Katollšk cerkven list*
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., zh pol leta 2 gld. 40 kr , r.n .Vtert leta 1 gld. :<0 kr. V tiskarniei sprejemana ta leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za < etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danic* dmi poprej.
Tečaj XXX.	V Ljubljani 13. malega serpana 1877.	List 28.
Nekoiiko o cerkvenih svečnikih it« svetiinicah.
II.
Druga versta cerkvenih posod za luči so viseče posode ali svetilnice, ki so tudi ali le za eno luč narejene ali pa za več skupaj. Že v stari zrvezi (II. Mojz. v. 20, 21) beremo ukaz Božji: „Zapovej Izraelo-vim otrokom, naj ti prineso naj čistejšega olja oljkinih dreves, da bo vedno gorela luč v šotoru zaveze zunaj zagrinjala, ki je razpeto pred skrinjo zaveze." In tudi pri kristjanih so že berž od začetka rabili svetilnice pri božji službi. Pervotne svetilnice imajo obliko skledice, bolj pogosto pa obliko čolnička ali ladjice. Najdejo ae po katakombah svetilnice, ki imajo skoraj vse podobo čolnička, s čimur so hoteli pervi kristjani menda naznanjati, da samo čolnič Petrov, sv. Cerkev Kristusova, ima pravo, zveličavno luč v razsvetljenje narodov.
Visele so take svetilnice alt pred altarjem ali krog altarja; skoraj nikoli ena sama, ampak po več. Dragoceno, lepodišeČe olje je gorelo v njih. Za časa romantike in gotike so svetilnice po večem ohranile pervotno obliko, vendar so jih jeli tudi delati podobne malemu visečemu okroglemu jerbasčeku. Bile so časih iz naj dragocenejega blaga, pa tudi iz kupra ali mesinga vlite in umetnijsko ozališ»ne. Stare svetilnice po cerkvah bile so pa skoz in skoz bolj majhne, še le v novejših časih začeli so jih izdelovati velike, kakor jih imamo sedaj po cerkvah.
Zraven navadnih svetilnic za eno luč bile so že v pervih stoletjih v navadi tudi take za več luči ali lam-pic; različno podobo so imele in imenovali ao jih „lam-padaria, coronae, regna, pharocanthari". Taka velika svetilnica za več lampic je visela na verigi od cerkvenega stropa pred altarjem, ali tudi sredi cerkve, veči del v podobi krone, ki^ je na vnanjem obroču imela lampice krog in krog. Časih je bilo tudi po več obro-čev skupaj, eden verh druzega, pa od spodnjega začenši vsak malo ožji, ki so pa vsi ob robu imeli svetilnice. Nekteri taki kandelabri pa niso imeli lampic po obroču razstavljenih, ampak iz obroča so bili krog in krog in na vse strani izpeljani ročaji ali roglji, kakor veje na dreveau in konci teh rogljev so nosili lampice. Na kon-cčh rogljev so bile časih cvetlice, v kterih so tičale lampice. Mesto navadnih rogljev so bili časih napravljeni lični delfini, ki so lampice nosili. Tako je brati, da je Konstantin baziliki Lateranski daroval kandelaber iz čistega zlata, ki je tehtal 30 funtov, pri kterem je 80 malih delfinov nosilo vsak svojo svetilnico, v kterih je gorelo lepo dišeče žlahtno olje. Delfin je namreč
kristjanom bil simbol Kristuaa Onrešenika, ali tudi podoba kristjanov, ki se sred? v viharju hudega preganjanja mirni in brez strahu zbirajo krog večne luči, krog Kristusa, kakor tudi delfin b«rke spremlja in ae naj raje krog njih in krog ljudi suče.
Na takih velikih svetilnicah pa niso bile napravljene vselej le samo lampice za olje, ampak časih tudi ali same voščene aveČe ali pa sveče med lampicarai. Iz 11. in 12. stoletja je še ohranjenih nekaj takih kande-labrov, ki so večidel zelo veliki; nekteri merijo 20čev-Ijev na premčr ali še več. Bili so večidel kupreni in pozlačeni pa okrogli, ali tudi 8- in l2vogelnati. Po obroču na okrog so stali med lampami in svečami lično izdelani stolpiči, ali pa podobe aposteljnov in angelov; ob vnanjem robu časih tudi primerni napisi. Zavolj veče terdnosti ao bile znotraj obroča časih speljane špice kakor pri kolesu.
O začetku renaissance so še delali take velike bronaste ali mesingaste svetilnice, pa stare lepote in pomenljivega li&pa ni bilo več. Slednjič nam je renaissanca v cerkve vpeljala sedanje lustre iz malih, leskečih in brušenih steklenih kosčekov. Ta n«»vošegna roba nima na sebi nič cerkvenega, in iz umetnijskega stališča tudi nobene vrednosti. Želeti bi bilo, da bi začeli častitljive kandelabre romanske dobe vpeljevati v hišo Božio.
Zdaj pa še nekoliko cerkvenih določil zastran svečnikov in 8vetilnic.
1.	Altarni svečniki morajo vselej na altariu stati, ne na ateni biti, ali na kaki polici nad menzo. C>erem. Ep. pravi: „In planiti« Altaris4'.
2.	Glede števila na) je na velikem altarju vsaj 6 svečnikov, po manjših altarjih pa, kjer ni nikoli slovesne av. maše, pa 4 ali vsaj 2. Določila za alovesno sv. mašo imajo pred očmi 6 altarnih svečnikov, ker Mise. Kom. pravi: „Incensat Altar«, ter ducens thuri-bulum aequali diatantia, prout distribuuntur candelabra, a medio ejus usque ad cornu Epistolae." — In Caerem. Ep. veli: „Adsint candelabra sex." Dovoljeno je pa tudi več kot 6 svečnikov, samo da navadni in ukazani še-steri morajo na svojem mestu biti, in mesto 3 svečnikov na vsaki strani bi ne smel stati n. pr. eden s tremi ali z več roglji.
3.	Po cerkveni želji bi morali biti altarni svečniki za praznike areberni, če zlati ne morejo biti. Za vsakdanjo rabo smejo biti meaingaati, kupreni ali cinaati. Ubožnim cerkvam so dovoljeni tudi leseni, da ao le do-atojno pobarvani.
4.	Zastran oblike pravijo določila, da naj imajo svečniki na altarju okroglo ali trivoglato stsjslo toliko široko in težko, da ne more pasti svečnik, ko bi ae mu tudi daljša in bolj težka sveča nataknila. Visokost naj
bo primerna altarju in cerkvi. Tudi ne smejo biti vsi svečniki ua altarju enako visoki, ampak proti sredi altarja vedno malo višji, tako, da sta svečnika ob križu n*i \isa, vendar altarnega križa ne smeta presegati.
5. Za velikonočno svečo mora cerkev imeti poseben in že celo lepo isdelan svečnik in ni prav veliko-nočne sveče kar na steno v kake telesne oklepe postavljati. S. R. C. 14. Jun. 1845 pravi: „(Jereus pas-chalia ponendus est super distincto candelabro in piano pobito a cornu Evangelii."
»i. Za slovesne procesije s presv. R. Telesom bi imela imeti cerkev 4 lampe na G čevljev dolgih deržajih. Po cerkvenih določilih se tedaj te visoke lampe goreče le prt l s v. R. Telesom smejo nositi.
7.	Svetilnica pred sv. R. Telesom bi imela imeti vsaj pet lampic — pred drugimi altarji sadostuje svetilnica sa eno luč. Ne sme viseti ravno nad menso, da se ni bati onesnaženja; — tudi ne smč biti memogre dočuu v napotje. Določilo pravi: „E regione ipsius ta-bemaculi et in ea distantia, ut sacerdotem accedentem et rec-dentem non impediat.
8.	Sme se na altarju rabiti le pravi čisti čebelni vosek, pa tudi le čisto olje oljkino žgati; nekaj zarad snažnoati, še bolj zavolj simboličnega pomena teh dveh tvarin. To velja posebno za lampo pred sv. R. Telesom, iu le, če ni mogoče čiatega oljkinega olja dobiti, sme se fja le s škofovim privoljenjem) rabiti drugačno olje, pa če je mogoče, vsaj rastlinsko. Sv. Cerkev zastran sveč na altarju celo med bistvene pomanjkljeje šteje, če ni-to voščene. Miss. Rom. pravi: „defectus in mini-sterio ipso ... si non adaint luminaria cerea". In Ornat. eccles. cap. 75 pravi: Candelae omnes sint ex pura cera, justae et con«uetae longitudinis et crassitiei, integrae et mundae." — Za opravila po mertvih določuje Caer. Ep.: ,,Remotis albis apponantur ex cera communi". — Tedaj iz navadnega, ne beljenega oska, ne ravno rudeče, ka-koršne izdelujejo naši svečarji.
9.	Gledati je na to, da so zmiraj prav snažni svečniki in svetilnice, in tudi verižice, na kterih viač sve-tilnice. Tudi na cerkvene tla pod lampo je gledati, da so vedno lepo snažne. Kjer so zanikarni cerkveniki, tam Mt lampe rado polne zelenega volka. Treba je gle-Oati na to.	Z.
O^IimI po Slovenskem in dopisi.
ll Ljubljane. < Pttindvaj^rtletnica katoliška rokodel-.»h- dnc.hr na J Ju naju J. in 2. j»lija 1*77.) Kako lepo in v. li«-»,tn«» se je t* 251etnica obhajala, to se ne da p- p sati: le ob kratkem naj omenim bolj cerkveno stran. V iM-<i«njo oo * z;utiaj sa o se vsi zversteni po dva in dva podali v cerkev sv. Jožefa. Zastopanih je bilo 45 dr ./.n p » gg. predsednikih, n jih namestnikih in druž-nik h. Spremljana z dv>ma g« dbama je šla silna versta za zastavami v c-rkev.
V resnici navdušena je bila najprej pridiga gosp. Ma »• . iz Insbruka, ki je kratko, pa neizrečeno čversto pojasnd, kak<> sino katoliški rokodelci |>oatali prizor an^ei.in, ljudem in svetu. Angelom namreč, ki imajo vesel •• nad djanjem in nameni tega društva; ljudem, ki ima.o lepe izglede v delih te družbe; »vetu pa, ali ničvrednim ijuaein v posmehovanje in pohujšanje, ker so •» iveč meseni in brriavi, kakor da bi znali take ve-lik'.dušne reči ceniti. Pri naslednji maši nadzvis. kar-dii.aU Kučke: a e »i<> krepkih glasov glavne dunajske diuzbe preizveratno i.elo in se je opravilo doveršilo med vrličanskim petjem z zahvalno pesmijo in blagoslovom s »v. Kešnjem Telesom. Ne morem dopovedati, kako je
bilo častitljivo, ko je zadonelo „Grosaer Gott'1 iz kacih 12—16 sto samih moških gerl, s kterimi samo je bila cerkev napolnjena. Ljudje brez društvenih znamenj niso bili pušeni vanjo.
Po sv. maši so v prekrasno dvorano (veči od ljubljanske Redute) prišli za nami tudi gosp. kardinal Kuč-ker, kteri so vse nazoČe počastili s kaj ginljivim govorom. Omenili so, da so veseli in si v čast štejejo, da so za nas opravili daritev Najvišemu. Zahvalili so posebej preč. gosp. kanonika dr. Gruša, kajti ravno on je pred 25 leti vstanovil to družbo. Zdaj se vidi, kako je Bog blagoslovil njegovo delo; zato ao mu tudi svitli cesar podelili o tej priliki viteški red železne krone. Ta častni red so mu nato kardinal sami pripeli na persi.
V	navdušenem odgovoru se je nato zahvalil dr. Gruša, zlasti Nj. veličanstvu, in povdarjal je, kako ta čast ne veljd samo za njegovo osebo, temuč veljA vsim katoliškim rokodelskim družbam. Vsi smo nato zaklicali trikrat „Slava" svitlemu cesarju in zapeli cesarsko pesem. Konečno prosi predsednik kardinala za sv. blagoslov, vsi v dvorani smo pokleknili in med slovesno tihoto prejeli sv. blagoslov.
Okoli ene se je bila dopoldanska slovesnost dokončala in nasledovalo je skupno kosilo v eni naj lepših dvoran na družbinem vertu.
Ali na večer je bilo zopet veselje, ker v naj lepših prostorih in dvoranah (Blumensiile), kar jih Dunaj ima, se je verstilo in križalo petje, glasba, govori, brali se telegrami, kterih je došlo 45. Pa doapčl je bil tudi blagoslov od sv. Očeta Pija IX. Ker smo imeli tudi cesarjevo visoko pohvalo, je gosp. dr. Gruša po pravici zaklical: ,,Papež in cesar sta z nami, kdo bo zoper nas!" Razlegalo se je ,,Hoch, Živio, Slava, Eljen !" Bilo je pravo katoliško veseljo in bratovska ljubezen. Zakaj čeravno je bilo toliko narodov in jezikov, je bil vsih en namen, eno bratovsko serce.
V	ponedeljek zjutraj ob 8 je bila sv. maša za vse mertve ude vsih katoliških rokodelskih društev, potem kouferenca za gg. predsednike; popoldne pa izhod na dunajski Golovec (Kahlenberg).
Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
J. Rus, rokodelec.
Iz Ljubljane. (Bulgarija. Kakošne vere so bili nekdanji butjarski kralji f Turčija in njene dežele.) Ravno da je Ruh prišel čez Donovo in dal svoj oklic do Bul-g»rov, že se je začelo govoriti o bulgarakem kralju. Kako ae bo reč sukala, je prašanje, ako tudi Rua dokončno zmaga, ker hode bodo morebiti vmes govoriti tudi druge vlade, posebno pa toliko stoletij podjarmeni bul-garaki narod sam. Bulgaraki prestol je bil boje 1. 626 vatauovii Covrat (?), ki je b i otresel jarem Avarov, in ohranili ao se Bulgari aamostojni do 1. 1018, do Janeza Ladislava. To leto je bila Bulgarija pritelesena jutro-vemu cesarstvu, ločila se je pa 1. 1186, in izvolila si je kralja Asan-a 1. Po mnozih rogovilatvih so si Turki prisvojili Bulgarijo 1. 1306. GoBp. Val. Lah, ki osebno pozna Bulga*ijo, piše njeno zgodovino in je z dokazi in dokumenti vterdil, da bulgaraki kralji so bili po veri papežu podverženi ter katoliški, kar pa razkolniški Ruai v prid razkolništva z veliko terdovratnostjo tajč. Zanesljivo je, da Bulgarija zopet do vsestranake veljave pride, ako ae ves narod zopet verne v katoliško Cerkev.
Bulgarija se razteza od zahoda Cernega morja ob Donovi med Rumelijo, Macedonijo in Serbijo. Veliki in mali Balkan delita deželo v severno in južno stran. Ob Donovi so terdnjave Izačka, Hiršova, Ruščuk, Tur tukaj, Silistrija, Nikopolje, Vidin. V Balkanu je glavni kraj Šumlja, ob Oernem morji Varna. V verskem oziru so Bulgari po večini razkolniki, poprej pod carigraškim
razkolnim patrijarhom; ker je pa narod slovanskega jezika, so se 1. 1872 ločili od greškega patrijarha in so sdaj pod lastnim cerkvenim poglavarjem, eksarhom, če tadi ga razkolni gerški patrijarh dosdaj ie ni priznal. Precejšen del naroda je katolišk in ako bi prišli do prave svobode, je upanje, da bi bil ves narod kmalo Katolišk, kakor je bil avoje dni.
Po turški šegi je Bulgarija razdeljena v3ejalete: Siliatrijo, Vidin in Niš. Turčija aploh namreč je razde ljena v ejalete ali pašalike, kterih vladarji se imenujejo ▼ali (namestni kralj), ali mutešarrif (vesoljni poglavar). Ejaleti so zopet deljeni v „livaa" (krajine), kterih predniki so kajmakarai = kajemmak&n ali „mohaasil" (pre-fekt). Livas so podrazdeljeni v kazas (okraje), kterih višji so „mudiri" (nodprefekti), in kazas v „nahije" (srenje), kakor je deljena tudi Černa gora; njih višji je hodžabaši ali muhtar (župan). Evropejska Turčija ima 15 ejaletov in 42 livas, pa 376 kazas. Evropejske dežele, ki so Turku zadavkane (tributarne), Serbija, Černogora, Rumunija, imajo svoje lastne vravnave.
Razun že imenovanih krajev Turčija v Evropi še ima Bosno, Ercegovino, Albanijo, od Gr^cije Macedo nijo in Tesalijo, naj veči del greških otokov, pa mu-aelmansko Rumelijo. V Aziji ima: Malo Azijo (Anato-lijo), Armenijo (kjer zdaj vojska divji), Kurdiatan (divji Kurdi tako počenjajo in ropajo ob Bajacetu, da so jih tudi Turki siti), Mezapotamijo, Irak Arabi, Sirijo in Palestino; v Afriki: Egipt z Nubijo, Tunis, Fezzan in Tripoii. Vsega prebivalstva obsega menda kacih 35 milijonov duš, med kterimi je pa le kacih 12 — 13 milijonov Osmanov ali Turkov, 90 tisuč sorodnih Turkoma-nov, do o milijonov Arabov, Druzov in Maronito v, 15.000 Judov, blizo 300.000 Armenov, 2 mil. Grekov, 11 tt mil. Albancev (Arnavtov), 4 milijone Rumunov, gotovo čez 8 mil. Slovanov. Po veri je čez 20 mil. mohamedanov. Raznih kristjanov je čez 14 mil. Vse to je pa le bolj poččz rečeno, ker na tanko se ne more vediti.
Nove bukve za bolnike. (Konec.) *) Ker so prav
imenitne pa tudi težavne dolžnosti, ktere imajo zdravi do bolnih kristjanov spolnovati; zato si je pisatelj bolniških bukev ,,Dušne pomoči za bolnike" prizadeval bolnikom in vsim njihovim blagim prijatlom in obiakovavcem nekoliko pomoč podeliti s svojo pervo knjigo, ktera je bila leta 1855 na svitlo dana. Oznanil in priporočil jo je 1. in 8. sušca 1855 v „Zgodnji Danici" prečastiti gospod A. P., sedanji župnik Zali-loški, takrat njegov bližnji Bosed, kteri je tudi pisatelja za pisanje vnemal in ga pri izdelavi prav prijateljsko podpiral. Po naključji ni bilo njegovo ime v ,,Zgodnji Danici" takrat podpisano, ktero se sedaj s tega uamena dostavi, da ne bi kteri čitatelj tistih listov mislil, da jih je pisatelj sam spisal, in se hvalil ter priporočal. Pisatelj celo nič ni vedil, kar je bilo od njega lepega v njih pisanega, dokler ni v ,,Danici" čital.
Sedaj bodo na svitlo dane druge bukve ,,Dušne pomoči za bolnike". Kakor je imel pri pisanji pervih bukev omenjeni gospod A. P. velike zasluge, tako jih ima sedaj pri drugih bukvah preč. gospod prolesor duhovi,ega pastirstva v Ljubljani, kteremu so bile sedaj druge in popred perve bukve od vis. čast. knezoškofij-atva v pregled in razsojo izročene. On jih ni le cenzuriral , za dobre spoznal in priporočil, temuč ker je sam prav velik prijatelj in dobrotnik bolnikov, jih je iz ljubezni do ljubih bolnikov in njih obiakovavcev mnogo zboljšal ter za rabo še bolj pripravne naredi).
*) Upamo, da te bukve bodo zdaj v kratkem donatis-njene, sato podamo zdaj sklep spisa, s česar začetkom buio ae bili precej prenaglili.	Vr.
To naj bo rečeno v očitno zahvalo, pa tudi v priporočilo bukev. Kakor omenjenima gospodoma pisatelj svojo priserčno zahvalo izrekuje; ravno tako jo naznanuje tudi vsim gospodom pisateljem, kteri so sglede pisali, iz kterih so se mogle sestaviti bukve „Dušue pomoči za bolnike".
Marsikteri častit čitatelj teh verstic utegne vprašati: Cemu je bilo treba drugih bukev, ker so že perve sa vse potrebe bolnikove zadostovale? Perve bukve imajo v resnici mnogo prav lepih zgledov, naukov in molitev za bolnike, in svojo vrednost in vel avo ohranijo. Ali zdravi ljudje, pa tudi bolniki se naveličajo ravno tiate zglede in nauke prevečkrat poslušati; ljubijo spremen; radi k«j novega slišijo, in če so še količkaj pri moči, se nikdar ne naveličajo poslušati novih lepih zgledov. Zgledi, pregovori in molitve v drugih bukvah so nove, ter drugačne, kakor v pervih.
Kaj je pa pisatelja k pisanju drugih bukev nagnilo? Nekaj veseli spomin, da so bile perve dobrotljivo sprejete, ter mnogim bolnim in zdravim po volji pisane, kar se nekoliko spoznd iz obilnega števila že spečanih bukev, nekaj pa iz posameznih naznanil, da so bili bolniki ž njimi zadovoljni. Tako je na primero že perve leta, ko so bile na svitlo izšle, visoko učen in sedaj prav visoko povikšan gospod duhovnik Mariborske knezoškofije pisatelju naznanil naslednjo prigodbico. Rekel je: Kosem bolni osebi bukve: „Dušne pomoči za bolnike" bral, me je vsa razveseljena in potolažena prosila, rek«č: „Ce posnate g. pisatelja teh bukev, prosim vas, naznanite mu zanje mojo priserčno zahvalo." Bog daj sv.>jo pomoč, da še mnogim bolnim in umirajočim kristjanom tolažbo in pomoč podelijo! Tedaj spomin, da so bile perve bukve mnogim kristjanom ušečne, potem pa pri-serčne želje mnogim ljubeznjivim prijatlom in obiakovavcem bolnikov, in zlasti bolnim in umirajočim kristjanom še bolj na pomoč priti, in da bi saj nekoliko še pripomogel k veči časti Božji, Mar»jr prečiate Device, sv. Jožeta in drugih svetnikov; in tako tudi k zveli-čanju neumerjočih duš, so pisatelja vnemale za izdelavo drugih bukev „Dušne pomoči".
Kteri je obseg urugih bukev , Dušne pomo"i"? V začetku je kratek v v« d, obsegajo«" tri predgovor", namreč čitateljem, bolnikom in umirajočim. Potem siedi pet razdelkov. V pervem razdelku je osem odstavkov od sedem žalost Matere Božje. Popisane so v pervir v razlagah, kolikor mogoče natanko in živo, silno vehke Marijne serčne bolečine in bridkosti; potem »I« di v pri govorih izpeljanih iz raziage in obernjenih na bolnikove okolišine in potrebe popis mnogih prelepih čednosti, ktere naj bolnik nasledva in spolnuje; potem ed*n ali dva primerna, lepa in mikavna zgleda, iu po*! dn'ič molitev ali molitvice. Ti odstavki so toliko obširšni, da se utegnejo tudi za ogovore rabiti. Pisani so b .Ij obširno, ker Slovenci naj raji poslušajo branje od M:«t-re Božje. Ce je kteri bolnik preslab za poslušanje br .r ja celega odstavka, naj se mu bere ie polovica, ali le nekoliko. — V drugem razdelku je sedem odstavkov od sodem žalost sv. Jožefa, pomočnika umirajočih. Kar je bilo rečenega od pervega razdelka, vse velja tudi od druzega, b tem razločkom, da so ti odstavki krajši kakor uni v pervem razdelku. — V tretjem razdelku j- 25 zgledov, skorej polovico sv. mučencev in mueenk in polovico svetnikov, kteri so pred 9mertjo dolge in hude bolezni preterpeli. Od mučencev in svetnikov so le njihove muke ali bolečine, kolikor mogoče, natanko popisane, pa tudi njih serčnost in poterpežljivoit, toraj njihovo obnašanje in govorjenje o času terpljenja. Iz tega popisa ee posebno bolniku potrebne čednosti prav jasno kažejo. Potem nasledva za vsakim zgledom iz njega izpeljan in na bolnikove okolišine in potrebe obernjen
prigovor, in poslednjič kratka molitvica. Kar tem drugim bukvam „Dusne pomoči" naj veči vrednost in ceno daje, niso na pervem mestu izverstni zgledi, ampak so tisti priserčni prigovori, kteri sledijo za zgledi. Zavoljo mikavnosti je zapopadek prigovorov razen, vender vselej lepo iz zgleda izpeljan, potrebam bolnikovim primerjen in torej bolniku koristen, ker ga uči mnogoterih čednosti, ali ga v njih vterjuje. V molitvici prosi bolnik Boga za tisto čednost, s ktero mu svetnik na ternjevi poti proti nebesom na) lepše sveti; ter se mu poslednjič tudi se v njegovo priprosnjo itročuje. V četertem razdelku je vverstenih 20 zgledov bolnikom iz naj novejših, tedaj naših easov. Ti zgledi ni«o sicer svetnikov, ali vender so ali nedolžnih in svetih ljudi, ali pa velikih spokornikov. Vsi ti so od Boga posebno milost prejeli, da so v svojih dolgih in hudih boleznih Jezusa Kristusa, Mater Božjo, svetnike in svetnice Božje na-sledovali in vredni postali na svečnik postavljeni biti, ter ram in vsim bolnikom s svojimi zgledi pot oroti nebesom razsvitijevati. Oe bolnik take zglede sliši, si serčnost daje t besedami sv. Avguština rekoč: Ce so ti slabi, neučeni, nam enaki liudje zamogli z Božjo po močjo tako velike in hude bolečine tako dolgo časa prav voljno ali še z veseljem preterpeti; zakaj bi tudi jaz ne mogel z Božjo pomočjo svoje bolezni, bolečin in težav voljno prenašati V
Ti zgledi so bolj obširno in natanko popisani, kakor uni v tretjem razdelku. Nekaj zarad tega, ker so neznani, torej še bolj mikavni, nekaj pa zato, da se iz natančnega popisa in iz besedi bolnikovih bolnik uči mnogih lepih, njemu potrebnih čednost. Ti zgledi imajo ravno tako svoje prigovore in molitvice, kakor zgledi v poprešnjem razdelku popisani. Kar je bilo od unih prigovorov in molitvic rečenega, velja tudi od teh.
Peti razdel ek obsega molitve in zdihljeje pri bolnih in umirajočih, in je razdeljeu v tri odstavke. V pervem odstavku so molitve za bolne, kteri zamorejo nekoliko daljši molitve obmoliti; vtči del so take molitve, ktere so obdarovane s popolnimi in nepopolnimi odpustki; kar je prav tolaživno za vse boluike, posebno za spo komike. V drugem odstavku so kratki zdit.ljeji za močno oslabljene bolnike. In v tretjem »o peivič zdihljcji za umirajoče in v drugič cerkvene molitve pri umirajočih.
Poslednjič je še pristavek, v kterem so mašne, spovedne in <bha]ilne molitve, ktere so prav pripravne za bolne, pa tudi za zdrave kristjane, ter utegnejo druge bukve tudi zdravim pri Božji službi in pri prejemanji svetil, zakramentov koristiti. Pa tudi vse druge bukve morejo zdravim prav koristne biti, ker oe lahko z njimi v mnogih čednostih uterjujejo.
Iz d sedaj rečenega sleherni lahko sprevidi, da so drugo bukve prav primerne za bolnike v daljših boleznih, sploh za take, kteri so sa) nekoliko še pri moči, ter zm žni daljši branje poslušati. I)a bi se pa tudi pri prav slabih bdnikih in umirajočih rabiti zamogle, posebno če nima kdo pervih bukev ,,Dušne pomoči" pri rokah; zato je na koncu teh bukev tudi kratek pristavek, v kterem je raba teh bukev tudi za opešaue bolnice in umirajoče razložena, in s tega namena je pri-stavijenih tudi nekoliko kratkih zdihljejev za umirajoče.
Darovane so druge bukve ,,Dušne pomoči" naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu, pomočniku umirajočih. Bog daj svojo pomoč, da se perve m druge bukve po vsih slovenskih kronovinah razširjajo in premnogim koristijo! Naj jih ne kupujejo le duhovni, ampak tudi neduhovni Slovenci in Slovenke, da jih bodo imeli za svoje in svojih domačih dušne potrebe; jih p* tudi posojevali svojim bližnjim in daljnim
sosedom v potrebi bolezni, in si s tem marsiktero dobro delo za večnost prislužiti!
V Ihanu v god svetega Cirila in Metoda, apostelj-nov slovanskih 1377.
Pisatelj „ Dušne pomoči".
Iz Gorice. Pri nas v Gorici imamo dosto dekliških šol. Pa tudi dva ženska samostana imamo, v kterih se daje dekletom ne le poduk, temveč tudi vsa izreja; in sicer Uršulinski samostan in samostan šolskih sester. Oba samostana se skazujeta s sosebno dobrim načinom v izreji in v poduku.
Šolske sestre so še le kakih dvajset let v Gorici. Privabljene so bile tu sem od nekaterih imenitnih gosp&, ter ao se v Gorici naselile s privoljenjem prevzvišenega sedanjega kneza nadškofa. Prepričane so bile in so še zdaj naše gospe boljših stanov, da katoliško izrejeno dekle bode s časoma dobra katoliška mati, tedaj vir srečnih rodov. S tem pa strinjajo naše gospe prepričanje , da namreč okolišine v maraikterih družinah ne pripušajo hčeram deliti one izreje, ktero jim dati želijo, da je tedaj treba samostanov, v kterih deklice dobivajo izključno skoz in skoz katoliško izrejo, in da so njih hčere v takem samostanu naj bolje hranjene, dokler ne odrastejo. Od kar so šolske sestre pri nas — Ursuli-narice namreč, kakor dobro podučujejo, niso bile v stanu prevelikemu številu deklet zadostovati — je prav jasno postalo, kaj zamore dobra samostanska izreja; velik del hčer iz boljših hiš namreč že je dobil poduk in izrejo v tem samostanu; nekatere izmed njih so že stopile v zakon — in toliko te, kakor une, ki so še proste, kažejo z djanjem in vsim obnašanjem svojega dobrega katoliškega duha in vseskozno zmožnost živeti sebi v izveličanje in bližnjemu v prid in zadovoljnost.
Samostansko poslopje so si šolske sestre še le pred malim časom kupile in imajo se velik dolg zanj izplačati; zdaj pa je to poslopje že premajhno postalo, ker se dekleta iz vseh krajev dežele in tudi iz bližnje okolice italijanskega jezika obilno ponujajo v odgojo; tedaj je treba poslopje širiti in povikšati. Sosebno ima samostan to pomanjkljivost, da nima svoje cerkvice, ktera bode torej letos postavljena.
Šolske sestre, ker so popolnoma revne, in to že po svojih pravilih, da si zamorejo cerkvico pozidati, so po dovoljenji c. kr. ministerstva napravilo srečkanje (loterijo) s 30.000 srečkami, vsaka po 50 sold. Dobitkov bode 300, ki so vsi lepe vezljanja (štikarije) za cerkev, ali za dom. Tih dobitkov je bila razstava v Terstu, vsa gospoda jih je hodila gledat, in jih je prav močno hvalila. Ker tedaj prednica šolskih sester ravno razpošilja srečke po naših in bližnjih deželah, ste vsi, ki jih prejmete, prijazno prošeni, da bi jih kupili, in jih med znance in priiatle razdelili; sej so le samo po 50 sold., kterih se že znebi, kdor želi dobro delo storiti. S tem malim denarcem podpirate naš ubožni samostan šolskih sester, in ste deležni vsega mnogoterega dobrega, kar se v njem dela v časni in dušni prid človeštva.
Ne boš, framason!
Časov teki spremenijo Kes na svetu vse reči, Človek pride, človek zgine, V malo dnevih več ga ni! Hod za rodom odstopuje, S časom vse naprej hiti, Ljudstvo se umika ljudstvu, Vse pod solncem se zgubi!
Zginejo kraljestva močna, Strah sosedov in deržav, Vsi prestoli se rušijo S tekom časovih postav; Polasti se zapuščenih Ptujic večkrat podertin, Nova vstajajo poslopja Iz posutih razvalin.
Rimska je propadla slava, Padlo bitje ž njo temnč, Se zgubilo vse cesarstvo, Preobširno in močnč, Čemi mrak poganstva zgine, Solnce sveti is višin, Novo se začne kraljestvo, Mu vladar je Božji Sin.
Tristoletni boj se vname, Bije jezen ga pog&n, Se huduje in preganja, Ves sovraštva je navdan; Meč kervavi suče v kroge, Žuga, pl6ni in mori, Mnogo dan na dsn preliva Mučeniške se kervi.
Ni zadosti mu orožje, Sila meča, ognja moč, Vse strahote, kar je znašla Jih poganstva temna noč; Kervoločne še zverine lz poldnevnega sveta Trinog ljuti skupaj goni, Da kristjan naj se konča.
Vendar jeklo ni sposobno, Divjih ne zveri zobje Blage duše ostrašiti, Ki se groze ne bojč; SpriČevavci se množijo, Siri Cerkve se obldst, Križ ni znamnje več sramote, Biti zdaj kristjan je čast.
Kri raučencev pa je bila Seme v plodovitih tleh, Ki rodilo spoznovavcev Je premnogo v hudih dnčh; Slednjič, ko sovražnik silni Se zastonj je togotil, Vidi: nezmagljiv je Kristus, Ki za nas je križan bil.
Zmagala je Cerkev slavno — Vse brez ognja, brez zveri, Meča ne pozni, ne sile; Vendar lovor jo krasi. Kakor smert ljubezen močno Svojim zročil jc Gospod; Ona zmaga vsako silo, Ne ustraši se nezgčd.
Vse razpadle so verige, Ki jih trinog je koval, Velikan, ki tigroserčno Svetu je gospodoval; Zdaj osrečeni narodi Eno mater le časte Časov tek je v grob ne Bpravi, Je stoletja ne starč.
Cerkve ssm je prestol terden, Ne razbije ga vihar, Ko razdjsl je mnoge druge Že propada silni vdar. Naj zginuje rod za rodom, Cerkev le stoji terdoo, Dokler solnce bo vzhajalo, Ji svetilo vedno bo!
— V
Misijonske sporočila r. 1». Valjavea.
XXXVII.
Pograjsko /ton ovije n je 2.-7. sveč. 1872.
Malo manj ko tri leta je tega, kar bido v Polhovem gradci sv. poslanje imeli za Gradec, Černi verh in Šentjošt. Pošteni starina g. Fada nas zopet pokliče v svojo duhovnijo s tistim veseljem in tisto nado, s ktero nas je pred tremi leti klical. Sli smo trije v Gradec, č. o. prednik, o. Lempelj in jaz; 1. februarja, sv. Ignacija dsn smo od doma odrinili in popoldne ob treh že začeli s pervim govorom. Pograjci so nas častitljivo spet sprejeli, s strelom in slavoloki ua mostu Gradašice. Veličastni veliki zvon se je prečastitljivo razlegal okoli med priterkovanjem ostalih treh, in nam veselo klical nasproti: zdravo došli!
Vozili smo se pa v kočiji velicega liberalca, grofa Auersberga Aleksandra, sedanjega deželnega glavarja... ...njegova žena je zaukazala vsim poslom svojim po-grajskim iz Ljubljane, da naj se vdeležujejo govorov naših in gredi k spovedi,^kar so tudi storili.
Pograjci in ž njimi Černoveršci so kaj pridno hodili ta čas v cerkev in k sv. spovedi. Kako nas je vse v serce veselilo gledati ljudstvo od ranega jutra do poznega večera v svetišči Božjem! Drugod je mladina plesala, rajala, popivala in z mladimi so noreli tudi starci in starke, v gradaški in černoverški duhovniji pa so molili v cerkvi pred sv. R. Telesom vsi in skerbno poslušali Božjo besedo ter se pripravljali na opravičenje svoje pred Bogom.
Spet nam je spovednikov manjkalo. Sedem nas je bilo veduo napreženih, zaduje tri dni pa nas je bilo osem za spovedovanje, a vse še premalo. Dva tisuča smo jih komaj spovedali, ker jih je bilo toliko za dolgo spoved vnovič.. .
G. župnik gradaški je od dneva do dneva dobival veaeleje obličje, in dasiravno ga jc zdaj ta zdaj una bolezen napadala, ko smo bili pri njem, je vender očetovsko veselil se nad župljani in hvalil Boga, ko je stotina sa stotino njegovih pristopala k angeljski mizi. Nazadnje še le nam je svojo skeih zavoljo ponovljenja razodel. Mislil je namreč dobri gospod: pustni čas ne bo za ponovljenje. Ravn » zadnje dni pred pustom in pa duhovne vaje! Bog ve, ali mi pride|o z g<ra doli ali ne V Znajo mi sramoto veliko napraviti rao)i hribovci in ostati doma. Tako je mislil skerbui gosp. oče gradaški.
O kako je bil vesel, ko mu zadnji uan eden njegovih duhovnih pomočnikov pove: naj večega ,,aduta" sem vidil pri sv. Obhajilu, in ne le tega, več drugih sem zapazil pri mizi Gospodovi. Taki, ki so bili zavoljo poboja prijeti, so opravili sv. spoved in sv. Obhajilo o pustnem času!
Veliko tisuč in tisuč grehov se je odvemiio s tim ponovljenjem gradaškim, kteremu je Gospod svoj veliki blagoslov podelil.
8. svečan pa je bil lep dan. Solnce je prijasno posvetilo čez gore na Gradec — očiščeni sopet. Treba je bilo odpotvati. Verli gosp. župnik, čeravno bolehen, vendar pride k vozovoma se poslavljat. Zdaj sladko zapojč gradaški zvonovi ae enkrat. Še enkrat! pravi ginjeni župnik. Morda jih ne bote več slišali, naj Vam k odpotvi pojo! In res, težko da bi jib še kedaj slišali te lepe glaaove. Čudno neko čutje, pol veselja, pol žalosti, melankolija se mi je zlila pri tem zadnjem donenji sladkokrasnem gradaškem. Dolgo je sladkoglasje donelo sa nami... še en ovinek — in petja zvonov in cerkve lepe Matere Božje gradaške ni bilo več! Tako vse mine! Ali veseli spomin me je spremljal naprej, spomin na Gradec...
Ilazgled po »vetu.
Prusko. Mlado protestanštvo in Bizmarkov „ku!tur-kampi(< (borba zoper vero) Prusijo strahotno naglo po-grezuje od prepada do prepada, z brezna v brezno. Nemški časniki sami to priznavajo in tarnajo, kam to pride. Protestanška „Križnarica<< v Berlinu piše, da v tem mestu se dve tretjini zakonov (protestanških) sklepa brez pastorja. Pet duhovnij s 160 tisuč dušami ima samo 8 ministrov (luter. duh. pastirjev), in tri druge z 200 tiauči dušami jih imajo tudi le 8. V teh krajih je izmed 100 zakonov samo po 8 v cerkvi blagoelovljenih, in komaj vsak tretji otrok je keršen. „Križnarica" kliče: „Protestanško ljudstvo je po kulturnoborskem potu oddaljeno od cerkve v naj širšem in naj strašnejšem pomenu. In cerkvene vravnave (protestanške) so na taki način pre&tr'jene, da se cerkveni vpliv do ljudstva do čistega v nič deva!" — Tako je moralo priti po ločitvi od Rima. Zaka) pa katoličanov od visoke osebe počis-lani ,,schw. kultorkampf" ne more spačiti? Veje se derže svojega drevesa in imajo toraj nepremagljivo moč. Zastonj piha frajniavrurski gad in vije z repom njegov škorpijon.
Kardinal De Angelis, nadškof v Fermi, je <S. t. m. umeri v veliko žalost sv. Očeta, in sv. kardinalskega zbora. Rojen !. 1792, je bil od Leona XII 1. 1826 po vzdignjen za Škota v Le^ki in part. infid.; ob hudih rogoviUkih časih » d I. 1>*30 je bii apostoljski poročnik v Švici in je a svojo modrostjo in previdnostjo marši ktero svitlo zmago pridobil cerkveni reči, ter je H. jul. 1839 post;«l kardinal. Pridobival si je tudi nadalje velike zasluge za Cerkev in človeštvo, kmali potem mu je bila izročena zedinjena škofija Monteiiascone-Corneto, in 1. 1*42 je postal nadškof v Fermi. Ob času Macinove republike je tudi De Angelis s Pijem IX pil kupo brit-kosti; rovarji s<» ga napadli v njegovem dvoru in so ga po trinošk" izročili v ankonske ječe, kjer je ostal 40 dni, in iskali so ga ostrupiti. Pijeva vlada se je povrnila in kardinal se je velikodušno maševal nad svojimi preganjavei, ker jim je sprosil, da so jim odpustili polovico kazni, v ktero so bili obsojeni. Leta 1*60, ko je tolovajsko rogovilstvo prihrulo v Marke, je bil kardinal De Angelis l's. kim. zopet zapert in 4. vinot. odpeljan v Torin. Nikoii se ni vedilo in še danes se ne ve, zakaj se je to zgodilo. (Rekel je te dni nekdo, menda kakor v satiro: „Pereat justitia, tiat mundus!") Bil je čez še-t let kakor v pregnanji zapert v hiši mi-sijonov v Torinu in dajal je svitle zglede poterpežlji-vosti in nepremagljive stanovitnosti. V Vatikanskem cerkvenem zboru je bil De Angelis eden predsednikov, namesto umerlega kardinala Reisach-a. Povernivši se po preterganem cerkvenem zboru domu v svojo nadškotijo je obhajal škofovsko svojo oOletnico in vsa nadskofija je 3ilno veselje razodevala. R. 1. P.
Drobne novice. Umikanje Rusov v Aziji se pripisuje premalemu številu ruske vojne sa tolike prostore.
—	Španjska vlada je br. Barnabu z Aatorge dala privoljenje sidati nov samostan svojega reda v San Lukaru.
—	Iz vzhodnjih španjskih okrajin naznanujejo, da ondi divjajo velike povodnji. — Bretanjci v okrajini „Fini-stčrre" na Francoskem so v prid prihodnjih volitev napravili posebno konservativno društvo, čigar namen je, izdatno in moško ustavljati se satanovemu prekucevav-stvu, ktero bi s časoma vso Evropo v groblje spremenilo, ako bi se katoličani ne vojskovali zoper tč brezvestne ljudi, ki nočejo poznati ne Boga, ne vere in ne pravice in delajo le po svojih kačjih strastib in prekanjenih zvijačah. — Izmed 120.000 Rusov, ki so pri Zim-nici prekoračili Donovo, posamezni oddelki preletavajo zemljo tje do znožja balkanskega. Rusko konjištvo je prederlo tje do Plevne in Kabiove; od Jantre (Biele) do Plevne kaže, da Rusi gospodujejo. Tako vedč Angleži iz Bukarešta.
Za dom in moIo.
Smert pobožne deklice spreoberne Interanskega očeta.
Kako so bili žalostni ubogi starši! Ni jim sicer zdravnik naravnost povedal, vendar jim je dal razumeti, da naj se pripravijo na naj veči pozemeljsko sgubo, na zgubo edine hčerke.
Deklica, z imenom Marija, bila je tako dobra; bila je staršem veselje, tolažba, njih naj veči zaklad; ljubila jih je tako preserčno, tako občutno; obilno je povra-čevala njih nepopisljivo ljubezen z nasprotno ljubeznijo; bila je nedolžna, bistra stvar, ljubeznjiva zares po an-geljski nedolžnosti; bila je razumna, uka željna, pridna, prijazna in čedne postave; pa kar je še nad vse to, — bila je serčno pobožna.
Oče je bil protestant; toda pobožnosti svoje hčerke ni mogel gledati brez občudovanja; kar je nad drugimi katoličani imel za hinavstvo, kar je nad drugimi zasmehoval kot slepe vraže, je občudoval nad svojim otrokom , ker je poznal čistost njene duše. Ginila ga je njena otroška zaupljivost; vendar ni nikoli natančneje premišljeval svoje vere, ki je bila njeni tako nasprotna. Gospod N. je večkrat rekel, da je protestant iz prepričanja, in dasiravno je bil sicer kaj prebrisan mož, svojih vodil vendar ni nikdar resno preiskal, sicer bi bil mogel spoznati, da je le za to protestant, ker je bil v ti krivi veri rojen. izrejen, in je občeval z ljudmi, ki so bili z njim vred podedovali zmoto.
Njegova žena je zavoljo svoje vere veliko terpela pred njim. Zaročila se je bila z njim kot luteranka, poslušala je pa glas milosti in lastno prepričanje, ter se je v pervcm letu po zakonu spreobernila k katoliški veri. Od hudobnih, luteranskih prijatlov večkrat na-šuntan, je mož ženo večkrat britko žalil, toda ona je vse to povračevala s prijazno, krotko, poterpežljivo ljubeznijo, in je bila le toliko IjubeznjivŠi do njega, kolikor huje jo je žalil.
Z rojstvom edine hčerke je bilo vsega terpljenja konec. Marija je bila zaklad očetov, veselje in ponos materin. Na materino željo je bila sicer keršena po katoliškem mašniku, toda oče ni nikakor pripustil, da bi se bila odgojevala samo v katoliški veri. „Počakajte, da otrok pride k pameti," je rekel, ,,potem naj si sama izvoli vero in cerkev, v kteri hoče biti." — Kako naj bi bila pa ostala goreča molitev in prelepi zgled pobožne matere brez moči do tako dobre deklice? V res-uici je bila mala Marija nenavadno bogoljubno dete, nedolžen angelj v človeški podobi od mladih nog. Oče
ji ni mogel odreči nobene prošnje; le ene, sicer nikoli z besedo razodete želje, da bi namreč tudi on prestopil k zveličavni veri, v katoliško Cerkev, ji ni hotel spol-niti; ostal je protestant.
Vernimo se zopet k začetku naše povesti.
Mariji je bilo umreti. Te besede so bile gospoda N. zadele kakor nepričakovana strela. Ni mogel verjeti, kako bi bilo mogoče, da bi mu Bog tako kmalo vzel hčerko, edino dete, edino veselje njegovega življenja. Ko mu je zdravnik s prijaznim sočutjem, s serčnim pomilovanjem oznanil žalostno poročilo, stal je bled kakor zid, s pobešenimi očmi, roke križem deržeč, kakor bi bil zaslišal lastno smertno sodbo. Zdravnik je molčč odšel, ko je bil spolnil žalostno dolžnost. Kakor brez uma se spusti gospod N. čez nekaj trenutkov za zdravnikom in ga doteče.
»Doktor!" kričal je silno, „bodite človek. Vzemite nazaj brezserčno besedo! pri milem Bogu vas prosim, doktor, recite le, da se utegnete motiti. Ne bodite trinog! Ne odrekujte življenja mojemu otroku! Jaz sem bogat; pol mojega premoženja je vašega, če mi rešite deklico. Vzemite mi vse premoženje, naredite me berača, samo dete mi pustite. Za Božjo voljo, pomagajte ! Morate imeti zdravilo, da ji podaljšate življenje. Pomagajte, pomagajte!
Zdravnik si je obrisal solzo z oči in je zganil z rameni.
„DoktQr! ali ni več pomoči?"
„Gospod N., štel sem si v dolžnost, vas pripraviti na naj veči zgubo; znebil sem se te žalostne dolžnosti, kolikor sem le mogel prizanesljivo. Deklica je tako šibkega života, da bi tudi brez te nadležne sušice ne bila mogla pričakovati dolzega življenja."
„Tedaj ni — več upanja?"
»Zdravniške pomoči ni več pričakovati."
Pobit, kakor zatert je šel užaljeni oče nazaj, in nehote ga je vleklo k postelji bolne hčerke, od ktere se mu je bilo tako kmalo ločiti.
Mati je jokaje in molč klečala pri postelji Ijubez-njive hčerke, ktera je spala. Mirno in krotko je bilo njeuo obličje, bledo, kakor krasen aiabastrov kip, le na sredi bledih lic ste cveteli rudeči rožici. Kodrasti rumeni lasci so obdajali belo čelo in viseli daleč doli po visoki blazini. Malo popred je bila Marija prejela ss. zakramente za umirajoče, in kmalo potem je zaspala, izraz svete ljubezni je bil razlit po njenem obhč)i, in kakor v sanjah je gledal oče lepoto in liubeznjivost svoje hčerke. Ali naj res umerje to pobožno, serčno dobro dekle, ki je vedilo vsako skerb staršem spraviti iz glave, vsacega razveseliti, razjasniti, zadovoliti in srečnega storiti?! — Bojazljivo je ogledoval oče njeno obličje; ni bilo znamnje, da bi smertni červ glodal v njem; počivala je tako jasna, tako mirna; \ rijazni smeh-ljej se je zibal okrog njenih ust. Skerbni oče se pri-pogne in jo poljubi na vroče ustnice. Marija se zbudi in gleda plašno okrog sebe.
„Oh, bila je le sanja!" izdihne dobra deklica in potegne z roko čez čelo. »Bila )e le sanja! Zdelo se mi je, kakor bi bila v nebesih. Slišala sem nebeško petje, sveti angelji so peli v zb«»ru; peli so tako pre čudne pesmi, kakoršnih ljudje ne morejo p»-ii. In ravno ko sem se jim hotla približati, ko sem hotla stopiti čez vrata, ki so se svetile kakor naj čistejši biser, — sem se zbudila. — Oče, kaj ne, da bom kmalo umerla?" Oče jo je hotel tolažiti in ji daje upanje, da ozdravi; toda motil se je: zakaj njena duša je hrepenela po Bogu. Začela je jokati, ko je slišala, da še niso zgubili upanja za njeno ozdravljenje. Dobra mati je pristopila in tolažila hčerko. Deklica se je utolažila in rekla s
slabim glasom: »Ljubi starši! vem, da bom kmalo umerla; veselim se smerti! O, kako se je veselim!"
»Ali bi nas rada zapustila?" vprašal je oče globoko ginjen.
»Ljubi oče!" odgovori deklica, »veste, kako vas ljubim; pa ali nisem dolžna ljubega Boga bol] ljubiti, kakor starše? O dobri starši! ne jokajte, ne težite mi serca, rada umerjem! Kmalo bom pri Bogu. Zdi se mi, kakor bi me sv. angelj varh zagotovljal, da se bom kmalo, kmalo s svetimi angelji veselila v raju." Oče začne glasno zdihovati; prime hčerko za roko in skuša govoriti. Toda zastonj, bridkost mu ni dala spregovoriti besedice. „Oče!" pravi deklica in mu rahlo stisne roko, »molila bom za vas. O, kako lahko je umreti otroku katoliške Cerkve; kako sladko se spi v njenem mater-nem naročji!" Nastala je dolga tihota; le štercanje ure in očetovo zdihovanje jc motilo slovesno molčanje. Mati je klečala poleg hčerke, vtopljena v žalost, poterpežljivo vdana v Božje sklepe. Oče se je zopet sklonil, da bi jo poljubil, pa je zapazil, da je spala. Ni je tedaj hotel vznemirjati, obetal je in v prebritki bolesti vil roke. Dolgo že je spala, — oče je gledal bistreje, tresel se je, — ni se hotel prepričati, da res umerje, — obotavlja se, — poslednjič vendar pošlata roko ljubljenega deteta, — roka je bila merzla, — Marija je bila mertva!
Ljubi otroci, vi ne morete razumeti žalosti, ka-koršna se je polastila očeta in matere; to spoznajo le tiati starši, ki so stali poleg mertvaške postelje svojega ljubljenca, edinega otroka.
Dva dni pozneje zjutraj so jo nesli is hiše na po-kopališe, kakor utergano rožico, in so jo zasuli v zemljo.
Mati je drago dete voljuo darovala ljubemu Bogu, očeta pa je razjedala žalost. Zvečer potem je sedel pri grobu in jokal. Grob nedolžnosti nima nič strašanskega. Mir, duh nedolžnosti in čistosti veje nad gomilo pobožnega otroka. Po več ur se lahko mudimo pri takem grobu, in zdi se nam, kakor bi plavala duša otrokova krog nas kot čujni duh.
Gospod N. je premišljeval poslednjo željo preljub-Ijene hčerke. Posnal j* to željo, dasiravno je Marija ni bila izrekla, — želela je, da se oče spreoberne k edino pravi Cerkvi Za to se pa ni hotel odločiti, in boreč se sam seboj je zapustil kraj miru. Z ranjenim sercera se je podal k počitku. Ves truden je kmalo zaspal, pa spanje ni bilo hladivno, vedno se je premetaval po postelji; znati je bilo, da ga terpinči sanja. Njegova žena je čula. Molila je za milost, za vdanost sebi, za spreobernjenje svojemu možu. Zdi se ji, da le vse preveč terpi, in ga zbudi. Hvala Bogu!" je rekel, rbila je le sanja! Zdelo se mi je, da 8em poteval po neznanem kraju vedno dalje in dal)e. Kar pridem na mesto, kjer še nisem bil nikoli. Kraj je bil močvirnat, pot silno ozka, krog in krog černn močvirje. Vedno bolj se je mračiio, nebo se je temno pooblačilo, tema je pokrila zemljo. Kolena so se mu šibile, ni j" bilo pomoči, nisem vedil, kara iti. Začelo jc grometi, strele so letele od vsih etrani okoli mene v zemljo. Tla, na kterih sem stal, so se jele udajati pod menoj; zdelo se mi je, kakor bi bil čutil vodo pod nogami, kakor bi se bil pogrezoval v prepad. Klical sera na pomoč. Daleč, daleč od mene se je zasvetilo. Pogledal sem tje in vidil tam — našo Marijo v družbi premnogo ljubeznivih bitij, obdano kakor od zvezdnega svija. Stegnil sem roko po nji, pa je bila predaleč proč. Žalostna se je obernila od mene in kazala je z roko na svite! križ, ki je stal med menoj in med njo. — Nis-ira vedil, kaj btoriti, groza me je obšla, k sreči si me takrat zbudila.
Žena je vedila možu pojasniti sanjo. Razumel je migljej božje milosti; predenj so oveneie cvetke na Ma-
rijnem grobu, je bil prestopil k pravi sveti veri in postal je vnet katoličan.
Marija je spolnila obljubo, molila je sa očeta v nebesih! („Fromme Kinder", Mainz 1876.)
Cvet in sati »veste molitve.
Prošnje.
Uboga žena prav živo priporočuje v bratovsko molitev svojega moža, gerdega pijanca, da bi mu Marija sprosila spreobernjenje, če je kako mogoče, da se taka živina se kterikrat kaj počloveči. Bog se ga usmili na Marijno priprošnjo!
Bratovske zadeve.
K duhovnim zakladom, odpertim od Pija IX. Od raznih papežev blagoslovljene reči so obdarovane z raznimi odpustki. Pij IX eo svetim rečem, ki so jih sami blagoslovili, podelili naslednje odpustke:
Kdor saj po enkrat v tednu skoz celo leto obmoli tretji del rožnega venca (roženkranca), ali cerkvene dnevnice (divinum ofticium), ali dnevnice Marije Device, ali druge keršanski nauk uči, ali opravi kako delo usmiljenja, n. pr. da obiskuje bolnike v bolnišnici, ali podeli milošnjo, ali je pri sv. maši, ali sam mašuje: taki zamore (se ve, apovedau in obhajan itd.) dobiti popolnoma odpustek naslednje dni: 1. V god rojstva N. G. J. Kr. (Božič), ss. 3 Kraljev dan, vstajenje, vnebohod, binkošti, sv. Trojice, sv. Rešnjega Telesa, neomadežanega spočetja, očiševanja, oznanjenja, vnebovzetja in rojstva B. D. Marije; v praznik kterega koli aposteljna in tudi v god rojstva sv. Jan. Kerstnika; v praznik sv. Jožeta, ženina Device Marije, in vsih Svetnikov.
O druzih dnevih Našega Go3p. Jezusa Kr. in blažene Marije D. pa z ravno tistimi pogojami po 7 Ičt in 7 štirdesetdnevnic, vsako nedeljo in drugi praznik pa po 5 let in 5 štirdesetdnevnic odpustkov.
Za obmoljene molitve se še posebej dobi 100 dni odpustkov.
Za obiskovanje bolnikov, za dano milošnjo, za podučevanje v keršanskem nauku, očitno v cerkvi ali osebno doma, tudi svojih otrok ali poslov — vsaki pot po 200 dni odpustkov.
Za angelovo češenje 100 dni.
V smcrtni uri pa popolnoma odpustke, ako se presv. ime Jezus z besedo ali saj v misli pokliče.
S temi odpustki od papeža Pija IX danimi se nič ne odvzame drugim odpustkom, podeljenim od druzih papežev, n. pr za obmoljene molitve molivec dobi tudi odpustke od Pija IX podeljene. Za obmoljenje angelo-vega češenja n. pr. je bilo že poprej od papežev podeljeno 100 dni odpustkov; kdor zdaj moli angelovo češenje in ima kaj od Pija IX blagoslovljenega, vsak pot verh poprešnjih 1« M» dni zadobi se druzih 100 dni odpustkov, tedaj 200 dni itd.
Ti odpustki se zamorejo oberniti tudi za duše v vicah.
Blagoslovljene reči naj ima vsak pri sebi, naj jih seboj nosi, ali naj jih saj v svojem stanovanji hrani na spodobnem kraju. Molitve za odpustke naj moli pred njimi, ali imajoč jih pri sebi (tenendo eas).
Te blagoslovljene reči ne stor4 altarja privilegiranega, tudi se ne daje z njimi blagoslov o smertni uri.
Val. Lah.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (Sporočilo družbe sv. Vincencija.) Družba sv. Vincencija je dala na svitlo pervo poštevno poročilo za čas od 24. mal. trav. 1876 do 24. mal. trav. 1877. Pri komur se je kdo v družbo zapisal, nri tistem utegne dobiti to sporočilo, ki obsega kratko dogodbo o začetku te družbe v Ljubljani in o zavetnici za ubožne dečke, delavnost in imena odbornikov, dobrotnikov in dobrotnic, darov obeh oddelkov in zavet-nice za dečke ter dotične pošteve. Sporočilo je prav zanimivo in bo gotovo tem dobrotnim napravam novih prijatlov pridobilo.
Izid volitev za Kranj8ki deželni zbor je za narodnjake nevgoden; v kmečkih občinah a terdno vero in torej moškim značajem imajo 15 glasov in iz mčst le enega samega, v tem ko jih vstavoverci z vsim skupaj blezodob6 20. „Tagblatt" je dobro vedil, zakaj je zoper duhovstvo toliko kričal. Sapienti sat.
Pred sv. Očetom so med tolikimi drugimi bili 6. t. m. tudi amerikanski mornarji z bastimenta zedinjenih deržav „Gettysbury", ki se je pomudil v Civitavecchii. Sv. Oče so se po očetovsko z njimi pomenkovali in so jim poslednjič podelili apostoljski blagoslov.
Poslednje novice. Turk hoče zopet poslati 30 tisuč vojakov na pomoč svoji vojski v Azijo. Ot> Donovi so Rusi dobili v oblast Ternovo pred Balkanom in Bielo ob vzhodu; te dni so bili boji ob reki Jantri. V Aziji so Rusi zopet pričeli Kars bombardovati. — V okrajini Brežinski (Brešija) na gornjem Laškem je 7. t. m. stra-sansk vihar s točo pokončal vse, kar je bilo na polji. — Iz Francoskega se naznanuje, da je Mak-Mahonova vlada začela tudi framasonstvu na pete stopati; zaperla je razne „lože", ki so ognjiše prekucevavstva pod šemo človekoljubja. To je enkrat ena zvezda upanja. — V Angliji hočejo vediti, da Avstrija in Anglija ste se zedi-nili zastran djanja oziroma Turčije; Porta boje več ne nasprotuje temu, da Avstrija posede Bosno in Ercego-vino, v tem ko bi Anglija prevzela varnost za Carigrad. ,,Times" hočejo vediti iz Berlina, da Avstrija je zopet odperla zavetnik Klek v prid turških kerdel, da se morejo z živežem oskerbeti.
nuhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: C. g. Matija Wurzer je postal župnik v Ruših, in č. g. Jakob Cajnkar provizor ▼ gornji št.-Jungerti. 0. g. Jožef Kukovec se je odpovedal fari sv. Petra pri Radgoni. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Rojko k sv. Benediktu v Sloven. goricah; Martin Meško v Leskovec; Martin Jurkovič v st.-Il pod Turjakom: Fr. Dovnik v Zgornjo-Polskavo in Jakob Živortnik za II. v Šoštanj. — Č. g. Jožef Jurčič je stopil v začasni pokoj. — Umeri je č. g. Jožef Skerta, župnik pri sv. Miklavžu na Laškem, 8. julija t. I. R. I. P. — Fara zgornja Polskava je do 13. avgusta razpisana.
Dobrotni darovi•
Za misijon v Bosni: Neimenovana oseba 1 gl. — Iz Rove 1 gl. st. den. v sr.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 2 st. dvajset.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkofl dediči v Ljubljani.