Brazilija se je odločila za vojno potem, ko so osiške podmornice potopile šest brazilskih ladij, s katerimi je izginilo v valovih nad 600 oseb, med temi 169 vojakov. Ker je republika Brazilija prekinila diplomatske odnošaje z vsemi osiškim silami še po pan-ameriški konferenci 29. januarja, je obvestila Nemči{jo in Italijo o vojnem stanju potom španskega poslanika v Rio de Janeiro in brazilskega poslanika v Švici. Tako je Brazilija prva izmed južno-ameriških republik, ki je aktivno stopila v vojno proti csišču na strani Združenih narodov in 29. država, ki je v boju preti osišču. Samo republiki Argentina in Čile vzdržujeta še diplomatske odnošaje z osiškimi silami. Zdaj bi rada še kosca Mrs. Jennie Novak, slovenska far»uirica v Madison, O. je nedavno oglašala v našem listu, da bi rada dobila star okraj sko koso. Oglas je, imel uspeh in Jennie je kmalu dobila koso. Pa še ni zadovoljna, ker zdaj bi rada pa še kosca, tako je sporočila po Mr. Gramcu. [Ameriške podmornice so potopile Japoncem štiri tovorne ladje Washington.—Mornariški oddelek naznanja, da so ameriške podmornice potopile na Tihem oceanu Japoncem štiri trgovske ladje in morda potopile tudi eno križarko. Eno izmed teh ladij so potopile podmornice pri Aleutskem otočju. Te akcije ameriških podmornic nimajo nobene zveze z opera c i j a m i pri Solomonskem KONVENCIJA KSKJ JE IZVOLILA VES STARI ODBOR | Dodala je še 2 nova v porotni odbor in novo direktorico mlad. oddelka KONVENCIJA JE TUDI ZVIŠALA PLAČE otočju, s tem imajo ameriške podmornice na rovašu 60 japonskih ladij potopljenih, 16 morda potopljenih in 15 poškodovanih, skupaj 91 japonskih ladij potopljenih ali poškodovanih. SVOJEVRSTEN REKORD PRI ŽELEZNICI Toledo, O. — George Robins je bil uslužben pri Pennsylvania železnici 42 let. Te dni je šel v pokoj. Rekord ima v tem, da je bil vseh 42 let premikač pri železnici in da ni bil niti enkrat iz Toleda. -o- Senca od zemlje bo čisto zakrila luno v torek ponoči Ako bo vreme ugodno, bodo ljudje v severni Ohio v torek ponoči lahko videli, kako bo senca od zemlje popolnoma zakrila luno. Okrog osmih zvečer v torek se bo lahko videlo polno luno. Ob 11:01 bo pa senca od zemlje luno popolnoma zakrila, kar bo trajalo do 12:35 po polnoči. Izropana trgovina V noči med petkom in soboto so vlomili roparji v Rožančevo modno trgovino na 406 E. 156. St. Odnesli so blaga za kakih $250. Ker se jim je najbrže mudilo, so nobrali samo, kar je bilo v bližini vrat. Nogo si je zlomil Anton Ogrinc iz 16307 Trafalgar Ave. si je v soboto zvečer . zlomil nogo, ko je hotel prestopiti prag. Nahaja se v Emergency bolnišnici na Five Points, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Nemške kolone so se približale Stalingradu Z ruske fronte se poroča, da so nemške kolone pred Stalin-gradom zopet napredovale, in enako so se pomaknile nemške armade v Kavkazu globlje pod Kavkaško pogorje. Nemške čete pred Stali ngradom so se vrinile med rusko linijo in se nahajajo še kakih 40 do 50 milj od Stalingrada ob Volgi. Kljub, slabim .ppzicij^tn pa ruska armada še ni premagana. Najnovejša poročila iz Rusije javljajo, da so zbrali Rusi številno armado med rekama Don in Volgo in da se bod» z vsemi silami postavili proti Nemcem, da jim preprečijo dohod do priljubljenega mesta Stalingrada. —--o- Ameriški zračni orjaki bodo kmalu napadali Berlin London—V odgovornih krogih se zatrjuje, da bodo ogromne ameriške zračne trdnjave začele kmalu napadati Berlin in sicer pri belem dnevu. Ameriški težki bombniki lahko lete na velike daljave z velikim tovorom bomb. Nov grob Po kratki in mučni bolezni je preminil na svojem domu znani George Poje, star 62 let, stanujoč na 19507 Tyronne Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojena Logar in tri sinove: Vincent, Stanley in Milan, si-nahe Louise, Jean in Anne, vnukinje Betty in Virginia ter tri brate, Frank, dobro poznani krojač ter Jacoba in Valentina in veliko sorodnikov. Rojen je bil v Babnem polju na Notranjskem, kjer ,z a p u š č a brata Johna in Josepha in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let in .je bil zaposlen pri mestu Euclid, O. Bil je član društva Zavedni Sosedje, št. 158 SNPJ. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 uri iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev sv. Križa, E. 200. St. in Lake Shore Blvd., ob 9 uri in nato na Kalvarijo pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim globoko sožalje. Sladkorna znamka št. 8 je zdaj v veljavi Od včeraj pa do 31. oktobra je v veljavi sladkorna znamka št. 8. S to znamko lahko kupite 5 funtov sladkorja za vsako osebo v prihodnjih 10 tednih. V soboto popoldne ob treh je bila zaključena 20. konvencija KSKJ v Chicagu. Prihodnja konvencija bo čez štiri leta v Pueblo, Colo. Ves dosedanji glavni odbor je bil skoro soglasno izvojen. Zbornica je dodala še tri dodatne osebe v glavni odbor in sicer dva nova glavna porotnika, John Bevec iz Pennsylvanie in John Terselich iz Chicaga, ter ustvarila nov mandat glavne direktorice za mladinski oddelek, ki bo obenem vodila aktivnosti med Jlapica.taj.. ^t« odbor je bila izvoljena Jean Težak iz Jolieta, 111. Konvencija je imela rešiti dva važna problema, in sicer glede plačevanja posmrtnine članom-vojakom in pa' glede asesmenta 70 let starih članov. Zbornica je odločila, da se vojakom plačuje polno vsoto smrtnine. Jednota bo plačevala 70 let starim smrtnino, operacije in poškodbe, ne da bi ti člani plačali asesment. Toda kdor teh članov hoče ostati v bolniškem razredu, mora sam plačati asesment v ta sklad. Zbornica ni izvolila vrhovnega zdravnika, ampak je dala glavnemu odboru polno moč, da zdravnika imenuje. Zbornica je tudi zvišala plače vsemu glavnemu odboru. Ker je konvencija zborovala po odborih, je šlo delo naglo izpod rok in samo tako je bilo mogoče, da je zbornica končala delo v enem tednu. V prihodnjem Glasilu KSKJ bo že pri-občen zapisnik konvencije. Gornje poročilo nam je dal iz prijaznosti glavni odbornik John Pezdirtz. župna šola sv. Kristine ima zdaj 8 razredov Farna šola sv. Kristine bo začela nov šolski termin z 8 samostojnimi razredi. Dozdaj je moralo biti nek aj razredov kombiniranih. Neumorni župnik Bombach je pa letos dozidal še eno sobo in najel še eno šolsko sestro tako, da bo imela zdaj šola osem kompletnih razredov. Pouk v vseh katoliških šolah bodo pričeli v sredo, 9. septembra. Povišan v korporala Frank V. Snyder, ki služi pri marinih v San Diego, Cal., je bil povišan začetkom meseca v korporala. K marinom se je prostovoljno vpisal 1. novembra, 1941. Njegova divizija je, ki danes tako uspešno napada Japonce na Solomoniskih otokih. Frank je sin Mr. in Mrs. Snyder iz Newburgha. Oče je poznan odličen basist pri Sloveniji. Največja skupina ameri ških vojakov dospela v Anglijo Največja skupina ameriških čet, kar je bila še poslana pre ko Atlantika, je dospela na angleško otočje. To je dalo povod mnogim govoricam, da se Združeni narodi na vsej črti pravljajo na odprtijo druge fronte v Evropi. Med ameriškimi četami, ki so dospele v Anglijo, je bilo največ zrakoplovnega oddelka. To tudi kaže, da se bo ameriška zračna sila vrgla z vso vnemo na bombardiranje Nemčije. Ameriške edinice so se izkrca-:vale v več pristaniščih obenem, toliko je bilo njih število. Vse je šlo naglo izpod rok in ameriški vojaki so bili kmalu na potu na svoja odločena mesta. -o- Nekdanji Hitlerjev zaupnik umrl na ruski fronti Rim. — Italijanski radio poroča, da je v Krakovu umrl Kari Boehmer, ki je bil mnogo let načelnik nemškega časnikarskega biroja. Umri je, kot se poroča, za ranami, ki jih je dobil v boju okrog Krakova. Boehmer je bil dolgo časa zaupnik propagandnega ministra Goebbelsa, toda ob času smrti je bil obdolžen izdaje. Berlinsko sodišče ga je spoznalo krivim, da je izdal Hitlerjeve načrte tujcem. W« -klinik KI tU"'"'H- va Hitler napasti Rusijo v juniju 1941. Obsojen je bil v ječo, kjer je presedel 8 mesecev. Izpuščen je bil iz ječe pod pogojem, da gre na vzhodno fronto kot navaden vojak. Izbral si je to in odšel na fronto, kjer je bil smrtno rail jem Baje je pri sprejemu pri bolgarskem poslaništvu preveč pil in tam je namignil, da bo nemška armada v kratkem napadla Rusijo. -o- Kalifornija bo praznovala 400 letnico odkritja San Diego, Cal., bo praznoval 9. septembra 400 letnico, odkar je portugalski brodar Juan Rodriguez Cabrillo zaplul s svojo ladjo v ta zaliv in odkril svetu lepo Kalifornijo. To je bilo leta 1542. Na 4. septembra pa bo praznoval San Francisco 161. letnico ustanovitve. -o-- Daniel Tobin bo v kratkem obiskal Anglijo Washington.—Daniel J. Tobin, predsednik unije voznikov in podpredsednik Ameriške delavske federacije, se bo v kratkem podal v Anglijo. Obisk je odobril predsednik Roosevelt. Tobin bo ogledal angleško vojno industrijo in razložil vojno produkcijo Zed. držav. --o- Vojakom bo dovoljeno glasovati Washington. — Senatni odsek za volitve je odobril, da smejo ameriški vojaki glasovati ob času volitev, dokler se nahajajo na ameriškem ozemlju. Predlog bo prišel v senatu v debato. -o-*— Naši novi vojaki Naborna komisija 36 je poklicala sledeče naše fante v armado: Larry Rakovec, Ignatius Novak, Emil Cerkvenik, Frank Marinčič, Albert Ivnik. Vso srečo in zdrav povratek, fantje. Poročila o bojih v Jugoslaviji Četniki so v soboto razdejali ekspresni vlak ki je vozil med Zagrebom in Belgradom. 21 oseb je bilo ubitih, 32 ranjenih. Moskva. — Radio ostaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledečo poročilo vrhovne komande četniške in prostovoljske vojske z dne 13. avgusta o bojih v Sloveniji: Delovanje zasedbenih čet v Sloveniji, ki so pretrpele v razdobju od 15. julija do 10. avgusta zelo težke izgube, se je v zadnjih dneh zelo umirilo. Laško napredovanje je ustavljeno skoro v vseh odsekih. Ponekod so naši bataljoni celo začeli z uspešnimi protinapadi. |---~~ Najbolj srditi boji so divjali zadnje dni v odseku Borovnica-škofja Loka, Grosuplje-Krim. Tu so osvojevači neprestano s topovi obstreljevali naše postojanke in sicer z ognjem iz 16 baterij, dočim so na okrožja Blok osredotočili ogenj iz 8 baterij in enega bataljona strojnic. Najtežje izgube so imeli fašisti v nekem odseku, kjer so ujetniki sami pripovedovali, da je padlo v enem dnevu 320 vojakov in oficirjev. Gerilci krimskega oddelka so v začetku avgusta poskusili ne-caj posebno smelih podjetij, katera so srečno in uspešno izvedli. )ne 3. avgusta so gerilci te skupine vrgli iz tira vlak, ki je vozil laške čete proti Kočevju. Promet na tej progi je bil pretrgan celih 24 ur. Fašistični zločinci nadaljujejo svoja grozodejstva ne samo v v® 'B'ojTrfemve^ tudi povsod po Sloveniji, tudi po vaseh, kjer so do zdaj kmetje nemoteno opravljali svoj miroljubni posel. V vaseh Osredek in Centa, kjer ni bilo nobenih spopadov, so fašisti pomorili vse moško prebivalstvo. Ducate drugih vasi je zadela ista usoda. Fašistov-ski barbari so popolnoma do temeljev porušili Sodražico in zažgali in uničili vse kraje v južnih predmestjih Ljubljane na črti Grosuplje - Želimlje - Brezovica - Borovnica. Vasi Mačkovec in Travna Gora so zgorele. Neprestano bombadiranje in požiganje vasi in sel se nadaljuje v mnegih krajih Slovenije, najbolj pa v Beli Krajini. * »K * London, 22. avg. — Jugoslovanski viri poročajo o novih sabotažah, ki so izbruhnile v Jugo- IZ RAZNIH KRAJEV P0 AMERIKI Toronto, Out. — V tukajšnji bolnišnici je 10. avg. umrl Nik Moravec, star 47 let in rojen v Ziljah pri Vinici v Beli Krajini. Pokopal ga je rak. V stari domovini zapušča ženo in tri otroke. Bridgeville, Pa. — Frank Be-zek je bil pri delu v tovarni pobit na nogi. Zdravi se doma. Sygan, Pa. — Pred kratkim je tukaj umrla po dolgi bolezni Mary Ivlančnik, stara 70 let in doma od škocjana na Dolenjskem. V Ameriki je živela 40 let m tukaj zapušča dva sinova, od katerih eden služi Strica Sama. Nanticoke, Pa. — šele te dni je i prišla vest iz Beaver Dala, 'l^^'lo^f'laraTia;! 'p"" (Setu v rovu ubit Louis Hribar, star 57 let, samski in doma od Višnje gore. Zapušča dva brata, enega v Oklahomi in drugega v Wis-consinu. Milwaukee. — Pred dnevi je tukaj umrl Albert Kolbezen, stav 73 let in doma od Metlike v Beli Krajini, živel je tukaj sam okrog 30 let in umrl je brez podpornega društva in imetja. Pokopan je bil na javne stroške. Baje zapušča sina nekje v Cali-f orni j i. Pi'ed dolgimi leti je poučeval petje v New Yorku in Clevelandu. — Dne 12. t. m. je umrl Anton Kostanjevec, vdovec in bivši gostilničar v West Al-lisu, star 55 let in rojen nekje na Dblenjska Zapušča dva sinova. — Dne 14. t. m. je umrl John Zainer (Canjar), star 36 let in rojen v Ameriki. Imel je prodajalno z muzikalijami in, bil je slaviji. Tako so četniki razdejali ekspresni vlak, ki je vozil med Zagrebom in Belgradom. To se je zgodilo nekako 40 milj južno-vzhodno od Zagreba. Ubitih je bilo 21 oseb, a 32 ranjenih. , -o-- Ruska ladja ima samo žensko posadko London. — Neka ruska tovor-" na ladja ima za posadko same ženske. Rusko .žeristvo se že dolgo trenirja za mornariške posle, za brodarenje, za kurilce in za častnike na ladjah. -o- Vojaki ne smejo na vrat na nos v zakon London. — Glavni stan ameriške armade je odločil, da če želi kateri ameriških vojakov poročiti angleško d^kle, mora čakati s poroko tri mesece, da ima tako dovolj časa premisliti vso stvar. -o--— Avanziral za poročnika , Valentin Pernuš, sin Mr. in Mrs. Martin Pernuš iz 466 E. 152. St. je bil promoviran za poročnika 2. razreda. Valentin služi pri letalcih v Orangeburg, S. C. čestitamo! učitelj godbe na harmoniko. Zapušča ženo, štiri otroke, starše, dva brata in dve sestri. —--o- Prva ofoletnica V torek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Lovrencom Hab-jan ob priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Prošnja našim gospodinjam Odslej ne metajte več proč kositrenih škatelj, iz katerih ste vzele grah, fižol, paradižnik in podobno. Vojna pndukcija nujno potrebuje kositer, ki se nahaja v teh kantah. Ko odprete vrh, stresi te ven vsebino, potem odpritQ še dno, kanto dobro omijte, odstranite papirnati napis, zavihajte vrh in dno notri, nato stopite na škat-Ijo in jo vrzite v kak zaboj v klet. Ko bo vlada pobirala te škatlje, boste vesele, da ste pomagale dati potrebno kovino za letalske motorje, plinske maske in drugo. II AMERIŠKA If DOMOVINA. iiiiiiiii^ AMS^CAJ* IN FOREIGN ^ JV . ____SLOVENIAN MORNING ■Milililk W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER , ? ~~ " r • --------- .. . CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 24, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. lilija je napovedala vojno osišču , t D Roosevelt je poslal čestitke brazilskemu d d k?.Set^n^u Vargasu rekoč, da bo ta akcija re-■>' K ,"ke Brazilije omogočila hitrejšo zmago t, *** osiškimi silami. i, fcBrazilija je v soboto diplomatskim potom obvestili '' teSriŠke republike< da obstoji vojno stanje med Brazilijo blik(.er in Italijo na drugi strani. To je odgovor te '! w„.,na naPade osiških podmornic na brazilske ladje. a Hik r : p t. lin« K Roosevelt je iz i ^bia!a takoj odposlal P°" z°javko predsedni-°> tla')6' Cetulio Vargasu, z Wvi, , taka akciia Brazi-»obod Slcer £°tov° zma" .'O*zatiralci- 1 V - ko je vlada po-' j naznanila narodu na-L osišču, se je narod tU i LjIC® mesta Rio de Ja-f tali v ■ 3e so navdušeno i vo Proti osišču. Na li!ti, ki 80 se P°Javili !> Hi.' j .So navduševali narod * licah So peli in Plesa" 1 ,ia Brarti" D' lske u 1Ja ni imenovala j ^hoy0t SV0,'e sovražnice ^ie-i8 tem Brazili'la iz" ia, a v vojno samo ra- 1apa(j.Sta Nemčija in Ita- ? ladje' p0(hnornic na bra- kršili njeno nevtral- ■ anaiui. k** ljudi se je zbralo včeraj na pikniku t: društev Najsi imena vodstvom Ivana Zormana in cerkveni pevski zbor župnije sv. Kristine pod vodstvom ge. Mary Gerl-Jančar. Več lepih komadov sta zaigrali godbi od sv. Vida in sv. Lovrenca. Navzoča je bila večina vsa slovenska duhovščina, kot msgr. Hribar, msgr. Poni-kvar, kanonik Oman, Rev. Julij Slapšak, Rev. Baznik. Rev. Trunk, župnik v Lead-ville, Colo., ni mogel priti, ka-' kor je obljubil, ker ga je v zad-|njem trenutku važno opravilo klicalo domov iz Chicaga, kjer je bil na konvenciji KSKJ. i ietaj _ > iala^0Poldne je bil dan ZatoZa piknike na Pro" /: 'a d3® imela Slovenska Najsvetejšega f ' Vli/6 Burn Prostorih, C ®>o, p Ave- zelo sijajno ® l!> in ar tisoč ljudi se je ' e veselilo v lepem !?' 1 t {J ^ Z' ^atek p ogram, A %ik\2el° sPretno vodil U '«] jJ Zve2e, Mike Kolar. S I vir kanonik Oman, ' NATr> Mr- Alexander 7 točk Grdina-" V "fpela odlična t h, Slovenija pod <■ lili t , -—t fi, S* obiskal tudi \ HiJrltajsko i S Z7Iz Bele hiše se s k bo Wendell L. \neka^tednih teNi *-rhod in RusiJ°' :J >al if ltaJ'sk0. willkie > Zed JSkemu narodu I ^^rza zmag0 K kuratov je i hStYTdi l !i > doz-j . v ameriški ar-že 1001 katoli-, ŽHe Vat0v iz vseh de-S Sj-^ivo v 1 So Pod duhov-C v^^n''aŠkega vikarja, ^ka ClS J' Spellmana f molitvi i51 h« Z So J e podružnice, 4Sj 0? Nošene, naj pri- |H>bni°Smih v Zakraj-' m0UtVi i H ob 1° Agnes Bara-Tli k^ležp 0 zJ'utraj pa p°greba. Vež-i SoŠ a f SŽZ ji bo iz- kazal, da je Win, Sti' ki smo v l\S CLsv°j°dolžn0st ^^ V n° tajnikom I\ VaknaJ gleda, da st°ječ član pri "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Ctalr Ave. Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna Številka 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 83 No. 198 Mon„ Aug. 24, 1942 Problem osiške prehrane Ekonomisti Združenih narodov so si edini v tem, da osiške dnžave ne bodo prisilili k predaji z lakoto. Vendar je v osiških držav velik problem prehrane, ki bo imel tudi posledice v vojaškem oziru. Naslednjih številk sicer ne pripovedujejo v javnosti naciji, toda iz raznih informacij je neka švicarska bančna hiša sestavila sliko, ki je dokaj verjetna. Oficielao se zatrjuje, da je bila letina v Nemčiji zadnji dve leti samo prilično dobra, da ji primanjkuje poljskih delavcev, umetnega gnojila, poljedelskih strojev in da je bilo pripeljanih okrog tri milijone delavcev iz Italije, Madjarske, Romunske in drugih okupiranih dežel. V onem številu pa še niso všteti vojni ujetniki. To izvažanje delavcev je močno prizadelo dežele, katerim jih je Nemčija vzela. Ker če so delavci tukaj, jih pa drugje ni. Ko je začela Nemčija z vojno, je imela okrog 4.5 milijone ton pšenice v svojih skladiščih, morda tudi več. Te rezerve morajo biti ob tem času že precej izčrpane. Ista slika je s zalogami krompirja. Primanjkuje ji klaje za živino, kar ima za posledico pomanjkanje govejega mesa. Položaj je zelo resen, ker Nemčija mora prehranjevati ne samo tri milijone importiranih poljedelskih delavcev, amT pak mora prehranjevati še do dva milijona vojnih ujetnikov. Dalje mora dajati Italiji precejšno količino žita. Uradno se zatrjuje, da Nemčija ne more pričakovati dosti od letine v bogati Ukrajini pred jesenjo leta 1943. Mnogo živeža, ki ga ima na razpolago osišče, mora iti za armsmo in za delavce. Tem, slednjim, so že začeli pritrgo-vati od ust. Delavci v težki industriji, ki so včasih povžili dva funta mesa na teden, ga dobe zdaj samo 27 unč. Enako so prikrajšali kuhinje tudi z maščobami. Najsi je položaj, kar se tiče prehrane, v Nemčiji dosti boljši, kot je bil tekom pr^e svetovne vojne, pa ima-danes Nemčija tudi dosti več obveznosti, kot takrat, ko ni imela toliko vojaštva pod orožjem, niti ni imela na ramah Italije ter drugih okupiranih dežel, katere mora preživeti, ako hoče, da ji bodo delale. Vse to kaže, da Nemčija ne more dolgo vzdržati, zablokirana od povsod. Težko, da bi mogla Nemčija preživeti drugo zimo v vojni. In ta zima je že skoro pred durmi. Kmalu po 1. septembru bo zavel mraz čez ruske stepe in tedaj nekako bodo zavezniki odprli svojo drugo fronto na evropski celini. Stalingrad Potem, ko so nemške čete okupirale skoro ves severni Kavkaz, se je obrnil nemški general Fedor von Bock z vso silo v smeri proti Stalingradu, katerega hoče dobiti za vsako ceno v roke. Kakšno mesto je to1— Stalingrad? To je mesto, ki je Sovjetom posebno pri srcu. V poletju 1918 so se vršile tukaj hudi boji med boljševiki in belimi. Zmaga boljševikov pri Stalingradu je omogočila, da se je ruska rdeča vlada vzdržala. Takrat so imenovali mesto Caričin. Mesto je branil pred belimi Jožef Stalin. Takrat je bil Stalin še nevažen komunist, katerega je poslal Lenin v to mesto, naj ga brani pred belimi. Stalin je hitel v Caričin s peščico vojakov in dvema oklopnima avtoma. V mestu je našel v vrstah rdečih nered in oklevanje. Skupaj z dvema častnikoma, Klementom Vorošilovom in Semjonom Budenijem je Stalin reorganiziral obrambo mesta. Branili so ga celo leto pred napadi belih in boljševiška vlada je bila rešena. Mesto je potem priraslo Stalinu k srcu. Ogromne vsote denarja je vsipal za povečanje industrije. Sezidal je lepe, belo pobeljene hiše za delavce. Ustvaril je mestne parke. Prašne ceste je polil z asfaltom. Novi tisoči naroda so privreli v mesto, ki je kmalu naraslo od 90,000 na 450,000 duš. In v zahvalo za vso to naklonjenost, so leta 1927 mesto prekrstili v Stalingrad. Tovarne v Stalingradu grade traktorje, izdelujejo mu-nicijo, čevlje in drugo. Stalingrad je danes ena sama ogromna tovarna. Kdor ni zaposlen v vojni industriji, opravlja kak drugi posel, toda dela pa vse, od jutra do večera. Vsako noč bobne po mestnih ulicah novi tanki, ki hite na fronto. Nepregledne procesije vlakov hrope pod težo nabojev, topov in vojaštva, k,/hite v smeri proti Donu. Eska-drile ruskih bombnikov brne nad mestom. Stalingrad preveva samo ena misel: da pomaga ruski armadi preprečiti nacijem dohod do mesta. TAKO GOVORE NEMCI Poljska spoštuje nemške pravice —• V globoko zado ščenje nam je, da postajajo naši odnosi do te države (Poljske), prej v ostrem nasprotju, sedaj vedno boljši in boljši. Odkar je zveza narodov prenehala s svojimi stalnimi poizkusi, da bi položaj v Gdanskem motila in je imenovala novega visoko cenjenega komisarja, je izginila nevarnost, ki je iz tega kraja grozila evropskemu miru. Poljska država spoštuje narodnostno razmerje v svobodnem mestu in oba, Gdansk in Nemčija, spoštujeta poljske pravice. (Adolf Hitler, Reichstag, 21. 2. 1938.) Jugoslovanski borci porazijo fašiste Carigrad, 13. avgusta (ICN) — Dolgo časa je časopisje Pa-veličeve marijonetske države prikrivalo resnost osvobodilne vojne v Jugoslaviji. Odkar pa je napočilo poletje, je ta narodna vojna za'plamtela ' tako visoko in se razširila na tako obsežno ozemlje, da ni bilo več mogoče molčati. V začetku meseca julija je bilo Paveličevo vodstvo primo-rano, da poroča o vojaških operacijah v gorski skupini Koza-re. Močna kazenska ekspedici-ja, obstoječa iz nemških čet in ustaških oddelkov je bila poslana z nalogo, da obkoli in uniči to močno oporišče borilcev za svobodo. Načrt se je izjalovil zaradi trdnega in junaškega odpora guerilcev. Fašistova(ki list "Nova Hrvatska" prinaša poročila nekaterih članov te kazenske ekspe-dicije. Strelec ustaške alpinske strelske divizije pripoveduje, da so imele njihove enotnice težke izgube še predno so nale-tle na guerilce. "Pohod je bil izredno težak. Mnogi so se ubili pri plezanju po stenah nad prepadi, kjer smo tudi izgubili prav posebno veliko število konj. Pri Šamarici je prišlo do prvih spopadov in od takrat naprej, je postajal odpor guerilcev dnevno hujši." Drugi udeleženci ekspedicije poročajo o posebno žilavem odporu v pokrajini ob reki Una med Kostajnico in Dubico. List pripoveduje, kako so napadači s topovi bombardirali gueril-ska oporišča. "Videti je bilo, da je vse končano, kajti gue-rilske postojanke so bile le še kup razorane zemlje. Ko pa so Nemci in ustaška infanterija začeli prodirati proti vrhu, jih je obsul sovražnik s ploho kro-gelj iz pušk, strojnic in topov." ' V krajuf&rabašltfce je kazenska ekšpedicija naletela na napadalno guerilsko brigado. Sledila je divja bitka, v kateri sta imela oba nasprotnika težke izgube, vendar ipa Nemcem in ustašem ni uspelo, da zlomijo odpor guerilcev, ki so na nekaterih krajih celo potisnili edi-nice "kaznjevalcev" v obrambo. Vstaška strelska divizija je dobila povelje, da brani črto Dubica — Rijedor. "Prišla je ura najtežjega boja, 'braniti smo se morali proti nečloveško drzno izvedenim guerilskim napadom." Prvi polk ustaških pešcev je imel težke izgube vsled posebno posrečnega protinapada guerilcev, ki so ga izvedli s četo 1,500 mož. Ustaški polk je bil obkoljen in velik del moštva ubit. Divji boji za posest vasi Do-lovo in Jugovica je trajal vso noč. Več kot 1,000 guerilcev se je bojevalo v tej bitki, katero opisuje ustaški vojak dopisovalcu "Nove Hrvatske" kakor sledi: "Večfkrat je prišlo do spopadov z bajoneti. Guerilci so vdrli v naše jarke in tudi ko so že umirali, so nas še napada- li, včasih z golimi rokami." Drugi ustaš pripoveduje: "Bilo je kakor da te mora tlači. Še vedno se čudim, kako sem mogel ostati živ. Naši jarki so bili zaščiteni z gostim omrežjem bodeče žice, toda guerilci so jih prerezali kljub našemu streljanju s puškami in strojnicami. Z guerilci skupaj so se borile tudi žene. Večina mojih' prijateljev je poginilo to noč. Še enega tako divjega nočnega napada ne bi bili prenesli." 5. julija je bilo ofenzivno prodiranje te kazenske ekspedicije popolnoma ustavljeno. Tako so se neslavno končale te kazenske operacije. -o-— Radio prejemna služba Jugoslovanski časnikar poroča o laški strahovladi London, 13.■ avgusta (JIC)— Lahi so kar ponosni na velike "uspehe" svojih zločinov po jugoslovanskih deželah. Njihove oblasti pretepajo in ubijajo ljudstvo, rušijo vasi in trge in odvajajo vse domoljube v koncentracijska taborišča. Italjia-ni ravnajo danes mnogo hujše s prebivalstvom Slovenije, Dalmacije, Hrvaškega Primorja in zasedene Hrvaške, nego so ravnali leta 1919 z istrskim, tržaškim in goriškim prebivalstvom. Sistematično in neusmiljeno preganjajo ubogo ljudstvo, ter ropajo in pelnijo njegovo imetje. Takozvana "avtonomija," ki sta jo dobile splitska in korčulska občina, je laž in prevara, s pomočjo katere nameravajo Lahi izvrševati svoje zločine s pomočjo in pod krinko domačih ljudi. Naš narod je takoj razumel, da je to le lokavo spredena fašistična intriga in ji ni nasedel. Sicer pa uštaški listi o vsem tem niti ne pišejo, kajti zanje je Italija kljub temu, da je za-jamrila preko milijona Hrvatov in popolno odrezala Hrvaško od morja, prijateljica "Neobstoječe Nezavisne." Pavelič plačuje laške usluge s sveto hrvaško zemljo in s popolnim gospodarskim in političnim suženjstvom. Italija že zdaj proslavlja italijanizacijo Dalmacije, kot nekako kulturno zmago — tako vsaj piše dne 28. julija laški list v Splitu, "Popolo di Spalato." Ta dnevnik se je drznil zapisati sledeče: "Iz Italije so prišli laški učitelji z nalogo, da dovrše laško kulturno delo. Smatrajmo jih za misijonarje. Otroke in starše so privedli nazaj v naročje pradedovske domovine in spravili Dalmacijo zopet pod gos-podstvo Rima." Potujčevanje našega naroda, je za Lahe kulturno delo. Kulturni svet pa bo to označil kot eno najhujših barbarstev. Rim prinaša to barbarstvo s pestjo in v vojaški boleki. Toda Lahi so storili še mnogo več. Porušili so grobove Trumbiča in Bu-liča, podrli soho Grgura Nin-skega, ki je na onih obalah dvigal glas slovanstva in spome- nik Maruliča je žrtev njihovega vandalizma. Hrvaška imena naših mest sistematično zamenjavajo z italijanskimi. Vse to po široko zasnovanih načrtih, da ugonobe našo kulturo in našo tradicijo. Kakor vsi osvojevalci so tudi Lahi slepi' in se strašno varajo. Zastonj se zaletavajo v naša mesta. Spodili jih bomo in ves svet jih bo zaničeval. Narodna zavest našega ljudstva bo uničila sadove njihovih zločinov. Ves napor italijanskega naroda proti naši kulturi je na pesku zidan. Ko bo zabučal vihar zmagoslavja zjedinjenih narodov, se bodo skrili Italijani kakor preplašene podgane na oni obali Jadrana, od katere so prišli. Starost cigarete Cigareta je že precej stara gospa. V teh dneh praznuje že 102. rojstni dan. Bilo je leta 1840, ko je nek mlad vojak, katerega ime pa je ostalo nepoznano, na poti domov iz pohoda v Alžir za časa vladanja Luiza Filipa vpeljal modo, zaviti narezan tobak v koruzni list in ga kaditi. Tega zavijanja se je naučil od Arabcev in ta način je kmalu postal moderen. Vendar pa so si kadilci cigaret zavijali iste sami in na način,- ki se jim je zdel'najprimernejši. V tovarnah so pričeli izdelovati papir in vanj zamotavati tobak šele 20 let pozneje. Prve cigarete so se pojavile na trgu leta 1865. šele po prvi svetovni vojni pa so pričele kaditi cigarete v večji meri tudi dame, bodisi da so s tem hotele zaglušiti samoto, bodisi da so si hotele s tem pomiriti živce. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je odkril pravzaprav tudi tobak. Ko ga je pot zanesla tudi na Kubo, je poslal nekoliko ljudi V notranjščino, da bi raziskali otok. Po povratku so pripovedovali, da so videli divjake sprehajati se med svojimi kočami, v rokah pa so držali neke čudne tleče palice, ki so jih zdaj pa zdaj vtaknili v usta in puhali v zrak oblake dima. Ko so vtaknili tleče palico v usta, so vdi hnili dim, nato pa ga zopet izdihnili. Kmalu je celo Kolumbovo spremstvo prevzelo to navado od Kubancev. Kadili so pozneje tudi doma, odkoder se je kajenje pozneje razširilo, sicer polagoma, po vsem svetu. Tudi ime cigara je španskega izvora. Pride iz španske besede "cigarar," kar pomeni majhen zavitek. Na španskem so jih pričeli izdelovati v tovarnah. Pri tem delu pa so bile zaposlene večinoma ženske. Nekadilcev je le malo. Zmagoviti pohod cigare in še bolj pozneje cigarete, ki je našla še več pristašev kot cigara, je bil neustavljiv. Bela cigareta je mnogim vzrok bolezni in nesreče, mnogim pa zopet tolažba v stiski in nesreči, pri črni kavi po dobrem kosilu pa je naravnost užitek. Mladinski vežbalni krožek št. 25 S. Ž. Z T — — — — — — — — — — —— - - - - - - ■ SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA i Ustanovljena 19. decembra. 1926 v ChicagI, IU- 1 Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. i , j J Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31&t St., | GLAVNI ODBOR: jI j? Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., SiieboJP* J Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee ^ J land, Ohio. 2 Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., p I Pa. B Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., 1 Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., g Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, f B Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 627 N. Chicago St., Joliet, ^ B Blagajničarka Mrs. Josephine Muster. 714 Raub St., Jtoliet, I NADZORNICE: I Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. I Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. I Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. | PROSVETNI ODSEK: ;; 0 Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 & B Cleveland, Ohio. B Mrs. Prances Ponlkvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. 1 Mrs. Prances Sušel, 15900 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. B Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. B Mrs. Emma Shimkus. 717 Fifth St., La Salle, HI. I SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: 0 I Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee. 1 Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn, iv Mrs. Agnes Mahovllch, 9525 Ewing Ave., South Chicago, fl1- £ Mrs. Olga Mlrkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland, O&j it Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd.. c' Mladinski tabor Slovenske ženske zv^ Prihodnjo soboto, 29. avgusta, se vrši šesti letni ^ tabor Slovenske ženske zveze v velikem Euclid Beach r kor je bila sijajna udeležba vsako leto doslej, tako # lepega odziva od strani članic in splošnega občinstva Najzanimivejši del programa je odločen za zvečer;l bo točno ob pol osmih in sicer s parado v notranjih Pjj širne dvorane "Log Cabin." Po paradi in sprejemu stov bodo pa vežbalni krožki pokazali svojo umetnost J' in šlo se bo za prvenstvo ali tako rekoč za častno od ^ najbolj precizno dovršene vaje. Sodniki bodo častnik' j mornarice, marines in od American Legion. To so 'J zastopijo na take reči in bodo gotovo pravično sodih- j Letos pridejo k nam v goste kadetke od podruž'1'^ Jolieta in sicer 36 po številu, ki se bodo tudi udeleži'e ^ prvenstvo. Pričakuje se deset krožkov pri tekmi in ^ ima odločen čas, namreč nič več kot sedem minut zav j teče sedem minut, dobijo signal in to pomeni, da so ^ Na lanskem taboru so kadetke poklonile častni^ priljubljeni glavni predsednici gospej Marie Prišla" a mander-in-chief" in načelnica krožka št. 50, Frances j povišana za "Major." Letos bodo dobile posebne od katere izmed načelnic, ki so že več leti vgditeljice. ^ V veliko čast mi je poročati, da bo med nan"^ predsednica, gospa Marie Prisl-and iz Sheboygana, v najbrž tudi glavna tajnica gospa Josephine Erjav ako bo le mogoče. _jj|j že ob temu času kličemo vsem našim spoštova1 ^ odbornicam, kadetkam in gostom: iskreno dobrodosl « do. Vaš obisk je za nas veliko veselje in upamo, da vsi zadovoljni. u|| Po kontestu se pa prične plesna veselica in god^^i stvom našega priljubljenega umetnika Mr. Louis Tre |i salo se bo do polnoči v Log Cabin dvorani. Vstopnin« ^ prosta, kakor druga leta. Pri vratih boste tudi ^^ cvetlice kot spominček na šesti letni tabor naše Vljudno vabimo vse članice naših podružnic in ^ daleč. To je lepa prilika za obisk našega mesta za ker se res vidi nekaj izredno zanimivega in pomen J ^ jeni bodite, da bo mladina zelo vesela lepe udeležb^'^t da novega poguma, katerega se mnogo potrebuje me no, da se ohrani njih sodelovanje in aktivnost. Ker bo pričetek točno ob 7:30 zato se vas P si, da ste na mestu ob času, ker program bo resfzan1 začetka naprej. In tudi zaradi sedežev je važno, a j> na mestu. Sedeži so povečini na balkonu, kar Pornav# vsa parada in tudi kontest na bolj slikovit način i'1 dovolj nost. ^ Prijazno se opozarja vse odbornice od clevel«. jf žnic, da gotovo pokličete še danes zaradi rezervacij ^; banket, ki se vrši v lepem hotelu ob jezeru v počast n ^ odbornicam. Zelo je važno, da se ve za število n»J . ijjf. de popoldne, ker je tako naročeno po ravnatelju J telu. Banket bo ob šestih zvečer, to je v soboto 2 • ^ Kadetke in načelnice krožkov, pozor! Ker je jter stvari za urediti ta teden, zato se vas prosi, da ^ f{ macije tikajoče se tekme in programa takoj od sp° j/ in posebno se apelira na kapitanke, da stopijo takoj noj, da se bomo točno držali reda. koijt^. Vsako leto imamo lepši red, kakor tudi boljši • ^ se pričakuje, da bomo tudi letos se postavile še ' leta. Torej kadetke, ta teden posvetite ves svoj P^j/' pripravam in vajam, da bomo napravile čim lepsl „ Zanašajoč se na vaše sodelovanje, ostajain 0iK°Vy s prijaznimi pozdravi Vaša P^j' t, u u&V Telephone • ^^ —^ tllHtlllMUlIlllll ' verjamete al' pa ne ---iiiiiiiuiiiiiiiiiii Stari Grmek se je bil v nedeljo zamudil v gostilni pri Bona-ču. Ko ga je prišel proti večeru klicat sin Japček, je bil očka že precej "navdahnjen," pa tudi zgovoren. Začel je pripovedovati sinu, naj se varje pijače. "Nikdar ne pij preveč, sinko ---rTs^ moj. Pravi moža* ^ dar ga ima dovolj- ^ velika sramota za "Ja, kako bom V^j ga imam dovolj- a j rj jan?" bi rad ve° J sinko. Oče mu je po^''^j sosedni mizi, re^0 Pri- 4^-1- ie dejala ma-l|0 Pogumno sama segla P'" Sta » Jter Se vrnila Gunstick JUerjlf Pridl'užila Drollu \t f.ma> ki sta se med- NV'hAk0 začne!" je hi- JprvjL AmPak lopovi bo-ife, ki 8trelil1 P°hiteli po I p,.,,550 2a nje važni tal- I Cr?.rn° bi bil° za KPojdimo tja- 1 4d drevje." ::klj°e"0Kf°Pili nekaj ko-fbla °b br*gu in se skri-f%e ah so v trdni te-•dju Pa so dobro videli L ance,ji' Presunljivi LHvj!' Ploha puščic ' Ni trampe, in nato J 11Je s tomahawki 1 F k „ . j • v niit>. . L,- jPn- Je zapovedal 1 f.% l •krogle, potem S je prizor, kakrš-rN zl? jneni. krva-JSsl • u- Trampom r ?! C h°dilo, da bi aSPasti- saj še , fc%nili h- Prestrašili ' C Pr JV?medeno gne- ' 1 i.^ti ^ trenutkih na J iNtaJ11 niso- Šele j tN Z sredi med SaQobdelovaii s k0- * j^o^/ntudi sa- 1 !V V Slab,/ /j m°žem se V^kal111 iuči Oljnih > i Vki 3 tem»e posta- t fji Sita se-bliskali, š . p0A e so se bra- I uO1 so se umi- 11 \Si v Šteti napa" '•'tm je-da jih n >jih^več k0 njih . ^ h Je ed ! P0Padel, beg Ui MiS rešitev- Na H> Z h niso več- K. lO „ "«10 ' .„ ■ r°c odtod —! H • W'l J'e zavpil Ne sme *)jjJe : V% ^ zt°m' dn,gi Dk da dma»- Brink-Vi je 2i;u! gre za živ-v gošča- PC||yiCTORY Mm buy UNITED vil) STATES š/mfBONDS ' JgjR STAMPS 1942 AUGUST 1642 ||«j|M? InpgMfrJjj* iSOTite 16j 17i 18 19 20 21 22 25! 2iŠ 27 '28 ;29 C H ETNIKSlOF.y UGO SLBVI A- W§t \ Enjoy Hotel nrcakir« wilh % 1000 comfortuble room«. . \ modorntn rates. Wurld I Finest Uathmg Dtach. Tree AttiacUoM Daily fflSl^ August 21 thru 27 VAUGHN MONROE and his Camel Caravan Orclieitra IN GRAND BALLROOM Nightly....................60° I and Sat. and Sun. uight«.........B5o > lai Sunday ...................•3Uo > COMINC . . . Aug. IB thru Sept. 3 LES BROWN and hi« Orcheitra Ituil or l.u. to SandiMky. Luke ■ trunirn to Cedar I'oint. Alio on Ohio Route 2, u. s. 6. A.k your Travel Agt. or Auto Club for folder. Tlaygroundo^h^reat okusom; toda naše revne dame bodo ponižane pred takim razkošjem in ne bodo znale, kako naj se oblečejo, ko ti vrnejo obiske, — je rekel Berenklau. Dasi je mož takrat govoril francoski, je Milica razdraženo odgovorila nemški: — Imam vsega skupaj šest posetnih oblek; ker pa sem si zapomnila tvoje ukaze, dasi nisem imela pojma o tukajšnjih zahtevah, sem si izbrala naj-priprostejšo. Izvoli pogledati v mojo oblačilnico: morda najdeš med hišnimi oblekami kaj primernega. Berenklau je zardel. — Pregledovanje tvojih oblek bi naju preveč zadržalo in ne bi mogla napraviti potrebnih posetov; ker pa je že čas, da greva, prekiniva pogovor, ki je itak brez pomena, in nadeni si kožuh. Vožnja v mesto je minila med molčanjem. Grof je bil očitno razkačen, dasi si je prizadeval skriti svojo nevoljo; Milica pa je bila vzhičena, da ga je razjezila, in postala je celo dobre volje. Prvi poset je bil pri poveljniku polka. Dasi ni bil polkov- Prizor iz vasi na Solomonskih otokih, kjer se vrše hudi boji med Japonci i škimi marini. V teh tropskih krajih je bilo kaj težko našim marinom pregr0 utrjene japonske posadke. Izvršitev smrtne obsodbe šestih nemških vohunov je bila poverjena, brigadne-171,u generalu Albert L. Cox, ki nam ga predstavlja gornja slika. Miss Elizabeth Reynard, učiteljica angleščine n% Barnard kolegiju, polaga prisego ob vstopu, v ženski oddelek ameriške armade. Dobila je čin poročnika "Woman's Naval Reserve." Zaprisegel jo je admiral Randall Jacobs. • ....................................i fop',A Gornja slika ■nam kaže prizor iz bojev na El Almneiln fronti v Egiptu. vidimo na sliki je 25 mm najuspešnejši angleški protitankovski top, ki je VrlZ | cej težav nacijskim bojevnikom. ^/k ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri-iite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Društva imajo izjemne cene naj^j Ameriška Domovina HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave. i.l.R.i i 11 ' V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA s i IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK — Da, jaz sem Rusinja in ostanem Rusinja po tistem pravu, po katerem tudi vaši kolonisti pri nas streme za tem, da ostanejo Nemci, dasi jedo ruski kruh. Jaz sem se poročila s teboj, ne pa z nemškim narodom, in vsi moji interesi niso tu: moji sorodniki in prijatelji in končno moje premoženje — vse to je tam, v Rusiji; vse moje misli in nagnjenja pripadajo domovini, — je odgovorila razdraženo Milica, ki je zaru-dela od jeze in komaj dihala. — Ponavljam: misli, kar hočeš, toda jaz zahtevam samo to, da svojih misli javno ne poveš. Zdaj pa poslušaj še moj zadnji razlog, s katerim se, upam vsaj, konča najin neprijeten spor, ki nima nobenega smotra. Trdno sem uverjen, da nisem pripeljal pod streho sovražnika, ampak prijateljico, ljubečo ženo, ki me ne bo hotela spra- ' viti v težek položaj iz trme. Milica ni nič odgovorila; vse je kipelo in se upiralo v njej, sleherna žilica v njej je trepetala. Nenadoma se je spomnila poslednjega pogovora z llostislavom. "Prekanjeni Prus, ki vas je ulovil na tako nesramen način, vas prisili, da boste morali sprejeti njegove nazore, braniti interese njegove dežele in postati Nemka," — je rekel tedaj in zdelo se ji je, da sliši v tem hipu njegov jezni glas nad svojim uhom. Vtis te slišna prevare je bil tako živ, da se je zdrznila. Joj, kako prav je imel. Morala se bo še boriti s tem "poveljnikom"; zavest, da se mora prilagoditi njegovim okusom in nazorom, ji je dala še močneje občutiti verigo, s katero je bila prikovana k njemu in ki jo bo vedno tesneje stiskala. Mislila je da jo zaduši. Grof je s poizvedujočim pogledom motril ženo in opazil na Miličinem obličju nenaden odsev nekega tujega vtisa, ki je bil tako močan, da se je zdrznil. Jezno bliskajoče se ženine oči so mu dokazovale, da so bile vznemirjajoče jo misli njemu nasprotne. — Povej mi, o čem si razmišljala, Milica, — je vprašal, ji VSE KARKOLI - se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zeb in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Aug. 14, 17, 20, 24) pogledal v oči in ji močno stisnil roko. — O preroških besedah iz ust prijatelja, katere so se tako kmalu uresničile. Prav govoriš, da nimam pravice spravljati te v težek položaj in izzivati prenapeto rodoljubje tvojih rojakov, — je suho odgovorila, mu iztrgala roko in vstala. — Dovoli, da grem, rada bi bila sama. Ne da bi čakala odgovora, je skoraj stekla v spalnico in se zaprla. Ko je grof ostal sam, se je sprehodil nekolikokrat po sobi; tudi on je bil razburjen in veliko več, kakor je kazal na zunaj. Z mučno tegobo se je zopet izpraševal, ali ni nespametno ravnal, da se je dal prevzeti od ljubezni ter se spustil težko, brezizhodno borbo s to svojeglavo in ponosno žensko, ki je bila napram njemu vedno sovražna in hladna, ki se je očitno borila proti drugim ljubezenskim občutkom ter je postala njegova žeria le po posebnih okoliščinah? . . . Toda v ponosni grofovi duši je malodušnost malo časa trajala. "Zmagal bom," — je pomislil, — ker hočem zmagati. Treba je samo potrpežljivo prenašati to predvidevano in neizbežno borbo. II. Prešla sta dva precej mučna dneva* Milica se je navidezno pomirila: govorila je izključno nemški, zato pa kolikor mogoče malo, bila je hladna napram možu in se ogibala njegove dru-| žbe, izgovarjajoč se, da mora ' razkladati svoje stvari in si urediti sobe. Ta "preuredba" pa je v glavnem obstajala v tem, da je izgnala iz svojih sob [ sliko Lohengrina v ladjici, do-( prsna kipa Schillerja in Goe-I theja, ki sta bila nameščena v knjižnici, in kip Bismarka v I opravi srednjeveških vitezov, J ki je stal med zelenjem. Vse te pregnance je velela nesti v dvorano, kjer jih je grof sprejel brez ugovorov in se delal, kakor da ga to ženino nagajanje 1 ne zanima, pri tem pa je ostal vesel, ljubezniv in uslužen. To-, da vsi ti njegovi miroljubni ko->|raki so malo vplivali na Milico, ■j katero jeklena in samooblastna I narava se je upirala naloženim obveznostim tako močne, da so ji besede zamrle v grlu. To, da je morala govoriti nemški, je v njej še stopnjevalo sovražnost proti Berenklavu, ki se je vedno skrivalo na dnu njene duše. Tretji dan po prihodu je grof določil za obiske mestnim in polkovnim damam. I Ko je Berenklau stopil v ženino sobo, da bi videl, če je že pripravljena, je našel Milico pred zrcalom, ko si je ravno z brilantnimi bucikami pripenjala velik bel klobuk iz krzna, ki je bil okraSen z nojevimi peresi. Bila je odeta v sivo žametasto obleko, obšito s soboljevi-no; nad kožuhovino pa je bila svilena vezenina s srebrom vdelana; srebrni pas je bil pripet z zaponko, ki je bila posuta z biseri in tirkisom. Dunja je držala v rokah sivo, tudi žametasto ogrinjalo, ki je bilo ravno tako obšito s soboljevino kakor obleka ter okrašena z vezenino. Ko je grof videl razkošno obleko, ki je bila primernejša za kak ministrski salon kakor za skromna stanovanja njegovih tovarišev iz polka, se je ozlovo-ljil. — Draga Milica, ali nimaš ; preprostejše obleke? Prizna- ; vam, da je tvoja obleka pre- : krasna in napravljena s finim ! V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MAMICE Katherine Rosraan ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 21. avgusta, 1941. Spavaj mirno pod gomilo, v kraju večnega miru, prosi, da enkrat združili vsi se bomo pri Bogu. Žalujoči: PRANK ROSMAN, soprog. MRS. THERESA KAV AS, MRS. MARV JAGERICH, THERESA. ETHEL, MARY, vnukinje. Cleveland. O., 24. avgusta, 1942. VESELICA i bo popolen uspeh, ako> oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" nik premožen in je imel veliko, družino, vendar je bilo njegovo I stanovanje prijetno in lepa ženska ročna dela so krasila sprejemnico, ki je bila držana v strogem nemškem redu. Polkovnikova žena in njena starejša hči sta bili zaposleni s hišnim delom, ko sta prispela novoporočenca. — Živo, Lishen, teci k sprejemu, medtem si jaz umijem roke in nadenem novi nakit v lase, — je rekla polkovnica hčerki ter naglo pokrila skledo zakuhe, ki jo je mislila preložiti v steklene posode. Čedna in pohlevna deklica je napravila na Milico prijeten vits; toda ko je opazila dekličino presenečenje, ki jo je povzročila njena razkošna obleka, je prišla nehote v zadrego. Frau Ramberg je bila ženska srednjih let, toda še sveža in dobrodušna Nemka; prijazno je sprejela gosta in prijateljski izpraševala Milico, kako ji ugaja novo bivališče. — Po bivanju v sijajni pre-stolici se bojim, da se vam bo naše mestece zdelo neznatno in dolgočasno. Toda zagotavljam ( vam, da je življenje pri nas lepo in posebno pozimi je mnogo zabav; treba se je le privaditi. —Bodite uverjeni, da se bom iz vse duše potrudila priti v obči tir, — je odgovorila Milica in vstala, ker je vstopil polkovnik. Polkovnik Ramberg sprva ni odobraval, da namerava grof vpeljati v njihov polkovni enotni krožek inozemko; ko pa je | videl Milico, se je takoj otresel tega predsodka. Ta "tujka" j3 . bila prelestna ženska, skor-aj še otrok, in grof ova slabost je bila docela razumljiva. Pogovor je oživel in polkovnik je pohvalil lepo Miličino izgovarjanje in dobro poznanje nemškega jezika. — O, mi Rusi, smo v tem pogledu najobzirnejši narod. Z vnemo se učimo tujih jezikov, celo na škodo svojemu rodnemu, samo da ne tvegamo slabe- ga izgovarjanja. Bona, Nemka ali Francozinja, je stalna članica vsake dostojne družine. — je z lahkim podsmevom odgovorila Milica. — Ne smeš pa pozabiti tega, da se Slovani sploh z lahkoto nauče tujih jezikov. Ce bi jim bilo to učenje tgžje, potem bi bili tudi Rusi bržkone manj obzirni, — se je vmešal grof. Bal se je, da ne bi žena začela kakšnega političnega pogovora, zato je obrnil pogovor v drugo smer ter pripovedoval, da se namerava v kratkem preseliti v mesto, kakor hitro najde in uredi primerno stanovanje. Rambergi so odobravali ta načrt in ves nadaljni pogovor se je sukal samo o tem. Med pogovorom v sprejem-nici so v sprednji sobi tri žen- ske pregledovale in ocenjevale Miličin kožuh. Bile so to: pestunja, revna sorodnica Ram-bergovih, živeča v hiši, neka bližnja znanka, ki je prišla k njim tisti dan, in šivilja. Zaključek tega opazovanja' je bil ta, da se ta "Rusinja" baha s svojim razTvošjem, ki se prav nič ne podaje poštenim in resnim ženskam, ki morajo misliti samo na gospodinjstvo in moževo srečo. Ostali obiski mladega para so bili krajši. Milici se je zdelo zelo smešno, da so ju povsod j sprejeli; ni se mogla zatajevati in je vprašala moža: ali so ti ljudje vedno doma? — Če gredo ven, gredo samo po opravkih. Vsi imajo doma dovolj dela. Pa tudi se ne mara nihče pokazati nevljuden s tem, da bi naju ne sprejel; ne glede na to, da so vsil videti tebe, — je « odgovoril grof. V skromnih .meŠč^j liščih častniških d|J pri predstavnikih lastva je vzbudila P® ce in njenega odlič^ ja deloma zadrego, vist. Tako je md^ mer, mlada žena F priobčnika sama 11 svoje otroke, sedeč P ter jih vzeti s sebojv nico, ker je bilo tisti 'pranje in sta bili ™ stunja zaposleni »j Preprosta volnena spodinje, ki ,si je ti celo predpasnik, jr' roka, ki ga je mol"3'8 čno odvesti v drug0, to je Milico tako z»f! sedela tam v zadreg1 ral grof vesti pogoV°"