli v tem poletju, je to izredno pomembna naložba. Videli smo namreč, kaj pomeni živeti brez vode. Vodovod bomo odprli v sklopu občinskega praznika 6. novembra.
V oddaljenih krajevnih skupnostih, kot je na primer Šentrupert, si zelo želijo več naložb v ceste.
Ravno pred dnevi smo odprli odsek v Mačkovcu in vsako leto se trudimo vlagati tudi v to infrastrukturo. Krajevne skupnosti so pač enakovreden del naše občine. Tudi v prihodnje bo tako. Drugo pa so državne ceste, kot je ta med Laškim in Šentjurjem čez Šentrupert. Te so največja rak rana naše občine. Smo občina z največ odprtimi načrti razvojnega programa. Približno 20 jih je, medtem ko naložb ni nobenih. Res upamo, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do premika na tem področju. Prav gradnja ceste, ki ste jo omenili, je že dolgo ena od prednosti, tako da bi bil tu omogočen tudi nemoten prevoz tovornjakov.
Laško je letos zaznamovala obnova starega jedra.
Tako je. Občinsko dvorišče bo v naslednjih dveh tednih končano. Končuje se tudi obnova dveh nadstropij nove glasbene šole, tako da se bo v kratkem selila na novo lokacijo. V sklopu obnove trškega jedra smo dobili tudi obnovljeno pot na grad. V obnovljenem hotelu Savinja bosta prostore dobila turistično informacijski center in prodajalna domačih izdelkov. Edino prenova Ceste na grad se je malo ustavila zaradi soglasij stanovalcev ob njej. Zdaj so stvari že tako daleč, da bi spomladi morali začeti delati. To je res ena slaba podoba Laškega, še posebej če vemo, da je bilo letos razglašeno za najlepši zdraviliški kraj v Sloveniji. Te črne pike se moramo torej čim prej znebiti.
Tudi zaplet s čistilno napravo ste spravili na pozitiven tir.
Zdaj smo po celi kalvariji v bistvu na začetku. Z WTE želimo čim prej doseči dogovor, ki bi bil zadovoljiv tako za nas kot za pivovarno. Predvidevamo, da bodo stroški za občino zdaj bistveno nižji, kot se je nakazovalo iz tistih pogodb.
Ob prazniku so lepe želje zagotovo primerne. Kaj bi ob tem povedali svojim občanom?
Želim, da bi skupaj občino naredili še bolj uspešno in še bolj napredno, kot je bila doslej. Da bi ljudem, ki tu živijo, nudila vse udobje življenja, ki si ga želijo, in storitve, ki jih potrebujejo. Da gremo skupaj do boljšega jutri z razvojem vsega, kar naša zdraviliška tradicija v Laškem in Rimskih Toplicah omogoča.
StO, foto: GrupA
H RASTELJ
®
Povezani v solidarnosti
Praznik občine je predvsem praznik njenih občanov. Sprehodili smo se po ulicah Laškega in naključne mimoidoče povprašali, kako ocenjujejo svoj domači kraj.
k, J
Ivanka Vetrih
»Ne vem, kaj bi rekla, vseeno pa si ne bi želela biti doma nikjer drugje. Med seboj se dobro poznamo in si pomagamo, če le moremo. V ujmah in nesrečah smo to že velikokrat dokazali. Svoji občini in soobčanom bi rekla samo to - naj ostanejo takšni, kot so.«
M*
m.
o day is mt/
Laški akademski klub (oz. krajše LAK) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, izvenštudijsko združenje študentov občin Laško in Radeče. Ustanovljen je bil leta 1957 kot okostje za prirejanje vsakoletnega brucova-nja - sprejemanja novope-čenih študentov med »stare bajte«. Spada med najstarejše študentske klube v Sloveniji in ima najdaljšo tradicijo prirejanja akademskih plesov na slovenskem.
V zadnjih letih je LAK eden
Antonija Guček
»Seveda bi bilo še marsikaj treba urediti. Zato našim obči-narjem želim, da bi delali tako še naprej - pridno in pošteno. Kar se življenja v Laškem tiče, so najbolj na udaru ljudje ob vodi. Mi smo sicer malo višje, nismo ogroženi. Upam, da bodo protipoplavno zaščito kmalu uredili, tako da bomo vsi skupaj živeli z manj strahu pred Savinjo.«
izmed vodilnih akterjev v občini, ki skrbijo za aktivnosti mladih. Čeprav ciljno populacijo še vedno sestavljajo predvsem študenti, se naših dogodkov udeležuje čedalje več mladine pa tudi starejših občanov. Poleg kulturnih, zabavnih in športnih prireditev glede na trenutno gospodarsko situacijo v ospredje čedalje bolj potiskamo tudi socialne projekte. Prav tako nudimo študentom razne ugodnosti: od subvencioniranih izletov, koncertov, kino vstopnic, prijavnin na športne do-
Lojze Čamernik
»To je moja občina že 30 let, čeprav nisem od tu. Najbolj všeč mi je, da se vsi bolj ali manj poznamo in smo večinoma prijatelji, če nismo sovražniki. Všeč mi je tudi pestro kulturno in družabno življenje. Nekateri sicer mislijo, da je dolgočasno, a ni. Vedno se kaj dogaja. Največjo prireditev - Pivo in cvetje - tako poznate in ta mi je še posebej všeč. Ne vem, kaj bi si posebnega še želel, če pa imamo že skoraj vse, kar potrebujemo. Mogoče si bodo župan in občinski svetniki še kaj pametnega izmislili. Drugače pa je vse zelo v redu.«
Laški akademski klub
Trubarjeva ulica 3 3270 Laško Uradne ure:
vsak petek od 18.00 do 20.00 in vsako soboto od 10.00 do 12.00 v prostorih društva.
godke, brezplačne članarine v knjižnici in zimske rekreacije, do izobraževanja, svetovanja in pomoči pri težavah, na katere lahko študenti naletijo v času študija.
Med naše najbolj prepoznavne projekte spadajo že prej omenjena akademski ples in brucovanje, fotografski natečaj kLAK, novoletni izleti, dobrodelni koncerti, LAK— ov Aquasplash, okrogle mize, potopisna predavanja, bowling turnir, turnir generacij, LAK-ov piknik, karting itd.
KMM- vrv
^P" i '	-brezplačno članstvo v knjižnici ■
-socialni projekti	W■ '
- fl	koncerti ^"
' -šport 5 J«	*—
-zabava / druženje	« -ceneje v kino
A L * >Jnr« 1

Si tudi ti študent s statusom? VČLANI SE!
Članstvo je brezplačno. Izpolniti moraš pristopno izjavo, ki jo najdeš na spletni strani www.drustvo-lak.si in prinesti originalno potrdilo o šolanju. Ob vpisu te čakajo privlačna darila!
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU1
Nagrajenci Občine Laško 2012
Zlati grb prejme Čebelarsko društvo Laško za dolgoletno strokovno in požrtvovalno delo na področju razvoja čebelarstva v kraju.
Srebrni grb so namenili Antonu Škorji za dolgoletno prizadevno delo v avto-moto društvu in svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Maksimiljani Pihler za ustanovitev Centra starejših - Hiše generacij Laško in za dolgoletno uspešno vodenje in Francu Lesničarju za dolgoletno prizadevno in požrtvovalno delo na področju napredka in razvoja krajevne skupnosti. Bronasti grb pa prejme Andrej Mavri za aktivno delovanje na družbenem področju ter za trud in prizadevanje za ohranjanje zgodovine kraja.
Pred dnevi so laški in šentjurski veljaki skupaj z domačini odprli obnovljeno medobčinsko cestno pri Mačkovcu. Tudi to so priložnosti, ko se ljudje iskreno poveselijo. (Foto: Občina Laško)
Vas, ki jo je usodno zaznamovala moda
Šentrupert je ena od devetih krajevnih skupnosti v občini Laško
Na meji med laško in šentjursko občino leži krajevna skupnost Šentrupert. V treh zaselkih hribovske vasi živi približno 800 prebivalcev. Pred leti so bili v središču vseslovenske pozornosti zaradi inovativnega župnika Dorija. Ko je v cerkvi priredil modno revijo, je bila na nogah vsa Slovenija.
Skrivnostni župnik pred njim je prešel že v krajevno legendo, ko je ob svoji smrti
napovedal sodni dan. Konec sveta se leta 1989 sicer ni zgodil, je pa Šentrupert z okolico zabeležil najhujšo naravno ujmo, kar se je spomnijo.
Drago Pušnik je vodenje krajevne skupnosti prevzel pred dvema letoma. Pred tem je bil že vsaj dva mandata svetnik. Zgodba o slabih cestah pa je še starejša. Čeprav ni lepo, da začnemo negodovati že takoj na začetku,
pravi, da je cesta, po kateri se pripelješ, obraz nekega kraja. »Glavna cesta med Laškim in Šentrupertom je sicer državna, regionalna cesta. A država se zanjo ne zmeni kaj dosti. Pa tudi sicer smo nekako na meji dveh občin, na robu Kozjanskega, in zato sploh kar se cest tiče malo pozabljeni. Priznati pa je treba, da gre vsaj z občinskimi investicijami zadnja leta na bolje.«
Kulturni dom v vsak zaselek
Krajevno skupnost s tem imenom poleg Šentruperta sestavljata še vaški skupnosti Mala Breza in Trobni Dol. Resda spadajo pod skupno ime, a so lokacijsko tako oddaljene, da se je prav v vsaki razvil svojstven družabni svet. »V Trobnem Dolu imamo svoj kulturni dom. Krajani smo precej aktivni in redno pripravljamo različne
priložnostne prireditve. Najbolj smo ponosni na skupino ljudskih pevcev,« razlaga Cvetka Flisek, predsednica tamkajšnjega kulturnega društva. V Mali Brezi imajo izjemen strelski klub, ki se po potrebi tudi kulturno udejstvuje. V Šentrupertu pa pod okriljem kulturnega društva deluje mešani pevski zbor, ki ga je ustanovil še takratni župnik Izidor Pečovnik - Dori, po širni Sloveniji pa se je že dokazal njihov kvartet ljudskih pevcev. »Iz naše krajevne skupnosti etno skupina tradicionalno pripravi šrango na kmečki >ohceti< na Pivu in cvetju, vsako leto pripravimo tudi prireditev za štefanovo. Ko gre za večje projekte, običajno vedno stopimo skupaj,« še doda Ivan Čadej. Težava je le v tem, ker je za vzdrževanje kar treh večnamenskih domov v eni krajevni skupnosti vedno premalo denarja.
Od skakalnih prvenstev do nogometnih prvakov
Več dobro organiziranih vaških skupnosti pa pride prav ob športnih turnirjih. Pogoje za tovrstno udejstvo-vanje imajo namreč v Šen-
trupertu izvrstne. Boštjan Knafelc, predsednik športnega kluba, pojasni, da imajo okrog 40 članov, vsak konec tedna in ob posebnih dogodkih pa združijo še veliko več obiskovalcev. »Imamo tri nogometna igrišča, dve travnati in eno asfaltno, bili smo celo občinski prvaki. Igramo odbojko, košarko, namizni tenis in še bi se kaj našlo. Mladina se tu dobiva vsak konec tedna in je dobro, da ima kaj za početi. Možna je tudi uporaba telovadnice, tako da so pogoji res dobri.« Vinko Marot, podpredsednik, se upravičeno pohvali še s skakalnim centrom. Občina je v ta namen odkupila dva hektarja zemljišč s tremi skakalnicami. »Prirejamo tudi tekme na državni ravni. Na veliki skakalnici je rekord 48 metrov. Zanimanje je veliko, je pa res, da se otroci v tem športu brez resne podpore staršev težko udejstvujejo.«
Nova šola se le počasi polni
V vasi so pred dvema letoma zgradili lepo novo šolo. V šolskem okolišu je bilo lani za prvi razred predvidenih 13 otrok. Nazadnje sta bila vpisana le
Novo v Laškem! Na Petrolovi bencinski črpalki. Že od 6.00 zjutraj!
w
Veterinarska postaja Laško, d.o.o. Marija Gradec 36 a 3270 Laško Fax: 03 734 16 17
E-mail: vp@veterina-lasko.com
www.veterina-lasko.com
Telefon:_
OB 734 16 16 041 633 416 051 618 179
Spoštovane občanke in občani občine Laško!
Ob občinskem prazniku občine Laško vam iskreno čestitamo!
Kolektiv Veterinarske postaje Laško, d.o.o.
dva. »Po neki čudni logiki se nekaterim ljudem še vedno zdi, da je za njihove otroke bolje, če so v dolini v velikem razredu deležni čredne obravnave. Škoda, da se ne zavedajo, kakšen kvaliteten kader in kako edinstveno priložnost zamujajo za svoje otroke,« so prepričani bolj krajevno pripadni starši. V novi šoli
pa so dobili svoje prostore tudi krajevna skupnost, mladinci in druga društva. »Število otrok v šoli vseeno sčasoma narašča. Prebivalstvo se veča, tudi mladi se priseljujejo nazaj. Vaško okolje postaja vse bolj privlačno. Ampak za ceste bo treba vseeno poskrbeti,« še dodajo. Peter Gradič ob to doda, da se je sam za ne-
kaj časa sicer odselil, a srce težko pozabi, kje je doma. »V našem kraju imamo na marsikaterem področju zelo dobre pogoje za življenje. Prepričan pa sem, da bi ob malo večjem vlaganju v infrastrukturo to znali videti tudi mladi, ki svoj prostor pod soncem še iščejo.«
StO
Foto: GrupA
Prireditve ob prazniku
V nedeljo, 4. novembra, se bodo v Hotelu Hum srečali občani, stari 80 let in več, v Vrhu nad Laškim pa bodo pripravili 12. blagoslov konj. V ponedeljek bodo v Kulturnem centru Laško obeležili 80 let kulturnega življenja v krajevni skupnosti. V torek bodo v Rimskih Toplicah slovesno odprli vodovod Vrh-Radoblje-Globoko. V sredo, 7. novembra, bo osrednja proslava ob občinskem prazniku. V četrtek se bodo v Aškerčevem domu srečali ljubiteljski literarni ustvarjalci, v Zdravilišču Laško pa bo koncert MePZ Jesen DU Laško in malih vokalnih skupin. V petek, 9. novembra, se bo začelo 16. martinovo v Laškem. V knjižnici bodo gostili dr. Borisa Kuharja, zvečer bo Šmocl pripravil rok koncert. V soboto, 10. novembra, bo tradicionalni pohod po trških mejah Laškega, zvečer pa etno prikaz z naslovom Ko je mošt vino postal. Na Martinovo nedeljo pa se bo zjutraj začel Martinov sejem, sledila bo praznična sveta maša, nato pa nastopi godbenikov, pevcev in godcev.
Utrip kraja so nam prikazali gostitelji Boštjan Knafelc, Peter Gradič, Vinko Marot, Cvetka Flisek, Ivan Čadej, Cveto Privšek in Drago Pušnik.
Kot vsaka spodobna slovenska vas ima tudi Šentrupert svojo gostilno. Najti še bencinsko črpalko, pa je že pravo malo presenečenje.
V Šentrupertu se spominjajo predvsem dveh duhovnikov, ki sta službovala v tej cerkvici. Pečat Izidorja Pečovnika - Dorija se čuti v nadaljevanju pevske tradicije, ki jo je začel, še vedno romajo k takrat zgrajeni kapelici sv. Barbare v Trobnem Dolu in še veliko drugega. O njegovem predhodniku Francu Drevenšku pa so zgodbe že prerasle v krajevne legende.
azmsisplisioiM
BE&ipjp)
Med delovniki od 6.-15. ure ob sobotah od 6.-12. ure
V nujnih primerih, ko nastaja škoda, pride do izpada delovanja naprav ali nevarnosti, smo vam na voljo tudi izven delovnega časa.
Korvtakt serviserja VV^etfer/^ > , 051 244 777 danijej.medved@eea.si
Servisna služba izvaja vse storitve na področju montaže, popravil in vzdrževanja vseh vrst elektroinstalacij, osvetlitve objektov, stikalnih in drugih elektro naprav ter krmilnj^-sištemov na hladilni tehniki.
Kot pravi Andrej Vesenjak, ni ravno idealist za vsako ceno in z ženo sta vsako poslovno odločitev temeljito preudarila. Vseeno pa je prepričan, da je treba na vsako stvar gledati pozitivno. »Ne bom rekel, da je bilo lahko preklopiti. Začetek je bil grozen. Ko pa sem se v sebi nehal boriti s tem, kar se mi je zgodilo, ko sem sprejel, da tako pač je in da nekaterih stvari ne morem spremeniti, mi je breme padlo z ramen. Take ali drugačne težave so del življenja in bodo vedno tu, ne glede na to, kaj bomo počeli. Pa pridejo gostje, z njimi se družim in poveselim. Tako dobim nov motiv, nov zagon, da grem naprej. Sem pač začel znova. Pa kaj. Gremo naprej, ne?«
Andreja Vesenjaka smo ravno ujeli pri čiščenju kamnite peči. Kot pravi, je imel to poletje kozolec zaseden vsak petek in soboto. »Verjamem, da bo nekoč vsak večer v tednu polno,« je osvežujoče prepričan, da nas vse čakajo boljši časi.
Vsi se bomo pobrali iz te godlje
Andrej Vesenjak iz Laškega se je iz gradbeništva preusmeril v turizem
»Izguba denarja. To je še najmanj, kar te lahko v življenju doleti,« je prepričan Andrej Vesenjak iz Laškega. Večino svoje aktivne kariere je preživel v gradbeništvu. Še preden se je ta panoga sesula kot hišica iz kart, se je začel spogledovati s turizmom. A vseeno ne dovolj hitro, da ne bi velikega dela njegovih žuljev odneslo v stečajni prepad.
»Z gradbeništvom smo se začeli ukvarjati pred več kot 20 leti. Po tisti uničujoči poplavi smo najprej čistili zdraviliški park.« Potem so počasi rasli in na vrhuncu je imelo družinsko podjetje zaposlenih 15 ljudi. Veliko za zasebnika, a pljunek v morje za gradbenega velikana, kot je bil Vegrad. Veliko svojih poslov so imeli namreč kot podizvajalci vezanih prav na tega giganta. »To nas je ob njihovem koncu pripeljalo na rob preživetja. Že prej nam je bilo jasno, da tako ne more iti naprej. Avtocestni križ se je bližal koncu in Slovenija je daleč premajhna za toliko gradbincev, kot jih
je bilo naenkrat na trgu.«
Zato so že pred tem načrtovali apartmajsko hišo in razmišljali o prihodnosti v turizmu. Vegradov polmilijonski dolg so delno kompenzirali z materiali pri gradnji. A zlom se je zgodil prehitro, zaslužen denar je izpuhtel, ostali so krediti, za Andreja pa noči brez spanja. »Pozno zvečer sem legel in se čez uro in pol že zbudil. Potem sem cele noči razmišljal in tuhtal, kaj bomo. Kako se bomo pobrali in kako preprečili, da nas ne bodo potegnili s seboj.«
Brez nog in rok, a nasmejan
Marsikdo v podobnem položaju je tako zelo obremenjen z izgubo in razmišljanjem v stilu »kaj bi, če bi«, da nikoli ne najde izhoda. Andreja je iz šoka prebudil Nick Vujicic. »Na televiziji sem gledal tega človeka, ki
nima ne rok ne nog, ima pa širok nasmeh na obrazu. In me je zadelo; to, da izgubiš denar, je pravzaprav še najmanj, kar te lahko v življenju doleti. Zdrav sem, navajen delati in nikoli se nisem bal izzivov. Preživeli bomo. Tako naša družina kot naša Slovenija. Mogoče bomo za to porabili še nekaj let, ampak šli bomo naprej.«
Ko je bilo zares hudo, sta bila odločilna vsak gost in vsak evro prometa. »V tistem času je vsa družina zložila vse na kupček in se odpovedala marsičemu. Prodali smo apartma na morju, moj avto, hčerinega najboljšega konja ...« V času, ko je Vegrad skoraj potopil družinsko podjetje, so bili namreč v njem zaposleni tudi vsi družinski člani. »Nikoli nismo živeli na veliki nogi. Kar smo zaslužili, smo vložili nazaj v podjetje.« Ta filozofija jim pride prav tudi zdaj.
Konji, pikniki in hotel
Hči Mirjam se že dolga leta ukvarja s konjeništvom. Slavila je naslov državne prvakinje, bila šesta v svetovnem pokalu. Zdaj je ustanovila šolo jahanja. Poleg svojih konjev imajo tudi uslužnostni hlev za druge lastnike konj.
»Žena vodi hotel, sin pa se v manjšem obsegu še naprej ukvarja z gradbeništvom. Še vedno imamo štiri zaposlene. Ukvarjamo se z manjšimi deli - kanalizacije, urejanje okolja in podobno. Če ne drugega, so nam od prej še vedno ostale dobre reference.«
Andrej je svojo tržno nišo našel čisto slučajno. Pod hišo so imeli namreč kamnito kuhinjo, ki so jo v toplih dneh uporabljali zase. Za potrebe konjeniškega kluba, ki so ga ustanovili, so postavili brunarico. Ob vsem tem pa že 120 let stoji kozolec. Andrej
iz starih stiskalnic izdeluje tudi masivne mize in klopi. In tako se je vse skupaj povezalo v prijeten družabni prostor za približno 80 ljudi. In ko so njegovi prijatelji nekoč tu praznovali družinsko slavje, je še isti večer dobil dve rezervaciji za novoodkrit prostor za piknik. »Tako se je začelo. Letošnje poletje smo bili že tri mesece vnaprej zasedeni.« Kozolec so dodelali, tako da je na njem mogoče prespati, hkrati pa je svojevrsten muzej na prostem.
StO, foto: SHERPA
»Žal mi je le, da nismo uspeli pridobiti nobenih evropskih sredstev. So nas zavrnili, ker je bil v uvodu popolne vloge napačen obrazec. Škoda. Se še vedno prepogosto izkaže, da je Slovenec Slovencu volk.«
»Ne glede na to, kaj se mi je v življenju dogajalo, družina je bila vedno na prvem mestu, pred vsem ostalim. Je edina vrednota, ki si to mesto resnično zasluži, in je edino, kar v stiski ostane in je zares dragoceno.«
podjetje AGM Nemec, d.o.o., združuje: Vadbeno mehanizacijo* *kamnolom in betonarno* ^gostinstvo in turizem*
Naše odlike se kažejo v vseh vrstah gradbenih del, kjer smo z lastnim kamnolomom ter betonarno cenovno izjemno ugodni! Nizke ter visoke gradnje, odvodnjavanja, gradnje cest in dovozov... Vse od projekta do izvedbe!
03/56-48-043 ~ Uprava AGM; 03/56-43-240 ~ Kamnolom in Betonarna 03/57-36-850 ~ Restavracija AquaRoma; 03/56-49-170 ~ Pizzerija Guliver
www.agm-nemec.si / www.aquaroma.si agm.nemec(3)kabelnet.net / restavracija(a>aquaroma.si
/TAXI ' LAŠČAN
051 / 30 50 20
rf? cff
Gradišnik Gregor s.p. Tevče 31 a 3270 Laško
-	UDOBNO IN MODERNO VOZILO
-	PRIJAZEN IN ZANESLJIV VOZNIK
-	DOSEGLJIVI OB VSAKEM ČASU
-	NIZKE IN KONKURENČNE CENE
-	ZA DALJŠE RAZDALJE CENA PO DOGOVORU
-	POPUST ZA STALNE STRANKE
-	ORGANIZIRAMO PREVOZ IZ ZABAV IN VESELIC
-	PETEK, SOBOTA TUDI PONOČI
- Št. 87 - 2. november 2012
MM
Morilec žene: »To, kar sem storil, me razjeda!«
Mu bodo višji sodniki znižali ali povišali kazen?
Na Višjem sodišču v Celju je bila v petek pritožbena seja v primeru uboja Jožice Feldin lani pri Dramljah. Storilca, njenega 57-letnega moža Franca Feldina, so letos junija obsodili na osem let in pet mesecev zapora. Na sodbo okrožnega sodišča sta se pritožila tako njegov odvetnik kot tožilstvo.
Tožilstvo zahteva za Feldina še višjo kazen in za uboj predlaga deset let zapora, saj gre za eno najhujših kaznivih dejanj, medtem ko njegov odvetnik predlaga nižjo kazen, in sicer šest let in pet mesecev zapora. Nižjo kazen bi si Feldin po odvetnikovih besedah zaslužil, ker je bil do zdaj nekaznovan in ker ima več otrok, od teh sta dva še šoloobvezna. Družina pa se mu po tragediji ni odrekla, ampak je sprejela okoliščine, ki so se zgodile. Naj spomni-
mo, da je Feldin avgusta lani v počitniški hišici s puško iz neposredne bližine trikrat ustrelil v ženo, ki je umrla na kraju dogodka. Nato je poskušal ubiti še sebe. Na sojenju so ga spoznali za bistveno zmanjšano prištev-nega zaradi močnega čustvenega razburjenja, saj naj bi streljal v afektu. Strelov se ne spominja, saj je v zagovoru dejal, da se ne spominja niti tega, da je odšel po orožje, ve le, da naj bi se pred tem žena nanj drla in ga zmerjala. V lastni pritožbi pa je višjim sodnikom zapisal, da ga storjeno razjeda in da dogodek globoko obžaluje, da pa bo morebitno spremenjeno kazen sprejel. Senat treh višjih sodnikov bo o pritožbah premislil, svojo odločitev pa bo v prihodnjih dneh oziroma tednih strankam v postopku sporočil pisno.
Franc Feldin: »Morijo me misli, za katere prej nisem vedel, da sploh obstajajo. Moja jutra se ne začenjajo z načrti za nov dan, ampak s prošnjo za odpuščanje.«
Zapeljala v potok in umrla
21-letnica je letos že 20. žrtev cest na Celjskem
Včeraj nekaj minut pred 2. uro zjutraj se je na lokalni cesti Črnolica-Tratna pri Grobelnem zgodila prometna nesreča, v kateri je umrlo 21-letno dekle z območja Šmarja pri Jelšah. Dekle je med vožnjo po klancu navzdol v desnem nepreglednem ovinku proti Grobelnemu v kraju Črnolica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljalo v strugo potoka Voglajna in umrlo.
»Ob deževju je bila voda v strugi potoka izredno deroča in globoka okoli dveh metrov, zato je Voglajna osebni avtomobil odnesla okoli 50 metrov v smeri proti Šentjurju,« so sporočili s celjske policije. Voznica je ostala ukleščena v avtomobilu, iz katerega so jo rešili njen bližnji sorodnik in policista policijske patrulje s šentjurske postaje. Na kraju ji je nujno zdravniško pomoč nudila tudi ekipa reševalne skupine Zdravstvenega doma Celje, nakar so jo z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, vendar je kljub oživljanju umrla. Letos je na območju Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrlo 20 ljudi, v enakem obdobju lani 12.	SŠol
Dimniški požar pri starejših
V torek zjutraj je na Grajskem trgu v Vitanju zagorelo v prostorih tamkajšnjega doma za ostarele. Ogenj naj bi izbruhnil v dimniku, nato pa se razširil še na del ostrešja. Poškodovanih ni bilo, požar pa so pogasili prostovoljni gasilci iz Vitanja.
Zaradi dimniškega požara so morali gasilci posredovati tudi v Celju, kjer je zagorel dimnik v stanovanjski hiši na Mariborski cesti. Prav tako v torek je gorelo tudi v Malih Dolah pri Vojniku, kjer je požar zajel stanovanjsko hišo. Ogenj, ki je uničil del notranje opreme in ostrešja, je gasilo več gasilcev iz Vojnika in s Frankolovega. Višino škode in vzrok kriminalisti še ugotavljajo.
Hranil strelne naboje
Velenjski policisti so v ponedeljek v Velenju v okviru preiskave obiskali moškega in pri njem našli več nabojev za strelno orožje. V stanovanju na Tomšičevi cesti jih je hranil skoraj 250. Moškega so ovadili zaradi nedovoljenega prometa z orožjem.
Zaradi hitrosti čelno v drugega
V ponedeljek nekaj minut pred 13. uro se je v Vinski Gori pri Velenju zgodila hujša prometna nesreča. Čelno sta trčila voznika osebnih vozil, vzrok nesreče pa naj bi bila neprilagojena hitrost. V nesreči se je ena oseba huje poškodovala, dve pa lažje. Isti dan že v jutranjih urah pa je do nesreče prišlo tudi na viaduktu Ločica na avtocesti med Vranskim in Trojanami. Voznik osebnega vozila je zapeljal v ograjo, a na srečo poškodovanih ni bilo.
Št. 87 - 2. november 2012 ---
NTJtC
Kam je odšel?
Že od četrtka, 25. oktobra, svojci in policisti iščejo 41-letnega Jerneja Hostni-ka iz Šmarja pri Jelšah. Tisti dan je od doma odšel v popoldanskem času, odpeljal se je z osebnim avtomobilom znamke Mercedes Benz B200 CDI, črne barve, registrske številke CE KL-666.
Pred odhodom je bližnjim dejal, da se z vozilom pelje
h kleparju v Stranje pri Šmarju pri Jelšah, vendar do tja ni prišel. Hostnik je srednje postave, velik okoli 170 centimetrov, ima rjave oči in krajše postrižene rjave lase. Ob odhodu od doma je bil oblečen v džins hlače svetle barve in jakno Windstoper črne barve. Vsi, ki bi o njegovem izginotju karkoli vedeli, naj pokličejo na 113 ali na anonimno telefonsko številko 080 1200.
Pogrešani Jernej Hostnik
Na isti cesti počilo dvakrat
Na Kidričevi cesti v Celju sta v torek okoli 14.30 trčili dve osebni vozili. V trčenju sta se dve osebi telesno poškodovali, eno je reševalna ekipa celjske nujne medicinske pomoči odpeljala v celjsko bolnišnico. Slabe štiri ure kasneje je na isti cesti počilo še drugič. V trčenju oziroma naletu treh avtomobilov na srečo ni bil huje poškodovan nihče. V obeh primerih je bil promet nekaj časa oviran, zvito pločevino pa so s ceste pomagali odstranjevati gasilci.
Foto: PGE Celje
Kidričeva cesta, 30. oktober. Nesreča ob 14.30.
Podtaknil požar in se poškodoval
Celjski policisti so zaradi požiga ovadili 62-letnega moškega iz Celja. Ta je v petek zvečer v prostoru kurilnice ene od stanovanjskih hiš v Celju zakuril večjo količino smeti in papirja. Kup je naprej polil z vnetljivo tekočino, prižgal ter pobegnil s kraja.
Ogenj se je razširil še po ostalih prostorih hiše, požar pa je gasilo več kot 30 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Zaradi vdihavanja dima se je 45-letni gasilec med gašenjem lažje poškodoval. Kriminalisti so domnevnega požigalca izsledili nekaj ur po dogodku v bližini kraja požara in ugotovili, da je med požigom dobil tudi poškodbe po glavi, zato so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Zaradi požiga mu grozi do osem let zapora.
Bronasti odličji za Fidelovo in Sajkovo
Članici celjskega Lanteksa uspešni na SP
Eva Sajko in Barbara Fidel
Poljsko Leszno je gostilo četrto svetovno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Slovenski predstavniki so se v domovino vrnili z dvema odličjema, obe sta osvojili članici celjskega Lanteksa Barbara Fidel in Eva Sajko. Za uspeh je seveda zaslužen tudi njun trener in obenem selektor Lado Gobec.
Že kvalifikacije so potrdile odlično pripravljenost naših reprezen-tantk, ki so bile zgolj iz celjskega kluba. Pet od šestih se jih je uvrstilo v šestnajstino finala. Barbara Fidel je bila tretja (612 podrtih kegljev), Rada Savič (607) peta, Eva Sajko (606) šesta, Anja Kozmus (585) 15., Brigita Strelec (576) 22., le Nadi Savič ni šlo nič od rok. Sledili sta tekmovanji v sprintu, kjer sta Fidelova in R. Savič izpadli v 2. krogu, Sajkova, N. Savič in Strelče-va pa so bile neuspešne v mešanih dvojicah.
Pravšnji izkupiček
Za Ladom Gobcem je bil stresen teden: »Pred SP sem dejal, da bomo lahko zadovoljni že z enim odli-čjem. Tu mislim žensko in moško reprezentanco skupaj. Nadaljevali smo s tradicijo, da se z velikih tekmovanj vračamo z medaljo. Upam, da nam bo to še dolgo uspevalo. Z dvema osvojenima kolajnama sem zelo zadovoljen. S kančkom športne sreče bi lahko osvojili še kakšno odličje ali pa bi bili osvojeni medalji žlahtnejši. Le z malce smole pa bi lahko ostali praznih rok.« V odločilnih trenutkih se Barbari, ki ima izjemno kakovosten lučaj, krogla ni kotalila v pravo smer. Zakaj? »Kegljišče je bilo zelo zahtevno. Vsaka napaka je bila kaznovana in se je celo potencirala. Težava je v tem, da na takšnih kegljiščih
Lado Gobec
ne moremo trenirati. Slovenska montažna kegljišča imajo podlago visoko do 20 centimetrov. Tekmo-vališča na svetovnih prvenstvih so pripravljena v športnih dvoranah, z odrom visokim do 70 centimetrov. To pomeni, da je podlaga mehkejša, na njej se krogla drugače obnaša. In tega nismo vajeni. Barbara je imela obenem smolo, da je njena tekmica v osmini finala, Hrvatica Maričiceva, na zadnji stezi pri čiščenju podrla kar 81 kegljev. Iz 15 lučajev! Mislim, da to ni uspelo nobenemu moškemu.« Po tisoč prevoženih kilometrih je bila utrujenost iz dneva v dan večja in odločala je tudi fizična pripravljenost. »Dekleta so sicer dobro pripravljena, odločale pa so malenkosti. Kot kaže je pred njimi še ena dolga vožnja, približno 1.300 kilometrov do romunskega tekmeca v osmini finala evropske lige. Toda najprej se
bomo pritožili. Kot prvi nosilci bi morali namreč dobiti najslabšega možnega tekmeca, kar pa se ni zgodilo. V Romunijo bi moral potovati vplivni nemški Bamberg, čigar vodja je obenem direktor mednarodne zveze in je očitno priredil pravila. Februarja bo svetovni pokal za posameznike, na katerem bodo predvidoma nastopile naši dve članici in ena mladinka, maja pa bo ekipno svetovno prvenstvo,« je zaključil Gobec, ki je pred leti v prvo ekipo postavil zelo mlade tekmovalke, zdaj pa ima že veliko posnemovalcev po Evropi.
Ostala v svetovnem vrhu
V tekmovanju posameznic so v šestnajstini finala izpadle R. Savič, Strelčeva in Kozmusova. Barbara Fidel (623!) je izločila Romunko Vaidahazan, nato pa (579) izgubila s Hrvatico Ines Maričic. Toda v seštevku najboljšega izida iz sprinta in »klasike« je bila tretja najboljša. Celjanka je branila naslov svetovne prvakinje: »To je težje kot napadati. Konkurenca je vse močnejša, tako da sem vesela brona v kombinaciji. V sprintu mi ni steklo. Zame je prekratek, popravnih izpitov ni. Proti Maričicevi sem bila preveč živčna. Lado me je bodril, toda v napetem finišu je bila tekmica boljša. Bistvena je ugotovitev, da sem še vedno sposobna vrhunskih dosežkov.«
»Z Barbaro raje ne«
Mariborčanka Eva Sajko (582) je najprej izločila Poljakinjo Neczyn-sko, nato (598) Čehinjo Vaverko-vo, v četrtfinalu pa je »maščevala« Fidelovo in porazila Maričicevo, saj je podrla kar 622 kegljev in osvojila prvo medaljo na velikih
tekmovanjih v vseh starostnih kategorijah: »Malce sem že bila presenečena, a odrekanja je bilo v zadnjih letih veliko, vloženega truda ogromno. Moram priznati, da sem raje v četrtfinalu igrala proti Maričicevo kot proti klubski kolegici. Z Barbaro bi mi bilo težje, proti Hrvatici sem imela velik motiv in sem odigrala fenomenal-no. To je bila moja najboljša predstava v Lesznu, v karieri sicer ne. Ja, če bi jo ponovila v polfinalu, bi premagala Srbkinjo Santovo ...« V boju za finale se je diplomirana ekonomistka, zaposlena na Zavodu za urbanizem Maribor, zaustavila pri 583 kegljih. Pred njo je le še magistrska naloga iz
računovodstva, revizij in davščin. Vadi tudi zjutraj pred službo, v Celju pa enkrat ali dvakrat na teden. »Spominjam se prihoda v celjski klub, to je bilo v drugi polovici leta 2007. Šlo je za odločilen korak v moji kegljaški karieri. Postala sem pomemben del ekipe z zmagovalno mentaliteto in s fantastičnim vzdušjem. Če se ji ne bi pridružila, potem tudi v soboto ne bi stala na odru za dobitnice medalj.« Pravi, da odličje v prihodnjih bitkah na stezah zanjo ne bo breme, temveč ji pomeni spodbudo in dodaten zagon pri nadaljnjem delu.
DEAN ŠUSTER Foto: BRIGITA STRELEC SHERPA
Po vseh težavah še v Maribor
Na prvi tekmi četrtfinala pokala Nogometne zveze Slovenije je Celje v Areni Petrol premagalo Dravinjo z 2:0. Povratna tekma bi morala biti v sredo v Slovenskih Konjicah, vendar je bila odpovedana.
Zaradi slabih razmer na igrišču - velika količina vode - je bila prestavljena na sredo, 21. novembra. Odločitev je bila sprejeta v ponedeljek, po katerem je sledilo ugodno vreme. Če bo čez tri tedne konjiški travnik v boljšem stanju, kot je bil predvčerajšnjim, bo to ocenjeno za presenečenje. Vsekakor pa je počitek - namesto boja v blatu - dobro del obema moštvoma, čeprav bosta gostovali pri vodilnih klubih na lestvici: Celjani v Ljudskem vrtu pri Mariboru, Konjičani pa v Zavrču.
Pri rumeno-modrih bo po odsluženi kazni zaradi
rumenih kartonov znova zaigral 20-letni, a poglavitni celjski člen Blaž Vrhovec. Celjani so daleč pred vsemi po neodločenih izidih (imajo jih sedem), toda še enega se jutri vsekakor ne bi branili. Sezono bodo nadaljevali in bržkone tudi sklenili brez Marija Močiča. Pri 23 letih se drugič sooča s hujšo poškodbo kolena. Na listi poškodovanih bo do zimskega premora še napadalec Iztok
Močivnik ...
21. novembra bo odigrana tudi zaostala tekma 15. kroga 1. SNL med Triglavom in velenjskim Rudarjem. Štiri dni prej se bo s tekmama Šmartno - Krško in Šenčur - Šampion končal jesenski del 2. SNL. V nedeljo bodo Celjani pričakali »visoko-proračunsko« Krko, ki je po uvodnem naletu že zdrsnila na tretje mesto.
DEAN ŠUSTER
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Dobovec v Nazarjah obdržal vrh
Tudi po šestem krogu 1. slovenske futsal lige ostaja Dobovec na prvem mestu.
Še edini je neporažen, edini remi je doživel v Kobaridu pri Oplastu, slavil pa je v Litiji! V regijskem derbiju v Nazarjah je zmagal s 6:2. Toda po prvem delu je moštvo Aleša Po-redskega vodilo le z 1:0. Odpor zdesetkane domače vrste je zlomilo med 24. in 30. minuto, ko je povedlo s 4:1. Dobovec, ki ima tri točke naskoka pred Litijo, pet pred Oplastom in šest pred Bronxom, bo drevi gostil Slovenske gorice. Te so tako kot Vuko še petič izgubile in Nazarje je zadržalo šesto mesto med osmimi klubi.
DŠ
Foto: GrupA
Drago Kugler (Nazarje Glin) in Aleš Vrabel (Dobovec), v ozadju pa domači trener Ilija Pezič
Brez spodrsljajev
Celjski judo v ospredju
Slovenski judo v Ljubljani praznoval 60. obletnico obstoja
v Zagreb
k
i
predolimpijskem letu bodo visoke uvrstitve že nakazale pot proti Sočiju. V celjskem klubu pa se pospešeno pripravljajo na organizacijo tekme Skate Celje, ki se bo začela čez 12 dni.
DEAN ŠUSTER Foto: ZVEZDAN JUREN
Na slovesni prireditvi ob diamantnem jubileju je cvet slovenskega juda nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. Priznanji za najboljša slovenska tekmovalca doslej sta prejela Urška Žolnir iz Pernovega in Roki Drakšič iz Griž.
Za najboljšega trenerja so razglasili Celjana Marjana Fabjana. Priznanj za izje-
Odprto sredozemsko prvenstvo v ju jitsu je bilo v Dobovi in je štelo za uvrstitev na svetovne igre borilnih športov.
Udeležili so se ga člani Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Med mladinci sta tretji mesti osvojila Grega Pepel (do 77 kg) in Alen Alič (do 85 kg). V članski konkurenci je bil Aleš Ver-bovšek drugi (do 77 kg), Benjamin Lah pa prvi (do 94 kg). Znova se je obrestovalo trdo delo Marka Gabra in ostalih trenerjev.
Verbovšek je v uvodu premagal Avstrijca in Francoza, v polfinalu nato še Senegalca, ki pa je Aleša tudi poškodoval, zato je predal finalni dvoboj. Lah je bil boljši od dveh Francozov in Avstrijca. »Ponovno lahko rečem, da sem zadovoljen z napredkom in s prikazanimi borbami. Sredozemsko prvenstvo je bilo dober pokazatelj forme, toda do nastopa na svetovnem prvenstvu bo treba še veliko postoriti. V Dobovi sem se pomeril z nekaterimi nasprotniki, s katerimi se lahko srečam tudi na
mne športne dosežke so bili deležni tudi Petra Nareks, Lucija Polavder, Anamari Velenšek (vse JK Z'dežele Sankaku Celje) in Celjanka Vlora Bedeti. Zdaj že legendarni »Fabi« je bil navdušen nad besedami slovenskega predsednika, obenem pa kritik ni zadržal zase: »Moja dekleta so bila evropske klubske prvakinje, kar
ni bilo omenjeno. Vodstvo zveze je pozabilo omeniti tudi Iva Reyo, ki je imel prvi v Jugoslaviji črni pas. Najbolj pa mi je bilo hudo, ko je brez priznanja ostal moj veliki tekmec na blazinah, sicer pa peti z olimpijskih iger Filip Leščak ...« Morda čez deset let.
DEAN ŠUSTER Foto: JZS
Košarkarji Zlatoroga so se že uvrstili v četrti krog slovenskega pokala. Tudi na povratni tekmi so bili boljši od Radenske, v Treh lilijah s 104:57.
Lepe prednosti pa so si po prvih tekmah tretjega kroga priigrali Šoštanj ča-ni, Polzelani, Slatinčani in Šentjurčani. Elektra je bila s 101:40 boljša od Nazarij, Hopsi so s 103:47 ugnali Podbočje, Rogaška je ekipo Vrani Vransko premagala s 115:80, Tajfun pa si je proti Termam Olimia priigral 14 točk naskoka pred povratno tekmo. Razlika je tolikšna, da bo v torek dvorana v Podčetrtku najbrž polna.
DŠ
Foto: GrupA
Jaka Brodnik (z žogo) je bil z 18 točkami najučinkovitejši košarkar Zlatoroga na povratni pokalni tekmi, Simo Atanackovič (v modrem dresu) pa je Nazarčanom nasul kar 33 točk.
Trikrat
Celjska umetnostna drsalka Daša Grm se je v Franciji udeležila 17. tekmovanja za pokal Nice.
Nastopilo je 153 tekmovalcev iz 34 držav s petih celin. Med članicami je Grmova osvojila zelo dobro dvanajsto mesto (po kratkem programu je bila celo osma), kar je bila najboljša slovenska uvrstitev in lep obet pred pomembnimi izbirnimi tekmami. Za tri mesta je bila namreč Daša v največjem mestu Azurne obale boljša od slovenske tekmice Patricije Gleščič.
»Daša se bo naslednji teden preizkusila v Gradcu, potem pa na dveh tekmah v Zagrebu, konec tega meseca na Zlatem medvedu, sredi decembra pa še na Zlati pirueti,« pravi glavna Dašina trenerka Anja Bratec. 21-letna celjska drsalka se želi udeležiti evropskega prvenstva, ki bo januarja v hrvaški prestolnici, in svetovnega prvenstva marca v Kanadi. V
PANORAMA
KOŠARKA
Pokal KZS, 3. krog, povratna tekma: Zlatorog - Radenska Creativ 104:57, prve tekme: Tajfun - Terme Olimia 73:59, Hopsi - Posavje 103:47, Elektra - Nazarje 101:40, Rogaška - Vransko 115:80. (MiK)
ROKOMET
1. SL (ž), 7. krog: Celje Celjske mesnine - Krim 20:34.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 2. 11.
MALI NOGOMET
1. SL, 7. krog, Tolmin: Puntar - Nazarje (19), Rogatec: Dobo-vec - Slovenske Gorice (20).
ODBOJKA
1. DL (ž), 5. krog: Puconci
-	Aliansa Šempeter (19).
Sobota, 3. 11.
NOGOMET
1.	SL, 16. krog, Velenje: Rudar - Domžale (17), Maribor - Celje (18).
2.	SL, 14. krog: Roltek Dob
-	Šmartno 1928, Zavrč - Dra-vinja (14).
3.	SL - vzhod, 11. krog: Zreče - Rakičan, Dravograd
-	Kovinar Štore, Bistrica
-	Šmarje (14). Štajerska liga, 11. krog:
Šoštanj - Šentjur, Limbuš: Marles hiše - Žalec (14).
KOŠARKA
1. SL, 3. krog, Polzela: Hopsi - Rogaška, Laško: Zlatorog - Maribor (19), Šentjur: Tajfun - Elektra (19.30).
2. SL, 5. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Hrastnik (19).
1. SL (ž), 4. krog: Konjice - AJM (19).
Jadranska liga (ž), 7. krog, Celje: Athlete - Čelik (16.30).
ROKOMET
1. SL (ž) , 7. krog, Novo mesto: Krka - Zelene doline Žalec (18).
ODBOJKA
1.	DL, 5. krog: Šoštanj To-polšica - Triglav (19).
Nedelja, 4. 11.
MALI NOGOMET
2.	SL, 7. krog: Veplas Velenje - Ajdovščina (17).
NOGOMET
2. SL, 14. krog, Celje: Šam-pion - Krka (14).
Mlado celjsko moštvo je v 3. krogu 1. slovenske lige gostilo mariborska kluba. Proti Železničarju je povedlo s 3:0 po uvodnih zmagah Roka Plešnika, Luke Gruberja in Timoteja Verdela. Sledila sta dva poraza, nato pa je Rok Djakovič suvereno opravil s precej izkušenejšim tekmecem, Andraž Špiler pa je dodal piko na i za končnih 5:2. Tudi drugi dvoboj z Branikom se je začel spodbudno, z 2:0 po zmagah Davida Štarkla in Jana Pungarška. Sledilo je pet porazov. Fantje se bodo v zadnjem krogu v nedeljo v Mariboru pomerili z ekipo Dupleka za končno 5. mesto.
Benu še Dobova
najpomembnejši tekmi sezo-	treningih,« se bo vadbi spet
ne. Še je nekaj podrobnosti, ki	predal Beno Lah.
jih lahko izboljšamo. To bomo	DŠ
skušali izpiliti na naslednjih	Foto: ROK ŠUSTER
Benjamin Benny Lah v akciji
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VOZILA
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4073
KUPIM vse vrste rabljenih vozil od letnika 97 dalje, lahko v okvari ali poškodovana. Plačilo takoj. Telefon 041 795-652.
4162
STROJI
PRODAM
ČELNI plug za traktor Štore ali Univerzal prodam. Telefon 041 763-030.š 283
KUPIM
TRAKTOR, kiper prikolico Tehnostroj, enoosno, in ostale priključke, kupim. Telefon 041 235-349.	p
TRAKTOR Zetor, Ursus, Ferguson ali Štore kupim. Telefon 051 639-777. p
POSEST
PRoDAM
HIŠO v Celju, na Teharski cesti ob Voglajni, zgrajeno 2001, 185 m2 stanovanjske površine (stanovanje in apartma), parcela 800 m2, prodajamo. Cena 168.000 EUR. Telefon 051 356-140.
4085
STAREJŠO enodružinsko podkleteno hišo z vrtom, v Spodnjih Štorah, na parceli 320 m2, prodam. Telefon 041 340696.
4095
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

V SPOMIN
ŠTEFANU AVŽNERJU
(18. 12. 1939 - 1. 11. 2008)
Minevajo žalostna štiri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, očim, brat in prijatelj Štefek Avžner. Hitro čas beži, veter solze briše mi, a tebe ni. V temnem, hladnem grobu naj te greje moja ljubezen. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je...
V SPOMIN
IVAN HRASTOVEC
EMILIJA HRASTOVEC
(16. 11. 2002)	(31. 10. 2011)
iz Spodnje Rečice 142, Laško
Pogrešamo vaju - vsi vajini
NA Dobrni prodamo večjo hišo z objektom (delavnico) na lepi, sončni lokaciji. Telefon 031 561-147.
oDDAM
oDDAM
4113
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
V PREBOLDU prodamo objekt, primeren za trgovsko in proizvodnjo dejavnost, pred adaptacijo je bila v njem trgovina s tekstilnimi izdelki Tekstilne tovarne Prebold. Zunanje mere objekta 333 m2 in 1.250 m2 stavbnega zemljišča. Objekt je priključen na elektriko, vodo, kanalizacijo in telefon, leta 2004 je bil adaptiran, grajen kot 2-namen-ski objekt (trgovina in zaklonišče - nosilnost stropa 10 t/m2). Možnost dograditve še ene etaže nad objektom (pridobljeno soglasje Občine Prebold in spomeniškega varstva Celje). Možno obročno odplačilo dela kupnine ali najem s kasnejšim odkupom. Telefon 041 668-771.	4144
VINOGRAD z vinsko kletjo ali brez, na lepi legi, Virštanj, prodam. Telefon 040 211-346.	p
VRSTNO hišo na Ostrožnem, letnik 1984, 175 m2, parcela 349 m2, prodam. Telefon (03) 5453-256, 031 867-240.
4180
UREJEN poslovni prostor za razne dejavnosti, na zelo ugodni lokaciji ob Planetu Tuš v Celju, dam v najem. Oddam tudi poslovni prostor za priročno delavnico ali podobno, 4 km iz Celja. Telefon 041 523-925, 040 626-815. 4192
STANOVANJE
OPREMLJENO stanovanje, velikost 54 m2, kabelski in telefonski priključek, lokacija Lipa - Štore, oddamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 692-680.
4097
OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Celju oddam. Telefon 051 458-224. 4131
ODKUP
PRoDAM
LUCIJA. Garsonjero, 22,69 m2, obnovljena in opremljena leta 2009, prodam za 70.000 EUR. Telefon 041 771-412.
4150
Do 36 Mesece* na osnovi OD,
PE CELJE, UL XIV. dhrilija 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Parti zanika M, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Starnta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Shwantka 27,1000 IJubl|ana
ENOSOBNO stanovanje, 36 m2, Okrogar-jeva ulica, Celje, prodam. Telefon 040 687-734.	4160
TRISOBNO obnovljeno stanovanje, 70 m2 + klet 20 m2, v Konjicah, prodam ali oddam. Telefon 041 370-615. 4187
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STANOVANJE v privatni hiši damo v najem, ostalo po dogovoru. Telefon 030 241916.	4140 GARSONJERO, opremljeno, v centru Celja, oddam. Telefon 041 647-042. 4183
GARAŽA
oDDAM
GARAŽO v Celju (na Otoku) oddam v najem. Telefon 051 210-405. p
Kimm
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
6SH041404935
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROČILNICA NAROCILNICA
I
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
AKUSTIKA
PRAŠIČA, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 5772-471. 4182
PRoDAM
KUPIM
KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 96-ba-sna, lepo ohranjena, kot nova, 12 registrov - serija T. III dl, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.
418
S ž
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRODAM
ODOJKI za rejo ali zakol, borova pasma, domača reja, prodamo. Kmetija Win-ter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možne polovice ter dostava, domača krma, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČA, težkega 200 kg, hranjenega s kuhano hrano, in žrebička poni, starega 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5740-172.	Š 284
PRAŠIČE od 120-200 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 708-978. 4167 TELICO sivko, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 031 397-583. 4169 PONI kobilo, brejo, z žrebetom, prodam za 550 EUR. Možna menjava. Telefon 070 364-288.	4173
DVE telici, simentalki, pašni, težki po 200 kg, prodam. Telefon 5772-362. Kličite
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
formna
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vašaga operateija
zvečer.
4181
PRODAM
KORUZO in tritikalo, v vrečah po 800 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 4079 BELO mešano vino koprska izabela in laški rizling, po 0,50 EUR/l, prodam. Telefon 5452-932.	4146
KOLERABO prodam. Telefon 041 819-116.
4154
SENO v kockah prodam. Cena 3 EUR. Telefon 031 709-751. 4168
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:. Naslov:
Kraj:.
Podpis:.
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
4186
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi
JANEZ PONGRAČIČ
iz Bukovžlaka 68, Teharje (24. 10. 1944 - 14. 10. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsa izražena sožalja in pomoč v
teh težkih časih. Zahvala tudi g. Banku za iskren govor, g. župniku ter službi JKP Žalec za opravljeno pogrebno slovesnost.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Biserka, Simon in vsi njegovi
OSTALO
PRODAm
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
DRVA, bukova, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p DESKE in plohe: lipe, češnje, hrasta, javorja, bukve, parjenega in neparjenega oreha, hruške, prodam. Vse zračno suho. Telefon 040 211-346. p
POPRAVILO IN VZDRZEVANJE IVICA GUBERAC, s. p.
adaptacije kopalnic, vodovodne storitve
041/646 755
I. Guberac, Ljubljanska c. 27, Celje
KOTEL za žganje, domače izdelave, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 884-937.	4126
BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
HRASTOV sod 500 l, hrastovo kad 700 l in močnejše betonske stebre za vinograd 8 » 8 » 280, prodam. Telefon 070 378488, 031 789-148.	4166 SUHA, bukova drva, z dostavo, prodam. Telefon 040 524-780. 4174
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p„ p.p. 40, Prebold
KUPim
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija
JANKA VEDLINA
(1922 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospe Marini Srebočan za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
NOVO v Celju! Vsi, ki ste osamljeni, razočarani in iščete svojo sorodno dušo, pokličite 041 525-061, presenečeni boste. Društvo osamljenih čebelic in metuljev Evrina, Kovinarska 6, Celje.
4056
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
3. novembra bo minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož in oče
JANEZ JOHAN SALOBIR
iz Trobnega Dola (11. 5. 1925 - 3. 11. 2002)
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Žena Marija, hčerka Marija z družino in sin Janko z družino
240 L
V temni noči si odšla, v ranem jutru si nas zapustila in odšla si tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti drage mame, sestre, tete in botre
CVETKE KUMER
roj. Dernač iz Olešč 36, Laško
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej družini Videc in Angeli Verbovšek za opravljene molitve. Zahvaljujemo se prijateljem in kolektivu Monting SK za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, izkazano pomoč ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebno mašo in lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Matjažu Piklu za poslovilne besede in gospodu Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Najlepša hvala še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej.
Žalujoči: sinova Damjan in Matej, sestri Štefka in Ivanka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč, svetovalno delo z otroki in mladostniki in njihovimi starši. Telefon 051 247-626 . 4143
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n KLESANJE in obnova črk na spomeniku. David Pisanec, s. p., Bezovje pri Šentjurju 14 a. Telefon 041 759-876.
4175
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani nudimo. Telefon 031 793-430; www.barvejezika. org.	3901
POSEK, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346.
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija je 5 let. Aplenc Tone, Prekorje 29 a. Telefon 5415-011, 041 531-976 . 31 80
Ostala je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame
IVANE MLAKER
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala govorniku in g. duhovniku za izrečene besede.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ki so ji nudili vso zdravstveno pomoč in podporo.
Žalujoči vsi njeni
SMREKOVO hlodovino ali na panju, za kamionsko cesto, od 16 cm naprej, kupim. Telefon 031 649-201.
3932
www.radiocelje.com
Šentjur pri Celju Poročila sta se: Karolina BRAČIČ in Boris ŽAVSKI, oba iz Ogorevca
www.novitednik.com
Laško:
Umrla sta: Olga OKORN iz Obrežja pri Zidanem Mostu, 90 let, Milan Jože ŽABKAR iz Laškega, 71 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Alojz JAZBIN-ŠEK iz Šentjurja, 92 let, Karolina ULAGA iz Planinske vasi, 101 leto, Zofija NOVAK iz Šentjurja, 89 let.
Velenje
Umrli so: Iztok FECE iz Velenja, 36 let, Ivan VEDLIN iz Celja, 90 let, Ivana MLAKER iz Šentjurja, 80 let, Rok HLU-PIC iz Šmartnega ob Paki, 27 let, Marija Antonija RESNIK iz Žalca, 90 let, Frančišek SREDENŠEK iz Arnač, 85 let, Anton VODOVNIK iz Velenja, 80 let, Alojzija GORIČAN iz Vranskega, 76 let, Jožef GERMADNIK iz Mozirja, 76 let, Elizabeta PREPADNIK iz Luč, 82 let, Rajfa SADIKOVIC iz Velenja, 43 let.
4163
L 258

20
RADIO, KI GA RERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOROTA, 3. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 4. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 5. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 6. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 7. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surma-di z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 8. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 9. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Simona Brglez
PREDSTAVLJAMO TRŽNO SLUZRO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
nirka na področju odkrivanja mladih talentov in to veliko pred raznimi »faktorji«. Prva in najbolj navdušeno je ploskala Anžeju Dežanu, Manu-eli Brečko ter mnogim drugim nadebudnim glasovom, ki so
se v desetih letih zvrstili na
odru Full Cool Demo Topa. Sploh pa je Simona izvrstna organizatorica, ki v hektič-ni zmešnjavi tisoč in enega opravka plava kot riba v vodi. Za nami so številna praznovanja, javne prireditve, obletnice medijske hiše in zaključki raznih akcij, ki jih je brezhibno uskladila ravno ona. Bila je tudi urednica Radia Celje. Še vedno se z užitkom spomni na vse želje, ki smo jih izpolnili, in priseljene tujce, katerih zgodbe smo spoznali. Kot odlična poznavalka slovenske glasbene scene že dolga leta spremlja vse slovenske festivale kot novinarka, včasih pa tudi kot članica žirije. V vseh teh letih je z večino glasbenikov stkala tudi pristne prijateljske vezi. Kot članica Lions kluba Celje se veliko posveča dobrodelnosti. Take akcije so ji še posebej ljube tudi v okviru naše hiše. »Nikoli ne bom pozabila, kako mi je fantek iz družine, ki smo jo obdarili v akciji Do polnega vozička brez mošnjička, zlezel v naročje in in rekel: >Hvala, ti bom borov-ničke nabral<.« Simona pa je tudi nočna ptica, ki obožuje Snop, ker takrat pogovorov z zanimivimi gosti ne priganjajo kazalci na uri. Neobremenjene in sproščene klepete pa ima še posebej rada.
Sicer pa obožuje tudi potovanja in ravno pred kratkim se je vrnila iz zDa. Trenutno se ji sicer zdi, da ima še cel kup neodložljivih opravkov in je postala prava hiperaktivna mamica na čakanju. Prihodnje leto jo čaka najlepši življenjski izziv. Za 10. januarja se je namreč napovedala dojenčica. Obema želimo vse lepo.
StO, foto: SHERPA
Hiperaktivna mamica na čakanju
Eden najbolj prepoznavnih glasov Radia Celje je brez dvoma Simona Brglez. Pred naš mikrofon je namreč sedla že pred 20 leti. Zadnje čase se sicer nekoliko bolj posveča trženju, a saj veste, kako je v domači hiši - fino je, če znate poprijeti za vse.
Tudi Simono je že v osnovni šoli odkril učitelj slovenščine in jo nemudoma povišal v eno glavnih novinark Pisane želve, ki je bila takrat osrednji časopis njihove šole. Obnesla se je tudi kot scenaristka gledališke predstave in še bi lahko naštevali. Takoj po srednji šoli se je prijavila na avdicijo pri Bojanu
Krajncu, ko pa jo je opazila še takratna urednica Nataša Ger-keš, je bila vez z radiem zapečatena. »Radio je živ medij, ki te zasvoji in ga preprosto moraš imeti rad. Tudi zato, ker je odziv poslušalcev takojšen. Ker jih čutiš. In oni čutijo tebe. Polnijo te z energijo, ki ti je ne more dati noben polnilec.« Tako so v vodo padle tudi vse ideje, da bi na primer postala turistična vodnica, igralka, animatorka ali kaj podobnega. V resnici pa je radio vse to in še veliko več. Če ste bili z nami - se pravi s Simono - in z Relaxom na morju, to veste iz prve roke. Bila je tudi pio-
Zadnji delovni dan
V torek je bil novinar Branko Stamejčič še zadnjič v službi. Do konca leta bo izkoristil dopust, ki ga še ima, in z novim letom stopil v novo življenjsko obdobje aktivnega upokojenca. Vemo, da rad kuha in da bo to počel tudi
v prihodnje, časa pa bo imel dovolj za to, da bo lahko zgolj za lastno veselje in ne po službeni dolžnosti šel na kakšno kulturno prireditev. V uredništvu bomo pogrešali njegove tehtne, pronicljive, zabavne in satirične prispevke, zato
je naloga, ki jo je ob »predaji poslov« dobila Špela Ožir, vse prej kot enostavna. Sicer pa bomo dolgoletnega sodelavca, ki je v uredništvu prehodil pot od novinarja začetnika do uspešnega urednika in vmes celo za kratek čas direktorja, predstavili januarja v daljšem intervjuju.
Foto: SHERPA
www.radiocelje.com
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS	(5)
2.	DIAMONDS - RIHANNA	(2)
3.	SKYFALL- ADELE	(3)
4.	SHE WOLF - DAVID GUETTA	
	FEAT. SIA	(4)
5.	LIVE WHILE WE'RE YOUNG -	
	ONE DIRECTION	(5)
6.	GET UP (A COWBOYS	
	ANTHEM) - KELLY CLARKSON	(2)
7. WINGS - LITTLE MIX		(4)
8.	MOUNTAIN SOUND - OF	
	MONSTERS AND MEN	(1)
9.	LOCKED OUT OF HEAVEN -	
	BRUNO MARS	(3)
10. TROUBLE - LEONA LEWIS		
	FEAT. CHILDISH GAMBINO	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	NOVA REVOLUCIJA - RED	
	FIVE POINT STAR	(5)
2.	SUPERFAJN - MANOUCHE	(2)
3.	JS ZATE TI ZAME - GOGS	(3)
4.	LJUBEZENSKA PUŠČICA	
	- MANCA ŠPIK	(6)
5.	KDO MIŽI - TMS CREW	(2)
6.	SKRIVNOST - NIKKA	(3)
7. TI PRIHAJAŠ - MATEVŽ		
	ŠTALEHAR - HAMO	(4)
8.	A BI Z MANO ŠLA -	
	ALEX VOLASKO	(4)
9. KO TVOJA SEM ŠE BLA - BILBI (1)		
10.	TI SI TISTI - KATJA KOREN	
	FEAT. BRASS EMERGENCY	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	TIGHTROPE - WALK THE MOON	
	SWEET NOTHING - CALVIN HAR-	
	RIS FEAT. FLORENCE WELCH	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	POPOLNO - FLIRRT	
	SAMA V MESTU - ALMA MERKLIN	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS	
1. TEBI - ZREŠKA POMLAD	(4)
2. ODLOČI NAJ SRCE -	
TAPRAVI FALOTI	(5)
3. URNIH NOG - VIKEND	(2)
4. SAJ BI TRKAL - GOLTE	(3)
5. KRUŠNA MAMA -	
NAVIHANI MUZIKANTI	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO	
NA SLIVNIŠKEM JEZERU - UNIKAT	
SLOVENSKIH 5 PLUS	
1. PERICE NI VEČ - AZALEA	(4)
2. KILCA GOR AL' KILCA DOL -	
NARCIS	(2)
3. SVETI MARTIN - ANS.	
FRANČIČ	(3)
4. ODPRI MI LJUBICA -	
BOŠTJAN KONEČNIK	(1)
5. PRISLUHNI MI - VIHAR	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO	
NOCOJ SE ZADNJIČ BOM PRIŠEL	
- ANS. PETRA FINKA	
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Brane ima nad svojo mizo ob stenski uri napis kult. Besedo kultura dobiš, ko sestaviš oboje. V njegovem stilu, torej. Špeli Ožir je zaželel veliko užitkov in dobrih člankov ob spremljanju kulturnega dogajanja.
■ONO
Spored od 2. - 5. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Agent x-25 poroča - vojni, triler petek: 16.00
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija
petek, sobota, nedelja: 12.45, 20.05 ponedeljek: 20.10
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija, 3D
petek in ponedeljek: 16.50, 19.10, 21.30
sobota: 19.10, 21.30, 22.50
nedelja: 14.30, 16.50, 19.10, 21.30
Časovna zanka - akcijski, znanstvena
fantastika
petek: 19.00, 22.25
sobota: 18.30, 22.25
nedelja: 18.30
ponedeljek: 18.35, 21.05
Divjaki - drama, triler
petek: 21.25
sobota: 21.55
nedelja: 21.05
Hotel Transilvania - druž. animirana komedija, sinh.
petek, sobota, nedelja: 13.05, 15.10 ponedeljek: 16.30
Hotel Transilvania - druž. animirana komedija, 3D
petek, sobota, nedelja: 12.15, 14.15, 16.15, 18.15
ponedeljek: 15.00, 17.00, 19.00 Ne joči, Peter - komedija, vojni film sobota: 16.10
Paranormalno 4 - grozljivka petek, sobota: 19.00, 20.55, 23.00 nedelja: 19.00, 20.55 ponedeljek: 19.20, 21.20 Pogum - animirana avantura petek: 12.20, 14.30 sobota: 11.45, 13.55 nedelja: 12.20, 14.30 ponedljek: 16.20
Prava nota - glasbeni film, komedija
petek, sobota, nedelja: 15.10, 17.30
ponedeljek: 15.15, 17.40
Šanghaj - drama
petek: 13.40, 16.20, 20.15, 22.50
sobota: 13.40, 16.20, 20.15
nedelja: 13.15, 15.50, 20.15
ponedeljek: 18.30, 21.05, 21.10
Skyfall - akcijski, triler
petek, sobota, nedelja: 14.10, 15.10,
17.10, 18.10
ponedeljek: 18.10, 20.00, 21.00 Sreča na vrvici - komedija ponedeljek: 16.55 To so gadi - komedija nedelja: 16.40
IIICTI'«|M»I
PETEK in NEDELJA
18.00 Veleposlanik - dokumentarni
20.00 Poslednja postaja - biografska
drama
SOBOTA
18.00 Poslednja postaja - biografska drama
20.00 Veleposlanik - dokumentarni
PETEK
18.00 Otroci iz gore Napf - dokumentarec
19.00 Kraljestvo vzhajajoče lune - romantična melodrama 20.00 Straža - ZF komedija 20.45 Nevidno zlo: Maščevanje - akcijska ZF grozljivka SOBOTA
18.00 Nevidno zlo: Maščevanje - akcijska ZF grozljivka
19.00 Otroci iz gore Napf - dokumentarec
20.15 Straža - ZF komedija NEDELJA
16.00 Otroci iz gore Napf - dokumentarec
18.00 Straža - ZF komedija 19.00 Nevidno zlo: Maščevanje - akcijska ZF grozljivka
20.00 Kraljestvo vzhajajoče lune - romantična melodrama
PONEDELJEK
20.00 Kozmopolis - drama
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
PRIREDITVE
petek, 2. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
O Plečniku se bo z dr. Damjanom Prelovškom pogovarjal arhitekt Miha Dešman
19.30 SLG Celje_
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovenska musaka od A do Ž
komedija Špas teatra z Ladom Bizovičarjem
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Kavarniški večer
gostja Magda Šalamon
21.00 eMCe plac Velenje_
Piratski dresscode žur
klubski večer
sobota, 3. 11.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
19.30 SLG Celje_
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu
21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Kolomonov žegen z Demolition group
21.00 eMCe plac Velenje_
Neuroleptic trio, Y
koncert
nedelja, 4. 11.
16.00 Kulturni dom Škofja vas
Boter zmeda ali Micika premisli si
v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem
17.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli
Tin Vodopivec s prijatelji
stand up komedija
18.00 Športna dvorana Zreče Pomlad v jeseni
koncert
ponedeljek, 5. 11.
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Osnovna šola Stranice Pikapolonica Lili
ura pravljic
17.00 Vila Mojca Velenje_
Otroci so naše največje bogastvo
tema srečanja: Odraščanje; predavatelj Erik Vidmar
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Temni gen - mističarke 12. in 13. stoletja
predava dr. Alenka Jovanovski v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Tolar včeraj, tolar jutri?
odprtje razstave
Martinov praznik
predstavitev knjige Janeza Bogataja
19.00 Narodni dom Celje
O notranjem miru
video predstavitev
DRUŠTVA VABIJO
petek, 2. 11.
8.00 do 16.00 Laško
Laški sejem
na voljo bodo izdelki široke potrošnje
10.00 in 16.00 Celjski mladinski center Shaolin kung fu, qi gong in meditacija
delavnico vodi priznani mojster Shifu Shi Heng Dao
15.00 Mladinski center Velenje Krompirjeve delavnice
modelirska delavnica - izdelava ptičje hiške
sobota, 3. 11.
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Jesen je ugoden čas za sajenje
kmečka tržnica in delavnica
8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica
od 18.00 ure dalje Pri koči čarovnic Olimje
Nočni ogled dežele pravljic in domišljije
18.30 Kulturni dom Bistrica ob Sotli
Izmenjava starih sort semen in izkušenj
nedelja, 4. 11.
11.00 Špica Celje
2. humanitarni vege tek
19.30 Celjski dom
Star fotr
dobrodelni Leo večer smeha, igra Janez Hočevar Rifle
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Grofje Celjski; Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot; Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava; Utrip svetlobe, do 13. 12.;
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Kvartirna hiša Celje: slike /Gostujoča razstava galerije Insula/, do 16. 11.
Likovni salon Celje: Nika Špan - Selftimer, do 30. 11.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Konrad Topolovec: Prepletanja, do 10. 12.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Zorana Ogrinca, do 31. 12.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del iz slikarske kolonije Slom, Slomšek, do 26. 11.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Laibach Kunst - Glück auf, do 18. 11.
Mestna galerija Šoštanj: razstava akademskega slikarja, grafika in kiparja Adela Seyouna, do 3. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Sosledja II, avtoric Nene Bedek in Petre Pižmoht, do 11. 11.
Dvorec Strmol Rogatec: razstava starega stekla iz zasebne zbirke Jožeta Tomažiča - Joca, do 30. 11.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
MM
RAZVEDRILO
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Zaradi praznikov nagrajenca iz prejšnjega tedna tokrat nismo izžrebali, pač pa bomo to storili prihodnji teden.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V tokratni prilogi predstavljamo Laško, ki praznuje svoj praznik. Katera občina z našega območja pa bo slavila na martinovo?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 7. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Brazilski humorist in pisatelj Millor Fernandez je postavil bralcem naslednje vprašanje: »Kakšna je razlika med politikom in lopovom?«
Odgovor, ki ga je navdušil: »Spoštovani g. Millor, po dolgem razmišljanju sem prišel do zaključka: razlika med politikom in lopovom je v tem, da sem prvega izbral jaz, medtem ko je drugi izbral mene.« Millor Fernandez mu je odgovoril: »Spoštovani gospod, vi ste genij! Ste edini, ki je uspel najti razliko!«
Pogumen, bolj pogumen, najbolj pogumen ...
1.	stopnja: Prideš sredi noči pijan domov, žena je že v postelji, ampak ne spi. Vzameš stol, sedeš zraven postelje, nakar te žena vpraša: »Ja, kaj pa ti delaš?« In ti ti ji odgovoriš: »Želim sedeti v prvi vrsti, ko se bo začel ves ta cirkus!«
2.	stopnja: Prideš sredi noči domov, žena te čaka z metlo v rokah in ti jo vprašaš: »Kaj je stara, čistiš ali misliš kam odleteti?«
3.	stopnja: Prideš sredi noči pijan domov, dišiš po ženskem parfumu in imaš šminko na ovratniku srajce. Udariš ženo po riti in ji rečeš: »Ti si naslednja!«
4.	stopnja: Prideš sredi noči domov z ljubico in šepneš ženi na uho: »Delaj se, da si mi sestra!«
Bo pa še enkrat
Najstnica je noseča in novico sporoči staršem. Sledijo kričanje, solze ... »Takoj povej, kateri prasec je bil!« Punca prime telefon in pokliče. Čez pol ure se pripelje pred hišo ferrari. Iz njega izstopi moški, okoli 40 let, lepo oblečen ... Pride v hišo in sede med mamo, očeta in hčerko. »Torej, jaz je ne morem poročiti, ker že imam družino, ampak, če se rodi deklica, ji dam tri trgovine, dve stanovanji, eno vilo in 500.000 evrov na račun. Če bo fant, dobi dve tovarni in 500.000 evrov na račun. Če pa slučajno zgubi otroka .« Takrat se oče zdrzne, vstane, položi moškemu roko na ramo in pravi: »Boš pa šel še enkrat v akcijo!«
Obletnice
Zbrali so se nekdanji maturantje, da se dogovorijo, kje bodo proslavili 20. obletnico mature. Eden pravi:
»Kaj če bi šli v hotel Habakuk? Tam je dobra postrežba in natakarice so seksi.«
Vsi so seveda takoj za to.
Zberejo se ponovno za 30. obletnico:
»Kam gremo?«
»Ajde, gremo spet v Habakuk, tam je dobra postrežba in odlična hrana.«
Pride 40. obletnica. »Kam bi jo šli praznovat?« se sprašujejo.
»Gremo v Habakuk, tam je toplo in ni nobenega prepiha.«
»Ja, odlična ideja, gremo tja!«
Pride seveda tudi 50. obletnica.
»Joj, joj kam naj gremo? Kaj če bi šli v Habakuk?«
Vsi v en glas: »Jaaaaaaaa! Super! Tam še nikoli nismo bili!«
Logično
»Bolj ko pišem, več je Vodnika,« je izjavila tajnica redakcija Tea Podpečan. Logično, smo dejali prisotni. Tea je seveda mislila, da prireditev nikakor ne zmanjka, pa čeprav jih v Vodnik vpisuje že vse dopoldne.
Kdaj bo to?
Ko smo v uredništvu z Branetom Stamejčičem nazdravili na njegov zadnji delovni dan, je Deana Šusterja zanimalo: »Ivana, kdaj mu boš pa ti sledila?« Slednja se ni pustila zmesti in je hitro »izračunala«, da vsekakor kakšno leto pred Deanom. In kdaj bo to? Danes tega še vedeževalka ne bi znala napovedati, saj bo aktualni pokojninski reformi zagotovo sledila še kakšna .

Lastnost velikega duha je, da prezira žalitve. (Cicero)
Tisto, kar je minilo, ne obstaja več; tisto, kar bo, še ni prišlo. Kaj potem obstaja? Samo tista točka, v kateri se srečujeta preteklo in prihodnje. In v tej točki je vse naše življenje. (Tolstoj)
Podoba, ki jo poskušam ustvariti o sebi, da bi se imel rad, je precej drugačna od podobe, ki jo poskušam ustvariti o sebi drugim, da bi me imeli radi. (Wystan Hugh Auden)
Življenje vsakega človeka je kot dnevnik; vanj namerava zapisati določeno zgodbo, a napiše drugo; najponižnejši je človek takrat, ko primerja to, kar je napisal, s tistim, kar je hotel narediti. (J. M. Barrie)
Edino pravo življenje je preteklost in prihodnost - sedanjost je medigra - čudna medigra, ko se sklicujemo na preteklost in prihodnost za priči, da živimo. (Eugene O'Neill)
		2			6		1	7
			5		4			
		5	2	1	7		3	
7	6						4	
				3		8		2
			4			1		5
	9		1	4	2			
	1					6	2	8
3					8			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Nikar v mesnico
Spodaj podpisana sodim v skupino ljudi, ki se na daleč - če le gre - izogne mesnici. Saj ne, da bi kdaj imela veliko opravka z mesom, sploh če odmislim tisti mesec, ko sem kot 15-letnica svoje prvo počitniško delo opravljala v klavnici, k sreči daleč od sveže zaklanih pujskov in teličkov. Če sem poštena, mesa niti na krožniku preveč ne pogrešam, in tako je bilo povsem samoumevno, da mi prva leta odraslega življenja v mesnico pač ni bilo treba hoditi. Saj veste, »poliko« ali slanino, ki se tako lepo priležeta k umeša-nim jajčkom za zajtrk, dobite v vsaki samopostrežnici, še v delikateso ni treba.
Pa se je izkazalo, da bodoči soprog ne bo zadovoljen zgolj s polnimi predali sadja in zelenjave ter z jogurti, s sirčki, z jajčki in s tisto malo predelanih »ostankov« mesa v hladilniku. In ker je bila ljubezen še čisto sveža, on pa temu primerno potrpežljiv, je že prve tedne skupnega življenja samoiniciativno prevzel trgovinske nakupe. Že res, da sem malo križem pogledala, ko si je prisvojil tržnico ... A sem se vdala, saj je bilo sadja in zelenjave doma še vedno dovolj, občutno manj teh vitaminov pa je zaradi mojih (pre)velikih oči in branjevčeve gostobese-dnosti potem pristalo v smetnjaku. Delitev gospodinjskih opravil je bila tako hitro zmenjena. A ker ima očitno tudi v gospodinjstvu vsako pravilo svoje izjeme, se je potem čez leta vseeno primerilo, da sem morala v mesnico. Soprog je užival na smučariji, in če prejšnja leta s starejšo hčerko, ki je menda odnos do mesa podedovala po meni, mesnice nisva pogrešali, se je mlajša triletnica že drugi dan uprla. Ni je prepričal pogled na vitaminsko pisan krožnik, očitno mesojedka po očetu, je cepetala, da hoče piščančka ... in pika. Ali bolje sprehod preko Glavnega trga in z nakupovalno košaro naravnost pred mesarja. Da bi ene piščančje prsi, sem čisto prijazno zaprosila - on pa ogorčeno nazaj: »Ja, gospa, kaj pa boste z njimi? Saj ste vendar štirje v družini. A jih boste samo gledali ali boste danes tudi kaj jedli?« Zdaj sicer vem, da bi bilo najbolj
modro molčati, takrat pa sem mesarju, ki ga soprog še vedno kuje v zvezde kot daleč najboljšega v mestu in se je zato pripravljen za njim seliti tudi v kakšno drugo mesnico, skušala pojasniti, da bodo te prsi še več kot preveč in da bo ostanek naslednjega dne očitno predelan v kakšno rižoto ... Da smo doma samo dekleta in da triletnica toliko mesa vseeno ne zmore, sploh ni več slišal. Le kolegu v skladišču je že prav obupano pojasnjeval, kaj se mu dogaja. Dovolj tehten razlog, da me potem spet dolgo ni bilo v mesnico!
Ko pa je soprog potem - kar nekaj dolgih let je minilo vmes - obležal in se viroza ni in ni hotela posloviti, v domačem zamrzovalniku in hladilniku pa so zaloge skopnele . sem znova poskusila. Zagotovo bi bilo tveganje manjše, če bi se po meso in kakšno »košičko« za krepčilno govejo juho podala v nakupovalni center, a očitno se me drži smola ali pa neumnost in sem se takrat s polnimi usti naročil ustopila pred istega mesarja. Ta je bil z naročilom govedine še kar zadovoljen, količino je tokrat odmeril po svoje, mi priporočil še ta in oni kos kaj vem česa že in sva, bravo, brez prask opravila. Zato pa se je zataknilo pri njegovi kolegici v delikatesi. Še preden sem sploh odprla usta, me je pobarala: »Ja, kje pa je danes gospod?« Ko sem ji razložila, da se doma v postelji bori z virozo, je sočutno zaželela, da bi čim prej okreval. Da bi gospod kupil to in ono, da bi mu - no, ja, tokrat bo pač meni - priporočila še nekaj, kar je tistega dne v akciji in da se brez spet ne vem česa že zagotovo še ne bo tako hitro postavil na noge... Sem se ji lahko za prijaznost šele od blagajne zahvalila, prej do besede sploh nisem prišla. In potem sem do doma dobesedno klecala pod težo nakupovalne košare, ki sem ji morala na blagajni dokupiti še dve vrečki . Za piko na i, da tudi doma še nekaj časa nisem prišla do sape, pa je poskrbel soprog. Se mu je zdravje kar povrnilo ob pogledu na nakupljeno ... Je pa res, da je izbor, bogve zakaj, pripisoval meni. In tudi to, da nič iz mesnice v hladilniku ni splesnelo in se zatem namesto v naše želodčke preselilo v smetnjak. Ampak tudi to me ni prepričalo, mesnice se mi niso prav nič bolj prikupile. Zato, glede na začetek zgodbe, ostajam...
ISTA
www.radiocelje.com
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
Gospa, dolžnost kliče. S svojo ladjo se moram ...
Povsod z vami
PRAVNI PREDPIS
NAJMOČNEJŠA IGRALKA KARTA
NAVODILO ZADELO
SLOVENSKA PEVKA KOVAČIČ
NEKDANJA ARGENTINSKA POLIH-ČARKA PERON
POTOMEC (EKSPR.)
m
JAMES BOND FIGURALEN OKRAS
AMERIŠKA IGRAU<A WEST
PLOŠČICA IZ NEKVAŠE-NEGA TESTA
STROKOVNJAK ZA ZOOLOGUO
BELIČNIK
RIBJE JAJČECE
VIS0K0-KALORIČNO GORIVO
HRUSTANČNA IZBOKLINA NA MOŠKEM VRATU
KUPČUA (STAR.)
PORTUGALSKO MESTO
INKOVSKI VLADAR
SRBSKI ARHITEKT (MOMČILO)
ZEVSOVA LJUBICA
SADNO DREVO
Z DRUGIM IMENOM
KrižamKe ™ RAZDRA- IVAN
UGANKE BRZE ŽENOST "«»
IT. POET AUGHIERI
SLOVENSKA NAFTNA DRUŽBA
18
NEVARNA BOLEZEN BOJEVNIŠKA SPRETNOST
ALPINIST ČESEN GLAGOL (LAT.)
IGRA 3 PRI TAROKU TERITORIALNA OBRAMBA
7
NATRU
ČEBELI PODOBNA ŽUŽEUU
AMERIŠKA PESNICA (EUZABEIH) AM. IGRAL. (JENNIFER)
NASTOPAJOČI V KABARETU DEBELA PALICA
AMERIŠKA IGRALJU LUPINO
FRANCOSKO VINSKO ŽGANJE
PRIPADNIK BRAMA-NIZMA
HEMOGLOBIN
14
POSTELJICA ZA DOJENČKA
VRSTA TOUMLA
PRAVLJIČNA POŠAST IRENA KOHONT
STARO VOZILO (SLABŠ.) IRSKI OTOK
16
SLOVENSKI LUTKAR SIMONČIČ
KAR NAS OBDAJA PRITOK IRT1ŠA
AMERIŠKA PEVKA (LAURA)
PRIPADNIK KRŠČANSKE SEKTE V ZDA
23
JUŽNO-MAROŠKO MESTO
POMANJKANJE HRANE
AZUSKO PARKOVNO DREVO
IGRANA SREČO
KONEC ŽIVLJENJA
RAHMANI- SPELEOLOG NOV
VTIS, UČINEK
KOZJI GLAS
JANEZ MENART
ZELENICA V PUŠČAVI
ALOI PODOBNA RASTLINA
IT. PISEC (UMBERTO)
BODIČASTA LUPINA OKROG KOSTANJA
ZNAK ZA ENAKOST
No, končno je tudi grdemu račku uspelo najti...
EMIL BARONIK
ENOTA ZA EL. NAPETOST GOSPA
OKLEPNO VOZILO
JAPONSKI DENAR
22
AMERIŠKA
ZNAMKA ILOVICA ŠPORTNIH (NAR.) SANDAL
SKLADOVNICA KRADUIVEC (KNJIŽ.)
13
NEKDANJA UPRAVNA ENOTA
VPRA-ŠALNICA
TEŽAVNOST
24
IVAN ČARGO
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za tradicionalno kitajsko medicino
2.	nagrada: darilni paket kozmetike
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 8. novembra. V prihodnji petkovi številki bomo tako zaradi praznikov objavili rezultate žrebanja dveh križank, zadnje oktobrske in prve novembrske.
www.novitednik.com
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ona: Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki je bila do zdaj za vas vsaj navidezno nedostopna, v resnici pa vam je le manjkalo poguma in odločnosti. Nikar se ne obotavljajte, saj je to zadnja možnost.
On: Vaš odnos s partnerko prihaja v vse bolj delikatno situacijo in le stežka se boste izmazali brez kakšnih negativnih posledic. Ne rinite z glavo skozi zid, saj bodo težave le še večje. Poskusite raje z odkritim pogovorom.
Ona: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, zagotovo vam bo poplačala. Zdaj ste resnično v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato poskušajte to čimbolj izkoristiti. Predvsem na ljubezenskem področju...
On: Izkušnje so vas naučile, da boste morali biti v prihodnje malo bolj potrpežljivi. Drugače lahko zapravite tudi to kar imate, kar bi bilo več kot nesmiselna poteza. In nikar ne verjemite tistim, ki trdijo nasprotno.
DVOJČKA Jfa
Ona: Trpeli boste zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v vašem življenju bo ponovno zavladala sreča. Toda vseeno se zamislite nad preveliko vročekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje.
On: Ne dovolite se prepričati tistim, ki niti sami ne vedo, kako se lotiti problemov, ki so pred vami. Dejstvo je, da ste na tem področju izjemno sposobni, manjka vam le malo poguma, česar pa tudi ni tako težko spremeniti.

Ona: Uspeli se boste dokazati kot zaupanja vredna oseba, predvsem kar se tiče poslovnega življenja. Pred vami je obdobje, ko se boste dokončno uspeli ločiti od sivega povprečja in realizirati svoje nekdanje želje.
On: Uspehi na poslovnem področju vam bodo dodobra dvignili samozavest in vam bo zato vse skupaj le še bolje uspevalo. Pri tem nikar ne pozabite na tiste prijatelje, ki so vam pri tem vzponu tudi obilo pomagali.
Ona: Naredite nekaj, da bo postalo vaše življenje polnejše in prijetnejše. Pojdite naokoli in si najdite primerno zabavo. Prav prijetno boste presenečeni nad nekom, ki ste ga nekoč noro ljubili.
On: Vaša ideja se bo nekaterim zdela zanimiva, toda ne vsem. Kar zadeva ostalo, brez panike. Le tako boste naredili kaj iz sebe. V ljubezni je potrebno predvsem zaupanje med partnerjema, vse ostalo je le posledice tega.
DEVICA
Ona: Vse okoli vas se bo odvijalo presenetljivo v vašo korist, kljub temu, da se zanje čase niste prav veliko naprezali. Očitno ste prišli v obdobje, ko vam bodo uspevale tudi tiste zadeve, ki ste se jih nekoč celo izogibali.
On: Z vztrajnostjo boste dosegli veliko več, kot ste pričakovali. Toda naj vam to nikar ne stopi v glavo! Bolje bi bilo, če bi priložnost izkoristili predvsem za utrditev svojega položaja v družbi.
TEHTNICA fl
Ona: Če ste se tako dolgo obotavljali povedati, kaj čutite do svojega partnerja, nikar ne delajte te napake še naprej. Prepustite se občutku in končno izdavite, kar vam leži na duši in jeziku.
On: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ste jo odnesli poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetite malo boljši preventivi.
msm
Ona: Na poslovnem področju življenja vas čaka izredno napet teden, ko enostavno ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Poskusite se zbrati in izkoristite tiste možnosti, ki ste jih sposobni uresničiti.
On: Živi se od hrane, ne od dela. Zaradi pretirane marljivosti ni še nihče postal narodni heroj, pa tudi spomenika mu niso postavili. Glavna umetnost je v tem, da ste vedno na pravem mestu in se družite s pravimi ljudmi.
STRELEC ^
Ona: Čaka vas zelo naporen teden, saj boste morali vedno znova dokazovati svoj prav, česar vam sodelavci ne bodo hoteli priznati. Ne pustite se zmesti, temveč zagovarjajte svoje mnenje, bogato se vam bo obrestovalo.
On: Vaše skrivnosti kdaj pa kdaj tudi kdo odkrije. Ne bodite kar naprej tako strašno dvolični, saj ljudje vedo, kakšni ste v resnici. Malce iskrenosti vam ne bo škodovalo in še kakšnega novega prijatelja boste pridobili.
KOZOROG ^
Ona: O neki precej kočljivi zadevi se boste posvetovali s prijateljem, ki vam je že večkrat pomagal iz podobnih zagat. Tudi tokrat bosta skupaj našla skoraj idealno rešitev, ki vam bo prinesla kar precejšnje denarce.
On: Neprijetna novica vam bo pokvarila načrte, ki ste jih tako skrbno pripravljali. Nekdo se vam bo zaradi tega škodoželjno smejal in vam vse skupaj iz srca privoščil. Je že tako, da se vam ne more vedno posrečiti .
VODNAR
Ona: Storili boste natančno tisto, kar bo najbolje tako za vas kot tudi za vaše bližnje. Omahovanje v tem trenutku pač ni potrebno, saj imate vse niti povsem v svojih rokah. Ne bojte se, uspelo vam bo.
On: Starejši moški vam bo omogočil poslovni prodor in hvaležni mu boste. In kdo ve, mogoče se bo teden končal povsem nepričakovano. Pazite samo, da se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti.
Ona: Ker vam finance trenutno še vedno povzročajo kronične težave, ne bi bilo slabo, če upoštevate nasvete tistih, ki že po naravi znajo ravnati s svojim denarjem. Dober nasvet prijatelja vam bo v veliki meri olajšal odločitev.
On: Ozrite se že okoli sebe in kaj kmalu boste opazili, da niste tako osamljeni, kot si zamišljate. Pojdite raje med ljudi in kaj kmalu boste opazili, da so na svetu še veliko bolj nesrečni ljudje, kot ste sami.
TO
4
2
5
6
10
8
11
9
12
15
21
17
19
20

Modri Jan in Modrijani
Eden največjih dogodkov slovenske narodnozabavne glasbe je bila prav gotovo dvakrat do zadnjega kotička napolnjena dvorana Golovec na Noči Modrijanov. Dogodek, ki je zaradi posebej za to priložnost postavljene scene, posebnih odrov in luči stal toliko, kot če bi si postavili novo hišo, so Modrijani podarili svojim oboževalcem, ki so tri ure uživali v številnih glasbenih venčkih.
SB, foto: NATAŠA MÜLLER

Modrijani vsako leto poskrbijo za številna presenečenja. Tokrat so med drugim enega od odrov postavili kar v središče dvorane in presenetili s čudovitima duetoma z Janom Plestenjakom. Ta večer je postal Modri Jan!
Med Modrijani je le še Blaž Švab samski, medtem ko je Peter Oset prav po tem koncertu zaprosil svojo Katjo. Kdaj bosta našla termin za poroko, še ni znano, saj, kot pravi Blaž, če bi se želel poročiti, bi šele čez dve leti imel kak prost dan. Drugi problem je seveda ta, da še vedno ni našel življenjske sopotnice. Smo pa na odru v Golovcu lahko videli Petro, ženo Roka Švaba in članico Iskric. Žena Franja Oseta Marina Klinc Oset pa je med drugim zapela v družbi Alfija Nipiča in Nuše Derenda (na sliki).
Brata zamenjala slog?
Vsem oporekanjem navkljub je menda dolgoletna statistika vendarle dokaj natančna in poštena. Na prste ene roke bi menda lahko prešteli, kolikokrat smo v preteklih letih videli Romana Gracerja (levo) v trenirki ali vetrovki, ki sta dokaj pogosti oblačili njegovega brata Mirana. Čeprav bi bilo najbrž najbolj logično sklepati, da sta zdaj brata zamenjala oblačilni slog, to vseeno ne bo povsem držalo. Miran je namreč tudi doslej imel na vseh javnih prireditvah - čeprav je tokrat šlo za odprtje nove poslovilne dvorane - okrog vratu skrbno zavezano kravato.
IS, foto: SHERPA
Za dvigalo
Zadnja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku na Polzeli je bil dobrodelni koncert Prifarskih muzikantov. S tem koncertom so zbirali denarna sredstva za pomoč Marjanu Novaku, ki boleha za multiplo sklerozo in potrebuje osebno dvigalo, ki bi mu pomagalo pri samostojnem gibanju. Poslušalci so Prifarske muzikante za njihovo izvajanje raznovrstne glasbe in petja nagrajevali z burnimi in dolgotrajnimi aplavzi. Z vstopnino so zbrali skoraj dva tisoč evrov, svojo donacijo pa bo prispevala tudi občina.
TT
Prodajna mesta vstopnic:
Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, Hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje.
Ob Titu našel mir
Šmarski župan Jože Čakš je iskal miren kotiček za telefonski pogovor in ga našel na koncu dolge mize tik pod Titovo sliko. Čakš res ni predsednik kakšne velike države, je pa že več kot dve desetletji na čelu občine Šmarje pri Jelšah, kar tudi ni mačji kašelj. In morda bo njegova slika nekoč prav tako visela po domovih njegovih najzvestejših privržencev. Sicer pa ni čudno, da sta v življenju daleč »prilezla«, ko pa sta oba bika po horoskopu.
AD, foto: GrupA
VLADO KRESLIN «■"a»-
Poj mi pesem...
Petek, 9.11., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje