Leio ML, štev. 25. V Celjii, sobola due 26. lebruaria 1921* Pavftaini franko. Študijska knjižnica vB&W m^R ^ft [: '' $S^ WwfllHlBP^ A^P ^^B dolž. lztis Ljubljana ^**^ ^^ ^ ^ -_________ _ ______________ i - ..............___................____si Stane celoletno 120 K, mescčno 10 K. — Oglnsi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklama mcd tekstom, osmrtnice in zahvale 1 K 50 v. — Posamezsxa šftevllba stane 1 K. Izttaja vsaK lorek, četrtek in soboto. Strossinajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnlšf vo Strossmajerjcva ul. St. 1. pritličje. Telefon SI. 65. Račun kr. poštnega Cekovnega urada St. 10.066. „Še vedno nismo osvo- bojeniu. Klerikalna stranka in klenkalno časopisje sta v deliriju. Vzamite danes v roke — sarno si prej zavarujte nos Pred smradom! — mariborske kleri- ^alne cunje »Stražo« ali ^Slov. Go- sPOdarja« ali pa ljubljanske od »Slo- venca« pa do »Novega Časa« in «Do- moljuba«: besnenje zoper vse, kar je namerjeno na konsolidirahje drZave, političnih ter gospodaiskih razmer, besnenje proti demokratom, zemljo- radnikom, radikalcem ltd. fn kaj se je zgodilo? Pribičevič je uvedel za sole sokolski telovadni sistem, zasigurati se hoče v ustavi enakopiavnost vseh ver, svoboda vere in vesti in dolcČiti, da se vera ne snie zlorabijati v politične svrhe. In že se podira v klerikalnem časopisju kato- li§ka cerkev. Zato vpije mariborska »Straža«, da »še vedno nismo osvo- bojeni«, da brezverstvo hoče uničiti katoličanstvo, vpije o hegemoniji ene- ga plemena nad drugim itd. Da za klerikalce prehod iz Avstri- je, kjer so uiivali vso protekcijo vla- da'rske hi§e in vsakokratne vlade, kjer je uŽivala katoliSka cerkev vse pred- pravice in privilegije, ni lahak v raz- mere, v katerih se ustavno določa enaka p r a v i c a in enaka svo- boda za vse, to razumemo, Zato razumemo nervozuost klerikalizma, ki se niti naimanj ne potrudi se vživeti v nove razmere. Odločno pa zavračamo vsak po- skus, ki bi meril na to, da se potom KaK5iiegakoli popuščanja klerikalizmu Urnetno podaljSuje življenje, Klerikalci bijejo na veliki boben b°ja katollCanstva proti brezverstvu, proti pravoslavju. V tern boju progla- Sajo načelo, da jim je svoboda kato- Jiäke cerkve najviSje načelo (»Novi Čas« 23. februarja), in da ne bodo »žrtvovali najdražjega, brez Cesar cerkev ne more živeti.« Značilno je, da je te besede za- pisal »Novi čas« o priliki razprave o določbi v ustavi, ki bi naj prepreüüa zlcrabo cerkve v politično hujskanje. Iz tega je jasno razvidno, da o n i istovetijo svobodo katoliške cerkve s svobodo klerikal ne politične hujskarije v cerkvi, ter da so pripravljeni za ohra- nitev te svobode celo razbiti državo, če bi — to mogli. Zna- 0 RadiSu in republiki, Zagrebška" »Riječ« prinaša sledeče: Spoštovani g. urednik! Pripoveduje mi prijatelj: Te dni sem se vrnil iz Zagorja. Tarn so ljudje nezadovoljni z RadiČem. Rekli so mi: »Bi' je tu jeden pop od Radičeve stranjke, koji nas je Stel vkaniti. Pred nam je navek KOVOri| da nam buju dones i republiko \ da nebiimo nikaj moral» platiti. a sad je stel da napravi nekakšnu organizaeiju i rekel je, da burnu moral» platiti za nju sto krun«. »Pf Ua| ste rekli temu popu ? Ste n:u dali *io krön?« ga vpraSam. »A kai bi dali! Rekli smo mu, da očemo repubfiku a ne organizaeiju. i da nebumo nikaj platiü, pak smo ga Potirali . . .« * Pri nas je častivreden in delaven "arodni Clovek g. profesor Radič, ki Po vaseh in manjših mestih pončuie narod, kako mora delati ir> gospo- darjf». da bo napredoval. Ta g. prof. Radič je došel recJavno ^ neivi radičevski kraj, kjer Stipice "*d:iča ne poznajo osebno. Po vaseh včUno je priznanje. da brez svobode političnega hujskanja klerikalizem ne more živeti. To bodi odloCilnim činiteljem v državi pa tudi resen opomin, da ne odnehajo od načelne poti, po kateri tnorajo korakati v narodnem in dr/av- ntm interesu proti onim, ki progla^ajo načelo, da jim jo svoboda strankarsko polrtične huiskarije v cerkvi več nego svoboda naroda in obstoj države. IVAN REBEK: Nekaj spominov na go- spodarske konference v Beogradu. Na odredbo trgovinskega ministra dr. V. Kukovca so se vrSile začetkom tega meseca v Beogradu gospodarske konference, h kateiim je povabil mi- nister zastopnike industrije, trgovine in obrti. Obrtni2tvo so zastopale obrt- niske organizacije: za Srbijo predsednik /anatiijske komore v Beogradu Mijo Sr.oianovi^, iz HrvaSke predsednik kro- ja5kc zadruge v Zagrebu Fr. Lcänik, iz Bosne preds«dnik čevljarske orga- nizacije v Sarajevu Mamid Jcftanovič in iz Slovenije predsednik obrtnega druš.tva v Celju Wan Rebek. Na dan pred konferenco (2. t. m.) se je zbrala večina zastopnikov na predposvetovanje v prostorih beograj- ske trgovske zbornice, ker so bili tarn prostori premajhni, pa potem v pro- stoiih državne loterije. Velika dvorana, pripravljena za občinstvo, kadar se žrebajo Številke ioterije. Na poziv pred- sednika se je sklenil za drugi dan enoten nastop, predvsem v razpravi v n eu re j e n i h p r o m e t n ih razmc- rah, za katero so se določili referent:. Za Slovence ie prevzet referat g. inž. Šuklje iz Ljubljane. K točkl o reviziji carinskihtarifov in carinar- skega poslovanja je poleg mno- gih referentov iz drugih pokrajin za Slover.ce prevzel referat g. dr. Mohorič iz Ljubljane. Dne 3. tm. ob 10. uri dopoldne se je velika dvorana napolnila do zadnjega kotička. Videlo se je, da so sami strokovnjaki med seboj in da bo vsakdo izmed njih vedel povedati kakšno zdravilo za neznosne razmere, kakor^ne so nastale za industrijo, tr- govino in obrt. Točno ob določeni uri so se zbrali tudi zastopniki ministrstva saobračaja in glavne carinske uprave. je sei glas: »Došel je Radič, bu drčal predavajne«. In v mestu K. se je zbralo na stotine ljudf, da čujejo, kaj jim bo Radič povedal. Ko pa je profesor RadiC zvršil svoje predavanje, so ostali ljudje zbu- njeni in nezadovoljni .. . »Vrag ga dal gospocki«, se oglasi eden izmed njih. »Pred nam ie navek poručuval, ak bumo za njeg*a glasuvali, da bu došla republika, a sad nikaj ne veil, neg' radi, pak radi...« (Pripomnimo, da sta prof. Radič in znani hujskač Stipica Radič dve raz- lični osebi. Op utS Vodslvo radidevske stranke je dc- Žalo svojo obljubo. Obljubilo je svojim pristaSem, da jim prinese repubüko iz Beograda. In res jim »o je princslo — »Re- publiko« iz Beograd-. — kot gicvno glasilo hrvatske seljačke stranke. (Nq Radičevski konferenci v Zsgrebu so namreč sklenili, da naj bo glasiio srb- skih republikancev ^Repubrika« v Beo- gradu obencm glavno glasilo Raditeve stranke. Op. ure-d.) Ob četrt na 11. uro je minister dr.^Kukovec pozdravil zborovalce, na- kar se je pričela razprava o prvi točki dnevnega reda: prometne razmere. V stvarni, deloma ostri kritiki je 30 vpisanih debatantov kritikovalo n:do- statke na železnicah in predlagalo na- čin izboljšanja in preureditve. Načelnik ministrstva saobračaja se je sicer bra- nil, vendar je bit sploSen, utis ta, da je bila kritika potrebna in zdrava, če tudi morda v eni ali drugi stvari de- loma krivična, deloma preostra. Drugi dan 4. tm. je bila razprava o reviziji carinskih tarifov in o po- manjkliivostih v carinskem postopku. Razprava je bila mestoma burna, ker so se med pravimi interesenti — za- stopniki industrije in trgovine — ogla- §a!i tudi izvozniiarji, kateri imajo in- teres na tern, da izvozijo vse in ?e bi še tako potrebno bilo v naši državi. Seveda so ti dobili od poklicanih či- niteljev primeren odgovor. Minister dr. Kukovec je po izvr- Seni debati obSirno odgovarjal na vsa važnejža izvajanja. Povdaril je, da so sicer zborovalci prinesli s sebof mnogo dobrih nasvetov, vendar pa ima utis, da nfso priSIi zadostno pripravljeni. cdino celjska obrtniška orga- n u a c \ \ a \ e p r i n e s 1 a k o n k r e t n e predloge, v katerih točkoza točko navaja spremembe ca- rins.kih tarifov, kakoršne si želi. Minister žeii, da bi enako tudi im:ustrijci \n trgovci stavili konkretne predloge, na podlagi katerih bo trgov- sko ministrstvo mogio vpraŠauje štu- dirati. Na ministrovo željo so se izvolili strokovni odbori, ki naj preštudirajo carinsko tarifo in predlagajo ministr- stvu potrebne spremembe. Voljeni so bili odbor za lesno trgovino in indu- strijo, za usnjarsko, železno in mlinsko industrijo, za trgovino z žitom in 21- vino ter poseben obrtniški odbor. Obrtniški zastopniki so se zbrali dne 5. tm. v prostorih zanatlijske ko- more, kjer so v petih sejah razprav- Ijali o vseh točkah obrtniškega vpra- šanja. Ministrstvo za trgovino je po- slalo na te seje kot svojega zastopnika znanega zadružnega organizatorja g. MiloSa Štiblerja. Po daljSi debati se je sklenilo, naj začasni obrtniški svet za- prosi vlado, da stavi v prihodnji pro- račun znesek po 100 milijonov dinar- jev v svrho podpiranja male obrti. V ta namen naj osnuje vlada c e n t r a I n i kreditnizavod v Beogradu, v kateri imenuje polovico članov vlada, polovico pa obrtne organizacije. Tako bo imela na eni strani vlada v rokah kontrolo nad poslovanjern zavoda, na drugi strani pa obrtniki sami. Pri po- deljevanju podpor se ima vlada držati Ie obrtnih organizacij in sicer zadrug, bodisi kreditnih, bodisi nakupovalnih, proizvajalnih itd. Zadruge so odgo- vorne za razdeljevanje podpor v obliki kredita za razmeroma nizke obresti. DaljSa debata se je vnela o vpra- šanju, ali naj bodo deležni teh podpor Ie organizirani obrtniki ali tudi drugi. Ker Srbija šteje danes krog 15.000 obrtnikov, od katerih je na komcj 3000 organiziranih, bi mnogi podpore po- trebni obrtnikj iste ne bl'i deležni. Do- sežen je bil sporazum, da smejo od dneva ustanovitve navedenega držav- nega kreditnega zavoda skozi dve leti v izrednih slu'ajih dobiti tudi še ne- organizirani, pa v resnici potrebni obrtniki mala posojila naravnost pri centralnem zavodu, po preteku dveh let pa izključno samo organizirani. Popoldne istega dne smo se po~ svetovali o zavj rovanju obrtni- ätva za slu^!a] bolezni in one» moglosti. Od ministra na se}c po- sJani strokovnjak nam }e poročal o raznih sistsmih: holandskem, franco- skem, nemSkem in belgijskem. Kot najprimernejši se nam je zdel holandski in smo ga tudi z malimi izpremem- bami sprejeii. Nato smo sprejeii v smislu stor- jenih sklepov resolucije, katere je drugi dan posebna deputacija predložila ministru dr. Kukovcu, ki je deputacijo, obstoječo iz enega Srba, enega Hrvata in enega Slovenca, 'jubeznivo sprejel in obljubil, da bo po svojih moiJeh skrbel, da spravi 3e v letoSnji proračun znatni znesek za povzdigo obrtništva. Depu- tacija je na njegov nasvet šla tudi §e v finančno ministrstvo in mu predlozüa isto resolucijo. Fin^ncni minister je po stvarnem razmotrivanju zadeve spoznal isto za resno in nujno, priznal, da obrtni§tvo ne zahteva ničesar neupra- vičenega in je obljubil se za stvar zavzeti. V pondeljek 7. t. m. so se vrSila na- daljua posvetovanja o enotni orga- nizaciji obrtni§tva za vso državo. Spopolnil se je oni del obrtniSkega programa, ki ni bil na I. jugosiovanskem obrtniškem kongresu v Celju dne 9. novembra 1919 dovršen. Sklenilo se je, da naj beograjska za- natlijska (obrtniška) komora izdela v zvezi z drugimi or^anizacijam» načrt pravil za centralno organizaciio ter osnutek pravil vpošlje na ogled in v presojo vsem obstoječim obrtnim organizacijam v državi. Po končanih predde'th naj skliče državni obrt- niSki kongres. Vse to se ima izvršiti v teku treh mesecev. Kongres se bo vršil najbrže v Sarajevu. Od ministra dr. Kukovca sklicani gospodarski svet pomeni nele velik korak v splošnem gospodarskem raz- voju države, ampak posebej za nas obrtnike velik korak naprej v spopol- nitvi naše skupne obrtniSke organi- zacije, potom katere bo šele obrtništvo začelo pomenjati oni činitelj v državi, ki je dejansko po svoji Stevilčni in gospodarski moči. Ministru dr. Kukovcu, ki se je za vsa najmanjša podrobna vprašanja v veliki meri zanimal in ki nam je pri odhodu želel najboljše uspehe v delu za povzdigo organizacije in s tern obrtnis-'ega stanu, moramo pa biti iskreno hvaležni, zlasti ker iz ceiega njegovega delovanja mora vsakdo uvi- deti, da mu je iežeče edinole na splošni gospodarski povzdigi in na procvitu vseh gospodarskih strok in stanov naroda. Pripomnim še, da smo predložili ministru resolucijo glede spremembe delovnega časa v mali obrti. Dogodki v Beogradu. Iz ustavnega odbora. Beograd, 23. feb. Ker se stranke še niso sporazumele glede stllizacije člena 13 (o svobodi vere in vesti), je ustavni odsek danes razpravlial o čl. 14, ki govori o svobodi tiska. Člen je bil končno sprejet po predlogu demokrata dr. Tomljenoviča v tern Smislu, da je tisk svoboden, da pa se začasno uve- dejo neznatne omejitve, dokler se ne urede rax me re v dr2avi. Razkol med zemljoradniki ? Beograd, 23. febr. PojutriSnjem bo plenarna seja zemljoradničkega kluba, v kateri se bo pokazalo, ali je močnejSa struja, ki je za sporazum z vlado, ali pa nasprotna. Klub je v ne- varnosti, da pride v njem do forma'- nega razkoia. Zemljoradniki in vsiop v vlado. Beograd, 24. febr. Danes je predsednik xemljoradnickega kluba La- zič nad eno uro konferiral s PaSičem. Izgteda, da so zemljoradniki priprav- Proslava vojvode Mišič-a v nedelj:^ dne 27. fetr. 1.1 v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne. Vaibljeni so «si Jugoslovani brez posebnih vabil. St ran »i\OVA U U i) A « Slčv', ^5. Ijeni na popuSčanje. Plenama seja kluba bo 1. marca, v kateri bo zavzel končno svoje stališče glede vstopa v vlado. Razprava o šolskem vprašanju. Beograd, 24. febr. Ustavni od- bor razinotriva člen 16. ustave, ki go- vori o Solstvii. Demokrati, radikalci, soc. demokrati, rnuslimani in zemljo- radniki so se sporazumeü, naj bi se glasil čl. 16. sledeče: Znanost in umetnost sta svobodni in uživata zaščito in podporo države. Univerzitetni pouk ie svoboden. Pouk je državen v vsej državi in počiva v vsej državi na eni in isti osnovi, ki se priiagoduje razmeram, katerim je namenjen. Vse Sole mo raj o dati moralno vzgojo in razvijati držav- Ijansko zavest v duhu narodnega edin • stva in verske strpnosti. Osnovni pouk je splošen in obvezen. Verski pouk v osnovnih Solan je fakultativen, neob- vezen, razdeljen po veroizpovjedih in v soglasju z verskimi načeii. Strbkovne sole se ustanavljajo po potrebah in poklicih. Državni pouk se daje brez vpi- snine, Solnine in drugih taks. Dopuščati se morejo tudi privatne sole razven Ijudskih in učiteljskih pod pogoji, katere predpiše poseben zakon. Izobraževalni zavodi brez razlike so pod državnim nadzorstvom. Državljanom druge rase in jezika se dajo Ijudske Sole v materinem jeziku pod pogoji, ki jill predpiše zakon. Vpra Šanje drugih šol za te manjšine se bo rešilo s posebnim zakonom. üstavni odbor bo jutri popoldne glasoval o tern predlogu, ki ga bo v imenu sporazumljenih strank stavil Avramovič. Polif iLne vesti« Prebivalci Baranje so sestavili in bodo predložili naši vladi obširno spo- menico, v, kateri zahtevajo iz narodo- pisnih, gospodarsklh, zgodovinskih, ze- mljepisnih in strateških rszlogov zdru- žitev Baranje z Jugoslavijo. Otok Krk bo v smislu sklepa iri- nistrskega sveta v upravnem oziru prideljen Dalmaclji. Razrnejitvena komlslja z Italijo je pričela z delom. Sklenila je, da se oddata otoka Krk in Rab Še ta teden na§im oblastem. Napad kozakov na Trockega. Iz Rige poročajo, da so kozaki napadli posebni vlak ljudskega komisarja Tro- ckega, ki je bil pri tem ranjen. Iz Korotana. O novih nemšklh napadlh na Slovence poročajo iz Podgorja in Med- borovnice. Rcžanski kmetje so Heimatdien- stovim hlapcem v Celovcu, deželnemu glavarju dr. Lemischu in drugim, po- kazali zobe. Deputacija 16 kmetov iz Roža je na Svečnico pri njem izrazila, da se bodo Rožanci oborožili v svrho samopomoči, ako oblasti nemudoma ne ukrenejo vsega potrebnega za var- nost oseb in imetja. Takoj drugi dan je prišio v Podgorje 8 orožnikov. Mariborske novice- Protestnl shod proti prevratnim elementom. Krajevni odb. demokratske stranke v Mariboru sklicuje za pri- hodnjo nedeljo, dne 27. t. m. ob 10. dop. v veliki dvorani Narodnega doma pro- testni shod proti protidržavnemu gi- banju in klerikalnemu hujskanju. Na shodu bo govoril tudi bivši riarodni predstavnik Gjuro Džamonja. Nemškl odvetnik dr. Tsche.bull je optiral za Avstrijo. Cuje se, da kupi njegovo pisarno dr. Kimovec iz Trsta. Carinik Nepomucki, ki je, kakor siTio poročali, fmgiral dva napada in se drugič sam v nogo ustreli), je iz- vr§il razne manipulacije, ki po do- zdajni preiskavi znašajo že blizu 200.000 kron. Izročen bo državnenr.? pravdništvu. Celjske novice« CeMski Soko! vabi ponovno vse Jugoslovane. da se u^eleže pros lave vojvode M šiča, ki se vr5i v nedeljo, 27. t m ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Parastos se prične ob 10. in ne ob 9. uri, kakor je bilo spočetka obiavljetio. Pred in po parastosu zapoje Celjsko pevsko dru- §tvo po eno žalostinko, za tem je go vor brata polkovnika Tošiča, nato ale- gorija in končno zapoje 5e Celjsko pevsko društvo »Jadransko morje«. Bratje Sokoli v kroju se zbirajo ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma, istotako sestre telovadke, toda slednje ne v kroju. Iz celjskega mestnega sosveta. V seji 24. tm. se je sklenilo: Mesto mestnega fizika se razpiše. — Prošnja brivca Termana (nemško-avstrij>kega državljana) za sprejem'v domovinsko zvezo se odkloni. — Ugotovi se, da cblskuje mestne osnovne sole 3l6otrok iz okolice. Za vsakega se zahteva od okoliške občine 300 K letno. Pocenitvi se bo določila tudi najemnina za raz- rede okouške sole v starem gimnazij- skem poslopju. — V Celju se |e pri- javilo 13 enovprežnih, 20 dvovprežnih voz in 5 avtomobilov po 30 HP. Po ljubijanskem vzorcu se določi za nje posebna občinska naklada (za eno- vprežne vozove ä 500 K, za dvovprežne ä 800 K, za avtomobile po 2000 K).— Higerspergerjevo posestvo se odda za pet let v najem orožniškemu naredniku Fr. Leskošeku za letnih 3000 K. — Konjerejskemu odseku Slov. kmet. družbe se dovoli za premovanje konj podpora 500 K. — Prostori, ki jih je na Bruckoveni posestvu imel dozdaj v najemu mizar Vehovar, se oddajo za 6 let v najem novoustauovljeni mi- zarski strojni zadrugi. — Cerkvenim ključarjem pri Mnrijini cerkvi se izvoli trgovec g. Jos. Jygodic. — G opat je izročil mestnemu magistratu 2500 K, od 5600 K, katere ie pvejel iz od pa- peža za jugoslovansko miadino po- klonjeneRa zneska, v svrho razdelitva med celjsko revno jugoslovansko mia- dino. Znesek se v svrho primerne raz- delitve izroči ubožnim očetom. — G. Rebek želi, naj bi g. gerent izposloval pri merodajnih mestih ukaz, da nam dajo premogovniki za na5o p! narno samo prvovrsten premog, in ne, kakor sedaj, do polovsce pomešan z blatom in kamenjem. Akcija za zgradbo his — padla v vodo. V seji mestnega sosveta 24. tm. se je po poročilih g. Sedlarja, ki je bil v svrho informacij v Ljubljani, in drugih članov sosveta ugotovllo,, da se je akcija. kat(?rc je niestna občina z vso vriemo vzela v roke, izjalovila vsled finančnih težkoč, ker po infor- macijah na merodajnih mestih in zla- sti po izjavi ministra dr. Kukovca dr- žava ni v položaju prispevati, mesto samo pa nima virov za ogromne svo- te, ki bi bile za zgradbe his potreb- ne. Vendar se je pa sklenilo, storiti še nadalje vse korake, da se zainte- resira za vpras'anje privatni, zlasti bančni kapital. Odlikovanje. ViSji inšpektor, šef obratnega vodstva drž. žel. Pr. Kokalj v Celju je odlikovan z redom Sv. Save V. razreda. Triglnvanl In prljatelji društval V smislu sklepa pripravljalnega odbora sporazumno z društvenim odborom priredi akademsko društvo »Triglav« iz Zagreba v soboto, due 9. aprila t. 1. v vseh gornjih prostorih Narcdnega Doma v Celju veliko skwnost. Isti dan bo občni zbor starejšinske zveze. Pov- darjati pornen in važnost »Triglava« bi bilo odveč. Generacije slovenske inteligence hranijo v svojih srcih spo- mine, ko jim jß v nemSkem Gradcu bil Triglav zavetje in žarišče slovenske besede, pesmi in knjige. Mnogobrojni prijatelji naši vedo, da je Triglav bil skala v nemškem morju, ob katerega so se valovi ."zanian zaganjali. Vsi sta- rejšine in prijatelji naj tekmujejo, da slavnost kar najlepSe uspe. Potrebna pojasnila daje pripravljalni odbor za triglavansko slavnost v Ceiju. ObČnl zbor ženske CM podruz'- nlce v Celju se je vrSil 19. tm. v Na- rodnem donm. l-i poročil posnemamo samo, da je podružnica pod predsed- stvom vedno marljivo deluioče gospe dr. Kalanove tudi po prevratu razvijala živahno delovanje, čegar materijelni vspeh pa Stevilčno ni prišel do povolj- nega izraza, ker je podružnica delovala skupno s tukajšnjo podružnico 2»?nske~ ga društva in pa ker je občinstvo po prevratu srnatralo delovanje za CMD za mani potrebno in se bolj zanimalo za Jugcslovansko Malico. Podružnica je zgu&ila v preteklem letu 2 najboljSi Clanici gospo Guzejevo iz Gaberja in gospoGično Kopačevo äz Celja; prva je volila podružnici znesek 50Ö K, iz za- puščine gospodifne Kopačeve pa bo podiaižnica dobi.a okroglo 5000 K. Novi odbor se je sledeče sestavil: predsed- nica ga. Adela dr. Dečkova, tajnica ga. Založiiikova, bla/rajničarka ga. dr. Ser- nečeva, odbornice ga. Arkova, ga. Jer§i- novičeva in ga. KaiiovSekova, pregled- nici računov jra. dr. Kalanova in gospo- dična Dragica Mirnikova. V bolnlcl umrl je 22 tm. po- sestnik Fr. Šol inc iz Dramelj ki so fra fantje minolo nedeljo z noži smrtno- nevarr;o zbodli. V poročilu o poteku epidemije koz v občlnl okolica Celje se nam je vri- nila pomota. Pisali smo, da je družina Verbnik ?:bolela v Grahovi hi§i. Hi5a Gaberje 134, kjer stanuje Verbnik, pa ni Grahova. V hiši gospoda Graha, v kateri ima gostilno. sploh ni bilo no- benega slučaja črnih koz in je bi!a ta gostiina zaprta Ie radi tega, ker so bile vse hiSe ob novi cesti radi grozeče nevarnosti razSirjenja epidemije kon- tumacirane. To prijavimo, da se ne bo delala krivica in Skoda gospodu Grahu, vrlemu narodnjaku. '' Svobodomiselni srednjeSofski or • ganizadji SJSO »Slogan v Celju so darovali: g. dr. Kalan 200 K; g. dr. Božič, g\ Moppe, g. dr. Rüj5p, gosp. dr. Kunst, g. dr. Vrečko, pisarna dr. Ser- neca, lesna trgovska in industrjjska družba »Savinja«, pifiarna dr. Kukovca, Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje, g Pertinač, Jadranska banka po- družnica Celje, Češka banka »Union« podružnica Celje, g. Kos, g. Milan Mar- tinoviČ, g. Zangger, trgovec, gosp. dr. Zangger po 100 K; g. dr. Steinfelser, gosp. Detman, g. dr. Hrašovec, g. dr. Orožen, g. dr. KarlovSek po 50 K; g. vladni svetnik Lilek, g. Fran Cater, g. dr. Barth, g. dr. Premschak, g. Vudler, g. dr. Srebre, g. dr. Gbllitsch, g. notar Ba5, jr. Rebcuschegg, g. Černe, gosp. Matkovič, g. Branko Jo5t po 40 K; g. dr. Jesenko 30 K; g. dr. Herzman, g, Bizjak, g. VoSnjak, g. Jagodič, g. Pe- likan po 20 K; g. dr. Brunčko, gosp. Černej in g. Bojcc po 10 K. G vladni svetnik LUek nam je poklonil okusno ve- zanega Tavčarja. Vsem cenj.darovalcem naša iskrena hvala! Tercijalke iz Celja in okolice bodo v nedeljo v Celju »protestirale« proti »krivicl«, da nimajo volilne pra- vice pri obč." volitvah. Proti demokra- tom jih bode peljal v sveto vojsko klerikalni poslanec. Morda pride sam ljubljenec vseh* tercijalk dr. KoroSec. Veliko zabave! »Celjski katehet« se je v »Straži« razburil nad nami, ker snio povedali bridko resnico. Njegove psovke mu odpuščamo velikodušno — v ostalem pa' se naj Ie tolaži v svoji onemogli jezici nad dej'itvom, da tudi med mia- dino ne more več v kalnem ribariti. Da bi se pa prekljali ž njim in tratili papir in čas, za to nam je veliko pre- majčken. Samo mu ponovno zapišemo v spomin besede evangelija »Straže« z dne 23. februarja 2. stran 3. stolpič: »Sploh se naj v soli ne agitira ne za Sokola, ne za Orla . . .« Boljševiška ura na zvonlka Ma- rijine cerkvc. Ta ura je skoro vedno v kričečem nasprotju s pravilnim ča- som, ki ga oznanjajo tovarniške sirene in po katerem se ravnajo tudi Sole. Človekn se naravnost smilijo otroci, ki zjutraj premraženi Ivt« v Solo in gledajo na zvonik Marijine cerkve z zadovoljstvom: še 10 minut manjka do 8. ure, torej ni sile; naenkrat pa zatuli iovarniška sirena in kakor obu- pani se spuste otroci v divji bcc; proti šoli iz strahu pred kaznijo zaradi za- mude. Prosimo novega cerkvenegaklju- čarja, da tudi tu zahteva red. O senzacijonalni aretacljl nekega inženerja F. P. iz Celja v MaTiboru poroča Ijubljansko »Jtitro«. Dotični inžener se je baje 23. tm. zvečer pri- peljal \z Gradca v Maribor in je pri- Sel pri pregledovanjii potnih listov v konlrovorzo s pomočnikom obmejne- ga komisarja Pantičem. Pri pomočniku se je javil neki zdravnik tz Kragujev- ca, ki jc proti inženerju dvignii ob- to*bo, da je v nekem p;ra5kem hotel1.: klical: Živio Karl, dolje z Jugpslavljol Na podhigi te ovadbe je obmejni ko- misar inženerja aretiral in se vršl proti njenu preiskava. Inžener zanika odločno vsako krivdo. Ol?pševalnemu druStvu v Celiu je podarii g. F. Rasch, trgovec v Celju, 100 K namesto venca za iimrlo gospo dr Schurbiievo. Hvalal Po«?nemajte! Ysak Jugoslovan mora bit! Član »Jugoslovanske Matke«! Prosveta. Mestno gledališče Celje. V ne- deljo, dne 27. febr. tl. »Divji iovec« narodni i^rokaz s petjem. Spisal F. S. Finžgar. Režira Valo Brattna. Začetek ob I6V2» konec okrog 19. Znižanecene. Zveze z vlaki. V sredo, dne 2. marca 1921. pa se ponavlja Ijubezenska drama »Mladost«. Slovensko gledališče v Celju. Halbejeva »Mladost«, ki smo jo videli v sredo, dne 23. t. m. pri dobrem obisku na našem odru, je mnogim Celjanom že znana. Igraii so jo pred vojno v Nar. dornn, po preobratu di- jaki v mestnem gledališču. Obakrat ni doživela bogve kakega uspeha. Tudi premijera v letošnji sezoni, ki bi bila Sahko izostala, ni prinesla občinstvu istega notranjc-ga zadovoljstva, ki ga je vodstvo gledališča gotovo pričako- valo. Posamezne osebe so krtpko ka- rakterizirane. V igri si nasprotujeta dva dtiSevna svetfi, toleranca in apodiktična dogm:»tika. Brezobzirni tek mlade Iju- bezni dovede dve sentimentalni duSi do nepremišljenega greha. Ravr.o v igr» obeh zaslopnikov rnladosti pa po- greSamo globokejših in težjih notranjih konfüktov, ki jih ne more nadompstiti niti kljubovanje, niti prepogosto po- Ijubovanje in hrepenenje po pomladi življenja. Igra bi niorala biti temeljito naštudi;ana in v mojstrskih rokth, da bi potek dejanja nplival globokeje in vzbujal sočustvovanja s posameznirni osebami. Ako se pa lovi igralec za besede in ga skuša šepetalec pri tem krepkeje, a preglasno podpreti, izgubi že itak 5ibkej5a drama svoj utis po- polnoma. Žal nam je velikega truda, ki ga je imela režija z insceniranjem, žal tudi igralcev, ki so žrtvovali mnogo dragocenega časa. Ponosna na svoje igranje sta lahko gdč. Voibachova (Anica) in g. GradiSnik (Amandus). Prva je igrala naravno, prisrčno in z naj- slobokejšim razumevanjem duSevnega življenja, ki ga živi takSno dekle, ka- kor je Anica, slednji z raltnirano vir- tuoznostjo v mimiki, v kretnjah in v izgovoru. Amandcva, boij patoloSko neffo psiholoSko zunimiva osebnost je pri^ln r'o nopolne veljave. Župnik (;.' '-"I po svoji zur.anjosti in n.'i^ujju ^.^n;.l po ulogi simpaticen, Ie v izgovoru večkrat nerazločen. Fana- tiCnega kaplana je igral g. LipovSek s primerno rutino dobro, g. Mejanšeku je v ulogi bratranca Ivana v prvem dejauju vsekakor manjkalo mladosti, v drugem in tretjem dejanju se je po- polnoma vživel v situacijo. Rediteljem in tudi občinstvu na galeriji nasvetuiem, da nemirneže odstranijo brevi manu. Občinslvo si želi več premijer, ki bodo v nastopajoči pomladi gotovo izved- ljive. —vlj — K poglavju 0 podraženju šoisklh knjig. V zadnjem času prinasyjo dnev- niki razne notice 0 čudnih manipula- cijah s knjigami, prevzetimi od du- najske založbe goiskih knjig: ter na- povedujejo razna razkriija. Prav je tako! Le privcžite na pranger vsakega, ki bi hotel verižiti na račun naše na- rodne prosvc-te. Prav tako je pa ob- sodbe vreden tisti, ki popravlja v teh dragih časih nove izdaje po nepotreb- nem tako, da se ne morejo rabiti icto- časno s stareišitni. V mislih imam šesto izdajo »Mojega prvega berila«, sastavljenega od Karola Widra, tiskano leta 1919, vezano v mehke platnice, brez koloriranih slik. »Cena vezani knjigi 3 K«, stoji črno na belem na mehkih platnicah. Preko te cene je natiskana cena 4 K v viioliČasti barvi in zgoraj v lev em kotu je označena prava cena s K 7.70, ki se s poštnino poviSa na čez 8 K. Leta 1916 izdana trdnovezana in kolorirana izdaja je veliala 70 vinarjev! »Šesti poprsvljeni navisk« stoji na čelni strani. In res je »popravljen« tako, cla je knjigo skoraj nemogote rab»ti skupno s prejSnjimi izdnjami zlasti v prenapolnjanih raz- rediir In vendar so se slevilno sole po Štajerkem preskrbele z večjo za- Ioro prvih izdaj v času, ko je kranjski deželni Solski svet izrekol svoj ana- thema nad podjetjem, opustivši meto- dično bolje sestavijeno Začetnico. Po- polnoma je v redu, da se je nadome- stilo berilo *Naž cesar« s sestavlcom »SliS« in ^Cesarska pesem« z »Lepo našo domovino«. Iz prei5njih izdaj smo jih iztrsiali. Tudi bi prav nrč ne ško- dilo, sko b1 se 5c .bili prldej&H prvi kitici ciržavne in slovenske hirnoie. Sliki !cra!ja in kraijeviča bi povišali vrednost Siev. 25. »•N O V Ä D O B A« Siran 3. knjige. Pa to se je bržčas prihranilo za »Sedmi popravljeni natisk«. Ali kakšno popravljanje je to, ako se v prvih vajah besede in stavki prestav- Ijajo tako, da se štivo nove in stare izflaje več ne ujema? Na primer: Na strani 12. III. izdaje stoji stavek »mati me uči« v 3. vrsti, v popravljeni pa v 2. vrsti. Kakäno revolucijo vzbudi to dejstvo med začetniki, ki s trudom sledijo prvim poskusom o čitanju. — Slične poprave nahajamo na strani 13., 14., 18., 19., 23., 30. itd. Zlasti zna- čtlna je poprava na 30. strani. V III. izdaji sta si sledila sledila slcdeča stavka: »Po skalovju se grejejo gadi, zato je nevarno hoditi po skalovju. V 6. izdaji je pa popravljeno tako-le: Zastrupljen človek umrje, zato je ne- varno hoditi'jpo skalovju«. Seveda so se spremenila tudi nekalera imena. Mesto Gabrijele nastopa Grozdana in Kristel se je prekrstil v Tončka. Vseh poprav je okoli 30 in te zadosiujejo, da ttpi Pouk v razredih, v katerih se rabi več izdaj — in sicer po uepotrebneml Vi. Čorovlč: Rasa In veia v srbski Prošlostl. Zbirka poutičnih, gospodar- slsa utd. Zaradi neugodii'h tiskarsk h rammer je čnsops začasno prenehal zha- iati. ~ JDS. Ceijska kraj. organlzaclja JDS je ob priliki kratkega bivanja ministra dr. Kukovca v Celju za sredo zvečer sklicaia Siršo odborovo sejo, katcro je voclil predsednik dr. Kalan in na ka- *eri je minister poročal o akfualnih dnevnih političnih in gospodarskih v- PraSanjih. V debate, ki je bila izredno 2'vahna in ki se je sukala zlasti krog Rospodarskih vpraSanj, so posegli gg. dr. KarlovSek, Rebek, prof. Pirnat, Lcšničar, dr. Božič, ZaloŽnik, vlad. svet. Liiek, ravnatelj Jeräinovic itd. pelfani so svojega rojaka - ministra •skreno aklarnirali. Načelstvo Jugoslovanske demo- *ratske stranke se je posvetovalo o vPra§anju b.criačenja plač državnih na- s^vljencev v vseh pokrajinah z ozi- rotTi na to, da so se draginjske raz- niere v vseh pokrajinah države v zad- njetn času skoraj izenačile. Oddalo je svojim poslancem in demokratski za- jednici poziv, da v tern smislu zastavi svoj vpliv in sku2a čimprej doseči, da bo zadošceno upravlčenim željatn dr- žavnih nastavljencev. Zbor zaupnlkov demokratske stranke iz Dalmac!je se vrSi 6. marca. Obrtni vestnik. Sestanki krojaških mojstrov in *^ostojnih šivllj so vsak pondeljek q. l9- uri v »restavraciji Žumer« na 'avnern trgu. Vabljeni so vsi omenjeni, s^istih točno udeležijo. nov Zars^'J strojno zadrugo usta- prj e "lizarski mojstri Celja in okolice. nui aVe vodi P°seben odbor, na čelu 7aa s< 1y'renovar. Ustanovni občni zbor !^ru«e je 6. marca. je ^MCdsednik dež- vlade dr- P'tamlc oaiikovan z redom Sv. Save II. razr. V mestu KoČevju se je pri Ijud- skem Stetju vpisalo 1826 Slovencev, H54 Nemcev in 24 drugih Slovanov. Nemci so v Kočevju torej — manjšina! »Družba sv. Clrlla In Metoda« v Ljubtjani proda posestvo na Muli (Šta- jersko) vl. St. 1480 dež. deske kranjske, obstoječe iz hi5e, gospodarskega po- slopja in vrta. Ponudbe je poslati na vodstvo >*Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubijani do 15. marca tl. Konzulat ČeŠkoalovaškž repu- blike v Ljubljani naznanja vsem in- teresentom, da je potrebno v vsaki zadevi, pri kateri zahteva stranka tudi uradni odgovor, priložiti znamko, od- nosno znesek za poštnino, ker se v drugem slučaju konzulat ue bo oziral na vloge. Slovenjgradec je pravilna označba za mesto in politični okraj tega imena in ne »Slovenjigradec«. Omejitev priseljevanja v Amerlko. ArneriSki senat (Združ. držav) je z ve- iiko večino sprejel zakon, s katerim se omejuie svoboda nastljevanja v Zdru- ženih državah. Odgovcrno uredniätvo maribor- skih klerikalnih listov je prevze! po- slanec PuSenjak, da bota lista »Straža« in »Slov. Gospodar« pod zaščito imu- nitete lahko še bolj nemoteno lagala in psovala. Na praškem velesejmu bota za- stopala naše trgovinsko ministrstvo bivši minister dr. Albeit Kramer in na čelnik oddelka trg. ministrstva v Ljub- Ijanl dr. Rud. Marn. Pravico javnostl je dobila bolnca usmiljenih bratov v Novem mestu. Dopisi> Na Teharjih je priredil sadjarski nadzornik gosp. Goričan due 22. t. m. enodnevni sadjarski tečaj v obrezovanju KTladega drevja in v precepljanju. Za- nimanje je bilo zelo veliko, posebno mladih kmečkih sinov, bodočih gospo- darjev, je biio lepo Stevilo, ki so vsi s pozornostjo sledili predavatelievim navodilom ter se tudi sami praktično vadili v obrezovanju in precepljanju. Dasi Teharje same po sebi nimajo po- sebno ugodne lege za sadjarstvo, ima- mo tu vendar veliko Stevilo lepih in tudi negovanih sadnih vrtov, ker sku- pijo Teharčani, kot glavnl zalagatelji celjskega mesta s sadjem, zelenjavo in sočivjern za svoje pridelke lepe de- naije! Ravno v tern oziru, da bomo mogli mestu nuditi rano, pa tudi pozno fino namizno sadje, treba bo §e mno^o smotrenega dela! Zato ta tečaj ni bil eden zadnjih in bomo v teku leta sku- šali pridobiti več znanih naSih sadjar- skih predavateljev za poglobitev na- Sega dela! Iz Vojiilka nam poročajo, da se je 6 Vojničanov udeležilo pogreba dr. Breschnika v ŠoSranju v uniformi požarne brambe proti izrecnemu ukazu načelstva, da ne sme nihče v uniformi v ŠoStanj. Seveda bodo izključeni iz društva. Protl Ribislu, enemu izmed udeležericev, ki je govoril veleizdajalsko, pa je itak uvedena kazenska preiskava. Žalec. Moška in ženska podruž- nlca Družbe sv. Cirila in Metoc'a skli- cuje na dan 26. tm. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v restavraciio g. V. Kukca v Žalcu z običajnim dnev- nim redom. Žalec. V nedeljo, dne 20. febr. 1921 se je ustanovila v Žalcu samo- stojna podružnica Jugoslovanske ma- tice in sicer za Žalec in okolico. Za- stopnik celjske podružnice je v pre- krasnib besedah razložil pomen in na- men Jugoslovanske matice. Predlagani sta bili dve resoluciji na na5o pokra- jinsko vlado v Ljubljani, ki sta bili soglasno sprejeti. Prva resolucija, proti N. Avstriji, zahteva, da se odgovori N. Avstriji na preganjanja našega naroda na KoroSkem s tern, da se ukinejo vse nemSke Sole, da se v nobenem uradu ne upožteva nemSCine in da se qdvzamejo vsem Nemcem vse trgov- ske in obrtniSke koncesije, vse v isti meri, kakor postopa N. Avstrija z na- šim življem na KoroSkem. Druga re- solucija, proti Italiji, zahteva, da po- pravijo nasi državniki v II. delu ra- pallske pogodbe, kar so zagrešili v I. delu in da se naj da Italijanom, ki ostanejo na na§em ozemlju, samo iste pravice, ki jih imajo naši bratje pod Italijo. Obisk ni bil povoljen, zboro- vanja se je udeležilo le kakih 60 oseb, ki so pa vse takoj pristopile kot red- ni člani. Upati pa je, da ne ostane ' nobeden Žalčan in okoličan, ki nc bi še naknadno pristopil J] M. Dober vzgled daje 2alska Solska mladina, ki je pred kratkim nabrala za J. M. lepo svoto 985 K. V odbor so bili izvolje- ni: predsednikom šolski vodja gospod Anton Petriček, tajnikom gosp. Janko LavriČ, blagajnici gospodična Jana Hodnikova; odbornikom Franc Brin^r, šolski vodja v Gotovljah, g. Ponkrac Privžek, posestnik v Grižah in gosp. Rudolf Wudler, Solski vodja v Petrov- čah, njih namestnikom oziroma ns- mestnicam: gospa Jclka Vabičeva, g. Drago Naprudnik in gosp. Josip Urek, trgovec. Okoliški odborniki in namest- niki so prevzeli vse agitatorične po- sle in pobiranje članarine v okoliških občinah, kjer se pa bodo sčasoma ustanovile samostojne podružuice. Št. Peter v Sav. dollni. Ho-ru- uk Janez. Glasom odloka kn.-Sk. kon- zistorija z dne 17. tm. štev. 912 se vrSi disciplinarna preiskava proti žup- niku Jančiču zaradi njegove neizmer- ne krščanske ljubezni do bližnjega in njegovega plodonosnega »kulturnega« delovauja med farani po pristojnem dekaniiskem uradu. Sedaj pa na delo in na dan z vserni grozodejstvi, ki jih je ta rirnski hlapec v teku svojega bivanja med nami povzročil. Nobene bojazni! Resnica in pravica morata ¦zmagati. Zahtevamo v naši fail red in mir božji. Zavedamo se svoje držav- Ijanske svobode kot trdni in prepri- čani Jugoslovani in ne pripoznamo nobene autokracije duhovništva. Iz Trbovelj. Zaradi nalezljivosti črnih koz so prepoveiana od okraj- nega glavarstva vsa zborovanja, shodi, kino in enake prireditve v naSi obči- ni. To je popolnoma pravilno. Samo naSa gospoda je v tej zadevi precej enostranska ali pristranska. Kaj pa cerkev? Ali ni to javno shajaliače, kjer se ljud/e tiSčijo drug druzega ka- kor slaniki? Tukaj je kraj, kjer imajo nalezljive bolezni svoje svobodno po- lje in se lahko po svoji volji razširjajo. Kaj pa sole? Otroci iz krajev, kjer je bolezen, pridejo v dotiko z otroci okuženih roclb'n — to se ne da pre- prečiti. Taki otroci pridejo v šolo in okužijo otroke iz še neokuženih kra- jev. Pa imamo bolezen na vseh kon- cih in krajih. Kaj pa gosiilne? Tukaj je tudi javen prostor, kjer imajo razni bacili svoje lahko delo razrnnoževanja. Najlepše je pa to, da hodi postrež- kliija In gospodlnja iz Izollrne bol- nišnlce, ki pride vsak dan mnogokrat v neposredni stik z bolniki — po tr- boveljskih prodajaluah, gostilnah in mesnicah in se nad tern nihče ne spodtika, tudi siroge oblasti ne. Ako hočete samo z zapiranjem kina, pre- povedjo shodov in javnih zborovanj preprečiti razSirjenje kužriih bolezni, druga shajaliSča Ijudstva pa pustite nemoteno se vrSiti, se zelo motite, ako mislite, da bodete preprečili razmno- ževanje teh nevarnih bolezni. Ako bo začela v Trbovljah razsajati bolezen, se bo vočigled naSih stanovanjskih mizerij tako strahovito razpasla, da je ne bode moč kar tako ustaviti. To vemo vsi navadni zemljani, samo naše oblasti ne. — Lajik. Hrastnlk-Trbovlje. Rudarski upo- kojenci so pričakovali, da dobe v krat- kem povišanje pokojnine. Ker se je vendar pričelo govoriti, da z marcem zopet ne bo nič, so v strahu, da bo zadeva zopet zaspala. Pozivamo naše uplivne može, naj store, kar je v njihovi moči, da se odpomore tej neznosni bedi ! Šoštanj. V nedeljo, 20. febr. t. I., so tukaj pokopali iz Vojnika prepeljano truplo zdravnika dr. Breschnika. Navzoči člani požarne brambe iz Vojnika, ki nosijo na svojih čeladah nemSki napis: »Hohenegg«, so se izkazali s tem, da je njihov slavnostni govornik Ribisl v gostilni pokojnikove scrodnice Breznik javno in zelo glasuo, da bi ga ja vsi navzoči vojniški in številno zbrani Šožtanjski nemSkutarji slišali, teatralično izjavil : »Wir wissen schon, warum Dr. Breschnik so früh gestorben ist, wir wissen, wer daran schuld ist, nur dürfen wir es jetzt noch nicht sagen,— aber Gott wird sie strafen, so wahr ein Gott im Himmel ist. Es wird so alle der Teufel holen! Der zahlende Tag kommt.« Da to cika na razrnere, ki so nastale vsled ustanovitve Jugo- slavije, da so bile torej te besede na- perjene zoper na§o državo in da so bile izrečene samo v namen, da se ljudi hujska zoper naš narod in državo, pač ni dvoma. Po pogrebu so nato ti ognjegasci ktičali po šoštanjskih ulicah »Heil« in ko jih je tukajSnji klobuCar Josip Ravljen opozoril, da kaj takega tu ni "dopustno, so ga prevrgli in ga je potiam Se nek SoStanjski nemškutar sunil z obuto nogo v glavo, da je bil ves pobit in krvav. V slovenski kavarni RajSter so nahruüli natakarico če5: »Dumme Bäben, kannst du nicht deutsch !« in so tarn tudi Se na razne druge načine izzivali. V Kunst-Bteznikovi gostilni so nato izzivalno prepevali nemške pesmi. Kričali so tudi: »Jetzt werden wir singen »Die Wacht am Rhein«. To pesem so baje tudi zapeli. Ob 21. uri so bili v hotelti Jugoslaviji, iz katerega se je nato zasliSalo trikrat zaporedoma kričati: »Heil Deutsch- österreich K da se je daleč razlegalo po Soštanjskem trgu pred hotelom. Prebivalstvo v Šoštanju, ki se da zelo rado podhujskati v nemSkem zmislu, je bilo vsled tega zopet jako pod- krepljeno v svojem itak od nekdaj protinarodnem duhu. Na tak način se jih stalno vzdržuje v živem proti- državnem duhu, da so za vsak prevrat pripravljeni. NaSe oblasti nikakor niso funkcijonirale ä tempo niti dosti ener- gično. $e le po že posrečeni proti- državni demonstraciji izrečene kazni pa so navadno skoraj brez vsacega učinka, ker ob času njihove izviSitve že skoraj nihče ne ve več, zakaj so se izrekle. Le takojänja pogumna inter- vencija more preprečiti protidržavni in protinarodni utis na mnogobrojno radovedno in dovzetno Ijudstvo. Pri nas se pa vsak boji intervencije, ker izkušnja uči, da oblasti običajno kaz- nujejo pogurnnega intervenijenta zaradi vsake maleukosti (popolnorna gladko kaj takega n i t i n e more izteči!), narnesto, da bi ga v vsakem oziru podpirale ter tako uspešno zatrle proti- državno nemčursko hidro. — Vprašamo tudi sodajno načelstvo žoštanjskega gasilnega društva, ali so nekateri nje- govi člani nastopili v uniformi po sklepu načelstva in ali je istotako po njegovem sklepu Rittouschegg pri po- grebu nemški komandiral. liočemo si biti o vsern na jasnem. Mozirje. (Kako upliva kleri- kalna broSura na psa?) Ko je župnik lepega slovenskega trga raz- lagal pri uku častitljivim možem v=;e- bino klerikalne broSure «Ajmo mi So- koli«, ni imel drugega uspeha, kakor da mu je tudi prisotni ps'.cek izrazil svoje mnenje o brošuri s tem, da je Sel h gospodu župniku, privzdignil nogo in .... To se je zgodilo leta Gospo- dovega 1921. na prvi postni pondeljek v Mozirju. Iz Slovenjgradca. V nedeljo, dne 20. febr. 1921 popoldne se je ponav- Ijala ob obilni udeležbi burka »Mo* uniforme«. Potek dejanja je bil glad- kejSi in preciznejši kakor pri premije- ri; naravnost dovrSeno se je pa inter- pretiral »Žid Majer« tako v pevskem, kakor tudi še bolj v igralnem oziru. Orkester je nudil v odmorih umetni- Ski užitek.( Povdariti je hvalevredno požrtvovalnost inspieijenta g. Gabrona in šepetalca gosp. Čudna. Na proSnjo Sokol. druStva v Šoštanju bodo pred- stavljali naši marljivi in požrtvovalni igralci »Moč uniforme« v nedeljo, dne 27. svečana 1921 ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Jugoslavia« v Šo- Stanju. Čisti dobiček predstave se bo- de porabil v korist zgradbe »Sokol- skega doma« v ŠoStanju. Muta. Nadzorstvo nad tukajSnjo tovarno je vlada poverila končno vr- lemu narodnjaku, obč. gerentu g. Mi loSu Osctu, ki bo svojo nalogo gotovo vrSil v narodnem in državnem inte- resu. Slov.Bistrica.Našim nemškutarsko- socijaldem. kapacitetam Tegerju, Arsen- scheku in drugim žilica ne da mini. Tegerja bi na vsak način radi spravili za obč. gerenta, razne druge nemčurje. pa,za sosvetnike, čeS da občina ne sme ostati v slovenskih rokah. Oblast naj tem hujskačem posveti potrebno po- zornost, ker v interesu gospodarskega napredka hočemo končno imeti mir pred njimi. Slov. Bfstrlca. Za postaienačelnika so nain poslali g. Detičeka iz Rogaške Slatine. Nebomoga vnaprej sodili in ob- södili, želimo le, da se ponaša, kakor kot trezen človek ve, da se mora v narodni državi. Predvsem je treba, da v njegovi rodbini preneha tisto ß;rdo Svabčarenje, ki je še v njoj v modi. Oplotnica, Klerikalci sq s,topili v Sfran 3, »NOVA DOBX« Stev. 25. zakon s tukajšnjo nemškutarijo. Župnik in kaplan znata prav pridno nemški govoriti in imata vstop v vse boljše nemškutarske hiše. V zvezi z nemSku- tarji se hoče izvesti bojkot proti ne- katerim zavednim slovenskim napred- nim obrtnikom. Lepa družba! — Za Sokolski dom imamo nabran že lep znesek in upamo, čo nam bo usoda glede stavbišča mila, da ga bomo imeli 2e letos pod streho. Iz rogaškega okraja. Če ti da kdo klofuto, nastavi mn Se drugo lice, uči menda nauk o pravi krščanski lju- bezni. Ljubezen pa je danes itak umrla, zato bi se vsaj ljudje in oblasti naj ravnale po pravilih krščanske pravič- nosti, ki velö: Vrni mu dvel Pri Svetem Križu tik Slatine je nastopila službo kot učiteljica Fanika PiSek, katero so oblasti izgnale iz Koroškega, dasi ie rojena na Koroškem, študirala v Ce- lovcu in službovala 15 let nepretrgonia v Pliberku. Vrnite dvel Morda bi se kaj v Rogatcu našlo, g.gerent! Saj ni treba biti ravno učiteljica. Olavno je, da se je Že preobjedel našega kruha. Pomozite onim, ki ljubijo Avstrijo, da se število stradajočih ne zmanjša, kadar poženejo naäe ljudi! Šniarje prlJelšah. Radovedni smo, kedaj bo obrtna oblast končno ukrenila, da bo na Wagnerjevi trgovini nemški napis Josef Wagner nameščen s sloven- skim in kedaj mu bo prepovedaia, vsi- Ijevati ljudeni razglednice v nemSkili barvah in z nemškim besedilom. — Pri nas se je vpisalo 14 ljudi z nemSkim materinskim jezikom. Značilno je, da ste dve sestri vpisala ena slovenski, cna nemški materni jezik! Takšno je »uradno« ljudsko žtetje. Zibika. Na gostiji Ivana Tojnko v ŠentjanZu je bil navzoC tudi naŠ župnik. To je vsc lepo in nam je tudi prav, ali da se pri takih gostijah zabavlja čez revnejše sloje, to nam pa ni všeč. Zupnik kot dušni pastir bi moral revne in bogate z enako mero ljubiti. Njegovo geslo, da na kmečkih gostijah naj bojo zbrani samo kmetje in da naj takrat kočarji bojo doma za pečjo, bomo upoštevali. Kwdar pa bo imel kmet na poljih dtlo, takrat pa naj župnik in kmetje pridejo koruzo okapat in druga kmetska dela opravljat. Kje pa je denar, ki je 2e 3 !eta nabran za kapelo pred farno cerkvo? Še en kamenček ni pripravljcn. Qospod župnik, poskrbitel Revne ljudi pa ljubite enako z bogatimi vred, posebno sedaj v teh slabih časih. Iz Brežlc se nam poroča o znanem klerikalnem petclinu, katerega se še vedno trpi včlanjenega v svobodomisel- nem in najnaprednej§em druStvu in ki izkorišča izročeno mu ob!ast v zasebne namene. Ta vojni zgubitelj in žrtev vojne si zida miljonsko stavbo ter si prilaSča za razSirjenje iste deloma javni prostor, delonia ga pa uporablja za nakopičenje opeko, neßlede na to, da ovira promct. Priporočali bi mu, da pokaže svojo ob- last v javni pisarni okrajncga zastopa, kjer še vedno pogreäamo sliko našega regents, dočim nizamudil prilike obesiti tarn ono svojega oboževanca Korošca. Oblast naj napravi koncc temu »Sedal sem jaz gospodar« in ga naj prisili umakniti stavbeni materija! za Keopsovo niramido, sicer javimo zadevo viSji oblasti. Narodno gospodarstvo. Splošna stavbena družba d. d. Marlbor se snuje z ustanovno delniSko glavnico 20 milijonov kron (50.000 delnic a 400 K, od katerih so banke in ustanovitelji prevzeli 42.500 delnic, 7.500 pa jih pride to dni v javno sub- skripcijo). Pogoji subskripcije so raz- vidni iz danaünjega vabila na snbskrip- cijo med ogiasi. Pri podjetju, ki pomeni veliko gospodarsko potcnco v naSi dr- 2avi, so udeležcne Jadranska, Ljublj. kreditna, Zadružna gospodnrska banka, Zemaljska banka v Beogradu, Prva hrvatska štedionica itd. Pogrešali smo velike, vsem zahtevam moderne teh- nike odgovarjajoče stavbDne industrije. Za vodstvo novcga pcdjetja so že pri- dobljeni prvovrstni tehnični strokov- njaki. ki so zgradili največje tehnične stavbe v Evropi, med drugimi elek- trnrno Palo. Opozarjamo na oglas »Vabilo na snbskripcijo«! Kmetovalcl, sadjarjl! Sirom naSe domovine je še veliko, veliko število nerodovitnih droves, ki so jih pred 10- ali 20 leti kmetje pokupili na sejmih od krnnjskih sadjarjev! Bilo je ceno blago, zato pa tudi za nič! Povsod vidimo tista značilna drevesa s pol- nizkim deblom in gostimi kviSku Strle- čimi vejami. Leta in leta ie zamanj čakaš sadu; če se je po mnogern času kaj redkega obesilo, je sad skoro vedno sladek in brez vrednosti. Zato brez odlnšanja precepite taka drevesa, ne čakajte več, vsako leto je izgubljeno, čas pa je denar! Kdor ne zna drugače, pa si naj s precepom pomaga, to je vsem znan prastar način. In še nekajl Cepiče jemlji od dobro rodovitnega ?,lahtnega drevja, ki ga imaš sam na vrtu, ali pa tvoj sosed! V tretjo faro ne hodi za njim, — ni vsaka sadna vrsta za vse krajel S precepljanjem začneš kar lahko jutri, čim preje, tern bolje; osobito črešnje, slive, marelice, češplje morajo biti v marcu končane. Stari ljudje pravi jo: za precepljanje črešenj je sv. Jožef zadnji dan! Borza 24. fei3x>ua,i.\|ab. Curih: Berlin 9.87 Va. New York 604, London 23.44, Pariz 43.40, Milan 22.02. Praga7.50, BudimpeSta 1.17'/2, Zagreb 4.10, VarSava 0.67V2, Dunaj 1.30. avstr. žig.krone 0,90. Zagreb: Berlin 244.75-245.25, italija 545-5-16, London 575-578, New York 147-0, ček 144-146, Pariz 1075-1080, Praga 188.25-190, Švica 0-2490, Dunaj 21.10 -21.20. Valute : dolarji 144-144.25, avstr. krone 22—23, carski rublji 0. franc, frauki 0—1060, napoleondor 488-490, nem- 5ke marke 238—242, romunskl !eji 195— 195, ital. lire 532—544, češkoslovaške krone 175-175. Praga: Maike 130, if vie. frank i 1333.50, lrre 288, franc, franki 575./5O, funti 310, do- larji 78.50, dinarji 203,50, av>trijske krone 10.75, poljske marke 7.55. Dunaji Dolarji 706—710, nemSke marke 1163.50. 1169.50, funti 2750-2770, francoski franki 5110—5150, dinarji 1880 —1890, poljske marke 81.45 — 83.4.S, Svic. franki 11.725-11.775. čcške krone 8^8- 894, mad2. krone 135.50-137.50. Jugoslovanski gasilec. Ga'fska knj'zii'ca I. n 2. zvezek sta ravnokar dut'skaua n sta v zalog' »Ju- goslovanskc gas Iskc zvezc Ljubljana«. Vseb'na 1. zvezka: Paslovnik. Kroj, o- prava :n oznatSba dostojanstcv. Proste vaje. Vseb'na 2. zvezka: Vajc / orodjem. Nauk o /nanioni b. Piv" zvezek 110, dru- R'i zvezek 92 strait'. Raz.lož I Fran Baric. Oba zvezka vczana v eno knj'g'o 25 K, s poSto — poštnno več. Kui'Ka se naroča pri tajnTštvu »Ju^oslovansicc Kasilske zvezc v LjubljaiV. Razne vesti. Pretepen komunistlčnl poslanec. Iz Sarajeva poročajo: Komunistlčni po- slanec Lastrič, znan po svojeni pretepu s socijaldemokratom Brkičem, se je pretekle dni zabaval v nckem banja- luškem lokalu in vzival, ko so mn ci- gani za dobro plačilo igrali bolj^eviške pesmi. Proti temu sta protestirala dva d?lavca in odSla iz lokala, Lastrič pa je 5el za njima in ustrelil dvakrat iz revolverja proti dclavcem in enega ra- nil v glavo. Drugi delavec je nato na- padel Lastriča in ga tako pretepel, da so ga morali vsega krvavega prepeljati v sarajevsko bolnico. Baje je Ze umrl vsled ran. Ogromen hotel v Newyorku. Te dni je bil otvorjen v Newyorku ogro- men hotel, ki vzbuja celo v Ameriki veliko preseneüenje. Zgradba je 24 nad- stropna in urejenanajrazkoiSneje. Plesna dvorana je prava senzacija. Posebno bogato je urejena Čitalnica. V hotelu je 1200 sob in ravno toliko kopalnic. Podzemska železnica ima pod hotelom posebno postajo, a podzemski predor ga spaja s kolodvorom, ki se nahaja nasproti hotelu. Gostje torej lahko od- in prihajajo v hotel, ne da bi jim bilo treba stopiti na ulico. Zadfiija porocila» Sklcp pariäke konference. Maribor, 25. februarja. Jugo- slovansko-^vstrijska razmejitvena ko- misija je danes prejela iz Pariza odlo- čitev velcposlaniške konference glede spornega vpraSanja razvodnic, katero ji je bilo septembra I. I. prcdloženo, da ga rešl. Konfercnca je po zasIiSanju strokovnjakov odločila, da so razvod- nice v načelu nespremenljive, da se pa smejo izpremeniti na točkah, kjer bi nekale kako hišo, po ogledu na lieu mosta in zasIiSanju interesiranih, da se prizadeti obvarujejo škode. Konferenca je s svojo odločitvo potrdila določbe senžennenske pogodbe, ki predvidnva kot me jo razvqdnice med Sakovo in Dravo, Iz ustavnega odbora. Beograd, 24. febr. V današnji seji ustavnega odbora se je razprav- ljalo o čl. 15 ustave, ki govori o zbo- rovalni pravici. Člen se je po daljši razpravisoglasnosprejclsledeüe: Držav- ljani irnajo pravico sestajania, zboro- vanja in dogovarjanja v rnejah zakona. Na zborovanja ne sme nihče priti o- boro2en. Zborovanja pod milim nebom se morajo 24 ur poprej prijaviti po]i- tičui oblasti. Zborovanja ne smejo biti v svrhe, ki so protizakonite. — Nato se je pričela razprava o čl. 16. Omejitev železnlškega prometa na Madžarskem. BudimpeSta, 24. febr. Ravna- teljstvo niadžarskih državnih Zeleznic javlja: Vsled pomanjkanja premoga se 7. 26. tm. ustavi na vseh progali držav- ne železnice ves brzovozni in tovorni blagovni promet razun prevoza živil. Neresnlčne vest! o mobillzacijl Ru- munije. B u d i m p e š t a, 24. febr. Vesti, da Rumunija mobilizira proti Rnsijl, so neresnlčne. Rumunska vlada je spre- jela predlog zbornice, da se prično mi- rovna pogajanja z Rusijo in odpotuje- jo rumunski delegatt v Reval zaSetkom niarca. Turäke zahteve na Icndonskl kon- ferencl. London, 24. febr. Na seji kon- fcrence je Re5id-paSa v imenu Turčije stavil sledeče zahteve; 1. stare meje za Turčijo iz ieta 1013; 1. Grki iz- praznijo Smirno; prosta plovba ladij v morskih ožinah In priznanjö turSkega gospodstva nad njimi; Turčiji se do- voli toliko vojske, kolikor jo potrebno za obrambo obrežja in varstva red a in mini v notranjosti; 3. tuje čete se od- stranijo iz Carigrada takoj po rat if i- kaciji mirovne pogodbe, 4. popolna fiiiančna in gospodarska neodvisnost Turčije; 5. Tracija pripade Turčiji. Nein^lja ne upa na revlzijo parišklh sklepo/. Berlin, 24. febr. Predsednik di?.. gospodarskega uracia je vpraSal zu- nanjega ministra, ali je odločen za- stopati odklonilno staliJSČe Neniuije v Londonu. Dr. Simons ie izjavil, da je vlada odiočena, izpolniti obveze mi- rovne pogodbe. Ne smemo upati, da doF.ežemo na londonski konferenci glede pariSkih sklepov kako sprc- mem bo. Lastnlca in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. \7. boljše hiše se sprejme kot sobni družabnik v Razlagovi ul. 5t. 1. 253 Sprejme se [|| BI |g| aS^Bw MB m Jft.Jtjimb Poizve se v posojilnici Celje. 248 2—1 Trgousho opi'ava se proda. KRUŠIČ, trgovina, Celje. 245 3-1 §g skoraj novo oprenio za fjosn ™ podovo sobo (Herrenzim- mer) in srednjo težko želer.&ito b^agajno. VpraSa se v upiavništvu »Nove Dobe« 247 Poljedelske stroje vseh vrst kakor: domače snažilne sadne, mline, trijere, stroje za luSčen- je'koruze, repo- in krmorezr.ice, črepal- nice, ppCi, decimalne tehtnice, plwge, brans in druge stroje dobavlja takoj Stanlslav Schmid, Strass, Stmk. 251 3-1 Ključavničar- ski vajenec tv z dobrimi Solskimi izpričevali se sprej- me pri mojstru Stanislav Schmid, Strass Stmk. Prehrana in slanovanje i?totam 250 3-1 Oskrbnika ia Mm išče za takojänji nastop grasčina AINÖD pri Socki pošta Vojnik. 243 1 Jakvet obSeka se poceni proda. Ogleda se lahko Iz prijaznosti pri Ivan Bizjak modni atelje Celje, Prešemova ill. 244 2—1 Proda se f^VSki POS, tudi dober čuvaj, eden polpokrit tffly in P S8B*i 3E©!*¦ Nataru*neie se poizve pri postrež^urc& «lica stevr 3. 246 1 Registpov. fcredEtna in siavbeita mm^g» /w ŠLš*WW*^.VW W^ a#^ HkiV 9« Sprejema hranüne wloge In Jih dsLL.rjrL vceaju ffIiASTNI DOJnw ^!Ä.rd9ioC^'ia°io> Rezervnl jcak?ad 80.000 K. 401 156-120 Dcnarni promct GR,000-090 K. i ixx>a,x» in jti-veliic» ' " CELJE Glavnl trg 4, 55 -7 (prej Pacchiaffo). If Teles. St. 107. || d. z o. z. H Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c; | Specijalna" delavnica za popravila avtomobilov in 1 precizijskih strojev. — Zaloga vsch vrst potrsbSfih I 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52—J2? rTrgovina z galanterijskim, modnirn in norimberškim ] biagom ter kranjskimi izdeiki po najnižjih cenali | I v Celju, na. K:x>i*lja. P»etr»a oesti. I 20^ Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-2 ^ »atfo, caj, «Holade, holatidrii ijalaV in b* im HrdKi pct«H $ ?eC0Vtl!f|, C^lje, CanH vj«Va ul. 4 PrlporoČa se tvrd?ca Jos. Peteiinc, Ljubljana Sy. 1?&tx>a, nasip 1, 1350 52-21 TovarniSka zaloga Sivalnih strojev in njih delov, ter potreb^čine za krojače. čevlfarje in šivije na debelo in drobno. za moSke obleke, volneno, parhant in flanel za ženske obleke, klobuke, čevlj&( gotove obleke za fante in gospode, biuxe, ktlla in pladč« za da;net razno per5So za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega naknpa v inozemstvu po »ajnizjiti cenah v vele- trgovini in razpo§ilja!ni 25 —8 H. Slermecfel, celje. V«lik ccnik z vesi tlsoč slikanl'M pollje vsakemu zaetonj. k ___-. _ — — -------- —*- --- ^***------- ^^ _ Jadranska l>LmkLi. Beogvad, Dubrovnsk, Ksio^ Krav»U gs** (sr^ Tg -« a Opatij», Sarajctfo, Sp!H9 Sihenih, LjubB]anay MarUtor, Metkowid, ***** *"W JL J «S Zsrfar, Zagreb, Tpst, Wiew,, P!crimn vse toaiKine poalc ^0 Sod najugodn©JSIml pogoji. EQ »n druse vlo^e pod naiuflodnejiimi pogojft* LW ml Surall v tn- In iacienuwn.