Slovenski Prijatel.
:,b*j»	Za oerkev, golo in dom. Y*"a pyo!u
_ mescu.	7	4 fl na leto.
ŠU .	15. julija 1865.	, XIV. tečaj.
Pridiga za 8. pobinkoštno nedeljo.
(Od skerbi za zveličanje; gov. M. T.) IU goipod je hvalil krivičnega hišnika, da je bil modro storil.' Lok. 16, 8.
V-v o d.
ristus danes govori od krivičnega hišnika, kterega je jospod zavoljo njegove zvijače hvalil, in nas o'pomrnja, da tiaj ii po njegovem zgledu s krivičnim blagom prijatlov pridobivamo; s tem pa nikakor ne poterdoje njegovo prekanjenosti, in nam ne veleva, da naj njegove hudobije posnemamo. S to priliko, pravi sv. Avguštin, nas hoče Kristus opominjali, naj da imo zavoljo svojega zveličanja ravno tako modri in skerbni, kakor raznmni so otroci tega sveta, in kakor modri in pr«^ vidni smo sami gledč na posvetne dobrote. Po tem lakem la prilika to-le pomenja: Kakor je hišnik, ki si je s ptujim blagom prijatlov nabiral, previdno ravnal, da bi se za življenje tega sveta ohranil; ravno tako bodimo ludi mi previdni z bogastvom lega sveta, ki ga imamo, pa vendar ni naša prava lastina, in pridobivajmo si ž njim prijatlov za večno življenje.
Pač spomina vreden nauk za nas, kterega bi ne imeli nikoli pozabiti! Ako bi iz ljubezni do Boga toliko delali, ko> Mor hudobni ljudje delajo iz ljubezni do sveta, ako bi za dušo i za nebesa toliko skerbeli, kolikor skerbimo za nečimerno »osvelno premoženje, gotovo bi bilo naše življenje Bogu do-padljivo, in naš delež po smerli bi bil vžilek trojedinega Boga.
Danes hočemo torej zvite in s težavami sklenjene pri— udelja posvetnjakov, kakor ludi svoj trud za svet pazljivo »remišljevati. Kakor pri unih, tako bomo tudi nad sebo mar-
SIot. Prijatel.	. 20
sikaj našli, kar nam bo v dobro teknilo. Vidivsi namreč, kfiliko se otroci lega svela terpinčijo, da si pridobe minljivih dobrot, spodbadalo nas bo to, če ne bolj, da bomo vsaj toliko še mi terpeli ta nebeške, neminljive zaklade. Vidivsi sopet iz lastne iSKuSrije, koliko truda nas slane, da si posvetno srečo sezidamo, bode nas vse lo moralo, da naj vsaj z enakim trudom za nebesa skerbimo. Toraj bom govoril 1. koliko Še otroci tega svela, in 2. koliko se mi sami za posvetno trudimo. — To oboje pa nam bodi spodbadek v skerbi za zveličanje!
Razlaga.
1. Ko je apostel hotel Korinčane posvarili, naj se za nebes voljo nobenih zopernost in težav ne ustrašijo, spomnil jih je na velike težavnosti, ktcre so borivci ne verniki za časnega, malega plačila voljo na bojiščih morali preterpeli. Poglejte, pravi, koliko listi prestajajo, ki ge v tekališču za plačilo bojujejo! Dolgo časa poprej se od vsega zderžujejo, kar bi jih na telesu moglo slabiti. Oni ne vživajo mehkužnih jedi in pijač, ktere bi jim meso zmehčale in razvadile. Kedar se boj prične, borč se med sebo z vso močjo, in sleherni skuša svojega nasprotnika na tla podreti. Potem se vsi kmali zaženo proti postavljenemu cilju, vsak zaupajoč, da bo krono zmage dosegel. Ali potem pravi: „Vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi." (I. Kor. 9, 24.) Je pa ludi venec zmage, za kterega se bojujejo, trohljiv in venljiv venec, ki kmali mine. Slava pa in krona, za ktero se je nam borili, jo večna in neyen-ljiva. (9, 25.)
Kar je pa apostel Korinčanom od teh ajdovskih borivcev pravil, to se zamore na služabnike tega svela in sužnje satanove oberniti. Poglejte, -se jim more reči, koliko muk in terpljenja grešniki za časno prestoje! Poglejte, kako zvili in razumni so, da zaželjeni cilj dosežejo, in potem sodite, če se spodobi, da se mi vsaj z enako gorečnostjo za nebesa trudimo!
Le preglejte razne stanove, in povsod bote vidili rovanje posvetnjakov. Koliko se Irudi prevzelnež in ošabnež, ki napuh-njen od sape nečimernosti se hoče čez druge povzdigniti. Kako pooiževavno, zaničljivo in hlinjeno se plazi okoli mogočnih, knkp
9e priklanja in do tal pripoguje, dokler zleze na kviško! In ko je dosegel, česar je želel, kako se mort pollej sopet varovati, da mu ne spodleti in ga z visočirie ne veržejo. Kako mora jdiiraj na vse besede in povelja svojega Gospoda pripravljen čakali, in najmanjšega znamenja nevolje ne sme pokazati, da pri Gospodu v nemilost ne pride, ,-r- Koliko sopet. se ,.tru^i lakomnik in skopuh, ki le na grabijo,misli! Vsi njegovi dnevi po dnevi nepokoja, zmešnjav in zopernost; njegove skerbi mu Q6 dajo počitka. Po noči, ko se prebudi, preudarja, kje mu 1,0 več obresti prineslo. In komaj vstane, je sedaj tu, sedaj tam, da vidi, kako njegove kupčije in početja napredujejo. In knr je pri vsem njegovem trudu najhujšega, je to, da pri vsem, kar je n«1 kup zgrabil, še lakoto terpi. Denar ima in premoženja obilno, ali vsake slvanne je škoda, preskop je, da bi. ši kaj v prid obernil; rajše umazan in raztergan hodi. Jesti ima (n piti, česar bi se mu le poljubilo, ali preskop je, da bi si privoščil.— Koliko se trudijo nesramneži ali maščevanja'željo?, oni, da bi si v svojo pogubo ljubezen mesenega molika pridobili, ti, da bi satansko veselje vživali nad nesrečo svojega nasprotnika. Tako maščevanja željni Atnan ne najde zadovoljnosti ne pri svojih zakladih, ne pri svoji skoraj kraljevi časti, dokler vidi Mardokeja pred vratmi kraljevega dvora. Nesramna Jezabet boce oslepiti s svojo lepoto Jehulove oči še ob času, ko ^Jehh da povelje, da naj jo skozi okno veržejo, od koder doli ga je v svojem lepotičji zapeljevala. '
Kaj pa bočem še o<T mnogoterih zvijač govoriti, kterih se služabniki tega sveta v svoje namene poslužujejo? Podobo tacih nam je Krislus pokazal v današnjem evangelji. Kako hitro si je vedel ta hišnik y svoji zadregi pomagati! Berž je sklical gospodove dolžnike, da jim je dolžne pisma popravil; na mesto 100 čebrov olja 50, na mesto 100 starov pšenice ukazal. 80 zapisati, naj bi si le dolžnike prijalle pridobil, da bi ga v svoje hiše vzeli, kedar ga gospod iz službe spodi. Tako delajo otroci sveta še dan danes. Oni dobro umejo, kje je zanje kak govornik in besednik, se ved6 poluliti in potuhniti, znajo legati in goljufati, da se jim le po volji izide. Tako se je Joab Abnerju zveslega prijalla hlinil; ko ga je pa na stran poklical in ga objel, ga je i drugo roko z mečem prebodel. Hudobni Absalon je svojega
2Q*
očeta Davida pričo ljudstva poniževal in njegove dela grajal, da jih je na svojo roko pridobil in punt zoper očeta vnel. Vidite, koliko in kako z zvijačami svet vse preterpi, da svoje namene doseže.
Od vsega lega pa knj inu drugega ostane, kakor kakošna milina pena, ki se kmali razpoči in zgine, in ki ga nikoli srečnega in zadovoljnega, pač velikrat pa nesrečnega in nezadovoljnega stori? Prevzetnjak se poslavi v lunino svetlobo, ki j^ ie pri solnčnem vzhodu nikjer več ni viditi. Skopuh, ki ima svoje serce pri zakladih, napravi si nevsahljivi studenec vednih brilkost in nepokoja. Nesramnež lerga cvetlice, ki ga s svojim bodečim ternjem do smerti ranijo. On pije iz medenega kozarca, čigar okns je sladek in prijeten; ali ko ga izpije, za sebo popusti nepopisljivo grenkobo.
Te žalostne resnice pa — kakšne misli noj v nas obu<fe? Gotovo si mora moder kristjan misliti: Ako so služabniki tega svela tolikanj razumni in tolikanj terpč, da sami sebi jamo nesreče kopljejo; ali mar kakor služabnik božji jaz ne bom terpel za svojo časno in večno srečo? Ja, ako se tolikanj trudijo, da si nabirajo zakladov, ki jih rija razje, da si čast pridobi, ki le ene dni terpi, in da vžijejo kakošno veselje, ki se jim kmali v žalost spremeni; gotovo se spodobi, da se jaz za zaklade, ki vekomaj ostanejo, za krono, ki nikoli ne vene, in za veselje, ki nikoli ne mine in serce popolnoma umiri, nič manj ne trudim. Tega nikakor ne smem pripustiti, da bi se nad meno vresničile besede Gospodove, ki je rekel, „da so otroci tega svela modrejši v svojem rodu, kakor olroci luči." (Luk. 16, 8.)
Vidite, tako to premišljevanje kristjana spodbada, da z vso gčrečnosljo skerbi za zveličanje svoje duše.
2. Preglejmo pa še sedaj svoje prizadetje za posvetno, da dobimo tisto mero, po kteri naj za svojo dušo skerbimo.
Kaj ne, že, če se nam kakšen majhen dobiček kaže, se beri podvizamo, da ga ne zamudimo. In če nam iz rok uide, hodi si po kakoršni zamudi ali neprevidnosti koli, kako ne-
voljni smo sami nase in si svojo zanikernost očitamo. Ako j« pit tista reč, ktero smo prevzeli, imenitna in velika re$ koliko terpimo zavoljo nje noč in dan, letamo sedaj k tem«, gadaj k onemu in iščemo sveta, da bi svoje reči srečno izpeljali!
H	tč
Če se pa žeza posvetne stvari trudimo, bi se, če ne bolj, rsaj toliko zft nebeške imeli poležati. Če si že' kakšen' rrtujeni dobiček očitamo, koliko bolj bi si imeli očitati zamude v delih za nebesa. Torej ne smemo nobene priložnosti opustiti', kjer bi zamogli kaj dobrega storiti, bodi si molitev ali druge dušne in telesne dobre dela keršanskega usmiljenja. Ja, komur vest to zamudo do sedaj očita, jo je dolžen obžalovati, ker si je s tem zmanjšal svoje, plačilo v nebesih. — Na dalje, kakor se v imenitniših časnih stvareh z drugimi posvetujete, toliko bolj sveta iščite pri delu svojega zveličanja. Vprašajte: JJoj pa naj storim, da dosežem večno življenje? Ali je pot, po kterem hodim, listi pravi pot, ki mi ga sv. evangelje kaže? Kaj pa naj storim, da bom le in une skušnjave premagal, lanjkam svela, vabljivosli mesa in zadergam pekla ubežal?
Na dalje, če od koga kakošno posebno dobroto, postavim bogato dedščino pričakujemo, knj ne se varujemo,^ da tistega človeka ne razžalimo, ampak si še posebno prizadevamo, dif si njegovo ljubezen pridobimo. In ko hi se primerilo, da bi ga v nepremišljenosti* kaj razžalili, ga berž prosimo, da naj nam nikakor ne zameri. — Poglejte! kar storimo zavoljo časne dedščine, to nam gre tudi storiti, da nas Bog od dedščine nebeškega kraljestva ne zaverže. Varovati se nam je torej, da ga ne le ne razžalimo, temuč si tudi prizadevali, da mu bomo s prostovoljnimi deli keršanskega usmiljenja od dne do dne bolj dopadli. In ako se nam primeri, da ga v naglosli in nepremišljenosti kaj razžalimo, treba ga je z nemudno pokoro berž odpuščenja prositi, zateči se pred zato postavljene sodnike in njegove namestnike, da nam zgubljene pravice do nebeške dedščine sopet podele.
Kaj ne, če imate denar ali kako drugo dragoceno hišno opravo, varujete jo, da vam je kdo ne ukrade. Po dnevu pazile na vsakega plujega, ki gre v hišo, in zvečer zapirate VM. vrata, pri kterih bi se kak tat mogel v hišo prikrasti. Imejte pa tudi enako skerb, da svojo, in duše svojih otrok in svoje družine varujete. Nobeden hudobnež, kteri vam je na sumu, naj ne stopi čez vaš prag ne po dnevu, še manj pa zvečer ali po noči. Vaše duše so največi zaklad, ki ga imate, in duše teh, ki so vaši skerbi zročeni, najbolj dragocena hišna oprava.	^
r	'
Če imate veliko dolgov poplačati, kaj ne, so vam zmiraj na misel. Posojivca prosite, naj ima ž vami poterpljenje; pritergujete si pri jedi, pri pijači, v oblačilih in kjer morete, da jih sčasoma izplačate. Mislite pa tudi tako pogostoma na tiste dolgove, ktere imate za svoje grehe božji pravici izplačati, in vsak dan ga prosile milosti in usmiljenja. Iz tega namena ne deržile posta samo ob zapovedanih dneh, temuč si tudi'prostovoljno še sami kaj prilergujte v spomin na nekdanje grehe.
Če se božja vsemogočnost z gromom v oblačili oglasi, bojite se za svoje pohištvo, za polje, nograde in živino, in pravile: Da bi nas le kakošna nesreča ne zadela, da bi Je kakošne toče ne bilo, ali bi kakošen naliv ne prišel, ali bi strela ne udarila 1 Bojte se pa tudi na enako vižo pogubiti svojo dušo, in spoznavši božjo mogočnost v gromu in blisku se tresite, da bi brez pokore ne padli v njegove roke.
Če slišite od kužnih in nalezljivih bolezen med ljudmi, ali pri živini, berž skerbite, kolikor morete, da se je obvarujete. Nič se brez potrebe s tacimiN bolniki ne pečate, in v njih hišo v vas ne hodite. Ravno tako svojim otrokom in svoji družini priporočale, da se ž njimi ne smejo nič pečati. Enako pa bežilo tudi pred vsako nevarnostjo, ktera bi vaši, ali dušam vaših otrok škodovati zamoglo.
- ' Tako torej, ljubi moji 1 skerbimo pred vsem drugim ti svoje, in za zveličanje vseh tistih duš, ktere bo kdaj Bog tirjal iz naših rok. Zakaj zveličanje naše duše je naš poglavitni namen, torej mor« tudi skerb za njo perva in največa bili. Vse druge pozemeljske bogastva so v primeri z dnšo |e svetel, iskrast pesek. Toraj sodimo o tem, kakor mučene* pv. Adrija, ki je na sodnikovo vprašanje, kje da ima cerkvene taklade skrite, tako-le odgovoril: „Zakladje naši so naše duše, ki jih nočemo po nobeni ceni zgubiti." Amen.
Pridiga za 9. pobinkoštno nedeljo.
(Šesta liturgička pridiga; gov. J. Š.)
„Dj» bi bilo »poinalo tndi ti, in zla*ti t« iivoj diin, kar je v tvoj mir! Zdaj pa j« »kritj pred trojimi očmi." Luk. 19, 42.	'
V v o d.
i
Jezusa vidimo danes jokali čez terdovratno Jeruzalemsko mesto. Jokal je Krislus tudi na grobu svojega prijatla Lazara; ali te solze so se kmalo posušile, ko jo mertvi Lazar na Kristusovo povelje spet od smerti vstal. Pa solze, ktere je Jezus danes pretakal, bile so solze serčne žalosti čez Jeruzalemsko ljudstvo, ktero je Krislus zastonj tri leta učil. Ostalo je terdovratno in Kristusa svojega odrešenika ni hollo spoznati. Zoto je pa prišla tudi ojstra šiba božja čez nje, klera jih še vedno tepe. Kdo se bo torej čudil, da se je usmiljeni Jezus, ki želi ves svel objeli in zveličati,. nad njih slepoto in terdo-vralnostjo britko razjokal?
Ljubeznivi prijalli in prijatlice moje ! te solze, ktere je Kristus pretakal, pa niso samo Jeruzalemskemu, meslu veljale, timveč tudi nam vsem. Kolikokrat že se vam je govorilo, zdaj v spovednici, zdaj na prižnici, da pijančevanje in nečistost sle velik velik greh; pa Bogu se usmili! Bolj ko nas duhovniki pred časno in večno nesrečo svarijo, rajše dirjate v zanjke peklenskega sovražnika, kakor nekdaj oslepljeni in terdovralni
Judje. Le poglejte fante, ki so poprej nedolžni bili, ljubeznivi kakor bele lilije na zelenem polju, zdaj pa od strupene nečistosti omamljeni, vsi zdivjani po svetu hodijo, ne bojč se Boga, ne porajtajo pekla, pa kmalo grejo zemljo gnojit. Kam gre pa njih duša?—Zale deklice vidite cveleti, kakor rožice v božjem vertu, pa priplazi se strupena kača nečistosti, in čistosti žlahten cvet v njih sercu umori, in nedolžne device postanejo nesramne pijanke in gerde nečistnice. Slepe letijo v hladen grob červom v živež, in kaj bo ž njih dušo?— Zastonj si očetje od žalosti Jase z glave pulijo, zastonj matere vroče solze pretakajo, zastonj je spomin na njih rajne; in jaz se bojim, da bo tudi zastonj moje današno opominovanje; torej naj take terdovrntneže prestrašijo vsaj besede sv. Duha, ki pravi: „Kdor nečistost uganja, bo hitro červom v živež in njegova duša bo izbrisana iz bukev večnega življenja."
Pa na vas poštene kristjane se obernem in vas baram : Ali morete terpeli, da ima peklenski sovražnik toliko boga.to žetev v naši vasi? Kje ste vidili, da že otroci, šterkovci še komaj po 12 ali 15 let stari po noči okoli letajo in gerde pesmi pojo, kakor pri nas? Sodomo je Bog z žvepljenim ognjem požgal, in glejte, ta Bog še vedno živi in tudi za našo vas vč.
Vem, da sem že v seršenov meh zadel, in bi rad molčal in vam od sv. zakramentov dalej razlagal; pa strašno mi na ušesa germijo besede sv. Duha, ki se duhovnikom, kteri se bojijo pregreh grajati, tako-le grozi: „Gorjc, gorje vam, če ste mutasli psi. — Gorje vam, ki pokladate vnjšnice grešnikom pod glavo!" In tudi sv. Pavi svojemu ljubljenemu Timotejo piše: „Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si prilozno ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari z vsem poterpljenjem in ukom." PoJem nauku sv. Pavl8, se tudi k vam obernem, keršanski kerčmarji! in vas prosim: Ne dajajte nesramnim mladim ljudem k vam zahajali, ki pregrešno znanje imajo in drugemu spolu zato piti kupujejo, da ga v greh zapeljejo. Ne bojte se, da bi opešali, če malopridneži k vam ne zahajajo; za toliko rajši bodo dobri ljudje k vam prišli, in le pravičen dobiček bo imel tek, in če bole tudi dobre volje in se bote veselili vselej v Gospodu, ste vredni tretjih nebes; pa gorje vam, če le za ljubi dobiček, za grešni denar ob nedeljah in praznikih raje napravljate, ter raz-
uidanim ljudem priložnost dajete, gerdo znanje delati in grešiti; je pomislite, da na plesa nedolžnost umira, in umerje po potu domu, zato pravi sv. Jefrem: »Naj bi po noči se toliko zvezd na nebu svetilo, kakor se po rajih grehov zgodi, tako bi bila čerria noč svelleja od belega dne!" Kaj pomaga tudi licenca a|i privoljenje za muziko; tisti, ki govori: »Posvečuj praznike!" vam ne da privoljenja, da se greh dela pod vašo streho. Na jmertni postelji, pri mertvaški sveči bote s strahom gledali, koliko kervavrh solz visi na vašem krivičnem dobičku. Koliko kletve! koliko zdihlejev vbogih staršev, klerih otroci smertni strup grešnega znanja v vaših hišah popijejo! O naj bi si vsak kerčmar z debelimi čerkami na vrata zapisah Kristusove besede : „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi. In naj bi piskači, trobentači, citrači m kar jih je le baže, ki nedolžnosti mertvaški marš godejo, vselej še popred zagodli: »Človek! le eno dušo imaš, če je la zgubljena, je za vselej zgubljena."
Ne zamerite mi, Ijubr mojil da vas po svoji dolžnosti opominjam, svarim in prosim! Če tudi mojo današnjo pridigo grajale in se jezile čez mene; vendar-upam, da bote enkrat spoznali, saj na slednjo uro, da sem bil vaš prijatel. Le edino lo vas prosim, in vas zarotim pri Bogu, ki bo mene in vas enkrat sodil, usmilite se svoje duše, svoje neumerjoče, z Jezusovo kervjo odkupljene duše in privoščite jo Bogu! Slišali ste, in izgovora ne bole imeli, le^skerbile, da vas tudi to opominovanje enkrat tolažilo ne bo! Za me in za vas vse pa še zmiraj veljajo besede: »Kaj pomaga i. t. d." Te besede je večna resnica, Krislus sam govoril, v česar nar svetejšem imenu vam bom tudi danes ceremonije pri sv. zakramenlih dalej razlagal.
Razlaga.
* - - *"
Obrede sv. birme sem vam že razložil; torej pridemo danes do nar svetejšega zakramenta, do presv. rešnjega telesa. Ker sem vam nauk od lega nar svetejšega zakramenta že razložil, hočem vam danes le v kratkem povedati:-
t. Kako so se obhajali pervi kristjani;
2.	pod kterimi obredi se zdaj vernim Kristus del(, in
3.	kaj se učimo iz teh obredov.
- m -
1.	V pervih časih je diakon po mašmkovem obhajilu glasno zavpil: »Sveto (grd) svetim !" V resnici kratka pridiga, ktera pa silno veliko pomenja 1 Gotovo so te besede vSacega nevrednega prestrašile, da se brez svatovskega oblačila gnade božje ni prederznil k božji mizi stopiti. Naj pred so se obhajali škof, ali tisti mašnik, ki so mnševali; potem so pristopili drugi mašniki in za njimi so prišli na versto drugi verni, ki so pri vsaki sv. maši se obhajali. Mašniki in diakoni so verne obhajali, med tem so pa pcvci večidel 33. psalm peli; ali vsaj verstice: »Pokusite in glejte, kako sladek je Gospod!"
Molitve po sv. obhajilu so se glasno molile, in ljudstvo je odgovorilo : »Amen". Tako so se sklenile ceremonije, ktere so bile v starih časih v navadi.
2.	Dandanašnji morajo med sv. obhajilom vsaj dre sveči na oltarju goreti; ker ta, kterega verni prejemajo v podobi kruha ; se som sebe imenuje luč sveta, ki razsvilljuje Slehernega človeka s svojo presveto gnado. Zdaj stretaj pozvoni, da pristopijo verni k božji mizi, in v imenu vseh moli vam že znani »Confiteor" ali »očitno spoved"; med tem pa mašnik tabernnkelj odpro, se do tal s kolenom pripognejo, vzamejo iz tabernakeljna »Ciborij" ali kelih s presvetimi ho-stijami, k vernim se obernejo in molijo: »Usmili se vas vse-gamogočni Bog, odpusti vam vaše grehe in pripelji vas v večno življenje." In strežnj odgovori: »Amen". Po tem topel mašnik: »Milost, odvezo in odpuščanje vaših grehov vam daj vsemogočni in usmiljeni Bog!" In sfrežaj v imenu vernih zopet »Amen" reče. Tako molijo mašnik za verne, da bi se jih vsemogočni Bog usmilil, in jim vse madeže grehov zbrisal.
Za tem vzeniejo mašnik presveto hostijo v roko in jo vernim pokažejo, rekoč : »Glejte jagnje božje, ktero odjemlje grehe sveta !" in trikrat ponovijo besede, ktero je nekdaj stotnik v Kafarnavmu Jezusu govoril rekoč: »0 Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo, in Ozdravljena bo moja duša!" In med tem, ko mašnik Kristusa vernim delijo, s presveto hostijo čez vsacega križ storijo
.......: . . '. .	' .c
rekoč. »Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa ohrani' tvojo dušo za večno življenje! Amen."
Verni, ki so Jezusa že prejeli, grejo s sklenjenimi ro^ komi in s ponižnim sercem spet na svoje mesto nazaj, zahvalit se Jezusu za neizrečeno gnado, ktero jim je skazal.
3. Kaj nas pa učijo vse te ceremonije ? Na to v kratkem odgovorim, da vse te ceremonije nam kažejo, kako se moramo tudi mi na duši pripravljati, kedar stopimo k božji mizi. V čem pa obstoji priprava za vredno prejemanje tega nar svetejšega zakramenta ? Na to nam katekizem odgovori: Priprava na duši obstoji v čistosti vesti in v pobožnosti serca.
Naj bi zdaj škof ali. cesar, ali kak drug imeniten gospod k vam prišel, kaj ne, da bi vse priskcrbeli, vredno ga sprejeti; ee ne bi si tisti gospod" lahko mislil: „Ti ljudje me malo poznajo." Neki žlabtnik je nemškega cesarja Miroslava, ko je na lovu bil, v svoj grad povabil. Ko cesar pride, peljejo ga hlapci v neko sobo, ktera je bila vsa s pajčevno preprežena in vsa nesnažna. Cesar se nad to nemarnostjo razjezi in ilahtniku reče: „Za pse je ta soba, ne pa za cesarja.* Glejte, ljubeznivi! k vam pa pride Jezns Kristus sam, nebeški kralj, Gospod vseh gospodov, edinorojeni Sin božji, pred kterim naj se vse kolena pripogujejo v nebesih, na zemlji' išr pod zemljo; o kako morete tudi vi za čistost svoje hiše, v ktero bote Jezusa sprejeli, skerbejtil Saj k temni vas opominja tudi sv. apostel Pavi, ki svojim Itorinčanom tako-le piše: »Človek naj popred praša samega sebe, in pollej naj jč od tega kruha, in pije od tega keliha P
In dasiravno ste pri sv. spovedi že svojo vest očistili, vendar sv. cerkev še za potrebno spozna, da še enkrat pred sv. obhajilom serčno grevengo obudile, ko slišite strežaja „Confiteora in mašnika nad vami moliti.
Pa ni še zadosti, da je duša čista, ' kedar se z Jezusom svojim ženinom sklene, limveč mora tudi t čednostmi ozalj-šana biti. Če greste na ženitovanje, okinčate se z venčiki; ravno tako naj tudi vaše serce šopek iz lepih nebeških roiic splelen k altarju prinese.
Perva teh rožic se imenuje živa vera. Kaj pa morate verovati? Glejte, mašnik vam povejo V besedami: »Glejte jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta." S temi besedomi sv. Janeza hočejo mašnik reči: „Glejte z dušnimi očmi, z živo vero, jagnje božje, Sina božjega, ki je rojen iz Boga Očeta od vekomaj." Tukaj na oltarju je ravno .tisto jagnje božje, ktero je bilo nekdaj na križu zaklano in se zdaj za naše grehe na altarju svojemu nebeškemu Očetu daruje. To jagnje božje redi s svojim mesom naše duše in jih napaja s svojo kervjo za večno življenje.
Druge rožice v vašem venčiku naj bojo keršanske čed-tiosti. Če jagnjeta prav natanjko pregledate, bote veliko lepih lastnost ali čednost nad njim našli: Jagnje je boječe, zmerno in s slabo kermo zadovoljno. Kdo se ne čudi nad jngnjetovo poterpežljivostjo in pohlevnostjo? Tiho stopa k mesnici in se ne brani, kakor druge živine. Jagnje je usmiljeno; oblačr s svojo volno nage, napaja žejne z mlekom in lačne redi s svojim mesom. Jagnje je čista žival in se ne valja po blatu. Zalo se pa tudi Kristus jagnje božje imenuje, in kakor nam je on nar lepši izgled dal polerpežljivosti in pohlevnosli, ljubezni in usmiljenja, nedolžnosti in čistosti; ravno le čednosti tndi od nas lirja, kedar stopimo k božji mizi; to je lepo dišeči šopek, kterega mu podajte! Kdo bi se torej prederznil s sovražnim in terdim sercem, z oskrunjenim telesom in z nečistimi očmi in ustnicami stopiti k tistemu, pred kterim angelji in arbangelji s svetim strahom svoj obraz zakrivajo? Zatorej nas opominja sv. Krizostom rekoč: „0 človek! koliko se jeziš nad izdajavcem Judežem in nad hudobnimi Judi, ki so Kristusa križali; pa dobro pomisli, da se ludi ti Gospodovega telesa In kervi dolžnega ne storiš."
Se ena rožica je, ktera vaši duši nikakor ne sme manjkati in ta je tiha ponižnost, zatorej se tudi trikrat na persi udarile in rečete: „Gospod! nisem vreden i. t. d." Koliko ponižnost je pokazal stotnik iz Kafarnavma, ki je prišel Jezusa prosit, da bi mu njegovega hlapca ozdravil. Ni se za vrednega štel, da bi Kristus k njemu prišel, temuč terdno je veroval, da zamore Kristus s svojo vsemogočnostjo tudi daljne bolnike ozdravljati.
Pomislite zadnjič še besede, ktere mnšnik govorijo: „Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa ohrani Ivojo dušo za večno življenje." Kaj druzega hočejo mnšnik s tem reči, kakor: felo Gospoda našega Jezusa Krislnsa obvnri tvojo dušo pred tremi mogočnimi sovražniki, pred peklenskim sovražnikom, pred budim poželenjem in pred hudobnim svetom; s tem presvetim telesom okrepčan boš svoje sovražnike premagal in za plačilo tvoje zmage naj ti da Bog večno življenje v nebesih. O kdo De bi s polnim zaupanjem k tej nebeški večerji pristopil te s sertno ponižnostjo rekel: „0 moj Jezus! res reven grešnik seva in nisem vreden tebe prejeli, tebe, svojega Gospoda in Boga; pa na tvoje neskončno usmiljenje zaupam, da me ne boš zavergel, timveč nasitil me boš s svojim mesom in napojil s svojo kervjo za večno življenje, saj ti nočeš smerti grešnika, ampak da se spokori in večno živi."
Sklep.	,
Pridile torej, ljubeznivi! vselej s svatovskim oblačilom gnade božje k božji mizi, in prinesite v svojem sercu lep venčik, ki je spleten iz samih nebeških rožic, iz vere, upanja, ljubezni in drugih keršanskib čednost, tako bo tudi Kristus vam enkrat rekel, ko pridete k nebeški gostiji: »Prijatli 1 pomaknite se gori l" Amen.	-
Pridiga za 10. pobinkoštno nedeljo.
(Sedma liturgička pridiga; gov. J. S.)
,In cestninar je od daleč stal, in še oči ni hotel proti nebu ndigniti; temni j« terkal na svoje persi, rekoč: Bog! bodi milostljiv meni grešnika I* Luk. 18, 13.
. •■!;•««■' i ' tr.t-v
v V O d.
Naš zveličar Jezus Kristus nam danes v lepi priliki pravi, kakšna more naša pokora biti, da bo Bogu prijetna. V tej priliki vidimo, kako se prevzetni farizej v molitvi s svojimi dobrimi deli hvali in se pravičnega imenuje; med tem, ko cestninar z velikim strahom in trepetanjem v cerkvi božji sloji.
Ni se upal bližej stopiti, ampak od daleč je stol; ker mislil si je, da zavoljo svojih grehov ni vreden bližej k altarju iti. Ni si upal svojih oči proti nebesom povzdigniti, gor k svojemu Očetu in Bogu, kterega je večkrat razžalil. On se spozna grešnika, in terka zavoljo tega na svoje persi in ves zgrevan govori: „Bog! bodi miloslljiv meni grešniku!" Zato pa tudi Kristus od njega govori: »Povem vam; da cestninar je šel opravičen v svojo hišo, farizej pa ne; ker vsak, ki se povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan."
0 ljubeznivi! koliko lepega najdemo v tej priliki. Iz nje ae učimo, da dokler se za pravične deržimo in se hvalimo g, svojimi dobrimi deli, ali pa jih le zato opravljamo, da ljudem dopadeino, zgubimo svoje plačilo pri Bogu, kakor Kristus sam pravi: »Glejte, da svojih dobrih del ne delale pred ljudmi, da bi vas vidili, scer ne bole imeli plačila pri svojem Očetu, kteri je v nebesih." Dokler svojega bližnjega zaničujemo in se za bolj pravične imamo, kakor je on, še nimamo resničnega duha pokore in ne moremo odpušanja svojih grehov od Boga upali. Če pa svoje grehe spoznaš, pred Bogom se ponižaš, in kakor nekdaj zgrevani ceslninar na svoje persi terkaš, rekoč: »Bog! bodi miloslljiv meni grešniku!" O takrat smeš upati, da ti bo neskončno usmiljeni nebeški Oče odpustil, kakor nekdaj zgrevanemu cestninarju, ki je bil povišan, zato ker se je poniževal.
Kristjani! vsi smo grešniki pred Bogom, kakor že sveto pismo govori: »Kdor pravi, da je brez greha, lažnjivec je in resnice ni v njem." Grešniki smo Ysi, to spoznamo; kerščeni pa le samo enkrat zamoremo biti; kaj nam revežem še ostane, če po sv. kerstu grešimo? Glejte, ljubeznivi! in molite božje neskončno usmiljenje! Jezus nam je drugi studenec odperl," kjer zamoremo svojo omadeževano vest zopet oprali, da postanemo zopet prijalli božji in veselje angeloV; in ta studenec je zakrament svete pokore. Revni grešnik! ako le červ Ivoje vesti noč in dan grize, ali boš še odlašal svoje rane božjemu namestniku odkriti? Če zboliš na truplu, kako hitro iščeš pomoči, da bi zopet ozdravel; kaj smerlno bolezen svoje duše, svoje ttrčne rane bi pa zakrival? Ne zamudi stopili k temu božjenrtr Studencu in očiščen bošl glej, kako že kralj David v svojem
50; psalmu govori: „Poškropi uie z isopom, in bom očiščen : operi me, in bom bel kakor sneg."
Da boš pa z zaupanjem in večkrat k temu studencu božjega usmiljenja pritekel, ti hočem pod pazho seči; zatorej li bom razlagal nauk in obrede sv. pokore.
Ljubeznivi! nauk od sv. pokore je važen in potreben, zatorej se tudi na vas terdno zanašam, da me, bote prav jvesto in pazno poslušali. Govoril vam bom pa danes od pokore sploh.	/
K temu nam daj Bog svojo pomoč.	'{.
Razlaga.
Angeli so grešili in so bili od Boga večno zaverieni. Tudi človek je padel, pa neskončno usmiljeni Oče se je revnega človeka usmilil, in je sklenil svojega edinorojenega Sina na svet poslati, da bi na svetem križu vesoljni svet odrešil. Tega je Bog že v paradižu našim pervim staršem obljubil in lo obljubo potem večkrat ponovil.
Ker je torej človek pot nedolžnosti zgrešil, pokazal mu je Bog drugi pot, namreč pot pokore. Na ta pot je napeljal ie naše perve starše, ker dal jim je čutiti ojstro šibo, da bi se zopet k Njemu vernili. — In kako ljubeznivo je usmiljeni Oče hudobnega Kajna klical rekoč: „Zakaj si tako jezeft in zakaj so ti lica^vpadle ? Glej, če-dobro delaš, imim le .-ravno tako rad, kakor Abeln&^gjpe pa dobrega ne storiš, j pa. preži greh'(kakor rjoveč levile pred - tvojimi durmi. Ali če le hočeš, poželenje zmagaš in nad njim gospoduješ." Kako rad bi mu bil Bog vse odpustil, če bi se bil spokoril in poboljšal svoje življenje! — Celih 120 let je pustil Bog Noeta barko delali, in lo delanje je bilo vedno opominovanje k pokori. Gotovo je Noe gledavcem pravil, zakaj barko teše; pa grešniki so ostali terdovralni. Med lem je pa čas usmiljenja in gnade potekel; sam Bog pri barki duri zaklene, in usmiljenja nihče več* ne najde. — Očak Jakop, ki je očela in brala Ezava ogoljufal, moral je zato svojo obljubo domačo deželo in skerbno mater nagloma zapustili, in popred veliko prestali, preden se je smel v svoje domačo deželo nazaj poverniti. — Joiefovi brelje so svoje hude dela še le v ječi spoznali. „To terpim<)
po zasluženjti, so djali, ker smo se nnd svojim bratom Jožefom pregrešili; zakaj vidili smo hrilkosti njegove duše, ki nas je prosil in nismo ga uslišali. Zato je prišla ta stiska nad nas." V temni ječi jih je obsijala svitloba gnade božje in je stopila led okoli njih merzlega serca. — David je globoko padel; in je mirno v svojih grehih dremal; kar stopi pred njega prerok božji — Natan, ter ga zbudi, in iz velikega grešnika je postal velik spokornik. Večkrat je k Bogu zdihoval rekoč: „Vslvari v meni čisto scrce, — ponovi v meni pravega dtthal Ne zaverzi me spred tvojega obličja!—ne odtegni mi svojega sv. Duha. Daj mi spet veselje tvojega zvelicanja čutiti in polerdi me zopet z duhom stanovitnosti!" Jona se je moral še le v morje vreči in živ v ribjem trebuhu""*pokopan ležati, preden je sklenil spreoberniti se. Dolgo so prebivavci mesta Ninive v grehih spali; pa ko jim Jona začne pridigovati: „Še štirdeset dni, in Ninive poginejo", zdramili so se vsi, začnejo pokoro delati, s ktero so odšli šibi božji, ktera jim jo bila namenjena. Silen je bil glas Janeza kerstnika v puščavi, ki je pridigoval: „Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo je blizo", in glejte! mnogo jih je svoje grehe spoznalo in se dalo ker-stiti. — In zdaj se odprejo svete nebesa, Jezus Kristus sam božji Sin pride na svet in ravno tako govori: „Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo je blizo." Cahej pri Njem milost najde; — Magdalene se usmili in ji grehe odpusti;— pogleda Petra, in Peter spozna svojo hudobijo, ter grd ven, in se britko joče — ozdravi mertvoudnega na duši in telesu, — prikaže se na potu Savlu, in Savi, grozovitni preganjavec, kristjanov poslane serčen oznanovavec sv. Jezusove vere. Spreobernjen jih je sam tudi veliko tisoč spreobernil, in vpeljal v blev dobrega pastirja Jezusa Kristusa. Posebno lepo je pa Jezus pokazal žalostni stan grešnika v. priliki od zgubljenega Sina. To priliko je zapisal sv. evangelist Lukež, in pri tej priliki se bomo tudi mi, ljubeznivi! nekoliko pomudili. Ona se glasi: Neki oče je imel dva sina, ktera je silno ljubil in srečna storili želel. Pa mlajši ni hotel spoznali očetove ljubezni, temveč sklenul je dobrega očeta zapustiti in se po sveto podati, torej očetu reče: „Oče! daj mi del blaga, kteri mene »•dene." Oče je dobro spoznal, da sin v nesrečo sili, pa
vendar mu da njegov del, in je terdno zaupal, da bo nehvaležnega sina nesreča zmodrila. Malo dni pollej mlajši sin vse pobere, ter se poda v daljno deželo. Tukaj je bil zdaj sam, brez očeta, in je delal, karkoli se,mu je poljubilo, ker očetov glas ga ni več svaril. Pa kaj se^zgodi? Našel je res Yeč prijatlov, ki so bili malopridni, kakor oh, in so le njegov dnar ljubili, ne pa njega. S temi se je po deželi okoli klatil in zapravljat svoje premoženje. Zdaj svoje zadnje krajcarje izdri, njegovi tovarši ga tudi zapustijo in od vseh zapuščen se zdaj okofi klali. Zdaj se zbudi njegova vest in ga grize noč in dan. K tej nesreči pride še velika lakota, ktero je zdaj moral terpeti. Fn je šel in se pridružil nekemu mestjanu tiste dežele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. Pa tudi tukaj jo revež veliko lakote moral prestali; in ni imel, da bi ši z otrobmi in Iuščinami, ktere so svinje jedle, svoj trebuh napolnil. Zdaj se goljufanemu oči odpr<J, začne misliti iti misliti, kflfc) je svojega ljubega očela zapustil, pri kterem mu je dobro šlo. On gre v se in začne zdihovali : »Koliko najemnikov v' hiši mojega očela ima obilno kruha, jaz pa tukaj lakote poginjam1 Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu in mu porečem : Oče grešil sem zoper nebesa in zoper lebe! Več nisem vreden tvoj sin imenovan biti, stori me, kakor enega svojih najemnikov." To je bila srečna misel in začetek njegovd srefie. Poznal je dobro ljubezen svojega očela, JHHoreji jetntifierdno zaupal, da ga bo očef topet usmiljeno sprejel. Vse zapusti, karkoli~mu je bilo ljubo^ svoje grehe in svoje hudobne znance; serce mu hoče persi razbiti, ko se že bliža očetovi hiši in britke solze pokore mu na tla kopljejo. — Ko je pa še daleč bil, zagledal ga je njegov oče, in se mu je milo storilo, ko je svojega toliko revnega sina ugledal. V očetovem serca se očetovska ljubezen spet zbudi, ne more sina pričakati; temne svojemu zgubljenemu sinu vesel nasproti teče, oklene se ga okoli?vratu in ga ljubeznivo ljubi. Tega si sin ni mislil. Ves zgrevan in skesan poklekne zdaj pred svojega očeta, in se lačne tožili, rekoč: »Oče! grešil sem zoper nebesa in zoper tebe; več nisem vreden, tvoj sin imenovan biti." Zgubljen sin bi se bil srečnega štel, če bi ga oče le med svoje hlapce viel; pa oče je pozabil na vse razžaljenja svojega sina in je Kot, Prij&tel	21
zapovedal svojim hlapcem, rekoč: »Hitro prinesite nar bolje oblačilo, in oblecite ga, in dajle mu perslan na roko, in čevlje aa noge; in perpeljite pitano tele, in zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel; bil je zgubljen in je najden. In so se začeli gostiti."
Kaj ne, ljubi moji prijatli in prijatlice! da zastopite, kaj je Jezus v tej priliki pokazati hotel? Tu najdete celi poduk od sv. pokore. Delati, kakor je zgubljeni sin v začetku delal, pravi se grešiti; delati, kakor je zgubljeni sin potem delal, ko je spoznal svoj greh, pravi se pokoro delati.
Ta dobri in usmiljeni oče je Bog naš oče; mi .smo njegovi otroci, stanujemo v njegovi hiši in dobro se nam godi, dokler se po grehu od njega ne podamo; pa kako hitro ga zaposlimo, pademo v veliko veliko nesrečo; pa zdaj pride Jezus in poterka s svojo gnado na naše serca, in kakor se po hudi uri spet zlato solnce prikaže, in spet se veselijo vse stvari; ravno tako se prikaže revnemu grešniku lepo lepo solnce božjega usmiljenja v zakramentu sv. pokore. O lepi lepi studenec božjega usmiljenja, sveta pokora, li prijateljica naše sreče bodi nam pozdravljena! Pa do lega studenca pelje pet stopinj, po teh bomo hodili drugo nedeljo, današno premišljevanje pa naj sklenem s sledečo pripovesljo:
Nek duhovnik je na praznik presvelega serca Jezusovega h koncu svoje pridige še tako-le pristavil: »Pridi, o grešnik! kdorkoli si, na serce svojemu Jezusu, svojemu odrešeniku. Dosti je močen in mogočen li pomagali in te vzdigniti, ko bi bil tndi v največe .grehe padel, če imaš le resnično voljo poboljšati se. Pridi, o grešnik! pridi na serce svojemu Jezusu ! Rad se te bo usmilil, če le skesan in zaupljiv k njemu prideš, če bi bil tudi še sto in stokrat veči grešnik, kakor si. Pridi torej, grešnik! pridi!" Pridigar je bil popoldne na vertu, kar hilro k njemu pride nek neznan mož in ga prosi ž njim v izbo iti; ker ima nekaj posebnega ž njim govoriti. Ko v izbo prideta, začne ptujec s solznimi očmi govoriti: »Vi sle me danes klicali; pridem na vaše klicanje, pa že pozno. Jaz , sem iz vaše fare, pa zgubljen sem bil dolgo; zdaj pak me je Bog spet k vam pripeljal; o otmite me večnega pogubljenja
jn pomagajte, da spet svojo vest očistim! Zdaj je pravil, da je več let pri luteranskem mojstru delal, ni v cerkev, ne k sv. spovedi zahajal in že je mislil svojo vero premeniti, ^ ga začne vest silno peči, in zdelo se mu je, kakor bi y svojem sercu glas slišal: »Idi v svojo domovino! Verni se v domače kraje!" Od skrivne, nepremagljive moči gnan, pobral je po noči svojo obleko, mojstoa zapustil in se tn sem podal. Pri lepi pridigi mu je božja gnada terdovratno serce omečila, in on vidi, je djal, da ga je Bog sem pripeljal, da bi se spreobernil, — in to hoče tudi zdaj iz vse ;a
Zdaj se je lepo in zgrevano spoveda! vseh ' svojih grehov in neizrečeno je bilo njegovo veselje, ko je drugi dan presveto rešnje telo prejel. Sto in slo tavžent merzlih duš bi bil želel, da bi bilo pričujočih, ki to visoko jed'tako malo obrajtajo in se za Jezusovo klicanje iz tabernakeljiia ne zmenijo. Ko se je Bogo za to največo dobroto in vse druge dobrote serčno zahvalil, šel je vunkej na grob svojih staršev, kakor biseri se mu solze v očeh svetlijo in kapljejo na grob ljubih rajnih. Zdaj prestane zdihovati in reče: »Oče! mati! veselite se v nebesih! Vaš zgubljeni sin s« je spet našel! — Jezus, najboljši pastir ga je na rami k čedi nazaj prinesel. — O odpustite tudi- vi tn gori sina njegov dolg, saj se je skesan vernul in obljubi tukaj pri vaših merzlih grobih zvesto poboljša nje svojega življenja."
Glejte, ljubeznivi! veliko moč gnade božje; o Bog tadi nam vsem skupaj daj duha resnične pokore! Amen.
storiti
■i y*r!<f;
«ff tU!
Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja Marije device.
(Od edino potrebnega; g.ov. —f—.) „M»rU, Marta! skerbna si, in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno."
igleškL.kralj Henrik VIII. je bil mož ves posveten in sita razujzdan. Da bi tem lagleje stregel svoji častilnkomnosli in grešnemu poželjenjn, ločil se je clo od svete keršansko-katoljške cerkve, in je krivoveren postal on in vsa njegova dežela. Vžival je zdaj najvišo čast v deželi, ter bil njen deželski in ob enem tudi dubovsk poglavar, vžival je posvetno bogastvo, vžival vse mogoče pozemeljske sladnosti; prave sreče pa vendar le ni vžival: mirne vesli namreč ni imel, ne dušnega pokoja. Na smertni postelji je rekel pričujočim gospodom : »Prijatli moji! vse smo zgubili." Hotel je reči: „Skerbel sem te za minljive posvetirenrecl^ za lo pa, kaf je edino potrebnega, mi ni bilo mar; zdaj sem ob vse: zgubil sem vero, zgubil poštenje, zdravje, mir vesti, gnado božjo in zveličanje!" Glejte, taka se godi človeku, kteri skerbi le za minljive posvetne reči; za to pa, kar je edino potrebnega, ne skerbL Zalo je Jezus danes očital Marti rekoč: »Marta, Marta! skerbna si, in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno." Da to očitovanje tudi nas ne bo zadevalo, moramo pridno skerbeti za to, kar je edino potrebnega. »Ktero pa je tislo edino potrebno?" Odgovor na to vprašanje bote danes slišali v 1. delu; v 2. delu pa vam bom popisal veliko srečo, ktero bi vživali že na tem svetu, ako bi vsi od "kraja skerbeli za to edino potrebno." Pomagaj nam Bog in rožna devica Marija.
Luk. 10, 41. 42.
V vod.
R a x I a | a.
1. »Le eno je potrebno", je odgovoril Jezus Marti, se~mu" j a Ma r ta priložila, 3a~~JeJ~Manja ne pomaga, jn jo pusti samo streči Jezusu. — Veliko pomenljiva je ta beseda Jezusova! — Da, eno je potrebno, in to eno, edino-potrebno je, da neprenehoma skerbimo, doseči svoj namen, svoj cilj in konec, ter se vredne storiti, da bomo nekdaj vseti v stanovanje nebeškega Očeta.
Za to edino potrebno skerbf kristjan, kteri v pregrešne misli ne dovoli, temveč si jih hitro izbija iz glave, kedir se mu vanjo silijo, in si prizadeva, le k Bogu ravnali, k Bogu obračati vse svoje misli; zato bo pa tudi vsak dan njegova perva misel Bogu darovana in poslednja misel spet Bogu posvečena.
Za to edino potrebno skerbf kristjan, kteri se vojskuje s svojim hudim poieljenjem, ter mu v svojem sercu prostora ne dovoli; nasprot pa vse svoje želje za Bogom obrača, kakor solnčnica za solncem, ter drugega ne želi, kakor kar Bog želi in kako bi Bogu ustregel, Bogu dopadel.
Za to edino skerbi krisljan, kteri je previden in moder v svojem govorjenju, in se ne varuje le samo pregrešnega in pohujsljivega govorjenja, ter lažf, opravljanja, obrekovanja, preklinjevanja, krivega pričevanja, nesramnega marnovanja itd., ampak tudi še clo vsega nepotrebnega in praznega govorjenja, ker da bo tudi od tega Jezus odgovor terjal na sodni dan: od druge strani pa obrača svoj jezik v božjo čast in v zveličanje svoje in svojega bližnjega, ter rad moli, pa tudi rad grešnika posvari, nevednega podučuje, dvomečemu dober svet daje, žalostnega tolaži.
Za to edino skerbi kristjan, kteri so od ene strani varuje slehernega pregrešnega djanja, ter vsake krivice, goljufije, tatvine, prešestovanja in drugih lakih hudih del; od druge strani pa si prizadeva, dosti dobrega storiti Bogu v čast, sebi in bližnjemu v resnični blagor in pravo srečo; zato tudi rad v cerkev hodi k božji službi, pridno posluša božjo besedo in vredno sprejema svete zakramente, pa tudi bližnjemu rad na pomoč prihiti v dušnih in telesnih potrebah.
Za to edino je skerbela Marija, Martina sestra, ter se jo vsedla k ^Togam—Gospodovim, itr ^esRP^rostošala Jezusove zvelifcanske nauke. In Jezus sam jo je pohvalil rekoč: »Marija si je najboljši del izvolila, kteri jej ne bo odvzet." Za to edino pa je še posebno skerbela Marija, prečista Devica Jezusova ljubezniva mati, ktefa~je~T»na današni dan vzeto v ne-besa. Vse njene misli so bile vedno obernjene le v Boga, njene želje so jo gnale le tje gori k Bogu v nebesa, vse njene besede so zahtevale božjo čast, in božjo čast je zahtevalo tudi vse njeno djanje in nehanje.
O da bi tudi mi kakor ona vedno skerbeli za to edino potrebno.
}) / 2. Ko bi nam bilo to edino potrebno vedno pred očmi, in bi s svojo posvečujoč« močjo navdajalo vse naše življenje, in bi prevzelo vse naše djanje in nehanje, in prešinilo vse stanove, bi se nam zemlja zares v paradiž spremenila. — 0 kolika gorečnost bi prevzela dušo duhovnega pastirja, kteremu bi bilo to »edino potrebno" vedno pred očmi; bi mu bilo vedno pred očmi, da je poklican tudi pri drugih buditi in vnemati čutilo za »to edino potrebno!" Kako priserčno bi bilo njegovo prigovarjanje v spovednici, kako goreča njegova beseda na pridižnici, kako hladivne njegove tolažila pri bolnikih na smertni postelji, kako ljubeznivo njegovo podučevanje pri otročjem nauku. — O kako milo in dobrotljivo bi poglavarji gospodovali čez svoje podložne, ko bi si k sercu"jemaTrbeŠfedo Gospodovo od »edino potrebnega!" Zares srečne bi bile ljudstva s takimi poglavarji I — Izmed vsakdanjega djanja fn rav-r nanja ljudi bi se zgubila goljufija, zvijačnost in laž, ko bi tergovci in rokoiUloLvedno v mislih imeli, da je le »eno potrebno". — K metovavec bi bil zadovoljen s svojim stanom, ko bi imel vedno preiTočmi to, kar je »edino potrebno"; spoznal bi, da v svojem bornem stanu to edino potrebno tem lagleje doseže, kakor v kakem drugem stanu. —^jlev^žijji ne godernjali zoper bogatine, ko bi spoznali, da v""posesti Tega »edino potrebnega" imajo velik zaklad v vlasti.
Pobožna Marija v sv. evangelju nam je zgled, kako srečen je človek v posesti . „edino potrebnega". Ni jej mar ne za jed ne za pijačo, ne za kako drugo reč, dokler streže na vsako besedo Jezusovo od „edino potrebnega". Besede Zveličarjeve so med in sladčica za njeno dušo.
Še lepši zgled pa imamo, nad Marijo, prečisto Devico! To kar je „edino potrebno" vedno~*pFeJ očinTimfevsiTnla je vsa zadovoljna s svojim revnim stanom, in vsa udana v sveto voljo božjo tudi v največih brilkostib in težavah življenja.
(, / Kakor pa je Marija sama_vedno skerbela za to, kar je edino potrebnega, sprosi pri Bogu pomoč in gnado tudi nam, da zamoremo skerbeti tudi mi za to, kar je edino potrebnega. Naj vam o lem povem le en-sam zgled iz življenja bogaboječe usmiljene sestre, znane sestre Rozajne v Parizu, poglavitnem mestu na Francozkem. Bogabdjeca™ Rozalija Je" bila majhne postave, šibkega života in slabega zdravja; njena gorečnost pa jej je dajala neznano moč. Iz svoje žive vere, iz svoje goreče ljubezni do Boga in svojega priserčnega spoštovanja do Marije je zajemala čudovito serčnost in moč, ktera jej je pomagala prenašali vse težave in kljubovati vsaki nevarnosti. Nekega dne je divjala strašna grozovita prekucija po Parizu. Od ranega jutra so streljali topovi"v "novo cerkev" svete (Je^ novefe. Ranjene vojaške častnike so nosili v bišo usmiljenih sester, v kteri je Rozalija prednica bila. Rozalija ima na vse strani dosti opraviti, da bi vsem pomagala. Oživljala je tiste, kterim je bilo še živeti, tolažila in z Bogom spravljala druge, kterim je bilo umreti. — Zdaj pa jo klicat pridejo, ter jej vsi preplašeni pripovedujejo, da je tropa sovražnih puntarjev pred durmi, ter hoče po sili v hišo, da bi podavila ranjene, ktere je Rozalija ravno obezovala in tolažila.—Sestra Rozalija moli, ter se priserčno priporoča Mariji, in prečisla DevičfTjej da v glavo misel, iz ktere se spočne serčni sklep: Rozalija gre, in odpre vrata, ktere so mislili puntarji ravnokar razbiti, in se samši vstopi na prag prBTTrazkačeno, kerviželjno druhal. — »Kaj želite, gospodje?" zakliče jim s pohlevnim pa tudi veličastnim glasom. „Svoje sovražnike hočemo, ktere v6 prikrivate." — „Gospodje moji! tukaj ni ne prijatlov ne
sovražnikov; tukaj se znajdejo le ranjenci, in me jih obvezujemo; oni so naši bratje v Kristusu, kakor vi. Le čez moje telo vas bo peljaln pot do njih; in le, če mene umorite, bote ranjence dobili v svojo oblast." — Ta priprostost in ta serčnost je omečila in pomirila razljuleno druhal, nazaj se umaknejo, in slabotna žena je otčla junake, kteri se sami niso mogli več branili, ker so bili ranjeni, ohranila jim je življenje, ob enem pa une, kteri so jih hotli umoriti, obvarovala grozovite, vnebovpijoče pregrehe.
Kdo je vdahnil , toliko serčnost sestri Rozaliji? Tvoja ljubezen, o Bog! in navada Rozaljina, v vsem posnemali pre-sveto Devico, ktera je šla za svojim Sinom clo pod križ vsa poterpežljiva in brez strahu pred sovražniki, pred kterimi so učenci njegovi zbežali in se poskrili. Sestra Rozalja je zdaj mertva, in ljudje jo častd kot svetnico. Uboga usmiljena sestra je imela sprevod, da marsikteri kralj enakega nima. Pozemljiški velikaši so si v čast šteli, iti za njenim pogrebom , in priprosti in revni ljudje so jokali o njenem pokopu, kakor o zgubi svOje največe dobrolnice, o zgubi svoje dobre matere.
Sklep.
v^i Blagor človeku, kteri skerbf za to, kar je »edino potrebno !a"~Sfrerb7mo' tuJT rni n5~~všo Tff02" IST Topkar "je" edino potrebno, ter za božjo čast in zveličanje duše! O Marija, naša ljuba mati! da to zamoremo, pomagaj nam! Prosi za nas Boga, da nam gnado da, skerbeti pri vsem svojem djanju in nehanju le za to, kar je „edino potrebno", za božjo čast in svoje dušno zveličanje! Amen.
Pridiga za 11. pobinkoštno nedeljo.
(Osma liturgička pridiga; gov. J. Sk.)
.Vzel je Jezus gluhomutea na stran, in je vtaknil svoje perste v njegove ušesa, ter je pljunil in se dotaknil njegovega jezika, in je pogledal v nebo in zdibnil, in mn reče: Efeta! to je: odpri se!" Mark. 7,33—34.
V v o d.
Že sv. Avguštin govori: „Velik zdravnik je prišel iz nebes, ker je velik bolnik tia zemlji ležal." Kdo neki je ta zdravnik ? Kdo drugi, kakor Jezus Kristus sin božji, ki je iz nebes prišel, da bi velikega bolnika, to je, ves človeški rod, ki je od Adama sem na duši in na telesu ves bolen ležal, ozdravil in okrepčal.
Pač velik revež je moral bolnik biti, od kterega nam današnje sv. evangelje govori. Bil je siromak gluh in mutast. Ni slišal tolažbe druzih, ker je bil gluh. Nikomur ni mogel svojih rev potožiti, ker je bil mutast.
Pa še veči siromak si ti, moj kristjani če si n* svoji duši gluh in mutast. Gluh si, kedar glasa svoje vesti poslušati nočeš; gluh si, kedar 9e ne zmeni? za božjo besedo in keršansko svarjenje, timveč še-vednO sv. Duhu zoperstavljaš. Motast si, kedar nočeš moliti, mutast si, ako spovedniku svojih grehov natanjko ne odkriješ, mutast si, ako svojega bližnjega, kedar greši, ne posvariš, mutast si, kedar se sramuješ svojo vero očitno spoznati in se za sv. Jezusov nauk potegniti. Glej nevarno bolezen, ktera ti nakoplje večno smert!	-	- . >*
Pa poglejmo,, kako Jezus bolnega ozdravlja! Vzame ga zmed množice na stran. To je storil Jezus v naše podučenje, da, kdor se hoče spreoberniti in pobožno živeli, mora se, kar je le mogoče, ogibati posvetnega hrupa in nevarnih tovaršij, in mora samoto ljubili: „Ker Bog v samoti k sercu govori", pravi sv. pismo. — Kristus bolniku svoje perste v ušesa vtakne. S tim je pokazal, kako moramo tudi mi
svoje ušesa zataknili pred pohujšljivim govorjenjem, opravlji-vimi in nepotrebnimi marni; ker, bolj ko se telesne ušesa za prazne reči odpirajo, bolj se dušne ušesa za svete reči zapirajo. — Kristus se dotakne bolnikovega jezika. Tudi tvoj jezik niora svete reči govorili in božjo čast oznanovati. 05 ali ne boš ludi ti s kraljem Davidom k Bogu molil rekoč: „Gospod, odpri moje ustnice in moje usta bojo tvojo hvalo oznanovale." Kristus je pogledal v nebo in zdihnil, ter rekel: „Efetal odpri sel" Tudi tebi, revni grešnik! je Jezus s tem pokazal, od kod imaš pomoči pričakovati, namreč od nebes. Od zgorej, od Očeta luči, pride nebeški „Efela". Od Jezusa pride pomoč. Morebiti si na svoji duši tudi ti, moj keršanski brat in sestra! ti revni bolnik, ali ne želiš ozdravljen biti? 0 jaz vem, da želiš, zatorej le urno k studencu, kjer boš očiščen! Jaz sem pa danes teden rekel, da do tega studenca pet stopnic pelje; podajva se torej danes, kakor dva zvesta prijatla, „na perve Iri stopnice, ktere naju k temu studencu peljejo." Ti pa, o Gospod! odpri moje ustnice: in moje usta bodo tvojo hvalo oznanovale!
Razlaga.
1. Perva stopnica, ktera pelje do studenca sv. pokore, je izpraševanje svoje vesti. Kakor zdravnik bolnikovo bolezen popred poznati mora, preden zdravila zapiše; ravno tako mora tudi grešnik popred svoje dušne rane spoznati, preden jih duhovnemu zdravniku odkrije; to se pravi: on mora svojo vest izpraševati. Pa poznati samega sebe je silno težavno, kar že neki ajdovsk učenik, Tales po imenu, poterdi. V grešnikovem sercu je gosta tema, černa noč. Kaj pa storiš, kedar greš po noči v svojo kašto ali klet? Kaj ne, luč si prižgeš, ktera ti pot kaže, da se ne spodtakneš in ne padeš? Kaj ti je treba tudi pri spraševanju svoje vesti? Luči, gnade sv. Duha. To gnado ti pa Bog rad da; saj že v starem zakonu skoz usta prerokove sam govori, da noče smerti grešnika, ampak da se spokori in večno živi; le prositi ga noraš za to gnado, ker Kristus sam govori: »Oče da dobrega Duha tim, ki ga zanj prosijo".
2. Zdaj, ko imaš že luč v rokah, pa le serčno stopi j pervo stopnico, in pomisli, kaj si grešil od svoje zadnje ,ovedil Tako je izpraševal samega sebe že kralj David, ki v ,0jem 76- psalmu tako-le govori: »Cele noči sem v svojem ,rCu mislil, premišljeval in samega sebe izpraševal." Tako je oril tudi zgubljeni sin. Reven, od vseh zapuščen je bil zdaj isto sam pri svojih svinjah. Tukaj v tihi samoti začne mislili: Kaj sem storil? Kaj bo iz mene, ako tako še dalej delam? faj bo moj oče od mene mislil? Njegovo veliko ljubezen 5m le z nehvaležnosljo povračeval. In kaj, kaj bo po smerti mojo neumeijočo dušo?"
Pa glejte! zgubljenemu sinu so se še le v samoti oči (dperle; ravno tako se tudi ti, revni grešnik! v samoto irojega serca podaj in pomisli na tanjko, s čem si Boga žalil. -Kaj ne, če greš memo stoječe vode ali luže, in jo le tako io verhu pogledaš; ne vidiš druzega, kakor le vodo in vodo. Če pa pri laži poslojiš in na dno vode gledaš, zagledal boš Holo, červe in drago nesnago. Ravno tako se godi tudi i tvojim sercem; torej če le hitro in po verhu svojo vest jprašuješ, ničesar ne vidiš, ničesar ne najdeš, če pa v svoje serce bolj do dna pogledaš: našel boš gerde červe — gerde jn ostudne grehe.
Ne bom vam dolgo govoril, ljubeznivi! kako morale gvojo vest izpraševati; saj izpraševanje vesti najdete skoraj v vsakih molitvinih bukvicah; timveč le v kratkem povem, da najpred je treba pomisliti, ali nismo grešili z mislimi, željami, besedami, ali clo v djanju. In če tudi nismo kaj hudega storili, vendar se moremo vprašati, ali nismo dobrih del zamudili, ali jih celo opustili, kar sv. Jakop govori: »Kleri ve dobro storiti, in ne stori, mu je greh." Sosebno je pa treba gledati na tisti greh, kterega nar večkrat in najrajše storimo, ker iz tega poglavitnega greha izvirajo dragi grehi. Kaj se vam zdi? Če bi prišli k neki hiši, ktera ima tako stergano streho, da ščurkoma dež v njo lije; njeni prebivavci pa, namesto streho zamašiti, bi le čez vrata spodej vodo vunkej nosili in tako zmiraj dosti opraviti imeli, kaj ne, da ti se vam to delo nespametno zdelo 7 Glejte, ravno, tako se godi tudi z grešnikom, ki noče vseh kotov Svojega serca
preiskati, da bi našel svojega skrivnega sovražnika, svoj nar ljnbši greh, ki je oče vseh drugih grehov. • Pa kdo za vse svoje grehe, ker že prerok David loži: »Kdo grehe? Očisti me, o Bog! od mojih skritih grehov, in prizanesi svojemu služabniku zavolj ptujih grehov.^4
0 kako treba se je tudi čez dolžnosti svojega stana izpraševati, ali smo jih spolnili, ali ne? Ti si morebiti v zakonskem stanu; ali pa imaš v svojem svetemu stanu tudi vedno Boga pred očmi, da kaj ne storiš, kar bi bilo zoper zakonsko čistost? Bog ti je dal otroke, ali jih rediš tudi v božjem strahu? 0 blagor tebi, ako boš enkrat z veselim obrazom Kristusu reči zamogel: „Gospod vse sem nedolžne ohranil, kakor si mi jih izročil."
Ti si sin ali hči: in dobro veš, da Bog sam govori: »Spoštuj očeta in mater! Ali ph tudi tako storiš? Oh, morebiti jim s svojo nepokorščino njih britke ure še bolj greniš, morebiti jim s svojim potepanjem in vlačenjem zgodni grob nakopavaš? Kaj pravi k temu tvoja vest?
Morebiti si V službi, in dobro veš, kaj drugi posli po noči delajo, ali kedar gospodarjev ni doma, in ti k temu molčiš in si misliš: ..Kaj je meni to mar?" —Tako? Ti nič ni zato mar, da se Bog žali? Ti nič mar ni, da tvoj bližnji časno in večno-nesrešen postane? Glej, ti se vdeležuješ ptujega greha, kaj k temu pravi tvoja vest?
Pa jaz bi se s tim predolgo mudil; zatorej vam še enkrat rečem, premislite natanjko in večkrat sprašnjte svojo vest? Ako ste to storili, tedaj stopite na drugo stopnico, ktera pelje k studencu sv. pokore, in ta stopnica se imenuje
II. Serčna grevenga. Ko je zgubljeni sin spoznal, kako gerdo je s svojim očetom ravnal, postal je silno žalosten v svojem sercu, noč in dan mu je bil njegov greh pred očmi in mislil si je: „Oh, kaj sem vendar storil? Zakaj sem toliko -dobrega očeta zapustil?" Glejte, ljubeznivi! to je bila grevenga, ktera je stud ali gnus nad storjenim grehom in znotrajna žalost »avolj žalenja božjega.
gerčno grevengo čez svoje grebe je imel že kralj David, ar njegovi sedmeri psalmi od pokore zadosti spričajo. Koli-okrat je zdiboval: „Jaz sem že truden od zdihovanja, vse se na svoji postelji britko jokam, in posteljo s svojimi 0lzami močim. Od notrajne silne žalosti so zatemnele že noje oči." Tudi prebivavci mesta Ninive so-na Jonovo pridigo ^ilke solze pokore točili. Mertveudnemu je? bilo silo žal, da ■e Boga žalil, zato mu je pa Kristus tudi rekel: »Zaupaj moj jjnl tvoji grehi so ti odpuščeni." Peter je pretakal vroče iolze pokore; Marija Magdalena je s svojimi solzami Jezusove ioge močila in cestninar je ponižno na svoje persi terkal, ekoc: ,,Gospod 1 bodi milostljiv meni ubogemu grešnika!" Iz ega, ljubeznivi! lahko spoznate, da druge stopnice, ktera nas ielje k studencu svete pokore, nikakor preskočiti ne smete. Jatorej prosite sv. Duha, da bi vam dal popolnoma grevengo obudili, ktera bo znotrajna, čeznatorna, čez vse in splošna in recite: „Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznivega Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto, ktero iz celega serca ljubim, ž njimi talil. Terdno sklenem, svojo gnado svoje življenje poboljšati, io vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom šaliti. Daj mi gnado spolniti ta moj sklep. To te prosim po neskončnem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen."
Ko jo mlada Melania križ v skrinji svoje rajne matere tagledala m ko so ji oče pri tej priložnosti Kristusovo britko Icrpljenje razložili, je serčno grevengo obudila, da je bila do tdaj toliko svoje glave in neubogljiva. S solznimi očmi teče i svojo izbico, poklekne pred podobo križanega Jezusa, ob-ialuje svoje grehe, in terdno obljubi se poboljšati. In v resnici, ljubeznivi! vas nič tako k grevengi ne obudi, kakor premišljevanje Jezusovega britkega terpljenja in grozovitne smerti na križu. Ustopite se torej večkrat pod sveti križ in premišljujte: »Kdo je ta, ki lerpi? zakaj terpi? za koga terpi?" In ko ste ie. serčno grevengo čez svoje grehe obudili, tedaj stopite na tetjo stopnico, kteri se pravi:
f"
3. Terdni sklep se poboljšati. Ko je zgubljen sin ie spoznal svojo krivico in serčno grevengo čez svoje grehe obudil, zaupljivo je rekel: „Vem, kaj bom storil,- K svojemu očetu se bom nazaj vernul. Nesreča mi je oči odperla, da bom zanaprej pametneji in bolj zyesto poslušal opominovanje svojega ljubeznivega očeta." In res, kakor je rekel, tako je tudi storil; podal se je nazaj k svojemu razžaljenemu očetu. Pot je bil dolg in nevaren; on pa ves medel, lačen in oslabljen. Nekdaj je bogat in lepo oblečen svojo očetovo hišo zapustil; reven in ves raztcrgan se zdaj domti verne. Oh, si je mislil, kaj bodo oče, kaj drugi ljudje rekli, ko me toliko razlerganega in ubožnega zagledajo? Vendar ni od svojega naprejvzetja odstopil, podal se je na pot in srečno prišel do hiše svojega očeta. Glej, o grešnik! glej, lep izgled pravega predvzetja! Podaj se torej tudi ti k svojemu rrazžaljenemu očetu, razdrobi silne kelne, ktere te še na greh vežejo; in če te, tudi to težko stane, in že večkrat opešati misliš, ne obupaj! Kristns ti stoji s svojo mogočno pomočjo na strani; reci torej tudi ti, kar je nekdaj govoril sv. Pavi rekoč: „Vse zamoremo njem (v Bogu), kteri mi moč daje!" Amen.
Govor pri novi maši.
(Katoliška duhovščina; gov. rajni F. J. Kafol.) '
J»i som rekel: bogovi ste m vsi sinovi Najvisega: pa vi bodete umerli, kakor •	ljndje." Ps. LXXXI. 6—7.
Y v o d.
Neizrekljivega veselja mi serc^ igra, da vas, ljubljeni jristjanje! spet enkrat v tej nježno olepšani cerkvi pred seboj pjdim. Sedemkrat so Yanr ocvetele vaše z žlahtnimi terticami ovenčane goričice, odkar je nemila osoda nas ločila. Neštevilno dobrot smo o tem času iz bogate roke nebeškega Očeta prejemali, pa tudi ta svet nam je večkrat z grenkim pelinov-ce0 čašo življenja nalival; jaz pa se nadjam, da lista sveta ljubezen, ktera nas je sedem let poprej mično oplelala, ko sem duhovno službo pri vas opravljal, še vselej prijazno plameni; kar mene zadene, Yam zaterdim, čeravno sem po daljnih deželah hodil in priložnost imel, zelo veličastno krasoto sveta Dgledovali, le pogostoma sem se spominjal na prijetne Ročinske lribčike, in želel še enkrat videti tukajšne mHe Jivade, kjer jem najlepše dneve svojega življenja preživel. Zatorej iz dna lerca vas pozdravljam, in rad bi vsacega zmed vas posebej objemal in poljuboval. — Pa druga naloga mi danes na ramah sloni.
Pred gospodovim oltarjem stoji pobožna rajda praznično jzalšanih, radostnih svatov, v sredi imajo novoposvečenega našnika, ter mu krono delajo. Vas serčno pozdravljam častfti ffl pošteni svatjel ter se vam pohlevno priklonim, da novega našnika nam v gospodovo svetišče in pa gorečega delavca v duhovni vinograd pripeljete. Posebno pa se vama, skerbna roditelja novoposvečenega mašnika! ponižno zahvalim, da sta svojega sina popolnoma v cerkveno službo odločila, in ga danes, kakor sta bila nekdaj roditelja svetega preroka Samuela storila, pred Gospoda postavila, naj bi bil za vselej poveliče«
vavec božjega imena in osrečevavec revnega človeštva. Kaj hočem pa tebi, novoposvečeni mašnik, reči? kakšne voščila bi ti imel na dan tvoje perve svete maše na podnožje položiti? — Ne znam, kako te po vrednosti počastiti. — Pač, počastiti te morem v novem stanu in naravnost ti odkriti tek in konec tvojega duhovstva. Na mestu mene pa naj ti govori kraljevi prerok David: »Jaz sem rekel: bogovi ste in vsi sinovi Naj-višega, pa umerli bodete kakor drugi ljudje." Glej v teh besedah je zapopadena vsa tvoja visoka čast in pa tvoja človeška osoda na zemlji. — To bom bolj natanjko razložil, jn da me to ljudstvo, ki želi dans priča biti tvoje perve presvele nekervave daritve, ložeje zastopilo, bom tri resnice zastavil, ter rečem:
1.	Bogovi ste; mašniki so ljudje božji, po njih živi Bog iz nebes na zemljo doli stopa.
2.	Sinovi Najvišega ste; mašniki so osrečevavci človeštva, po njih ljudje iz zemlje v nebesa gori gredo.
3.	Pa umerli bodete kakor ljudje; tudi mašnikom je odločeno enkrat umreti, kakor vsakemu človeku.
Katoljški mašniki vežejo nebesa z zemljo z nebesi; -r njim dana oblast je viša od oblasti vseh druzih stvari; oni so v tako čast povišani, da pod soncem ni je enake; vendar pa vse to je le minljivo. Bom dokazal.
Usmiljeni Jezusi ti v visocih nebesih ob desnici svojega vsegamogočnega Očeta sediš in na nas mašnike pazno gledaš, kako se sporočene oblasti poslužujemo. Glej, mi trepetamo pred visoko nalogo, ker vemo, da smo tebi za vse odgovorni. Večni učenikl vodi moj jezik, da bom danes prav govoril — vse le v povišanje tvoje časti. —• Stopi, novoposvečeni mašnik! moj predragi brate 1 stopi pred Gospodov oltar, taztegni nad menoj svoje posvečene roke, in sprosi mi nebeškega blagoslova od svetega Duha, da bom zamogel z vredno dostojnostjo božjo slavo iu čast oznanovati.
-s* *
* Razlaga.
„Najvise milosti, ki ju Bog na svetu človeku storiti zapore, sle, da ga izvoli za mašnika ali pa za kralja. Odfočivsi ^ za mašnika, zaupa mu oskerbništvo svojih Jahtnih-zadev; poslavšf ga pa kralja, izroči mu vladanje jjuSi," Res je [raljevski stan jako ponosna stopinja med človeštvom, .pa iz nnenjenih besed modrega cesarja Justinjana vsak lahko spozna, |a kolikor imenitniša je duša od telesa, toliko viša čast je našnik biti kakor pa kralj. (Sv. Klement) Kraljevska oblast ,adeva le telesno blagostanje ljudi, ves šir njegove moči le sasnost obsega; mašnikovi obziri pa se više dvigajo, opravljajo luševno blaženost človeštva, ter imajo cilj in konec svojih judov srečno večnost; oni vežejo nebesa z zemljo in zemljo i nebesi; zatorej pravim: 1. mašniki so ljudje božji, po njih živi Bog iz nebes na zemljo doli stopa.
Odkar je bil gospod Bog človeški rod stvaril, se mu je odi skoz vse veke oglasoval in nekako ž njim se obhodil. Sveto pismo omenja čveterih načinov, po kterih se je miloslljivi Stvarnik čedalje bolj jasno ljudem razodeval. Pervič se je i njimi le pogovarjal, postavim z Adamom, Abelnom,. Noetom, Abrahamom, Mojzesom, Elijam in drugimi preroki; pa tr možje 3oga niso vidili. — Ali človek želi tistega, kteri se ž njim jogovarja, tudi vidili. In Bog je ljudem to željo spolnil, ker levjim je drugič viditi dal. Ko so se namreč časi dopolnili, rčlovečil se je Bog, in v drugi osebi vidivno na zemljo stopil, ako da sveti Janez je prav pisal, rekši: „SJi smo vidili njegovo čast Edinorojenega od Očeta, polno gnade in resnice.* [Jan. 1. 14.) — Pa tudi z gledanjem človek ni še-zadovoljen, on bi se tistega, kterega pred seboj vidi in se ž njim 'pogovarja, še rad dotikal. In Bog je ljudem tudi to dovolil, ker se jim je tretjič dotikali pustil, kakor j>iše sv.-Lukež rekoč: „Vsa množica se ga je iskala dotaknili, ker je moč iz njega šla in vse ozdravljala.« (Luk. 6. 19.)
S temi trojnimi čutili se je človeštvo zadosli prepričalo, živi Bog na svelu biva, in si ni moglo še ože zaveze i njim domisliti. Pa Bog jo je v svoji neskončni ljubezni
BIot. Pni »tel.	22
iznašel, ter se hotel četertič z ljudmi bistveno združevati in sklepati. Ko je namreč mili Jezus, pravi živi Bog, naše rešenje dognal in se nazaj podal ob desnico svojega nebeškega Očeta, zapustil se je človeškim otrokom sam -sebe V daritev ter sporočil, da kolikorkrat nam je volja nebeškemu Očetu darovali, pripravljen je on vselej na zemljo doli stopiti, in ravno tisto daritev, ktero je bil v naše rešenje na hribu Kalvarji kervavo opravil, nekervavo na naših oltarjih svojemu nebeškemu Očetu v čast in nam v zveličanje Zopet ponavljati; da! celo svoje lastno meso in presveto kri je v tej daritvi našim dušam v jed in pijačo zapustil. Njemu se ni zdelo zadosti, z nami se kakor nekdaj le pogovarjati; ni se mu zdelo zadosti, nam se le vidili dajati; ni se mu zdelo zadosti, da bi se mi njega samo dotikali: marveč volja ga je bila, z lastnim telesom naše duše krepčali, za naše djanske grehe vselej nebeškemu Očetu se darovati, in sam sebe nam v zastavo večnega življenja dajali. In pravico iz nebes ga doli klicati, dal je katoliškim mašnikom. Bog sam se je človeški oblasti podvergel, ker je pri zadnji večerji pervi mašnikom rekel: »To je moje telo, ktero bo za vas dano. — To storite v moj spomin." (Luk. 22. 19.) Kakšna moč je la-le, da človek v mašnika posvečen le nektere besede izgovori, in Jezus, edinorojeni Sin božji, sam živi Bog, dvigne se s svojega nebeškega 'prestola, ter v sredi angelov, čistih nebeških duhov, ki mu večno slavo prepevajo, in pred njegovim obličjem tre-petaje na obraze padajo, na naše oltarje doli slopa^ za odpuščanje naših grehov se daruje, in z našimi dušami se nebeški ženin zaročuje. Ta je moč čez vse druge močil Ta je moč, ktera se po pravici božja moč imenuje; zatorej pravi sveti Klemeni, „da mašnik je za nebeškim Bogom; pozemeljsk bog." — »Jaz sem rekel: bogovi ste".
Idile po vesoljnem svetu iskat človeka s tako močjo po-oblastenega, pa ga v nobenem drugem stanu ne dobile. Našli bodele bogatine, kteri čez kupe in cente zlata zavkazujejo; našli bodele mogočne, klerih beseda velja sto miljonom ljudi; našli bodele modre, kteri vam vse zvezde na nebu po imenu naštejejo; našli bodele pobožne, ki zavoljo visoke svetosti slovč, in njih molitve v nebesih veliko premorejo; pa nobeden teh
,jma mo6i Bo§11 VL nel>es poklicali. Stopite še više, stopite t nebesa, pokažite mi svetnika, imenujte mi angela, da bi a(j0 oblast imel. Ga ni. Le mašniki so taki ljudje božji, da
Bog se jim je zaupal, se jim jo podvergel; „zatorej nad ,jib oblasljo nebesa slermč, zemlja se čudi, človek jo spoštuje, satan trepeta, angelska množica jo visoko časti." (Sv. Avguštin.) prederznem si terdili, da tudi Marija Devica, angelov kraljica, loke oblasli nima. Preblažena Devica! saj veš* da te iz'glo-ločine serca ljubim in za svojo mater častim; pa ne zameri da tvojo moč v današnjem predmetu zadpostavljam mašni-kovi oblasli. Mila mati! saj veš, da ljubeznivi Jezus se je t tvojem deviškem telesu le enkrat včlovečil, v mašnikovih 'okab se pa vsak dan včlovcčuje; ti si usmiljenega Jezusa le jibkemu detetu podobnega ■ rodila in v jaslice položila, mašnik pa ga kakor vsegamogočnega Gospoda nebes in zemlje, kakor sodnika živih in mertvih, na oltar pokliče.
Sveti Bonč, škof v Klermonlu na Francoskem, je bil Telik častivec Marije Device. Naj, bi neki večer v samoti i, večo gorečnostjo svoje molitve opravljal, gre sam v cerkev, zapre se ondi in misli celo noč tam ostali. Ko je bil najbolj v molitvo zamaknjen, kar na enkrat zasliši neko milo petje k3kor nebeških glasov, cerkev se pa čeznalorne bliščobe raz-svetlji. Glej, velike vrata se nagloma odprejo, Marija Devica stopi vsred neštevilne množice angelov in svetnikov nebeških v cerkev, čisti nebeščani deržijo -okoli velicega altarja nježno procesijo in prepevajo svete pesmi v čast našemu gospodu Jezusu Kfistnsn in njegovi preblaženi materi. Po dokončanem obhodu se nebeška množica pred altarjem vstavi, in nekteri zmed nebeščanov uprašajo mater božjo, kdo bo sveto mašo bral? Marija pa jim odgovori, da mašo bo bral njen prijatel Bond, škof te cerkve. Sveti Bonč se je bil vsled te neffeške prikazni za kamnitim stebrom skril ter Irepelaje je ondi tičal. Pa Marija nanj pokaže, nebeščani pridejo ponj, ga peljejo k oltarju, v maino oblačilo ga oblečejo, in on bere svelo mašo, med tem ko mi nekteri svetniki strežejo. Ko je svela maša dokončana, bliža se mn Marija in prijazno se mu na-smehljaje mu podari kratko dahovno srajco iti take žlahtne robe in lako modro zašito, da na svelu je ni onake. Na lo
Via nebeška množica zgine; v Klermonlu pa še dandanašnji kot predrago svetinjo srajco kažejo, ktero je Bonč iz Marijinih rok prejel.
Kristjanje! ali ne pravim prav, da visoka, neizmerna, neskončna je mašnikova prednost pred vsemi stvarmi na svetu (sv. Epifani), da mašništvo je zveršek vse časti na zemlji (sv. Ignac); ali ne terdim prav, da so mašniki s tako močjo pooblasteni, s kakšno se angeli nebeški in čisti duhovi nikakor hvalili ne moreje? (Lavr. Just.) — Prav sem rekel: „bogovi ste". — In tudi „sinovi Najvišega ste", zakaj
2. mašniki so osrečevavci človeštva, po njih ljudje iz zemlje v nebesa gori gred<5.
Občno je znano, da zavoljo Adamove grešne nepokorščine so bile nebeške vrata vsem Adamovim otrokom zaklenjene. Jezus Kristus, vidivši hudo božje prekletje, zatreti nesrečno človeštvo, usmili se ubogega človeštva, ter se ponudi zagrešeni svet i Bogom Očetom zopet spraviti. Sin Božji pride v podobi hlapca med človeške otroke, uči jih Boga Očeta poznati, grehe jim odpušča, telesnih in duševnih bolezen jih ozdravlja, ter za večne čase svete zakramente v naročju svoje cerkve, v lastni kervi postavi. To doveršivši je človeškim dušam zopet nebesa odperl. Kar je Jezus v odrešenje človeštva, v zveličanje ljudi storil, pri svojem odhodu iz sveta vse je mašnikom sporočil, ker jim je rekel: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite in učile vse narode, in kerščujte jih v imenn Očeta, ia Sina in sv. Duha. Učite jih spolnovali vse, karkoli sem vam zapovedal." (Mat. 28. 18 — 20.) .,Kakor je Oče mene poslal, ludi jaz vas pošljem. Prejmite sv. Duha, kterim bote grehe odpustili, odpuščeni so jim, in klerim jih bole za-deržali, so jim zaderžani." (Jan. 20.21— 22.) Ključe nebeškega kraljestva vam dam, ..karkoli bote razvezali na zemlji, bo tudi v nebesih razvezano. (Mat. 18. 18.) In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca svela." (Mat. 28. 20.) Prav lepo govori sv. Pavi od te visoke spravne oblasti, rekoč: „Bog je v Kristusu svel seboj spravil, in nam je izročil oznanilo sprave. Namesto Kristusa smo torej poslani, kakor da bi Bog po nas opominjal« (II. Kor. 5. 19—20.)
Kakšna oblast je ta-le, človeka z Bogom spraviti, človekovi duši nebesa odpreti, nji pravico podpisati, da gre v zveličanje — v večno veselje! Tako oblast je bil sam Sin božji od svojega nebeškega Očeta prijel. In sedaj jo tudi mašniki imajo 1 Resnično: „Sinovi Najvišega so" in naj veči osrečevavci revnega človeštva. — To še bolj jasno spoznati, sprejmimo mašnika na potih njegovih duhovnih opravil.
Vsak človek je za Boga ustvarjen, in mašnik ga k temu poklicu napeljuje. Komej je dete rojeno, že ga mašnik v naročje vzame in pri sv. kerslu v novo stvar božjo prerodi, pete zibelki odraste, že ga mašnik za roko prejme in mu nedolžno dušo z nebeško roso edinozveličavnega nauka zaliva. Dete odraste v dečka in mašnik ga z angelskim kruhom krepča. Deček postane mladeneč^ in mašnik svoje skerbi nad njim podvoji, prijazno okoli njega hodi, dobre svete in očetovske opomine mu daje, naj bi ga pred nesrečnim zapeljevanjem zavaroval. Blagor mladenču! če ga posluša, on bo srečne dneve vžival, in njegovo življenje bo teklo, kot se bistri studenec po cveteči trati razliva. Pa mladeneč se na poti življenja spodlakne, pade in se hudo rani; mašnik nagloma priteče, dvigne ga iz dušne mlake, oveže mu smertno rano, ozdravi ga, zopet ga z Bogom sprijazni, in še močnejšo palico mu v roko poda, da bi se na njo potovaje skoz življenje opiral. Ali kaj? hudobni svet je močno zapelji?, mladeneč stopi v moške leta, da se omamiti posvetnim sladnostim; mašnik nad njim zdihuje, pa vse zastonj, mož raste na letih in na malo-pridnostih, dokler oslabljen starec postane in pod težo telesnih in dušnih bolezen se vleže na smertno postelj. Njegovi nekdanji posvetni prijatli bežijo od njega kakor pisani metulji od raz-venjene rože; njegovi otroci ga psovajo, ker jim je vse premoženje nezvesto zapravil in jim le beraško palico »a dedščino ponuja; njegova sopruga je že davnej v žalosti in v revščini umerla. Sedaj je nesrečneža vse zapustilo. On leži na smertni postelji ves ranjen, ves slok, ves oslabljen, ves kumern, ves spehan ljutih bolečin in čaka na smert. Pa jojme! on čaka na smert in se boji, meri z vpadenim očesom dno neograjene večnosti in se trese; pogleda v pretečeno življenje; vse njegove nekdanje pregrehe, hudobije in malopridnosti se mu kot
černi zmaji in strašne pošasti v spomin postavljajo, on trepeta, na obup se nese. — Ali glejte, mušnik stopi v spavnico, njegovi postelji se bliža. Ko ga zagleda bolnik, vstraši se ga, gpomnivši se svoje nehvaležne nepokorščine do njega. In kaj mislite, da mašnik ga bo sedaj kregal, svaril, zmirjal, zaničeval, zasmehoval? Vi se motite; marveč kakor ljubezniv prijatel se k njegovi postelji vsede, pomiluje ga, tolaži ga, zjoka se nad njegovo nesrečo, ter mu obljubi pomagati in vsaj dnšo rešili. Spoved se začne, in mašnik vzame v roke ključe nebeškega kraljestva, ter mu jame nebesa odperati. Peklenske moči se togolijo, ker ne rade bi posužnjeno dušo zgubile, ter strašen vihar okoli hiše zaženejo; mašnik pa bolnika le spoveduja in mu nebesa odpira. Domači ljudje so dolge spovedi nevoljni in večkrat v spavnico skrivaj pomežurkajo; mašnik pn bolniku le nebesa odpira. Bolnik sam se zvija in pravi, da bolečine eo prehude, da se ne more več obtoževati; mašnik pa mu ne odjenja, hoče mu nebesa odpreti. Cold božja jeza se grozi nad grešnikom, mašnik pa le nebesa odpira. Bolnik zadnji greh od vesti odterže in pred Spovednika ga izbljuva, ena serčno skesana solzica se mu po licu pocedi, mašnik mu deli zakramontno odvezo in nebeške vrata so se mu odperle. Hitro bolnika še s presvelo popotnico previdi, v sveto olje ga dene in mu dušo priporoči. Zdaj se duša od telesa loči, nastopi pot iz solzne doline sveta proti svetim nebesom, stopi skoz nebeške vrata in se znajde v veseli večnosti pred milost-Ijivim božjim obličjem. Oh častili mašniki! vi ste pač vrata v večno mesto, po vas vsi, ki v Kristusa verujejo, k Kristusu pridejo. (Sv. Prosper.) Večna hvala Jezusu Kristusu, da vam je tako oblast dal; „vi ste božji pomagavci", (I. Kor. 3. 9.), »ste Kristusovi poslanci", (Sv. Bernard), „ste zveličarji sveta", (Sv.Jeronim), „ste ključarji nebeškega Jeruzalema" (Sv. Prosper), ste resnično edini osrečevavci človeštva, po vas ljudje iz zemlje v nebesa gori gredč.
In ti hudobni svel mašnike zaničuješ, zasramuješ, čemiš, psovaš, preganjaš! — — Pa danes mi ni volja od tega govoriti, Vas, vas pezemeljske kralje pa sera pokličem! vi se veliko s svojo mogočnostjo hvalite in jaz vem, da imate oblast cez telesno življenje in smeri človeških otrok; le priklonite se
jim tudi vi, in roke jim kuševajte, da vam bodo nebeške vrata odperali. — Tudi vas čisti duhovi, svetniki, angeli, nadangeli, Kerubimi in Serafimi iz nebes pokličem; vem, da zveličanje ljudi veliko premorete, da človeškim dušam krepke pomoči iz nebes donašatc,,da jih skerbno podpirate v bitvi zoper peklenske pošasti, iu za to se vam ponižno zahva-jiioo; p« če je duša v smertnem grehu, vi je brez mašnika iz prekletstva izvleči, in v nebesa peljati ne morete: zatorej je resnično, kar pravi sv. Gregor Naciančan, „da mašništvo tudi angeli spoštujejo." In jaz lerdim, da, kar naj slabši mašnik zamore, grešniku nebesa odkleniti, temu ni kos naj viši angel v nebesih. Tako visoko povišana je katoliška duhovščina, taka oblast je mašnikom dana;,v taki časti so naši duhovniki. Jaz gem rekel; »Bogovi sle, in vsi sinovi Najvišega." — BPa vmerli bodete kakor ljudje."
3. Tudi mašnikom je od 1 očen'o • enkra^ nmreli kakor vsakemu človeku.
Te resnice vam dokazovali nikakor ni Ireba. Ročinl li sam si vidil že večkrat, kako se spolnujejo; in tvoja zemlja trije že mnoge trupla, ktere so v tem življenji z neizbrišljivim znamnjem svetega mašnikovega posvečenja zapečatene bil©. ;-— Bodi jim večen mir in pokoj!! — Tudi marsikteri med vami je priložnost imel, ko je stok umirajočih mašnikov čul, morebiti celo smertni ,pot z čela jim brisal; prepričal se je tako, da visoka čast in naj viša prednost, s ktero so duhovniki pred vsemi drugimi stvarmi obdarovani, pred smertjo jih ne zavaruje. Umerli so kakor drugi ljudje. —
Resnično je, kar sveti Avguštin svetuje, da nihče naj brez pokore ta svet ne zapušča, če tudi bi se nobenega greha krivega ne vedel; zatorej je ta sVeli škof še na smertni postelji tiste Davidove psalme, kteri v pokoro segajo, ves objokan prebiral in skesane solzice prelijal: pa vendar nekteri zelo učeni bogoslovci smert duhovnikov sploh na tri verste delijo, rekši; pobožnih, skoz in skoz zveslih, za Božjo čast in zveličanje duš vselej goreče vnelih mašnikov smert je mirna; oni se zadnjo uro lahko s besedami svetega Pavla tolažijo: ,,Dobro vojskovanje sem vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj
je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik." 2. Tim. 4. 7. Mlačnih, bolj za svoj lastni prid kakor pa za pospešenje dušnega zveličanja izročenih ovec skerbljivih mašnikov smert je nepokojna, britka, težka; oni si sami očitajo: „Neumnež! zdaj bodo tvojo došo tirjali od tebe; kar si spravil, čigavo bo? Luk. 12. 20. — Nemarnih, grešnih, pohujšljivih mašnikov smert pa je strašna, obupljiva; zakaj grešni mašnik se more ravno tako malo na smertni ari spokoriti kakor Judež Iškarjotež, marveč on si sam njegove besede ponavlja: „Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kria, SUt. 27. 4, in strašno obupa.	•
Predragi moj brate! novoposvečeni mašnik! se ve da: za današnji veseli dan je nekoliko neprilično, pa ne zameri mi, ne morem, da bi te danes, preden pervikrat k oltarja stopiš, ne vprašal: kakšine smerti hočeš ti umreti? — Kakor je Gospod Bog vsacega kristjana od ajdov odločil in po svetem kerstu ga sebi posvetil-, tako je on tudi tebe celo od keršan-skega ljudstva odločil in po svetem mašnikovem posvečenji v svoje svetišče postavil, naj boš luč svettf, dober pastir Jezusove čede, nevtruden poveličavec Božje časti. Ti si resnično visoko povzdignjen. Med teboj in med vsakim pobožnim človekom zmed tega ljudstva je še tak razloček, kakoršnega vidiš med zemljo in nebesom. (Sv. Izidor Pelut.) Pa sam veš, da, čim više kdo stoji, tim globokejša je njegova propast, če pade. Kakšne smerti te je volja umreti? — Sveti Vincenc Pavijan, ob svojem časa naj pobožniši mašnik katoliške cerkve na Fftmcoskem, pisal je svojemu vnuku, ko je hotel mašnik biti, sledeče besede: »Ako bi bil jaz tačas, ko sem se prederznil mašnikovo posvečenje prijeti, vedel, kar sem še le pozneje zvedel, kaj da je duhovni slan; raje bi bil kmet ostal in zemljo obdeloval, kakor pa tako strašne dolžnosti prevzel. Resnično, čim bolj se staram, tim bolj se v tej misli vler-dujem; zakaj dan na dan se zavedam, kako velik vzrok, imamo duhovniki tresti se pred prihodnjo božjo sodbo, in kmalo bi rekel, da za tiste, kteri ga brez poklica nastopijo, poguba je gotova!" Tako je imenovani svetnik govoril. In prav je imel: Koliko čistejse od kristala mora biti mašnikovo serce, ker je Jezusovo svetišče? Koliko svetlejše od sončnih žarkov
imajo biti mašnikove usta, ker nebeški ogenj iz njih plameni? Kako čist mora biti mašnikov jezik, ker se tolikokrat rudeči presv. rešnje kervi? Kako čiste njegove roke, ki tolikokrat angelski kruh lomijo? Mašnikova duša mora biti bolj 8veta od vseh stvari, ker tolikokrat vsegamogočaega Gospoda zavživa. (Sv. Krizostom.) In kdor drtjgim nebesa odpira, moral bi pač sam ie svetnik biti. Kakšne smerti boš pa ti umeri?
Predragi moj brate! ne boj se. »Mi imamo zaklad maš-ništva v perstenih posodah, da je visokost iz moči Božje, in ne iz nas. 2. Kor. 4. 7. Sveti Tomaž pa uči, da Gospod Bog vsakemu človeku toliko pomoči daje, kolikor je za svoj poklic potrebuje. Po tem takem ne boj se, Bog te je v duhovni stan poklical, tudi pomoči -ti bo blagodaril, da boš mogel, svoje dolžnosti zvesto spolnovati. Torej le zaupljivo uzdigoj svoje oči proti hribu, pred kterim danes pervikrat s križem obložen stojiš, od ondi ti bo prišla gotovo pomoč, pomoč .od Gospoda, kteri je stvari! nebo in zemljo. — On ne bo prepustil, da bi se ti spodtaknilo, da bi padel. Gospod te bo vsega zlega otel, in tvojo dnšo ohranil. On ti je varh pri tvojem nastopu v duhovni stan, tudi pri odstopa na zadnjo uro te ne bo zapustil. Ps. 120.
Sklep. ... ♦ - - o - ; *
Sadaj pa le vstani, duhovnik po Melhizedekovem redo! Tvdj dobri oče in tvoja skerbna mati že skoz petnajst let želita tebe pred oltarjem? vidili, spolni jima želje, da bodeta tvojega rojstva dan" blagoslovila. — To ljudstvo že nepoterpežljivo čaka iz tvojih ust zaslišati sveto masno petje in prijeti po tvojih rokah nebeškega blagoslova. — Verne duše v vicah, med kterimi se morebiti tudi iz tvoje rodovine kaka znajde, že milo stegujejo do tebe terpeče roke, in svete pomoči prosijo ter polajšanje hudega terpijenja. — Nu! človek Božji! dvigni se, vse je že pripravljeno, — Sveti Mihael, povelnik rajskih Irum, je že pred nebeškimi vrati nastavil vesele čete čistih duhov, da bodo milega Jezusa na oltar doli spremljali, kedar boš ti dans pervikrat si poslužil mašnikove oblasti in moči. Na čelu nebeške častne straže stoji sama prečista Marija Devica, ona hoče svojega Sina danes na tvoj oltar spremljati in priča ^li tvoje perve nekervave daritve. — Nu! novoposvečeni mašnik! Jezus te kliče na Golgato, pojdi. — On se hoče po
- m -
tvojih rokah nebeškemu Očetu za nas revne grešnike darovati; stopi na hrib. — On hoče v podobi tistega kruha in vina, ki ga boš sam spremenil, s teboj se skleniti in moč ti dati za vse tvoje žive dni; hiti na Knlvarjo. — Oh mogočni srednik med Bogom in nami vbogimi grešniki I mi se ti pohlevno pri— poročujemo: kedar boš danes z Gospodom govoril, spomni se tudi nas in naših potreb. Prosi ljubeznivega Jezusa, naj blagoslovi tvoje dobre starše in tvoje brate in tvoje žlahtnike in tvoje današnje svate; naj blagoslovi to prijetno ročinsko duhovnijo, vse pričujoče ljudstvo in nas vse nazoče duhovnike; naj blagoslovi to lepo kanalsko dolino in našo ljubeznjivo goriško nadškofijo; naj blagoslovi našega premilega nadškofa, našega svetega očeta Papeža Pija IX. in sveto katoliško cerkev; naj blagoslovi našega svitljega cara Franca Jožefa, njegovo carovino in vse mile Slovenske dežele I Amen.
Duhovske zadeve.
KerSka Škofija.
Konec tega mesca se podalo naš premil. knezoškof na vizitAcijo in bojo te-Ie dekanije preiskovali: Pliberk, Dolnidravbreg, Tinje, Belak, Terg, Spodnjo lilo in Kanalsko dolino. Najprej pojilejo v dek, Terg. Č. g. Dr. Val Nemec je postal pravi redni profesor na bogoslovsk. učilišču. G. G ros Juri je dobil faro Kom (Kamp); g. Gebauer Jož. pride za komendatorja v Palst in g. Sever Lovre za provizoija v Blače. G. Incko Šimen gre za kaplana v Rožak, g. Schneider Franc v Sent-Jnije ob jezeru. Umerla sta gg. Boh m Jož. v Pulstu in Anderwald Ignac v Gospi sveti. R. I. P.
GoriSka nadSkofija.
G. Matija Škodnik je postal koop. pri sv. Ignaciju v Gorici; g. Mat. Kravanja nadšk. kancelist; g. Ant. Božič kapi. v Renčali, g. Samar gre za bene-ficiata na Verhovlje, g. Ant. Stepančič v Temenico iri g. O. Adam Priewski, jezuit v Karmino. Umerli so čč. gg. O. Justin Brus, Jož. Skubic in Jakop Paziente. R. I. P.l
Ljubljanska Škofija.
G. Ant. Zarnik je dobil Nakelsko, g. Martin Rant Cerkljansko in Miha Tavčar Vačko faro. G. Bergant Franc gre za provizorja na Vojsko iu Janez Zagorjan za kaplana v Diagatuš. Umerli so čč. gg. A. Milavec, M. Pfeifer, A. Likar in Šim. Jereb. R. I. P.!
Lavantinska škofija.
Č. ,g. fajm. Jan. Keše se je odrekel dekanijstvu in ga prevzame g. M. Ivanec, Smarski fajm., g. Fohn Fr. je dobil faro na Rušah, g. Zank Mart. je postal zač. katehet na gimnaziji marib., g. Jeriša Luka pride za kaplana na Tabor in g. Košar Mat. k sv. Ani na Krempergu, g. Lapuh Mih. poda se v pokoj. Umerla sta gg. Miha Urban in Andr. Žohar. R. I. P.!
Teržaška Škofija.
Č. g. Pašič Franc je postal provizor v Gerdoselo, Umeri je g. Zdešar And. R. I. P.!
Odgovorni izdaj, in vred. Andr. Einspieler.—Natisnil J.&F. Leon v Celovcu.