Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PREDSEDSTVO OSS CELJE o AKTUALNIH PROBLEMIH ŠOLSTVA V okviru številnih razprav, posve- čenih spremembam v financiranju šolstva in stimuliranju prosvetnih delavcev, ki bodo predvidoma stopile v veljavo z novim letom, je bila v torek v Slovenskih Koniicah ra^^'^r- jena seja predsedstva okrajnega sin- dikalnega sveta Celje, na kateri so obravnavali ta vprašanja. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik republiškega odbora družbenih služb Geza Cahuk, je imel uvodni referat član predsedstva Vlado Zakošek. Ker bomo spričo aktualnosti in tehtnosti posredovali tako referat kakor raz- pravo v prihodnji številki, velja na tem mestu vsaj poudariti osnovno misel razprave, zapopadene v enot- nem stališču, da bo z novim letom brezpogojno treba uveljaviti predvi- dene spremembe, ki naj v material- nem smislu postavijo šolstvo in pro- svetne delavce v enakopraven polo- žaj z drugimi, zlasti gospodarskimi dejavnostmi. V tem smislu bodo ce- lotno gradivo posredovali občinskim skupščinam, katerih dolžnost bo, da bodo šolstvu zagotovile predvidena sredstva. dhr Vuditi pomoč privatnemu kmeta Danes dopoldne zaseda v Mozirju občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine o poročilih svetov za kmetijstvo, za gozdarstvo, za družbeni plan in finance, za socialno varstvo in varstvo družine ter o stanju dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje v prvih devetih me- secih letošnjega leta. Kot tipična kmetijska komuna je mozirska občina z delitvijo 20 odstotkov zemljiških po- vršin v družbenem sektorju in 80 odstotkov v obdelavi privatnih posestnikov vsekakor pred dejstvom, da bodo morali s pametno kreditno politiko in primernimi oblikami pro- izvodnega sodelovanja in pravilnejšo davčno politiko pomagati privatnemu kmetu, da bo s povečano proizvodnjo kmetijskih dobrin lahko vsaj delno šel za rastjo standarda osta- lih delovnih ljudi. O razpravi na občinski skupščini bomo poročali prihodnjič. OB PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL OCENJENO DELO NAŠ KAŽIPOT Po dveh letih novega skupščinskega sistema se znova priprav- ljamo na skupščinske volitve. Uspehi ob uveljavljanju samouprav- ljanja nam ne smejo zastreti vpogleda v slabosti, ki so se ob tem pojavljale. Tokrat ne bomo volili vsi volivci, ker poteče samo polovici od- bornikov in poslancev dvoletni mandat, vendar pa bi o dosedanjem delu naj spregovorili povsod. Predsednik okrajne skupščine to- variš Peter Šprajc je orisal dejav- nost okrajne skupščine. Skupščina je obravnavala vprašanja z vseh po- dročij družbenega življenja, zlasti pa še gospodarstva in prosvete. Vča- sih se je pokazalo, da delegatski si- stem iz občin morda ni najboljši in ne bi bilo nujno, da bi vsi predsed- niki občinskih skupščin bili člani okrajne skupščine, ker so zastopani v drugi stalni obliki skupščinskega dela- — predsedniški konferenci. Vloga okrajne skupščine se bistve-- no spreminja in vse manj bo mate- rialno vplivala na občine. Na drugi strani pa je vedno večja tudi koor- dinacijska vloga pri reševanju kom- pleksnejših vprašanj, zlasti še sno- vanju medobčinskih služb. Pri okrajni skupščini so opažali, da mnogi člani niso bili dovolj ak- tivni in niso sodelovali v razpravah. Nekatere seje so bile komaj sklepč- ne, toliko jih je izostajalo. Će gre tu za preobremenjenost, je potrebno to upoštevati. Naloga odbornika je ta- ko zahtevna, da ne more opravljati še drugih podobnih dolžnosti. Na drugi strani pa je potrebno oceniti delo občinskih skupščin kot celote, zlasti pa še usposobljenost občin- skih uprav, ki še ni ustrezna. V celjskem okraju bomo volili 344 odbornikov občinskih skupščin, 34 članov okrajne skupščine, 35 repub- Hških poslancev in 5 poslancev za zvezno skupščino. Zdaj Se je potreb- no zmeniti, kakšni naj bodo občani, ki nas bodo zastopali v najvažnej- ših predstavniških organih. Naloga SZDL je prav v tem, da zagotovi najširšo javno obravnavo o kriteri- jih za kandidate. Na plenumu so imenovali še vo- livno komisijo, ki bo usmerjala predvolivno dejavnost. Predseduje ji tovariš Jože Marolt. V prihodnjih dneh bodo podobne komisije imeno- vali še v občinah. Ir OBČINSKI PRAZNIK SEVNISKE OBČINE NOVE DELOVNE ZMAGE Sevniški občinski praznik oživlja spomin na eno izmed drznih akcij brežiške čete v prvih dneh revoluci- je — 23. obletnico napada na sevni- ške zapore, kjer so bili številni poli- tični jetniki. Akcijo je vodil Dušan Kveder, ki se je včeraj, na praznični dan, udeležil svečanosti. V počastitev praznika so v Sevnici priredili bogat celotedenski spored. Tako so prejšnjo sredo otvorili go- spodarsko in urbanistično razstavo v gasilskem domu. Sobota pa je pripa- dala Razborčanom, ki so tega dne, ob dvajseti obletnici prve partizanske šole na Štajerskem, izročili najmlaj- šim novo, prenovljeno šolo. V Sevni- ci pa so v soboto predali namenu po- slovno stavbo* Elektro-Krško. V sredo so otvorili novo postajo ljudske mili- ce v Sevnici, ki sodi med najlepše v Sloveniji. Motorizirani občani pa so tega dne prišli na svoj račun z otvo- ritvijo nove bencinske črpalke. Na sam slavnostni dan so otvorili novo šolo v Sevnici, objekt v vrednosti nad 300 milijonov dinarjev. V času praznovanja so izvedli šte- vilna športna srečanja, šahovska, na- mizno teniška, tekmovanje z zracnq puško, športno tekmovanje pionirjev ter kulturno zabavno prireditev »Ve- čer za starše in odrasle«, ki so ga priredili sevniški učenci. Na slavnostni šeji občinske skup- ščine je predsednik Jože Knez orisal zgodovinski pomen praznovanja ter delovne zmage, na kraju pa je skup- ščina sprejela sklep o imenovanju nove sevniške šole, ki bo nosila ime po znanem organizatorju narodnoos- vobodilnega gibanja Savu Kladniku, ki ga je okupator ustrelil Ì942. leta. Slavnostne seje in otvoritve nove šole se je udeležil tuni podpredsednik IS SRS Beno Žuiiančič, član IS SRS Ludvik Gabrovšek, sekretar ža šol- stvo Boris Lipužič ter častni občan Kevniške občine Dušan Kveder. Med fTOsti so bili tudi predstavniki okraj- ne skupščine in okrajnih družbeno- političnih organizacij. V VELENJU SVEČANOST ZAKLJUČENA 100 LET DELA Galiska zveza Slovenije je preteklo soboto prtredila v kulturnem domu v Velenju zaključno proslavo ob 100- letnici jugoslovanskega gasilstva. Ob tej priliki je predsednik gasil- ske zveze ■ Slovenije Metod Roter de- jal, da so slovenske gasilske organi- zacije bile med prvimi, ki so sprejele pobudo za proslavitev lOO-Ietnice, kar ■ ni slučaj, saj je prav na slovenskem naletela ideja o protipožarni zaščiti na ugodna tla pred sto leti. Najprej so zaceli gojiti gasilsko obrambo v Ljubljani, Metliki, Laškem, Krškem, Mariboru, Preboldu in drugod. Pri tem ne gre pozabiti, da so že številna slovenska, društva pred neda^vnim sla- vila 80-Ietnice svojega obstoja, obenem pa je znano, da so ta društva odigrala pomembno vlogo v narod- nostnem gibanju in pozneje v narod- noosvobodilnem boju. O pomenu gasilske organizacije pa je v Velenju spregovoril tudi sekretar gasilske zveze Jugoslavije Esad Cen- gia, ki je v nadaljevanju prebral sklep o odlikovanju 95 posameznikov ter 58 organizacij gasilske zveze Slove- nije, lako so prejele odlikovanja ob- činska gasilska zveza Celje, gasilsko društvo Velenje, gasilsko društvo Ljubljana-Moste, gasilska zveza Mari- bor, medtem ko so odlikovanja osta- lih društev in posameznikov prenesli na društvene slovesnosti. V MOZIRJU OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pred dnevi je bil v Mozirju raz- širjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, na katerem so razpravljali o vsebinskih, kadrov- -skih in organizacijskih pripravah na bližnje konference krajevnih orga- nizacij SZDL in o pripravah na for- miranje krajevnih skupnosti. V Mozirju bodo letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze od 15. do 25. novembra. V tem času bo steklo tudi formiranje krajevnih skupnosti, ki jih bo na območjih mozirske občine osem. Pripravljalni odbori so tudi že pri- pravili osnutke statutov krajevnih skupnosti. V decembru pa bodo o njih razpravljali tudi zbori volivcev. Konec prejšnjega tedna je Okrajna zveza za telesno kulturo v Celju priredila sprejem za olimpijce, celjske udeležence in tekmovalce na letoš- njih olimpijskih igrah v Tokiu. Med povabljenci je bil tudi Miro Cerar, nosilec dveh olimpijskih odličij. Olimpijce, športne delavce in najvidnejše predstavnike javnega in po- litičnega življenja^celjske občine in okraja je pozdravil predsednik Okraj- ne zveze za telesno kulturo, Franc Vitanc ter hkrati čestital tekmovalcem k uspehom, ki so jih dosegli na letošnji največji svetovni športni manife- staciji. Razen tega je ob tej priložnosti opozoril na nekatere probleme množičnega in kvalitetnega športa in prav tako na dejstvo, da tudi ta sprejem kaže na pravilno družbeno vrednotenje telesne kulture v okraju. Hkrati je tovariš Vitanc čestital Romanu Lesku za opravljeno diplomo na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani in mu zaželel srečno pot in prav tako veliko uspehov na služenju rednega kadrovskega roka. Nazadnje je vsem olimpijcem izročil spominska darila. Za sprejem in pozornost se je zatem zahvalil Roman Lešek, ki se je hkrati zahvalil za pomoč, ki jo družba daje AD Kladivarju. Na sliki: Franc Vitanc izroča darilo Fedorju Gradišniku; sedi Rt>man Lešek. S SEJE PREDSEDSTVA OSS CELJE ŠE VEDNO EKSTENZIVMOST? Na zadnji razširjeni seji predsed- stva okrajnega sindikalnega sveta s člani gospodarske komisije pri OSS>, zastopniki gospodarske zbornice in Zavoda za plan so obravnavali o 'osnovnih problemih in ciljih druž- benega razvoja SR Slovenije v letu 1965. Razprava je potekala v okviru pripomb na dokumentacijo, ki jo je pripravil republiški zavod za Splošni pregled družbenega razvoja v letošnjem letu in pregled ciljev za prihodnje leto je v uvodnih mi- slih podal predsednik gospodarske komisije OSS tov. Gojmir Melik. Tako je v grobem predviden 10-od- stotni porast celotne proizvodnje, kar vsekakor kaže tendenco umirit- ve gospodarskega gibanja, posebej še, če vemo, "da ta porast bazira na predvidenem 7-odstotnem porastu storilnosti in le za dobre 3 odstotke zvečanem številu delovne sile. Še vedno se kaže tendenca porasta mi- nimalnih osebnih dohodkov za okrog 20 odstotkov in to pri 6-od- stotnem zvišanju življenjskih stroš- kov. Zanimivo je, da se strukture inve- sticij za prihodnje leto predvideva v slabo opaznem premiku (le za 1 odstotek) v korist negospodarskih dejavnosti, kar nedvomno pušča številne žgoče probleme družbenih služb, otroškega in socialnega var- stva ter ostalo na nivojti »dohiteva- nja«. Prav tako pomeni 4-odstoten po- rast investicij v SRS Sloveniji na osnovi letošnje kvote, ki je že v osmih mesecih presegala 46 odstot- kov predvidenega, 285 milijard vla- ganj. Vsota zgovorno priča, da bo tudi prihodnje leto močna investicij- ska ekspanzija, pri čemer gotovo obstaja resna bojazen, da v zadnjih 4 mesecih letošnjega leta, nikakor ne bo možno znižati investicijskega vlaganja na indeks 124 odstotkov, kot se predvideva za osnovo prihod- njega leta. Pri tem tudi restrikcija kreditov ne bo pomagala zmanjšati obsega investicijske »mrzlice«, saj je ta ukrep potegnil za sabo števil- ne obveznosti (pogodbe, nastala škoda itd.). V pripombah so tudi omenili, da je prav dosedanji sistem pogojeval ekstenzivno gospodarjenje (izredjno cenena živa delovna sila). S politi- ko večjih osebnih dohodkov se je ta odnos s časi sprerninjal. Novi ukrepi v zvezi z investicijami (ob- vezna rezerva), pa so vlaganja po- dražila in tako je delovna sila zno- va cenejša 1er so s tem dani pogoji za reševanje večje proizvodnje zno- va v večjem številu zaposlenih. J. K. DARKO BIZJAK PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL ŠMARJE Te dni je bil v Šmarju pri Jelšah plenum občinskega odbora SZDL, na katerem so potrdili izvolitev tovariša Darka Bizjaka za predsednika občin- skega vodstva organizacije Sociali- stične zveze. Hkrati so člani tega fo- ruma izvolili za sekretarja tovariša Tineta Plevčaka. ČASTNA TURISTIČNA PRIZNANJA Na plenumu CTZ je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Doutran razdelil najbolj prizadevnim ' članom turističnih or- ganizacij častne turistične znake, ki jih je odobril občni zbor Turistične zveze Slovenije. Letos so dobili člani CTZ 4 zlate in sicer: prof. Tine Orel, dr. Pernard Arnold iz Laš- kega, ing. Pavel Pristovšek iz Celja ter Pavla Troger iz Mozirja. Srebrne znake so dobili trije člani in sicer: Jože Libnik iz Roga.ike Slatine, Rozika Rifelj iz Gornjega Grada ter Ante Tevž iz Ljubnega. Nadalje so razdelili še 43 bronastih značk ter dve posebni priznanji. Prvo je dobil ins». Branko Korber, predsednik Občinske skup- ščine Mozirje, drugo pa dr. Rudolf Leskovnr, predstojnik balneološkega instituta v Rogaški Slatini. OD 11. DO 22. NOVEMBRA Okrog 13. novembra močnejše pa- davine z ohladitvi.jo, sneg do nižin, nato približno 2 dni suho oz. lepo vreme. Od 16. do 19. novembra ne- stalno s pogostimi padavinami; okrog 19. novembra spet ohladitev s sne- gom do nižin. Po 19. novembru po- stopno izboljšanje vremena. CELJE, 13. NOVEMBRA 1964 St. 45 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUÒI LESNIK Odffovorni urednik JURE KRASOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska "časopisno podjctjp »Celjski (isk<. IJred- .ii.i)11ftua Í00, í'etrdefna 2ЗД di- Tnotumufvo 240". Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 45 — 13. novembra 1964 Pogled po svetu MARJAN RAVNIKAR Politiki šo še vedno v znamenju pričakovanja. Napetost in zaprtost, vsaj. kar zadeva izjave, je značilnost stanja, ki vlada v koluarih. Pomirlji- ve izjave iZ/Moške še vedno priha- jajo. Toda te izjave potrjujejo linijo 22. kongresa, ki jo je zastopal Hru- ščov. Sedanji voditelji v Moskvi so vsi do zadnjega najožji sodelavci Hruščova. Prihod Ču-En-Laja na 47. obletnico oktobrske revolucije je ugibanja še bolj zapletlo. Neudeležba italijanske komunistične partije pa vse še bolj komplicira. Izjave njene- ga generalnega sekretarja Longa go- vore, da delegacija, ki je bila pred- hodno v Moskvi, ni bila zadovoljna s tolmačenji, ki jih je dobila glede strmoglavi] en j e Hruščova. Dogodki v Južni Ameriki, kon- kretno v Boliviji, nam kažejo, da po- staja na tem kontinentu situacija resna in še bolj nestabilna kot je bila. Obenem pa so dokaz, da na^od zahteva dejanja od svojih vlad, ne pa obljube. Skoda je le, da v teh dneh Bolivija nima močne in organizirane partije, ki bi stopila na čelo in pre- vzela vodstvo. Odvisnost dežele od severno ameriškega kapitala, moč vojne hunte in buržoazije ter revšči- na ogromnega števila prebivalstva pogojujejo situacijo, kakršna je. Od- stop predsednika Pas Estonzora stvar ni rešil, pač pa še poslabšal. Volitvena histerija v ZDA se je polegla. Demokrati triumfirajo, vsaj po časopisih, dočim republikanci po- skušajo, regenerirati svoje vrste ter , se pripraviti na bodoče volitve. Tež- ka naloga, ki čaka predsednika John- sona, bo še težja zaradi koalicije v demokratski stranki, ki pa je 'zelo heterogena in mu bo težko ugoditi vsem strujam znotraj stranke. Tudi vloga velikega kapitala bo odigrala svoje, kajti v kampanji ga je kapital močno podprl in bo verjetno v štirih letih predsednikovanja zahteval ob- resti. Situacija v Afriki prav tako posta- ja iz dneva v dan bolj komplicirana, predvsem kar se tiče položaja v Juž- ni Afriki. Se vedno se rasistična po- litika Južnoafriške Unipe čuti v Uni- ji in na sosednjih ozemljih, daleč na sever, do položajev Portugalske Gvi- neje in Combejevega Konga, kjer so inštruktorji in orožje, ki prihaja z juga Afrike. V prejšnjem tednu je prišlo do pomiritve in formiranja ci- vilne vlade v Sudanu. Težak položaj v južnih predelih te dežele je bil vzrok nemirom, ki so zajeli vso po- krajino. Sef dežele, general Abud, je bil prisiljen na popuščanje in formi- ranje vlade, ki naj bi nastale proble- me likvidirala. Tudi situacija v Jemenu se stabi- lizira. Sporazumi, ki so v teku, bodo zagotovili večjo svobodo jemenske-, mu narodu in preprečili vmešavanje tujih šil, predvsem bivših koloniza- tor jev, Angležev. Prav tako se je spremenila situacija v Saudski Ara- biji, kjer je princ Feisal dokončno prevzel vodstvo dežele in s tem li- kvidiral starega konzervativnega mo- narha, ki je ogromna prostranstva te dežele s silo držal skorajda v sred- njeveški zaostalosti. Položaj v zahodni Evnopi po De Gaullovih ukrepih je še naprej ne- jasen in napet kar zadeva področje ' ekonomske izmenjave šestorice. Po- skusi s strani Belgije in Zahodne Nemčije, da pjrisilijo francoskega predsednika na popuščanje, пЏо uspeli. Sploh doživlja Zahodna Ev- ropa povsem nove politične pretre^e^^ ki se manifestirajo v dveh smereh. Prvič: čuti se močna želja osamosvo- jitve celotne zahodne Evrope od ZDA predvsem v gospodarskem pogledu in drugič: registrira se močan porast naprednih idej tako v Zahodni Nem- čiji preko socialnih demokratov, ka- kor tudi v delavskih partijah pred- vsem komunističnih Italije, Francije in Danske. Prav pri teh zadnjih se tudi čuti hrabrost, da povedo svoje lastno mišljenje tako zahodu kakor tudi Moskvi. Se naprej pa je glavni problem Azija z vsemi svojimi objektivnimi in subjektivnimi težavami. Politični vpliv Kitajske še vedno raste, med- tem ko z druge strani vojaški poten- cial zahodnih sil, predvsem ZDA na tem delu sveta postaja vse močnejši. Najnovejši dogodki in ponovno iska- nje sporazuma med Pekingom in Moskvo lahko ta politični pritisk s strani Kitajske le še poveča. Izjava v pekinškem listu ■ Žen-Min-Ži-Bao, da naj bo spor z Moskvo le prehod- na epizoda, da veliko vedeti in ver- jetno se bo na tem delu sveta še marsikaj spremenilo. OB REDNIH KONFERENCAH SZDL — OB REDNIH KONFERENCAH SZDL — OB REDNIH KONFERENCAH KRAJEVNE (SKUPNOSTI prva naloga krajevnih organizacij SZDL v Šmarju so sklicali plenum SZDL, na katerem je bila glavna te- ma razprave formiranje krajevnih skupnosti. Doslej so temu vpraša- nju posvetili že mnogo pozornosti in so imeli že skoraj v vseh krajih komune razgovore s predstavniki organizacij in društev, v nekaterih krajih pa tudi že širše razprave z ljudmi. -Elan je predvideval 26 krajevnih skupnosti v kolnuni. Ob tem so se pokazale predvsem v večjih in raz= tresenejših krajih težnje po-obliko- vanju več samostojnih skupnosti. Plenum je ocenil tako mnenje in vo- ljo ljudi kot pozitivno. Vendar pa je vprašanje, ali bodo tako majhne krajevne skupnosti, ki se nekje ome- jujejo le na posamezno vas, kos na- logam, ki si jih bodo zadale. Vprašanju finansiranja krajevnih skupnosti je plenum prav tako po- svetil precejšnjo pozornost. Jasno je nakazal zahtevo, da imajo krajev- ne skupnosti dovolj močno finanč- no oporo, kajti od nje je v veliki meri odvisna uspešnost dela skup- nosti. Zato bodo morale biti dotaci- je občinske skupščine večje od ti- stih, ki so jih prejemali krajevni od- bori, če hočemo, da bodo krajevne skupnosti uspešno reševale zastav- ljene naloge. Toda občinska dotaci- ja naj bi bila le del sredstev, ostali del pa naj bi se formiral iz prispev- kov občanov in gospodarskih orga- nizacij v kraju skupnosti, še pose- bej dobro morajo poznati potrebe in naloge krajevnih skupnosti tisti občani, ki so člani samoupravnih organov v kolektivih; Ti bodo lahko zagovarjali potrebe , skupnosti in vplivali na dodeljevanje sredstev, ki jih bodo delovni kolektivi namenili krajevnim skupnostim. Sredstva krajevnih skupnosti se bodo ustvarjala tudi iz prispevkov občanov. Ti prispevki bodo lahko denarni, materialni aU delovni. Tvo- rili bodo glavni vir sredstev krajev- ne skupnosti. Zato je najvažnejše, da občani razumejo, da je krajevna skupnost njihova in uspeh dela bo odvisen predvsem od njihove volje in pripravljenosti za sodelovanje. Krajevnim skupnostim bo treba izročiti v upravljanje čim več ob- jektov in dejavnosti, ki jih sedaj urejuje občinska skupščina; so pa čisto krajevnega značaja, kot npr. zgradbe splošnega ljudskega premo- ženja, manjši kamnolomi, mostiči, parki, pokopališča, kinodvorane itd. Povsod na terenu šmarske občine so v teku tudi kadrovske priprave na krajevne skupnosti, saj bi morali načeloma ustanoviti skupnosti že do konca tega leta. Vendar pa se ne bi smeli prenagliti, če se ljudje do tega roka ne bodo dogovorili o obsegu kake krajevne skupnosti. V KONJICAH priprave zaključene Občinski odbor SZDL v Slovenskili Konji- call je pred kratkim razpravljal o doseda- njem poteku priprav za ietne konference kra- jevnih organizacij. Doslej so se večinoma povsod usmerili na ureditev organizacijskih zadev, kot na pobiranje članarine, vključe- vanje novih članov, ureditev interne evidence članstva itd. Te naloge so skoraj v celoti tudi že izvršili. V nekaterih organizacijah so že pričeli s širšimi kadrovskimi pripravami. Tako so v Vitanju pripravili sestanek poli- tičnega aktiva, na katerem so podrobneje ob- ravnavali predstoječe volitve v skupščiлe, občne zbore raznih organizacij v kraju in seveda tudi letno konferenco SZDL. V tem kraju so pripravili tudi več delovnih skupin, ki bodo pripravile in izdelale letno poročilo krajevne organizacije SZDL. Na podoben na- čin so s pripravami začeli tudi v nekaterih drugih krajih na območju občine. Večina organizacij bo imela letne konfe- rence v drugi polovici novembra, nekatere pa v prvih dneh decembra. V. L, _ IZ ŽALSKE KOMUNE DRUŽBENI CENTRI uspešno delujejo številne razprave o klubskem živ- ljenju, o tej tako zanimivi obliki združevanja občanov, so nedvomno veliko prispevale k dokaj ugodnim rezultatom, ki so jih družbeni cen- tri žalske občine dosegli v zadnjem času. Na območju žalske komune deluje devetnajst klubov, od katc: rih pa je seveda nekaj takih, ki se s svojo dejavnostjo ne uvrščajo med najboljše. Razveseljiva pa je ugoto- vitev, da so nekateri vendarle že prešli ozke okvire kulturno prosvet- nega dela in v svoj delovni program vnesli širino in aktualnost. To lah- ko vsaj delno trdimo za klube v Vinski gori, Žalcu in Braslovčah. Zanimiva je ugotovitev, da se ak- tivnost klubov v posameznih krajUi zelo ujema z aktivnostjo družbeno političnih organizacij. Predvsem v programih dela družbenih centrov lahko to opazimo. Ponavadi se pri- meri, da so v krajih, kjer je zelo delavno kulturno prosvetno društvo, ostale organizacije pa ne„tudi pro- grami klubov bolj kulturno prosve- "teni. Nà sploh opažamo, da se kra- jevne organizacije Socialistične zve- ze doslej še niso vključile med po- budnike aktivizacije klubov. To pa je seveda narobe, saj so prav orga- nizacije Socialistične zveze s svojo široko dejavnostjo tiste, ki bi klu- bom lahko zagotovile vsestransko uveljavitev. Klubi v žalski občini pa imajo še eno pomanjkljivost. Gre za oblike dela. V glavnem so v programih pre- vladovala predavanja, kar sčasoma postane monotono in nezanimivo. Zelo malo pa je bilo spontanih raz- govorov občanov o problemih doma- čega kraja, občine in širše družbene skupnosti. Zato bi bilo prav, če bi v prihodnje več pozornosti posvetiti prav tem delovnim oblikam. O vsem tem je pred dnevi raz- pravljala ideološka komisija žalske- ga občinskega odbora Socialistične zveze. Priporočili so, da naj krajev- ne organizacije resneje vodijo ra- čun o dejavnosti klubov. Le-ti so namreč med občani doživeli že do- kaj veliko popularnost. -—an V petek so -obiskali Velenje udeleženci stalne konference mest Jugoslavije. Več kot šeststo gostov so sprejeli predstavniki občinske skupščine in občin- skih družbeno-političnih organizacij ter vodilne osebnosti iz gospodarskih organizacij. Gostje so si ogledali komunalne objekte Velenja, novi jašek v Prelogah, termoelektrarno v Šoštanju ter film o novem Velenju. Ogled mesta jih je navdušil in tako so dajali številne laskave ocene so- dobne arhitektonske rešitve pri gradnji novega mesta. Foto: Klančnik V MOZIR.TU ZAČELA Z DELOM POLITIČNA SOLA V začetku novembra je v Mozirju začela z delom večerna politična šo- la. Šolo obiskuje 32 slušateljev, čla- nov Zveze komunistov, sindikalnih organizacij, organizacije Socialistič- ne zveze in mladine mozirske dbči- ne. šola deluje že tretje leto in jo je doslej končalo okrog šestdeset čla- nov Zveze komunistov. Ideološka komisija in delavska univerza iz Ce- lja sta izdelali program šole. Pose- bej pozorno bodo obravnavali seda- nja dogajanja v svetu, gradivo os- mega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, družbeno ureditev in gospodarske ter družbene probleme v občini. Za razliko od prejšnjih let, ko je- šola delala večkrat tedensko, vendar v popoldanskem času, bodo letos slušatelji obiskovali predava- nja enkrat tedensko, vendar bo po- uk trajal ves dan.^^^ ^ ŠOLSTVU VEČ SREDSTEV V tednu praznovanja sevniške obči- ne smo obiskali predsednika občin- ske skupščine Jožeta Kneza in mu zaetavili nekaj vpraSanj. # Prepričani smo, da se kot »oče« velike družine občanov veselite uspe- hov ob občinskem prazniku. Kateri vam je najbolj pri srcu? Ф Posebno zadovoljen sem, da smo uspeli uresničiti dolgoletno že- ljo vseh z dograditvijo šolskega trakta. Dosedanje štiri šole v Sevnici imajo častitljivo starost, najmlajša jih ima 70 let, najstarejša pa sodi v čas francoskih enciklopidistov. šola pa je tudi po vrednosti najpomemb- nejša pridobitev. 0 Kako bi vi kot občan ocenjevali delo predsednika občinske skupščine? # Delikatno vprašanje! Zdi se mi, da se predsednik srečuje vsak dan s preobilico nerešenih problemov, saj se na en ali dva uspeha takoj naveže po deset nerešenih. Vseka- kor pa menim, da bi predsednik moral imeti več stikov z občani. # Z rastjo krajevnih skupnosti je občinska skupščina izgubila »podalj- šano roko« uprave. Kaj menite vi o tem? # Menim, da vsepovsod, kjer ob- stajajo pogoji, mora priti do velja- ve samoodločanje občanov. Žal za- enkrat krajevne skupnosti nimajo šc dovolj sredstev. V bodoče jim bo- mo morali v občinskem proračunu več odmeriti. Ф Kaj vas je pri delu doslej naj- bolj razočaralo? Ф Vrsto let sem- preživel v go- spodarstvu in moram reči, da v de- lu naletim na razočaranje. Boleče pa je, da nikakor né moremo rešiti stanja v obeh kmetijskih zadrugah v naši občini. Po izgubi gozdov je očito, da z lastno proizvodnjo ne morejo kriti tekočih stroškov niti karkoli vlagati v razširitev lastne proizvodnje. Ф Imobilizacija sredstev je tudi vašo občino delno prizadela. Zato vas kot rudarskega strokovnjaka vprašu- jemo, kaj menite o številnih ustav- ljenih kreditih in kaj o vprašanju energetike pri nas? Ф Naša občina finančno ni najhu- je prizadeta s temi nujnimi ukrepi. Sicer je »Lisca« oročila sredstva pri komunalni banki v Celju, da bi lah- ko investirala v razširitev proizvod- nje za izvoz, in prav zato, ker Sevni- ca ne spada v področja, kjer bi do- slej lahko govorili o že danih zvez- nih kreditih, ta ukrep ni stimulati- ven. Bolj pereče pa je vsekakor z ener- getiko. Prav v rudarstvo se je v zad- njih letih vse premalo vlagalo za modernizacijo, kar bi dandanes re- ševalo izpad delovne sile. Poleg tega pa že vse predolgo ostaja nerešen problem pravilno nagrajevanje ne- posrednih proizvajalcev premoga. Ф Morda še to: Vaš občinski praz- nik je letos posvečen najmlajšim pre- bivalcem vaše občine — urejenemu šolstvu. Ali ste prepričani, da dajete že dovolj za materialno osnovo refor- mirane šole? Ф Premalo, odločno premalo. La- ni smo uspeli dati dokaj več kot le- tos, če gledamo odnos v odstotkih. V bodoče bomo morali skrbeti, da bo šolstvo lahko realneje nagrajeva- lo prosvetne delavce in s sredstvi za materialne stroške krilo tekoče po- trebe in vzdrževalna dela že tako starih šolskih poslopij. Ф Kaj vam prinaša rebalans pro- računa? Ф Rebalans je dal prvenstvo skla- dom za šolstvo, zdravstvo in social- no varstvo, ter preživnini borcev in štipendijam. Vendar nismo uspeli nameniti šolstvu tolikšna sredstva, kot bi jih moralo imeti. Z rebalan- som smo skušali vsaj delno omiliti nesorazmerja. OB PRIPRAVAH NA LETNE KONFERENCE SZDL Merilo - vrednost človeka »Svinjarija, že spet dvigajo cene mesu! Na- ša Bežigrajska cesta je neprevozna, talco je jamasta. Zakaj ne popravijo poti! Tam vozijo Merxovi avtomobiii in še vrsta drugili skla- dišč je naokoli, latiko bi nekaj ukrenili! In poslanec? Kje pa je? Nismo ga videli, odkar smo ga volili!« Take in podobne besede ne bomo slišali samo na enem sestanku. Kon- ferenca SZDL pa je tista, kjer se lahko o vsem pogovorimo, jasno, nepristransko, od- krito. Prav zato pa so zdaj v konferenčnih pripravah še posebno važne naloge pred or-> ganizacijo SZDL. Obračun dela je tudi start. Sedanje konference so obeftem prva faza predvolilne aktivnosti in to nalaga še poseb- no skrb glede kadrovskih in vsebinskih pri- prav. S člani se moramo pogovoriti o neka- terih najbolj perečih vprašanjih nadaljnjega izpopolnjevanja našega gospodarskega siste- ma, obrazložiti in podpreti vse tisto, kar je pri tem dobrega, potrebnega, naprednega (ukrepi v investicijski politiki, prizadevanje za vsklajevanje cen tid.), ožigosati pa posa- meznike in nekatere kolektive; ki neupravi- čeno izkoriščajo v osnovi dobre ukrepe za svoje ozke, sebične in kratkovidne cilje, ter vse tiste, ki pod plaščem samoupravljanja in sklicujoč se na voljo ljudi, podpirajo in uve- ljavljajo lokalistične in monopolistične tež- nje, osebne interese in podobno. Takšne po- jave zasledimo zlasti ob vprašanjih integra- cij, izobraževanje kadrov, na področju med- občinskega sodelovanja In tudi pri oblikova- nju cen. Na posameznih kmetijskih področjih se bo potrebno zelo konkretno pogovarjati o prlhodnjosti in nalogah v zvezi s kooperaci- jo, o višinskih kmetih, o podružabljanju itd. Nikakor, ne bi smeli pozabiti na nekatera vprašanja družbenega standarda, družbenih služb in izluščiti še zlasti pereče probleme okoli šolstva, drugje spet okoli otroškega var- stva ali zdravstva. Z ozirom na predvolilni značaj konferenc bo posebno važno, da kritično spregovorimo o funkcioniranju samouprave, o praktični uporabi, spoštovanju in upoštevanju statutov, javnosti in neposrednosti pri delu občinske skupščine s posebnim poudarkom na aktiv- nosti odbornika na terenu. Tu bomo tehtali in ocenjevali delo odbornika in istočasno na osnovi jasno opredeljenih kriterijev in meril razmišljali in izbirali ljudi za tisti del skup- ščine, ki mu poteka mandat. Vrednost človeka, to je bistveno merilo, ne pa število kandidatov, če bi jih kandidirali tudi pet, 'j€ vseeno, vendar morajo vsi biti v prvi vrsti sposobni, ugledni, enakovredni. Letos bomo prvič praktično uporabljali ne- katera načela kadrovanja, ki jih postavlja ustava. Načelo rotacije izvajamo tudi v SZDL, kar pa ni novo, saj so se menjavali odborni- ki že doslej. Veadar Ima rotacija svoj po- polni smisel takrat, kadar se z njo doseže vsaj ista ali pa večja kakovost; ne more biti le samemu sebi namen. Moramo pa biti do- sledni tam, kjer ista oseba šest ali več let opravlja dolžnost predsednika ali člana od- bora. Vsekakor se je potrebno zdaj dogovoriti o nezdružljivosti nekaterih dolžnosti. Nesmisel- no je nakopičiti na eno osebo več odgovornih funkcij in hkrati zaostriti kriterije za vestno opravljanje prevzetih nalog. Toda kriterije za to bomo morali zaostriti! Spet pa ne more- mo postavljati, češ tri funkcije imaš, štiri pa že ne smeš več. Ne število, temveč težina in angažiranost, ki jo zahteva posamezna funk- cija, naj bosta merili za prevzemanje še dru- gih dolžnosti. Nekaj konferenc je že mimo, zlasti še v scvniški in laški občini. Vse kaže, da se do- bro pripravljajo. V šentjurski ol>činl so se dogovorili za posebne posvete z občani, kjer je veliko občanov. Tako bodo imeli v Šent- jurju 11, v Dob ju pa 5 sestankov, še ni pre- pozno, vedno še lahko izboljšujemo organiza- cijske priprave. Ne sme nam biti vSeeno, ko- liko občanov je na sestanku. Več nas je, laže se pomenimo, laže odločamo in laže rešuje- mo, kar je naša skupna briga. Take so bile misli ob pripravah na konfe- rence, ki so se razvile ob referatu predsed- nika kadrovske komisije pri OO SZDL tova- riša Francka Kanflca na ponedeljkovem ple- numu. Ir St. 45 — 13. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Mezanpnica - nezaupnici SKLEP CDS RUDNIKA LIGNITA VELENJE: GOSPODARSKA BANKA NAJ NOSI VSE POSLEDICE NASTALE ŠKODE — OD- LOČA NAJ PA SODISCE. NEDAVNI UKREP GOSPODARSKE BANKE SLOVENIJE — RESTRIKCIJA KREDITOV - JE HUDO PRIZADEL ŠALEŠKO DOLINO IN CELOTNO SLOVEN- SKO GOSPODARSTVO, SAJ V OMENJENEM PRIMERU GRE ZA ENERGETSKI GIGANT, ZA KAKOVOSTNO IN CENENO OBLIKO ENERGIJE. ZATO SO NA NE- DAVNI SEJI RAZŠIRJENEGA RUDNIŠKEGA KOMITEJA ZKS, POLITIČNEGA AKTIVA ENERGOKEMICNEGA KOMBINATA TER IZVRŠNEGA ODBORA SINDI- KATA RUDNIKA LIGNITA OBRAVNAVALI NASTALO SITUACIJO. V razpravi je direktor rudnika lig- nita Nestl žgank ocenil stanje in de- jal, da je enostranska odločitev Go- spodarske banke Slovenije nerazum- ljiva in škodljiva. Politična situaci- ja v kolektivu se je spričo ukinitve kreditov za izgradnjo EKK močno poslabšala, saj takšen ukrep vnaša nezaupanje in dvom v pravilnost lastne perspektivne politike. »Poleg tega pa je nevzdržno, da v času pomanjkanja energije, v času, ko zaradi tega pomanjkanja vsak dan rase gospodarska škoda, isto- časno govorimo, da je zaustavitev potrebna zaradi izboljšanja življenj- sliega standarda.« V nadaljevanju je dejal, da je pre- pričan, da je investicijska izgradnja EKK vsestransko utemeljena in v skladu s sedanjimi prizadevanji za izboljšanje življenjskega standarda in bi jo prav zaradi tega bilo treba pospešiti in ne zaustaviti. »Zaustavitev lahko smatramo kot nezaupnico našemu kolektivu. In prav zato postane vloga elaboratov za razširitev proizvodnje lignita ne- smiselna. Že sedaj, ko proizvajamo okrog 3 milijone ton lignita, je vpra- šanje klasičnega transporta te suro- vine vsekakor neekonomično. Zato je podvojitev proizvodnje lignita brez objektov za predelavo v elek- triko in plin tembolj nesmiselna.« Direktor energo kemičnega kom- binata v Velenju ing. Ciril Misle j pa je v razpravi dejal, da je za izgrad- njo energetskih objektov v šaleški dolini zainteresiran širok krog go- spodarskih organizacij v Sloveniji in je zato enostranski ukrep Gospo- darske banke nerazumljiv in proti- zakonit, saj upravni odbor Gospo- darske banke niti ni iskal vezi s pri- zadetimi, niti se ni posvetoval, tem- več je prizadete o svojem sklepu ob- vestil samo preko časopisa. Pozabiti pa ne smemo, da so več- letni študij in priprave ter v zad- njem času sklenjene pogodbe za do- bavo opreme potegnile za sabo ogromne vsote. Nabava osnovnih sredstev, odkup zemljišč, dosedanja gradbena dela in stroški investitor- ja znašajo preko milijardo dinarjev. Morebitni 85 odstotni zahtevki v zvezi s pogodbo s CSSR znašajo 4,8 milijarde, 40 odstotni zahtevki v zvezi s pogodbo z Anglijo 4,7 mili- jarde, projekti Elektroprojekta iz Ljubljane 140 milijonov ter obvez- nosti Metalki in Rudnapu 70 milijo- nov, projekti plinovoda 30 milijonov in projekti proiektivnega biroja v Velenju 28 milijonov. Skupaj torej U milijard druibenih sredstev. Se ostreje pa so reagirali nepo- sredni proizvajalci v rudniku, ki so že vrsto let odvajali sredstva za hi- trejši razvoj izgradnje EKK. Na ma- sovnem sestanku, ki ga je sklical sindikat, so delavci med drugim de- jali, da ne morejo razumeti, kako lahko peščica strokovnjakov sprej- me sklep o ukinitvi kreditov spričo delavskega in družbenega samo- upravljanja. Predlagali so, da delavski svet podjetja sprejme sklep, da podjetj^ toži Gospodarsko banko SRS za vso nastalo škodo; obsodili so način enostranske odpovedi pogodb in za- htevali nadaljnjo gradnjo EKK. Kolektiv je izrazil, da ne doume, kako so lahko desetletno študijsko pripravljalno delo, ki je bilo pred nedavnim s sklenitvijo pogodb pri- znano, z zadnjim ukrepom negirali. In prav zaradi nezaupnice kolekti- vu, se je kolektiv izrekel 'za nezaup- nico upravnemu odboru Gospodar- ske banke Slovenije. Prav tako pa so sklenili, da kolektiv ne prevzema dolžnosti razširitve proizvodnje lig- nita od 3 na 6,5 milijonov ton, ker spričo zaustavitve gradnje opleme- nilnice te surovine ne vidijo nobene gospodarnosti v večanju kapacitet, ko že sedanja proizvodnja izkorišča do skrajnih zmogljivosti klasični transport — železnico. KI. Posebna pridobitev Sevničanov ob občinskem prazniku j"e vsekakor ben- cinska črpalka. Dosedanja zasilna črpalka ni ustrezala potrebam in ta- ko so morali Sevničani po bencin v Brežice. Tu je tudi vprašanje Za- savske ceste. Na sliki: črpalka v dokončni gradnji. Foto: Klančnik OKTOBER - PREKORAČENA PROIZVODNJA V velenjski jami Kolektiv rudnika lignita v Vele- nju je v mesecu oktobru presegel vsa pričakovanja ter tako dokaj zmanjšal izpad planske proizvodnje prepotrebne premoga. Uspeh rekord- ne proizvodnje, ki je značilna za ves oktober, je toliko pomembnejši, ker velenjskemu rudniku šc vedno pri- manjkuje okrog 200 rudarjev. Oktobrska proizvodnja 307.200 ton lignita nam kaže, da je dnevno pov- prečje 11.378 ton, kar -je vsekakor že skrajna meja.zmogljivosti izvoz- nih naprav. 26. oktober pa je edin- stven, saj je ta dan znašala proiz- vodnja kar 12.110 ton. To pa je doslej tudi maksimalna možnost, kajti ob sedanjem stanju ozkega grla izvoz- nega jaška izove takšna proizvodnja celo zastoj. Sicer trdijo, da je ta pro- izvodnja predvsem plod izredno do- brih izkopnih pogojev, kar pa vseka- kor ne zmanjšuje odlične organiza- cije dela ter do skrajnih meja izko- riščene mehanizacije. Kljub tem naporom pa velenjskim rudarjem ne bo uspelo realizirati let- nega plana in bodo po oceni zaostali za dobrih 100.000 ton, kar je ob pri- merjavi z oktobrsko proizvodnjo zao- stanek za 9 do 10 proizvodnih dni. V zadnjem času so premišljevali, da bi to nadoknadili z nedeljskim delom, kar pa v obdobju, ko delovne organi- zacije prehajajo na skrajšan delovni čas, ne bi bilo vzpodbudno. Prav za- to tudi na rudniku lignita resno pri- pravljajo prehod k skrajšanemu de- lovnemu času. Zavedajo se, da jim pomanjkanje stanovanj zaenkrat pomeni eno iz- med najobčutnejših težav, saj imajo prav zaradi tega primanjkljaj delov- ne sile in še vedno zelo visoko fluk- tuacijo. Ce bi hoteli ustaliti delovno silo, bi rabili okrog 400 do 500 sta- novanj in tako novo naselje enodru- žinskih hiš v Šmartnem pri Velenju (11 hiš) pomeni le ublažitev stano- vanjske krize. ( KI ШЈиЖША KRATKOVIDNA POLITIKA Letošnje gospodarsko po slovanje v scvniški občini je dokaj ugodno, posebej še za- to, ker so vsi dosežki brez in- vesticijskih vlaganj. Tako je družbeni bruto dohodek po- rasel kar za četrtino lansko- letnega, narodni in čisti do- hodek pa za dobro petino. Omembe vreden pa je pred- vsem porast osebnih dohod- kov, saj se je dvignil od lan- skoletnega povprečja 29 tisoč dinarjev na letošnjih 40 tisoč. To pa spričo tega, da ima sev- niška občina od vseh zapo- slenih kar 40 odstotkov žena, vsekakor pomeni lep napre- dek. Samo od- lanskega leta se je število zaposlenih, ki prejemajo osebne dohodke pod 25 tisoč, zmanjšalo od 13 na 5 odstotkov. In še ta oci- stotek je vezan predvsem na konfekcijo, ki zaradi nižje akumulacije in neprestanega vlaganja lastnih sredstev v razširjeno reprodukcijo še ni- ma dovolj možnosti za stimu- lativne j šo nagrajevanje. V Ì2;polnjevanju letnega pla- na prednjačita industrija in kmetijstvo, bistveno zaostaja le gostinstvo. Na prvem rtiestu je kovinska delavnica, ki je skoraj za dvakrat .povečala proizvodnjo ter že y prvih os- mih mesecih presedla predvi- deni letni plan, to je uspelo tudi kmetijski zadrugi v Кг^ melju. Zanimivo je vsekakor, da sevniška občina spada med tiste, kjer materialni stroški naraščajo počasneje kot vred- nost proizvodnje. Medtem ko so doslej narasli materialni stroški za 16,8 odstotkov, je proizvodnja v tem času po- rasla za 24,8 odstotkov in to ob minimalnem porastu de- lovne sile (6,1 odstotek). Osebni dohodki pa so v istem času porasli za 37,6 odstot- kov, kar je spričo visoke sto- rilnosti in predvidenega po- rasta življenjskih stroškov v realnih mejah. Izvoz pa je dokaj slaba toč- ka sevniškega gospodarstva. Od predvidenih 460 milijonov dinarjev izvoza so doslej ustvarili le okrog 140 milijo- nov, kar je komaj dobra po- lovica lanskoletne realizacije in predstavlja slabo tretjino letošnjega plana. V glavnem je takšnemu stanju botrovala ugodna konjunktura na doma- čem trgu, kar pa je vsekakor kratkovidna politika. V letošnjem letu so name- nili 10 milijonov za vzdrževa- nje cest IV. reda. Žal pa bsta- ja še nerešeno vprašanje- zasavska cesta, ki v vehki me- ri duši razvoj turizma, saj so sevniška in druge občine v Posavju na ta način odrezane ali zaprte turistom. Prav ne- davne poplave so to. vpraša- nje še bolj zaostrile, saj je рк)vezava z ostalimi kraji ved- no slabša in nemogoča. PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUFSCINE V CELJU IN DRUŽBENO- POLITIČNE ORGANIZACIJE V OBCINI ZA ZAŠilTO РОТВОбША Te dni je obrat »Mesnine« Kme- tijskega kombinata Žalec že četrtič v kratkem času zahteval od Zavoda za cene v Celju zvišanje cen mesa v maloprodaji. Urad za informacije pri Skupščini občine Celje je v tej zvezi zaprosil za odgovor predsedni- ka občinske skupščine tov. Marjana Včakarja in sekretarja Občinskega komiteja ZKS tov. Toneta Skoka na sledeča vprašanja: # Kako gleda občinska skupščina in družbeno-politične organizacije v občini na predlog za ponovno podra- žitev mesa? # Kaj boste trenutno ukrenili, da bi do povišanja cen ne prišlo? Ф Kako nameravate reševati pre- skrbo z mesom v Celju v primeru, da bi obrat »Mesnine« še vedno vztrajal na povišanju cen? Iz razgovora po teh vprašanjih povzemamo nekaj najvažnejših mi- sli: Ф Predsedstvo občinske skupščine in predstavniki družbeno-političnih organizacij v občini se ne strinjajo s težnjo po dvigu cen na sploh in še posebej za tak prehrambeni artikel kot je meso, v kolikor takšen dvig ni vsklajen z realnim povečanjem psebnih dohodkov. Strinjajo se si- cer, da je treba gospodarskim orga- nizacijam omogočiti formiranje eko- nomskih cen, če so za to utemeljeni razlogi. Kot pa smo informirani, predlagano povišanje ne sloni na (Nadaljevanje na 6. strani). " OBISK PRI VELENJSKEM GRADBENEM PODJETJU »VEGRAD« Kooperacija - hitreje in bolje Splošno gradbeno podjetje »Ve- grad« v Velenju sodi med srednja tovrstna podjetja v Sloveniji. Ven- dar pa se je v zadnjem času vpisa- lo z edinstveno organizacijo za hi- trejšo in boljšo gradnjo med prva. Prva ne pomeni po finančnem uspe- hu, temveč predvsem po tem, da demantiraj o že znano geslo: »Gra- dijo počasi, da več zaslužijo!« V letošnjem letu je »Vegrad« zgradil v Velenju 205 stanovanj, 28 stanovanj v Mozirju, 12 stanovanj v Mislinju, 5 hlevov (po 100 glav živine) za kmetijsko zadrugo v Mo- zirju, novo klavnico v Ljubnem in število drugih manjših objektov. Devetmesečna realizacija kaže ugodno razmerje z doseženimi 1,286 milijarde sredstvi. Tako predvide- vajo, da bodo prekoračili zastavlje- ni plan, v kolikor jim bodo vremen- ske prilike naklonjene. V zadnjem času so mnogo vložili v mehanizacijo, prihodnje leto pa nameravajo' predvsem razširiti drobno mehanizacijo, kot so tran- sportna sredstva, vibratorji, skre- parji, krožne žage in mešalci za mal- to. Uspeh pa beležijo s tem, da so vse objekte izdelali v predpisanem roku in tako niso plačevali nobenih penalov. V prihodnjem letu bodo žal mo- rali usmeriti svojo proizvodnjo iz- ven šaleške doline, v kolikor ne bo prišlo do gradnje energetskega gi- ganta v Šaleški dolini, od česar je trenutno odvisna celotna rast go- spodarstva v Šaleški dolini. Letošnja realizacija je v desetih mesecih za 8 odstotkov večja od lanskoletne v istem obdobju; oseb- ni dohodki so porasli za 84 odstot- kov, materialni stroški pa za 65 od- stotkov, kar pomeni izredno racio- nalno gospodarjenje. Zanimivo je, da je vpliv gradbenih podjetij mo- žen le v okviru 26 odstotne mase za osebne dohodke in sklade, vse ostalo pa pomenijo le razlike v ce- nah gradbenega materiala in obrt- nih uslug. In prav tu so zastavili v »Vegradu« ter po temeljitih analizah in v raz- govorih z obrtniki-kooperanti prišli do sporazuma o osnovanju skupne- ga koordinacijskega odbora ter or- ganizacijsko projektivnega biroja, tako da v bodoče ne bo gradbeno podjetje samo izdelovalo načrte za objekte^ temveč v sodelovanju z obrtniki-kooperanti in prav tako ne bo več samo prevzemalo rizika, temveč bo ta razdeljen na vse, ki nudijo usluge pri gradnji objektov. Na ta način dosežejo skrajšani čas gradenj, kar -so že letos dokazali pri dveh stanovanjskih blokih po 35 stanovanj v Velenju, za katere so pričeli izkopavati temelje letos apri- la, a so sedaj že dokončani. Mnenja pa so, da je to možno skrajšati še za mesec dni, kar vsekakor poceni izgradnjo in pomeni zaradi sprostit- ve delovne sile kot mehanizacije bistven napredek v gradbeništvu. Poleg tega pa z novo pogodbo s ko- operanti zahtevajo ob podpisu po- godbe za gradnjo objekta takojšnjo nabavo potrebnega materiala, da ne morejo vplivati spremenjene cene na podpisano vrednost objekta v ča- su pogodbe. Takšen način vnaša večje zaupanje pri investitorjih, po- meni delitev rizika med vsemi ude- leženci pri gradnji, pomeni skrajša- nje p>otrebnega časa za izgradnje (ki je po sedanjih normativih v povprečju od leta in pol do dve leti), ter pomeiu boljšo organizacijo. V letošnjem letu Je »Vegrad« zgradil v Velenju 205 stanovanj. Foto: Klančnik CELJSKI TEDNIK št. 45 — 13. novembra 1964 Deset hitrih iiéklet, Џ so ponesle ШЕ KOZJANSKEGA V SVET v nedeljo je bilo Kozje na nogah. Ne prvič in tudi ne pr- vič zaradi deklet — proslav- ljene gasilske desetine njiho- vega domačega društva. Prvič ^ bili na nogah, ko so zma- gale v Brežicah na okrajnem prvenstvu, drugič ko so zma- gale v Ptuju na republiškem prvenstvu in tretjič, ko so v I^Jišu pobrale lovorike in prišle ^ Kozje kot zvezne prvakinje. Y nedeljo se je v Kozjem фгаГо veliko ljudi; iz Ljublja- ife, Celja; občine in okoliških (jrušfev. To je bil vendar praz-' liik, saj do Niša v Jugoslaviji ijač rii-so vedeli za Kozje v to- likšni meri, kot vedo danes. Ni eltičaj, da je prišel v Kozje • in čestital desetini strumnih deklet tudi predsed- nik gasilske zveze Slovenije i^aievž Hace, ki je leta 1944 sem čez kot komisar vodil borce XIV. divizije. Kfeî nisem gasilec se ne bom spuščal v oceno kvalitet teh deklet. Nazadnje o tem pišejo strokovni listi za tiste, ki jih to zanima, ^vedel sem, da-so dekleta postavila tudi rekord drugačne vrste, saj so za tri minute hitrejše kot najboljša moška Adesetìna v Jugoslaviji. Torej so morale biti presneto spretne, hitre in izvežbane. Brez dvoma ima pri tem ve- liko zaslug predsednik dru- štva in hkrati predsednik okrajne gasilske zveze dr. Sok. Ko so šle prvič na »bojno polje«, jim je predsednik Sok enostavno rekel, da morajo zmagati. Ker pa do danes na- ročila še ni preklreal, se bodo morale boriti še za svetovno prvenstvo. Nemalo zaslug za ta uspeh imajo tudi starši deklet, ker brez vaje^ ni mojstra in zato so morale vaditi, se učiti, va- diti in tekmovati. Spodbuda za to je bilo seveda privolje- nje staršev, njihovo priznanje pa prvakinje v kozjanskih hi- šah. Na svečanosti, ki se je raz- vila, v prijetno družabno pri- reditev, so dekleta in pred- sednik društva dr. Sok dobili odlikovanja Čehoslovaške ga- silske zveze, priznanja in vr- sto praktični+i nagrad. Mladim Kozjankam, prav tako tovarišu Soku gredo vse iskrene čestitke, ki jih na ne- deljski prireditvi ni manjkalo. Na koncu pa, malo za šalo malo zares. Fantje pustite dekleta pri miru iz dveh raz- logov: — Ker so, kot pravi pesem Gigliole Cinqueti, še veliko premlade. — In ker društvo v Kozjem, zlasti pa dr. Sok, ne dovoli nobenih diverzantskil;! vdorov v skupino, ki mora ime Koz- jega in barve Jugoslavije po- nesti še v širni svet, na sve- tovno prvenstvo. -ec DRŽALI SO BESEDO Nedavni razgovor o proble- mih telesne kulture v krški občini je že rodil prve rezul- tate. Kot smo pisali, je prišlo do razgovora o problemih in nalogah telesnovzgojnih orga- nizacij v krški občini pred- vsem na pobudo Okrajne zve- ze za telesno kulturo in Ob- činskega odbora SZDL v Kr- škem. Pomenek je v celoti osvetlil DTobleme, s katerimi se srečujejo telesnovzgojne organizacije. Po zaslugi po- sebne zavzetosti predstavni- kov Občinskega odbora SZDL v Krškem so bili sprejeti tudi ustrezni sklepi. Eden od njih, vsekakor naj,važnejši, je bil uresničen te dni. Šlo je nam- reč za vzpostavitev odbora Občinske zveze za telesno kulturo, odbora, ki je bil dol- ge mesece brez predsednika. Po zaslugi občinske organiza- cije SZDL je bil namreč pred dnevi sestanek, na katerem so utrdili ne samo upravni, mar- več tudi izvolili člane ožjega, izvršnega odbora. Tako so za predsednika Občinske zveze za telesno kulturo v Krškem izbrali Jožeta KOŠTOMAJA, za podpredsednika Marjana ŽIBRETA ter za tajnika Jožeta 2ICKARJA. Razen tega sta v izvršnem odboru še Marjan Štajner in Mirni Janškovič. Ce kateri, potem zlasti krški primer kaže, da problemov telesne vzgoje ne kaže obrav- navati ločeno, marveč, da gre tudi v tem za pomembno druž- beno problematiko. In kako važno je pri tem sodelovanje ostalih občinskih družbeno političnih organizacij, je tudi pokazal zlasti krški primer. Gre namreč za ugotovitev, da so občinsko zvezo v Krškem lahko postavili »na noge« šele tedaj, ko se je zanjo zavzela občinska organizacija SZDL. Zdaj pa gre tudi za to, da bodo telesnovzgojni delavci z de- lom dokazali, da lahko tudi njihove organizacije zaživijo polno življenje. Pri tem pa naj tudi v prihodnje iščejo pomoč in sodelovanje pri vseh druž- beno političnih organizacijah. Upajmo, da bo po. zgledu občinske zveze kmalu zaživel tudi svet za telesno vzgojo pri krški občinski skupščini. -mb SKOZI PREVORJE ŠE VEDNO NEPREVOZNA CESTA Poteka že tretji teden, od- kar je napravilo deževje veli- kqj .šikOiie., Tudi Prevorjanom soaplož(>.vtiViic.ili cesto v Koš- nici jntedinšci, tako da je za težja, vçzila neprevozna. Da je bilp, ¿reba urediti najprej ceste prvega .in drugega reda, ve- m9^'N.aša cesta je sicer cesta trisjtj.ega r.eda^ Ker pa je to edma-p№rhelna pot skozi Pre- vorje", smo mislili, da smo ko:nčQ-o.»a vrsti tudi mi. Ody gavo'rritm organom smo pove- dali,- da-smo-pripravljeni po- magati*.s. prostovoljnim delom. Obljubili so nam, da bo vse urejeno 'v najkrajšem času. S lem smo potolažili tudi ljudi na sestanku družbenih organi- zacij. Ker pa doslej še ni nič, vprašujemo, čemu ne popra- vijo «este? Zakaj so šli naši cestarji delat v Virštanj? Si- gurno bi bili ti delavci s po- močjo kmetov našo cesto ure- dili že v nekaj dneh, saj cesta med Ledinšco in Prevorjem ni tako močno vdrta. Dolžni pa smo dati vse pri- znanje upravi Avtobusnega podjetja v Celju, saj so bili takoj pripravljeni z avtobus* povezati naš kraj z obvozom Slivnica—Podčetrtek—Kozje —Prevorje. Prevorje je kraj, . kjer ni zdravstvene postaje, zato morajo lažji bolniki ho- diti k zdravniku deset kilo- metrov peš — v Slivnico. Te- žave pa imamo tudi s pošto, ki zelo neredno prihaja. Ljudje so ogorčeni nad ne- upravičenim ' zavlačevanjem ureditve ceste. Zahtevajo vsaj temeljito pojasnilo. Družbene organizacije Prevorja V ZGORNJI SAVINJSKI JE TURIZEM pognal liorenine PRETEKLI TEDEN JE BILA V MOZIRJU KONFEREN- CA TURISTIČNIH DRUŠTEV ZGORNJE SAVINJSKE DO- LIME. TEMPIRANA JE BILA NA OBRAČUN O USPEHIH IN IZKUŠNJAH V PRAVKAR MINULI TURISTIČNI SEZG- NI NAJPREJ SO PREDSTAVNIKI POSAMEZNIH DRUŠ- TEV (SOLCAVA, GORNJI GRAD, LUCE, LJUBNO IN MO- ZIRJE) NA KRATKO POROČALI O USPEHU LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE IN O VSEM, KAR NAJNUJNEJŠE- GA SE MANJKA, DA BI SE TA, PO GOZDARSTVU NAJ- VAŽNEJŠA GOSPODARSKA VEJA, šE BOLJE RAZVILA. SLEDILI SO PRISPEVKI K RAZPRAVI S STRANI PRED- STAVNIKOV REPUBLIŠKE IN OKRAJNE TURISTIČNE ZVEZE, SOSEDNJIH DRUŠTEV TER PREDSTAVNIKOV MOZIRSKE OBČINE. KONFERENCA JE BILA TEMELJIT DF.LOVNI DOGOVOR, KI MU NI MANJKALO OSTRINE, NAPERJENE PAC TJA, KJER JE BILA POTREBNA. Zgornja Savinjska dolina je naposled krenila na pot, ki je za to gorsko pokraji- no edino perspektivna. K temu je pripomogla resnična zavzetost turističnih društev in občinske skupščine, zlasti, pa njenega predsednika ing. Korberja. Občina je, s skromnimi sredstvi sicer, materialno podprla vse ,ki so si prizadevali povečati turi-' stične kapacitete, tako druž- bene kot privatne. S pomo- čjo celjske turistične zveze so v bližnji preteklosti pove- čali tudi propagando s časo- pisnimi reklamami in priv- lačinimi prospekti. V Solča- vi, Gornjem gradu, Lučah in Ljubnem so zrasle nove tu- ristične postojanke, spre- jemljive tudi za zahtevnejše- ga turista. Skoraj v vseh krajih se je inozemski tu- rizem močno povečal. No- čitve so daleč presegle, tiste iz prejšnjih let, predvsem pri tujih in manj pri doma- čih turistih. # V prvi vrsti ie treba nadaljevati gradnjo' ceste v Logarsko dolino. Ф Prizadevati si je treba, do bo v Matkovem kotu čim prej odprt mejni prehod, ker bo tako Logarska dolina do- bila nova meddržavna vrata. # Ker je letna turistična sezona v Zgornji Savinjski dolini kratka, je treba raz- viti vse pogoje za zimski tu- rizem. Zato je tem bolj ne- sprejemljivo, da pri razde- litvi smučarskih žičnic to področje ne bi bilo upošte- vano. Ф Mozirju, kot središču naše alpske pokrajne, pri- pada večja turistična kapa- citeta, ki je sedaj pravza- prav nima. želijo si hotel. # Cèsta čez Črnivec je potrebna popravila, kajti tam zdaj straši samo tabla, da je cesta slaba in odvrača turiste s krajnske strani. Ф Povečati je treba sred- stva za kredite privatnikom, ki bi zgradili in opremili tu- ristične sobe. To je eden iz- med učinkovitih načinov, kako reševati družbeni prob- lem višinskih kmetov. Neka- teri so mnenja, da bi bilo treba kredite dajati za dobo 10 in ne samo 5 let. Ф Že zdaj, v mrtvi sezoni, je treba napeti vse sile za privabljenje turistov v Zgor- njo Savinjsko dolino. Pred vsem bi šli na sklepanje po- godb z večjimi kolektivi, zlasti iz južnih republik. # Zgornja savinjska doli- na sploh polaga največ upa- nja za razvoj turizma na ceste. Prek Podvolovjeka naj bi dobili zvezo z ljub- ljanskim področjem, prek Bele peči pa v bližnji bodo- čnosti s slovensko Koroško Crno. Bilo je seveda še vrsto že- lja in pripomb, vendar vseh tokrat ne moremo nanizati v naše poročilo. Predstavniki republiške in celj'ske turi- stične zveze so bili darež- ljivi s pohvalami in ne brez vzroka. Izredno pomemben prispevek k razpravi je dal predsednik občinske skup- ščine tovariš Korber. Gra- divo, ki ga je razgrnil pred zbranimi, je tako tehtno in zanimivo, da smo avtorja naprosili če bi ga lahko ob- javili. To bomo storili že v prihodnji številki. MLADI PREBOLDCANI ŽELIJO SVOJ KLUB iMladi ljudje iz Prebolda se že dalj časa vprašujejo, kako naj preživijo svoj prosti čas. Iščejo rešitev, vendar zaman. Nedvomno bi morala organi- zacija Zveze mladine prispe- vati k čim bolj smotrni ure- ditvi tega vprašanja. Vendar organizacije Zveze mladine v Preboldu praktično ni, ali pa dela samo — na papirju. Za- nimivo je, da je bilo včasih v Preboldu dokaj veliko politič- nih in poljudno-znanstvenih predavanj, zdaj pa še tega ni več in zlasti mladi se upravi- čeno vprašujejo, zakaj tako. To jih tembolj zanima zavoljo lega, ker se v zadnjem času v naši javnosti veliko govori o mladinskih klubih — o tej tako zanimivi obliki združe- vanja mladine. Le zakaj ne bi tudi v Preboldu ustanovili ta- kega kluba? NAŠ OBISK prvTpartizanski šoli na štajerskem OTROCI so STRAZILI s o L o — Bilo je 1. septembra 1944. leta. Z ženo sva pribežala z Dunaja in že nekaj dni zatem sva začela poučevati okrog 90 otrok, ki so bili žejni materinega jezika. To je bilo na polosvobojenem ozemlju — v Razborju, do- bro uro hoda vstran pa so patruljlrale švab- ske straže,« je razpredal po spominih Rudi Alif, upravnik osnovne šole v Razborju. — Bilo je marsikaj grenkega. Tako nama je ostal strašen spomin na napad pri Jam- škovih, kjer je padlo sedem partizanov in so domačijo uničili ognjeni zublji,« Je dejala Anica Alif, nadaljeval pa je Rudi: — Še dandanes občudujem starše, ki so vsak dan pošiljali otroke v skorajšnjo smrt. Pouk se je odvijal tako, da so šolarji izme- noma strazili. Trajal je neprekinjeno vse do 10. decembra. Prav 8. decembra smo uprizo- rili uspel miting. Nastopili so šolarji z dra- matizacijo »Partizanova oporoka« in danes po dvajsetih letih bomo uprizorili reprizo. Raz- lika bo v tem, da bo repriza v popolnoma prenovljeni šoli, novem domu za razborške šolarje in pravtako domu za vso okoliško mladino, ki ves svoj prosti čas preživlja v klubskem prostoru v šoli. Z grenkobo je nadaljevala Anica. — Z 10. decembrom se je za naju začela Golgota. Zapor, mučenje, taborišče. In po vseh te- žavah povratek med znanja željne mlade Raz- borčane, ki jima še danes Anica in Rudi po- sredujeta vse, kar morajo vedeti, da posta- nejo zreli za širni svet. Več kot deset milijonov sredstev je stala preRovitev in Rudi Alif nikar ne more dovolj poudariti razumevanje občinske skupščine Sevnice, pripravljenosti domačinov, ki so s prostovoljnim delom opravili dela v vredno- sti okrog 2,5 milijona, pravtako pa so vsi Razborčani hvaležni moralni in materialni po- moči bivšim borcem Kozjanskc-ga Marjanu Jerinu ter dr. Drolcu. Ob tej priliki lahko tudi zapišemo, da je laško komunalno podjetje tokrat v neverjetno rekordnem času opravilo dela, kar vsekakor ni vedno slučaj pri komunalnih podjefjili. In šola sama. Novi, prenovljeni razredi z velikimi okni, vodovod, kopalnica. To so ve- like pridobitve prve partizanske äole na šta- jerskem. NATEČAJi Uredništvo »Celjskega tednika« razpisuje javni natečaj za obliko naslova ; tednika, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani SFRJ. Na izbiro sta dve i razmerji: 1. kvadrat (ki bo v originalni velikosti 11 X H cm); 2. pokončni pra-j vokotnik (v originalni velikosti 5,5 X 10 cm). Izrazito pozornost morata vzbu- jati začetnici ►>CT-«, poleg tega mora glava vsebovati še številko izvoda in ¡ datum. Osnutka ni treba risati v originalni velikosti, marveč v razmerju stranic, i ki ga določa diagonala. Vsebinski osnutek tednika predvideva poleg aktualnega obveščanja še za- j bavno, ekskluzivno čtivo, zato naj že glava izraža živahnost in ustrezno upad- \ Ijivost. Vsak udeleženec natečaja se lahko podrobneje pozanima še v uredništvu | tednika. ] Osnutke predložite v zaprtem ovitku s šifro brez navedbe naslova. Vsakdo ■ ima pravica predložiti več osnutkov, vendar vsakega v posebnem ovitku. i Žirija bo podelila: * ^ 1. nagrado: 50.000 din 2. nagrado: 20.000 din Predloge je potrebno poslati do 10, decembra 1964 v uredništvo. Žirijo sestavljajo: Ivan Seničar, predsednik komisije za idejno politično vzgojo pri OOSZDL, kot predsednik; Ivan Melik, direktor CP > Celjski tisk^; Borivoj Wudler, tehnični urednik; Darinka Lorenčak, profesor risanja; Ivica Burnik, novinar. Izid natečaja bo objavljen v novoletni številki. Uredništvo št. 45 — 13. novembra 1964 ^ CELTSKI TEDNIK v soboto je bila v Celju premiera slovenskega filma, nagraje- nega v Puli. Po zaslugi kinopodjetja in Delavske univerze je bila ta premiera redko doživetje, saj so se predstavili nekateri ustvarjalci te uspele partizanske komedije. Filmskih ustvarjalcev gledalci osebno običajno ne poznamo, za- to je taka svečana premiera vsekakor dogodek. Tokrat so se nam predstavili tudi tisti, ki jih tudi na platnu ne vidimo, razen njihovih imen v glavi filma. Na naši sliki so od leve proti desni: direktor fotografije Marinček, skladatelj nagrajene glasbe F. Srebotnjak, re- žiser filma F. Štiglic in interpret ene glavnih vlog Majda Potokar- jeva. "V ospredju vsi trije mali igralci. Dvorana »Uniona« je bila napolnjena do zadnjega kotička, tudi stojišča, ustvarjalci filma pa so bili nagrajeni z burnim aplavzom in to navkljub nenaklonjenim kritikom. Razstava JOŽETA TISMKARJA v okviru likovnega salona so 10. tega meseca odprli v foyerju celj- sirêga gledališča razstavo slikarskih del Jožeta Tisnikarja. Avtor, ki sodi med primitiviste, je zaposlen v slovenjegraški bolnišnici, kjer pre- težno zbira tudi motiviko za svoja oblikovanja. Slika od leta 1951, lani pa so ga sprejeli tudi v društvo slo- venskih likovnih umetnikov. Doslej je Jože Tisnikar samostojno razstav- ljal v Ljubljani, Beogradu, Maribo- ru, Velenju, Ravnah, Slovenj Grad- cu, Dunaju in Hamburgu, v skupin- skih razstavah pa razen na doma- čih razstaviščih tudi v Edinbourghu in Lun du na Švedskem. Razstava bo odprta mesec dni, do 10. decembra. D. H. NOV ČAS POSLOVANJA Celjski muzej revolucije je prešel na novi red poslovanja. Tako y zim- skem času ob četrtkih popoldne ne bo odprt, izjemoma le, če bi se na- javila kakšna večja skupina obisko- valcev. Sicer pa velja to tudi za vse druge dneve. D. H. KOVINSKO PODJETJE ŽALEC DEMANTIRA V 42. številki Celjskega tednika sem objavil članek z naslovom »Napredek v štipendiranju, a ne zadovoljiv«, ki se je nanašal na nekatera vprašanja štipendiranja v žalski občini. Razumljivo, da omejeni prostor ni dopuščal kakšne širše in tehtnejše obravnave, ki bi jo predmet po svoji pomembnosti vsekakor zaslužil. V prispevku so bile omenjene nekatere delovne organizacije — ob konkretnih podatkih, ki osvetljujejo njihovo štipendiranje in s tem v zvezi reševanje kadrovskih problemov. Omenjeno je bilo tudi kovinsko podjetje, in sicer kot primer, kjer so štipendije celo znižali (od 14.700 na 14.000). Kovinsko podjetje je pred dnevi poslalo dopis, v katerem med drugim pravi: »Nerazumljivo nam je, kje in kako je avtor tega članka p-rišel do takšnih neresničnih podatkov. Kajti pri nas višine štipendij na 100 dinarjev sploh ne dajemo. (Mišljeno najbrž 700 din nad 14 tisoč — op. pis.). To je prvo, drugo pa je, da smo štipendije povišali za šolsko leto 1964/65 za 6 tisoč dinarjev,« K temu samo tale pripomba: V omenjenem članku je bilo točno' povedano, od kod podatki oziroma informacije o vprašanjih štipen- diranja v žalski občini! Zato virov ne kaže ponavljati. (Tudi ni tre- ba posebej naglašati, da si človek stvari pač ne more kar tako iz- mišljati!). Kovinsko podjetje je to verjetno spregledalo, kar se navserad- nje tudi lahko zgodi. Vsekakor so pomembnejši in razveseljivejši podatki, ki nam jih je posredovalo in ki govore o višini štipendira- nja za to šolsko leto. Tako znašajo štipendije za prvi in drugi letnik srednje šole 14, za tretji in četrti letnik pa 16 tisoč dinarjev; za višje šole — prvi letnik 20, drugi letnik 22; za visoke šole — prvi letnik 20, drugi 22, tretji 23 in četrti letnik 24 tisoč din. Kakor pra- vijo dalje, znaša najvišja štipendija za izjemen primer 35 tisoč di- narjev, in to že od lani. Iz dopisa povzemamo še to, da v podjetju vodijo pravilno poli- tiko štipendiranja (čeprav ni nihče trdil obratno!) in da so dobili od občinske skupščine Žalec priznanje. Poleg rednega omogočajo svojim članom tudi izredni študij. Izrednim študentom dajejo pla- čan dopust in dnevnice, jim skrajšujejo delovni čas ter plačujejo šolnino. Kovinsko podjetje štipendira 2 slušatelja na visoki, 5 na srednji šoli, izredno pa jih študira 6. Ti podatki so seveda popolnejši od tistih, na podlagi katerih Je bil napisan članek, s pripombo, da je šlo tam pač za razmere v me- rilu občine in zlasti za primere, kjer štipendijska politika ni naj- boljša. Tako ali drugače: morda je prav, da zato tu posvečamo več prostora samo kovinskemu podjetju. D. Hribar Zaprti kot v »KLETKAH« Na seji sveta za šolstvo občinske skupščine Celje je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o zdravstvenem stanju šolske mladine. Podatki, zbrani na osnovi pregledov 5562 učencev in dijakov mestnih in pod- deželskih šol, kažejo, da zdravstve- no stanje mladine ni najboljše. V splošnem imamo tu, Jcot v okraj- nem дпсгЦи, opraviti z dokaj viso- kimi odstotki slabe telesne čistoče, slabe drže in razvitosti, hranjenosti, z deformacijami, motnjami vida in sluha, zlasti pa je problematično zobovje. Pri tem so najbolj priza- deti podeželski otroci, saj se celo dogaja, da jih starši pripeljejo na preglede največkrat šele takrat, ko je bolezensko stanje že zelo kritično. (Ker morajo namreč vsak pregled posebej plačati;) Po mnenju zdrav-, stvenih delavcev bi morali b4ti otro- ci kmečkih zavarovancev deležni enake zdravstvene zaščite kot vsi ostali otroci (saj navsezadnje tudi inteligenčno prav nič ne zaostajajo zgt^njimi). Slaba hranjenost na primer be- leži še vedno dokaj visok odstotek, čeprav je povsem jasno, da je hrana osnovni pogoj ne samo življenske eksistence, marveč tudi razvoja sle- hernega organizma. Hrana bi zato morala vsebovati vse tiste sestavine, ki so za zdravo rast neizogibne. Za izboljšanje zdravstvenih razmer zlasti pa bi bilo posvetiti vso skrb šolski zdravstveni službi, kajti zo- bovje učencev je več kot porazno. Kakor ugotavlja poročilo, ima pri vsem tem pomembno vlogo tudi pravilna telesna vzgoja na šolah, ki pa skoraj nikjer ni kdoye kako us- pešna. Predvsem bi bilo otroku nu- diti več prostega časa za zdravo re- kreacijo, toda, kot vemo, so »priza- devanja« obstoječega učnega pro- grama prav nasprotna. Otroci ne morejo izkoristiti prostega časa niti v odmorih. Na šolah so se namreč uveljavili neke vrste jetniški zakoni, zapopadeni v tem, da učenci v od- morih sploh ne smejo zapustiti raz- reda, marveč hočeš nočeš morajo vsaj — (dihati slab zrak. Tak peda- goški režim vsekakor ni na mestu! Zanj bi po vsej priliki tudi težko na- šli kakšno pometno opravičilo. (Ko- likor je znano, izkoriščajo šolarji od- more drugod po svetu čisto drugače: za sistematično telesno razgibava- nje!) Kolikor je tudi znano, so se učenci včasih lahko nekoliko spro- stili na dvorišču vsaj v glavnem ^ odmoru, danes baje na večini šol še tega ni več. (Znana izjema za- enkrat je le celjska gimnazija.) Pov- sem logično je, da takšen »sistem« slabo vpliva na učence, ki so kakor- koli zdravstveno prizadeti (slaba drža, slaba razvitost itd.). Da pa nazadnje tudi po psihološki plati ne učinkuje najbolje, je prav jasno. Zato, se zdi, bi ga kazalo spremeniti! drh ZNOVA USTANOVITI Svet za telesno kulturo Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih je obravnaval svet za šolstvo ob- činske skupščine Celje na svoji zadnji seji, velja poleg tisteqa, o čemer je beseda na drugem mestu, omeniti še poročilo o finančnih problemih občin- ske zveze za telesno vzgojo, razpravo o sami telesni vzgoji na šolah in s tem v zvezi o pomanjkanju ustreznih športnih objektov, zlasti telovadnic, kakor tudi o problematiki poklicnega /•usmerjanja. Čeprav smo v eni izmed zadnjih šte- vilk našega lista o težavnem finanč- nem položaju občinske zveze za te- lesno kulturo že obširneje pisali, ne- mara ne bo odveč, če ponovimo nekaj dejstev. Izredno kritičen položaj, v katerem so se telesno vzgojne organizacije znašle spričo nerealiziranih finančnih planov, resno grozi z omejitvami ne- katerih športnih dejavnosti. Če bi ho- teli prihodnje leto izpolniti delovni program, bi bilo potrebno 125 milijo- nov dinarjev. Od tega bi občina pri- spevala 60 milijonov, delovne organi- zacije 62 (postavka je glede na letoš- nji slab odziv zelo proialematična), in državna loterija 3 milijone. Spričo te- ga, da ima občinska zveza zaenkrat za 18 milijonov dinarjev nepokritih računov in potemtakem kakšnih ,vzpodbudnih finančnih perspektiv ni, so pričeli razmišljati o tem, da bi do- ločene športne panoge kratkomalo o- pustili.^oda vprašanje je, katere? Ak- tivni športniki in športni delavci celo v tistih panogah, za katere skoraj ni ali pa sploh ni denarja, namreč vztra- jajo (konjeniški klub, hokej na tra- vi .. .). Razumljivo je, da njihovo pri- zadevanje v takšnih okoliščinah za- služi vsaj občudovanje! Program ob- činske zveze kljub vsemu ne temelji na opuščanju športnih panog, ker se občinska zveza s takšno »športno po- litiko'< ne strinja. Vsekakor je tu zelo očiten absurd: govorimo o množično- sti telesne vzgoje in o tem, da jo je treba krepiti, кег' da ima množična telesna vzgoja v naši socialistični družbi velikanski pomen, pri tem pa pravzaprav nič ne mislimo, da ne mo- re živeti od duha! Spričo takšnega položaja se kaže potreba, da bi pri ob- činski skupščini znova formirali svet za telesno kulturo, ki bi najlaže in vsekakor tudi odgovorneje kot drugi činitelji reševal športno problematiko na področju občine. Šolska telesna vzgoja, ki je sestav- ni del množične telesne vzgoje, ni v nič boljšem položaju, saj večina šol nima telovadnic, tam pa, kjer so, te- lesni vzgoji marsikje ne posvečajo dovolj časa. So primeri, ko projektan- ti celo pri novogradnjah ne upošte- vajo telovadnic (tehniška srednja šola Celje!). Slovenski izseljenski koledar Slovenska izseljenska matica \ Ljubljani je tudi letos izdala izse- ljenski koledar, vsebinsko bogato publikacijo, ki v besedi in sliki pri- kazuje našo državo, njen razvoj, le- pote in zanimivosti. Koledar, ki po- meni poleg vsakoletnih obiskov na- ših izseljencev tako rekoč edino vez z njihovo domovino, nosi pomemb- no obeležje — posvečen je 20-letnici osvoboditve naše dežele, ki jo bomo praznovaU prihodnje leto. Koledar seznanja bralce z letoš- njim jubilejnim izseljenskim tednom ter s sprejemom naših izseljencev pri podpredsedniku Aleksandru Ran- koviču. S tem v zvezi je objavljen tudi njegov govor s tega sprejema. Častna predsednica Slovenske žen- ske zveze Mary Prisland priobčuje zgodovino te organizacije, medtem ko piše o 30 letnici obstoja Progre- sivnih Slovenk Amerike Mary Iva- nusheva. Ukinitvi Glasa naroda je posvečen prispevek dolgoletne ured- nice Anne Krasne. Pisatelj Anton Ingolič objavlja sestavek Pri naših v Ameriki. O povratnikih iz Zasavja in o ameriškim povratnikih na Do- lenjskem sta zanimivo gradivo pri- spevala Marjan Lipovšek in Milan senk. V ta del koledarja sodi še poročilo o delu Študijskega centra za zgodovino slovenskega izseljen- stva pri SAZU izpod peresa prof. dr. Frana Zwittra. Med ostalim gradivom velja ome- niti članke o slovenskem pomorr stvu, kmetijstvu, trgovinskih zvezah Jugoslavije s svetom, 600 letnici No- vega mesta, šestnajst strani foto- grafskih posnetkov prikazuje novo- sti iz naših bližnjih in daljnih kra- jev. Poglavje, posvečeno književno- sti in kulturi obravnava med drugim ljubljansko Dramo, radio in televi- zijo, leposlovni del pa je zastopan s črticami Kristine Brenkove in Ele Peroci ter pesmimi Ceneta Vipot- nika in Ivana Minattija. NE VEČ SOCIALNA USTANOVA Zavod za zaposlovanje delavcev je vedno bolj pomemben činitelj pri vključevanju živega dela v gospodarstvo. V sedanjih okoliščinah, ki so. postavile v ospredje ekonomski in ne socialni vidik zaposlo- vanja, se pred njim odpira vrsta kvalitetno novih nalog. O tem kakor o programu celjskega zavoda za zaposlovanje nam je nekaj več po- datkov posredoval direktor Stane Polajnar. Zavod za zaposlovanje je pred ča- som izdelal osnutek svojega delovne- ga programa za prihodnje leto. O njem je razpravljal aktiv kadrovikov pri OK ZKS kakor tudi okrajna skup- ščina, okrajni sindikalni svet in drugi. Doslej je bilo namreč vprašanjem za- poslovanja posvečeno vse premalo pozornosti, zato se je v tej smeri v zad- njem času tudi močno angažirala po- sebna služba pri gospodarski zbornici. Dokončni program bo zavod sestavil, ko bodo zbrane vse pripombe. 2e se- daj pa so po besedah Staneta Polaj- narja jasni nekateri osnovni principi, ki jih bo treba uveljaviti. Gre pred- vsem za to, da bo v bodoče treba za- poslovati ekonomsko in ле (izključno) socialno. 2e samo ta bistvena postav- ka postavlja pred zavod tudi nove na- loge. S tem v zvezi bo namreč treba zasledovati pojave, ki vplivajo na ekonomsko zaposlovanje, raziskovati sedanje in perspektivne potrebe v na- ši celotni družbeni aktivnosti, zasledo- vati populacijske in migracijske pre- mike; pri čemer pa hQ treba poznati obstoječe stanje glede na kvaliteto in kvantiteto kadrov. Znano je, da iz- obrazbena struktura kadrov ne ustreza. V zvezi s tem bo vsekakor važno spo- znati činitelje, ki na to vplivajo, tako v okviru družin kakor samih otrok. Zanimiva je ugotovitev, po kateri celo v današnjem času in v naši družbi pojmujemo fizično delo kot kazen, saj z njim grozimo otrokom, če se na pri- mer v šoli ne uče! Zavod bo letos raziskal poklicne in- terese mladinje v osnovnih, šolah, pri- hodnje leto pa bo izvedel inteligenčni test, ki bo upošteval psihofizične last- nosti, potrebe kakor tudi socialni po- ložaj testiranih, kar bo dalo ustreznim komisijam osnovo pri njihovem delu. S tem v zvezi je pomembna raziskava osipa učencev, ki je na našem pod- ročju malone katastrofalen (komaj 56 odstotkov učencev konča osemletke!). Ena izmed novih nalog zavoda bo raziskava vzrokov in posledic fluk- tuacije, pod katero razumemo vsak premik zaposlenega iz ene delovne organizacije v drugp, kar seveda ni prav. Pri tem bo pomagal z znanstve- nimi dosežki republiški zavod za pro- duktivnost dela. Spričo tega, da je v delovnih organizacijah še vedno moč- no v veljavi zaposlovanje po sistemu stricizma, kar ima v vsakem pogledu negativne posledice, bo treba v večji meri upoštevati strokovno službo za- voda, ki je sposobna ugotoviti lastno- sti kandidatov, saj vključuje referenta za poklicno usmerjanje, socialnega delavca, psihologa in zdravnika. Mi želimo le, je dejal direktor Stane Po- lajnar, da bi bil izbor kandidatov stro- koven, čeprav o njem dokončno od- loča vsaka delovna organizacija. Da so takšne težnje pravilne, potrjuje primer Topra in INORADA, kjer je bila včasih fluktuacija zelo velika in se je od takrat, odkar kandidate (s Toprom po dogovoru) testiramo, bist- veno zmanjšala. Ena izmed mnogih novih nalog je iskanje možnosti za organizacijo dela na domu. Zavod bo skupaj s strokov- no službo gospodarske zbornice pro- učil vprašanje v okviru katerih de- lovnih organizacij bi bilo mogoče or- ganizirati takšno delo doma. Za zdaj prihaja v poštev tovarna 2ična in ne- katere obrtne dejavnosti. Namen takšnega dela je v tem, da bi razbre- menili ženo. V okvir zavoda za zaposlovanje spada tudi dejavnost sekcije jugoslo- vanskega združenja za poklicno usmerjanje, ki pa po besedah Staneta Polajnarja spi spanje pravičnega. Ta pa bi mogla glede na velike naloge na področju vlaganja živega dela v druž- beno aktivnost opraviti zlasti z raz- iskovalnim delom svojih strokovnih sodelavcev pomembno delo. To je seveda samo del dejavnosti iz obsežnega programa, ki vendarle kaže prehod zavoda od administrativne so- cialne ustanove v ustanovo strokov- nega značaja. Takšno obeležje pa je rezultat sedanjih potreb in je povsem v skladu s konceptom republiškega zavoda za zaposlovanje. dljir Stran б1 CELJSKI TEDNIK et. 45 — 13. novembra 1964 Za z'aš'čito potrošnika (NADALJEVANJE S TRETJE STRANI) ekonomski utemeljitvi, saj doku- mentacija, ki jo proučuje Zavod za cene, ne daje opiravičljivih dokazov za povišanje. Iz te dokumentacije tudi ni razvidno, kako kmetijski kombinat zaračunava prodajo mesa obratu »Mesnine«. Po predlogu za povišanje cen v maju je obrat »Mes- nine« prikazal 109 dinarjev stroškov pri prodaji 1 kg mesa, v sedzmjem predlogu pa znašajo ti stroški kar 198 din. Ta predlog za povišanje cen je že četrti v kratkem razdobju in povišanje po njem bi bilo občutno, in sicer od 12 7o do 50% pri gove- dini. To sicer utemeljujejo s tem, da govedina II. vrste, ki ima klav- nost izpod 50 % in katero so sedaj prodajali po 647 dinarjev (povpreč- na cena), ne bodo več prodajali, temveč bodo prodajali le goveje me- so I. vrste k avnosti' nad 50%, ka- terega cena naj bi se dvignila od 805 din na 972 dinarjev (povprečna cena). Torej bi potrošnik v tem pri- •meru plačal meso kar za 325 dinar- jev ali za 50 % dražje kot doslej, Nemogoče je namreč tudi to, da SO predlagane cene celo višje od cen mesa v Ljubljani. Npr.: Celje Ljublj. din din goveje meso brez kosti — pleče, stegno, bržola 1.370 1.100 svinjina 1.000 700 teletina - bočnik, flam 1.320 Д.200 stegno, pleče za zrezek 1.600 1.400 Pri tem naj še dodamo, da sta zaradi težnje za ustalitev cen tudi zavoda za cene v Mariboru in Ljub- ljani zavrnila predlog za povišanje cen. V interesu potrošnika ter še »posebej zaradi pomanjkljive eko- nomske utemeljitve računamo, da 'bo tudi Zavod za cene v Celju zav- zel podobne stališče. \ф Predsedstvo občinske skupščine ?je poslalo Občinski skupščini Žalec, fkjer je sedež kmetijskega kombina- ta, v katerem sestavu je obrat »Mes- nine«, priporočilo, naj bi vplivala, da obrat »Mesnine« povleče zahtevo po zvišanju cen. Ce tudi to ne bi pomagalo, smo priporočili Občinski skupščini v Žalcu, da izposlaje v obratu »Mesnine« družbeno kòntro- ' lo, da bi ugotovila dejansko stanje v tem obratu. MenimQ, da bodo občinska skupščina in družbeno po- litične organizacije v Žalcu zastavile ves svoj vpliv za zaščito interesov potrošnikov, # V primeru, da bi obrat »Mesni- ne« še vedno vztrajal pri povišanju cen, ne da bi pri tem poiskal vse možne notranje rezerve, bo potreb- no v Celju odpreti vrata tudi dru- gim preskrbovalnim podjetjem. Ne- kaj mesnic bi v tem primeru odsto- pili podjetju »Pomurka« iz Murske Sobote, podjetju »Sljeme« iz Zagre- ba ter Kmetijski zadrugi Krmelj na Dolenjskem. Občinska skupščina in družbeno^politični činitelji v občini bodo storili vse, da bi zagotovili potrošnikom redno in ceneno pre- skrbo z mesom. Kmetijski kombinat v Žalcu je v zadnjih letih veliko napravil glede kmetijske proizvodnje in s tem tudi povečanje staleža živine. Občinski politični in oblastni forumi tudi da- nes zastopajo stališče, da ima skup- na kmetijska organizacija lahko bistvene prednosti pred razdroblje- no organizacijo. Tudi glede na tre- nutne težave, ki se porajajo v pro- cesu proizvodnje in potrošnje, vztrajamo, da se take organizacije družbeno in ekonomsko afirmirajo, V tem smislu smo se zelo strinjali, da se pripoji prej samostojno pod- jetje »Mesnine« h kombinatu in me- nih, da bo združitev proizvodnje, predelave in potrošnje, ugodno vpli- vala na cene v maloprodaji v Celju. Znano je, da je Kmetijski kombi- nat v Žalcu poleg uspehov v poveča- nju staleža lastne živine, povečal ži- vino tudi v kooperacij ski proizvod- nji z zasebnimi kmetovalci. Znano nam je, da je v tej smeri vložil kombinat mnogo naporov, da se tu- di na podtočju naše občine doseže maksimum v kooperacij skih odno- sih z zasebnimi kmetovalci. Celo zasledujemo težnjo, da se stalež ži- vine pri zasebnih kmetovalcih pove- ča od približno 500 na 2.000 glav, za kar obstojajo realni proizvodni, da ne omenjamo tudi potrošniških po- gojev. Skladno s težnjo kmetijskega kombinata po povečanju proizvod- nje je občinska skupščina reševala davčna razmerja z zasebnimi kme- tovalci, saj je našim občanom zna- no, da so v poslednjem obdobju znižali davke predvsem višinskim kmetom. Potem so očitni sporazum- ni ukrepi, ki nam v skrajni liniji morajo dati večji stalež živine ob večjem interesu zasebnega proizva- jalca za kooperacijsko proizvodnjo, kar mora vpUvati na umiritev cen na trgu. Iz tega merila gledano na ta problem, smo mnenja, da bodo Občinska skupščina v Žalcu, kme- tijski kombinat in obrat »Mesnine« naredili vse, do do povečanja cene ne pride in da bodo tudi v perspek- tivi delovali na stabilizaciji cen me- sa na našem trgu. —ma— KONKRETNI PROGRAMI ZA TURISTIČNA NASELJA NUJNI Z rednega plenuma celjske turistične zveze ' Letošnja turistična sezona je bila na CT področju izredno ugodna, saj se je število nočitev povečalo za skoraj 16,5%, od 387.000 na skoraj 445.000. Porast nočitev je bil večji, saj so zabeležili večanje za 39,2%. Največ tujih nočitev še vedno odpa- de na zdraviliška naselja, kjer je bilo letos že 54.593 tujih nočnin, od tega v Rogaški Slatini kar 44.227. Inozemski turistični promet pa je narasel tudi v. ostalih turističnih krajiii in to kar za 46,7%, celokup- no število pa ni previsoko. Tu je možnosti zlasti v Velenju, Celju in Zgornji Savinjski dolini še res obi- lo. Zanimivo je, da so v majhnem Ljubnem z uspelo pogodbo ustvarili kar 2.689 tujih nočnin. Zelo razveseljivo za turistično se- zono pa je dejstvo, da je daleč nad republiškim in zveznim povprečjem porast domačih nočitev. Vseh je bi- lo kar za 12,4 % več kot lansko leto in je torej povišanje od 333.808 na 371.136 zavidanja vredna številka. Tudi posezona je izredno dobra. Turistični strokovnjaki jo ocenju- jejo še bolje kot glavno sezono, kar velja zlasti za zdraviliška naselja. K dobrim rezultatom sta močno pripomogli tudi dve direktni avto- busni liniji iz Avstrije v Rogaško Slatino in Dobrno, ki sta bili vzpo- stavljeni na iniciativo CTZ. Močno otežkočena je turistično- zdraviliška sezona v Dobrni, kjer so letos izkoristili kapacitete z več kot 105 %. Vsak dan so odklanjali re- zervacije in tako so po cenitvah odklonili gostov z najmanj 5.000 noč- nin. Zato je treba ob nenehni rasti začeti z gradnjo hotela, odprtega kopališča in drugih objektov, saj je vendar turistični — devizni dinar najcenejši. Seveda pa bi z investi- cijskimi zahtevami v marsikaterem kraju lahko že zdavnaj prodrli, če bi imeli urejene turistične projekte. Obstojajo sicer idejne študije, ki pa so skromne in ne zadostujejo pri prošnjah za investicijska sredstva. Nobenega smisla tudi nima graditi dragih objektov, tu so omenjali zla- sti cesto Rimske Toplice—Zidani most, ko bi se vendar s cenejšimi projekti dalo marsikaj več zgraditi. Prisotni so precej kritičnih pripomb namenili občinskim skupščinam, ki ne kažejo dovolj skrbi za razvoj tu- rizma. Pri tem je svetla izjema pri- zadevanje občine Mozirje, Šmarje in Slovenske Konjice, kjer je sodelo- vanje izredno uspešno. CELJSKI TRG Bilo je nekaj dni po prvern snegu, ko smo obiskali celj- sko tržnico. Tam pravzaprav zime še ni. Sezona je— skoraj bi lahko tako rekli — na viš- ku, saj so stojnice prenapol- njene z najrazličnejšimi polj- skimi pridelki. No, toda jajc, mlečnih izdelkov in še česa drugega še zmeraj primanjku- je. Zanimivo je, (аИ pa tudi ne, saj je to primer za cene na sploh), da so letošnje cene na celjski tržinici dokaj višje od lanskih. Pa ne le to: tudi nihajo zelo močno. To najlep- še opazimo pri grozdju, kjer najbolje spoznamo zakon po- nudbe in povpraševanja. Ta- koj, ko je na trgu več proda- jalcev in z njinii vred tudi ponudba grozdja naraste, cene padajo in lahko kupimo raz- meroma lepo grozdje tudi že za 120 dinarjev kilogram. Ka- dar pa je grozdja manj, mo- ramo za enako kvaliteto od- šteti kar 180 dinarjev. Na trž- nici je v teh dneh dovolj repe in kislega zelja. Medtem ko re- po prodajajo po 10 Odo 120 di- narjev, je kislo zelje po 120 do 140. Precej drag pa je zlu- ščen fižol, saj stane kar 250 do 300 dinarjev. Solate je bilo v dneh po poplavi nekoliko manj, saj na tržnici poplavljenih pridelkov niso sprejemali. No, zdaj jo je že kar dovolj; lahko jo do- bimo za 160 do 200 dinarjev. To pa seveda ne velja za ra- dič, ki je po 200 do 400 din. Tudi špinača je precej draga: stane 300 do 400 din. Hruške so po 140 do 180 dinarjev, kar tudi ni najmanj, kar bi lahko pričakovali. AVTO-CELJE, CELJE VAM ZAGOTOVI CENEN IN HITER PREVOZ BLAGA! Z UDELEŽBO 50 % DOBAVIMO NA KREDIT NASLEDNJA VOZILA: ZASTAVA 620/B — odprto dostavno vozilo z loki in cerado, nosilnost 2 t, cena 3,120.000 ZASTAVA 620/B — furgon — zaprto dostavno vozilo za prevoz 1188 kg kruha v 66 velikih in 6 malih ko- šarah, cena 4,500.000 ZASTAVA 620/iB — odprto dostavno vozilo z loki in ce- rado, namenjeno za oskrbovalno alužlbo cest, nosil- nost 2 t, cena 3,800.000 ZASTAVA 620/B — furgon — zaprto dostavno vozilo, praktično In ejkonomično za prevoz mesa in mesnáih izdelkov, cena 4,200.000 ZASTAVA 1300/TF — furgon — zaprto dostavno vozilo, nosilnost 1 t, cena 2,585.000 ZASTAVA 1300/TF — sanitet — rešilni voz, 2 sedeža in 1 ležišče, cena 3,100.000 ZASTAVA AR-51 — kompanjola — terensko vozilo z 2 dáferencialoma, 5-sedežni za previoz ipotnikov, cena 3,860.000 ZASTAVA AR-51 — furgon -— zaprt» terensko vozilo za prevoz blaga, nosilnosti 500 kg, cena 4,100.000 KMETIJSKA, VETERINARSKA IN GOZDARSKA PODJETJA! Opremite svoj avtopark z vozili ZASTAVA AR-51, vozilo je univerzalno, sposobno za vsak teren, prikladno še posebno za vaše potrebe. Zadovoljni boste! Kredit za prodajo vozil je odobren na 3 leta. NAROČNIKI OSEBNIH VOZIL ZASTAVA 750 IN 1300! Vljudno prosimo, v kolikor naročena vozila ZASTAVA 750 ali 1300 še niste plačali, da izvršite jcelotno plačilo v roku 15 dni v naši blagajni ali na tek. rač. štev. 603-11-1-1023. Z naročniki, ki bodo vozilo prejeli v letu 1965, se bo podpisala zaključnica z rokom dobave. Vse informacije dobite v prodajalni avtomobilov, tel. štev. 24-74 SE PRIPOROČA .^AVTO CIJLJE^-CELJE TEKSTILNA TOVARNA »JUTEKS« ŽALEC razpisuje prosta delovna mesta VODJO EE PREDILNICE KONTROLORJA KVALITETE VODJO MEHANIČNE DELAVNICE KLJUČAVNIČARJA Pogoji: pod 1. inženir-tehnolog ali tekstilni tehnik z dveletno pra- kso v predilnici; pod 2. tekstilni tehnik; pod 3. visokokvalificiran ključavničar z delovodsko šolo ali VK ključavničar z opravljenim mojstrskim izpitom; pod 4. kvalificiran ključavničar \ FILM — FILM — FILM — FILM — FILM — FILM — FILM — FILM >>TlSraA<< Y CELJU . TIŠINA, sovjetski kinemaskopski film, režija Vladimir Basov, kamera T. Lebešev, glasba V. Basner; v glav- nih vlogah: V. Konja jev, G. JVIarti- njak, N. Veličko, B. Emiljanov, A. Lazarjev, M. Uljanov; proizvodnja ^Mosfilm« 1963. Roman Jurija Bandareva TiSiNA, po katerem je posnet sovjetski film, poznamo, saj je izhajal kot podlistek ►»■Dela«. Zgodba zajema obdobje od 1946 do 1949 in pripoveduje o najtež- jih in najbolj krutih straneh življe- nja sovjetskih ljudi. Sergej Vohmincev se vrne iz vojne in se vpiše na institut. Toda ko neke noči odpeljejo njegovega očeta, sta- rega boljševika, začenjajo za Sergeja najtežji trenutki življenja. Izključijo ga iz inštituta in izženejo iz Moskve. Daleč od licemerskih ljudi dočaka Sergej konec mračnega obdobja in rehabilitacijo svojega očeta. Krik proti krivični usodi generaci- je v stalinski eri, prepričljiva člove- ška, intimno umetniška podoba ge- neracije v povojnih letih, ki podira mit preteklosti v imenu ideje, ki jo je kruti čas tako strahotno potvoril. Ta imenitni film bodo predvajali v celjskem kinu Metropol v petek (L del) in soboto (II. del). BeS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE Končno gimnazija Nedavna seja občinske skupščine je glavnino razprave posvetila v glavnem številnim problemom šol- stva. Poleg materialnih in kadrov- skih problemov so tokrat dali mo- čan poudarek vprašanju posebne šole, ki životari na obeh osemlet- kah v Velenju ter v že dosluženih prostorih doma »Svobode« v Šošta- nju. In posledice: Zaradi razdrob- ljenosti je delo otežkočeno, prav ta- ko pa za uspešen pouk manjka de- lavnic in drugih pomožnih prosto- rov. Posebej je to nerodno v Šošta- nju, kjer so učenci posebne šole izo- lirani od shajališča ostalih učencev. In še to: šola ima sedaj 68 učencev, zajema pa le dobro polovico vseh, ki bi bili potrebni tovrstnega pouka. Naraščajoči stroški so terjali sprerriembo finančnega načrta skla- da za šolstvo in sicer za okrog 16 milijonov, kar pa so zaenkrat pokri- li znotraj sklada. Pomemben sklep pa je občinska skupščina sprejela v zvezi z grad- njo gimnazije v Velenju, ki naj bo dograjena do jeseni 1966. leta. Do takrat bo število učencev, ki uspeš- no končajo osemletko, porastlo na 330 — to p^ je dovolj močno zaled- je za gimnazijo. Na seji so še odločali o rebalansu proračuna in o gradnji stanovanj za osebe z nižjimi osebnimi dohodki, katere sedaj stanujejo v neprimer- nih prostorih. -S SLOVO OD STANETA BERNIKA Pretekli petek je nenadna smrt kruto iztrgala mladega komandirja postaje ljudske milice v Velenju Sta- neta Bernika iz naše sredine. Popol- dne tega dne je še z vedrim obrazom in odločnostjo izvedel nemoten pri- hod številne kolone gostov stalne konference mest iz Ljubljane, zvečer pa je v krogu družine nenadno pre- minul. Stane Bernik se je rodil pred 38. leti v Ukanju pri Novi Gorici kot kmečki sin. Sedemnajstleten je vsto- pil v vrste narodnoosvobodilnega boja — to je bilo v februarju 1943. leta. Nekaj časa Je bil v Tomšičevi brigadi, kmalu zatem pa so ga ujeli Italijani in tako je romal v tržaške zapore in skozi številna mučenja, dokler ni ob kapitulaciji Italije zno- va prišel nazaj v partizane, kjer je postal kurir 30. divizije. Marca 1944. leta ga srečamo v teh-, niki »Matajur-« in v teh dneh je bil sprejet v članstvo Zveze komunistov Jugoslavije kot predan borec. Po vojni je služboval na številnih me- stih ljudske oblasti, julija 1946. leta pa je stopil v vrste ljudske milice in je zadnja leta vodil kot poročnik milice postajo ljudske milice v Ve- lenju, S Stanetovo smrtjo je nastala ve- lika praznina, kajti redki so ljudje, ki so združevali v sebi tolikšno ve- drost, voljo do dela, tovarištvo in zaupanje, kot so to bile odlike tova-( risa Bernika. Uspešno je vnašal v delo nove ideje in metode in niso bili redki občani, ki so se k njemu zatekali po nasvete. NAJEMNINE ŽA POSLOVNE LOKALE PREVISOKE V zadnjem času je v celjski občini vse več pritožb zaradi visoko odmer- jenih najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih in poslovnih hišah družbene in državljanske lastnine. Priporočilo občinske skupščine z dne 24. marca letos pa s kategoriza- cijo najemnin daje osnovo za živ- ljenjsko reševanje teh vprašanj. Poslovni prostori se delijo na tri rajone in vsak rajon na tri katego- rije. V rajonu A (Titov trg, Prešer- nova ulica, Trg. V. kongresa, Tom- šičev trg št. 1, 2, 3 in 17 ter Stane- tova ulica) je cena kvadratnega me- tra za I. kategorijo 800 din, II. 700 din in III. 600 din. V rajonu B (vse ulice, ki niso naštete v rajonu A in C) za I. kategorijo 600 din, II. 500 in III. 400 din. V rajonu C (Breg, Lisce, Medlog, Smarjeta, Škofja vas. Vojnik, Dobr- na, Teharje, Store, Aljažev hrib, Hu- dinja, Dolgo polje in Gaberje) za I. kategorijo 400 din, II. 300 din in IIL 200 din. Za garaže, delavnice, skladi- šča se lahko zniža najemnina za 50 odstotkov, za kleti, pritikline in dru- ge stranske prostore pa do 75 od- stotkov. v »CENTRU« so ZBOROVALI V ponedeljek so se zbrali na letni konferenci krajevne organizacije So- cialistične zveze »Centra« Celje ob- čani te krajevne skupnosti. Konfe- renca je lepo uspela, saj se je je udeležilo nad 270 članov. V živahni razpravi so se člani pogovorili o nekaterih najbolj zanimivih proble- mih. GIBAHJE PREBIVALSTVA SEVNICA Od 1. oktobra do 31. oktobra je bil rojen en deček. POROČILI SO SE: Drago Gabrič> delavec iz Kališevca in Zoke Olga iz Zgarskega vrha. Miroslav Gačnik, uslužbenec in Anica Vovk, iislužbenka, oba iz Sevnice. Franc Zupan iz Šentjanža in La- dislava Kovač iz Cerovca. Janez Baumgartner, TT monter iz Loke in Ivanka Kovač iz Ra- čiće 12. Franc Rihel, čevljarski pomočnik iz Canade in Erika Kovač iz Šmarja. Boris Weiss, študent iz Naobrh in Marija Kos iz Nove Gorice. Karel Požun iz Ledine ^n Kri- stina Lončar iz Sela. Franc Pere iz Tržišča in Mihaela Tratar iz Zgornjih Mladetič. Janez Zupan iz Nemčije in Nada Kukec iz Boštanja. Emil Ocvirk iz Zagorja ob Savi in Gizela Perko iz Brega. Marjan Jontez iz Koluderja in Elizabeta Cot iz Budne vasi. UMRLI SO: Marija Zur iz Arta (79). Franc Kokel iz Arta (80). Ivan Požun, kmet iz Zurkov dola («0). Terezija Cimperšek iz Zigarskega vrha .(70). Aiojz Grabnar iz Šmarja pri Sevnici (76). Angela Bizjan iz Sevnice, Poljska pot (73). Antonija Zelič iz Sevnice (68). VELENJE Od 1. novembra do 7. novembra ni bilo rojstev. POROČILI so SE: Emil Girar, elektrotehnik iz Topolšicc in Adela Ahtik, študent kemije iz Velenja. Karo! Martinšek, rudarski nadzornik iz Velenja in Štefanija Marin, učiteljica iz Velenja. UMRLI SO: Stane Bernik, uslužbenec iz""-Velenja. ŠENTJUR PRI CEUU v preteklem tednu se je rodil en deček in ena deklica. Porok ni bilo. UMRLI ŠO: Amalija Soline, gospodinja iz Razborja (42). Franc Stante, kmetovalec iz Marija Dobja (77). Valentin I-ah, preužitkar iz Zegra (99). Aoton Gobec, preužitkar iz Bothčnice (85). RAZPIS ABONMAJSKIH KONCERTOV Koncertna poslovalnica pri glasbeni šoli sprejema nove abonente do vključno 14. no- vembra 1964. I. abonmajski koncert bo v sredo, 18. no- vembra 1964 v Narodnem domu. Komorni orkester San Pietro a ÍAmjeü» iz Neapla. St. 45 — 13. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... s KOMPASOM NA DRSALNO REVIJO V CELOVECl Obveščamo kolektive in ostale ljubitelje drsalnega športa, da bo KOMPAS Celje kot vsako leto tudi v času od 23. februarja do 3 .marca prihodnjega leta organiziral enodnev- ne prevoze na ogled svetovno znane dunajslte revije, na kateri bosta ob tej priložnosti gostovala v revijski ekipi tudi svetovna pr- vaka Marika Killius in Hans Jürgen Bäum- ler! Predprijave z akontacijo din 1.000 spreje- ma poslovalnica KOMPAS Celje od danes na- prej ter si po želji lahko določite dan Vaše- ga obiska revije v Celovcu. Vstopnice je ♦uristlčno podjetje KOMPAS zasiguralo ter vljudno naprošamo kolektive in sindikalne podružnice, k^kor ostale ljubitelje, ki si že- lijo ogledati to umetniško drsalno revijo v Celovcu, da sprejema KOMPAS Celje od da- nes naprej že prijave. Za vse informacije in prijave glede ogleda drsalne revije v Celovcu obiščite KOMPAS CELJE tel. 23-50. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST — BENETKE — enodnevni avto- busni izlet za delovne kolektive in organiza- cije. 2. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi e-^obusi, - z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne In rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS Celje posredujj prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in po- morski promet. ^ KOMPAS CELJE posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter me- nja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednic, zemljevidov, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča! KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 • PRODAM Elektro motor 2 kW in leseno stružnico pro- dam. Cesta v Laško 12. Klavir »Borger«, črn, križne strune, dobro ohranjen prodam. Zvezna 6 — Celje, Alja- žev hrib. Ugodno prodam skoraj novo kuhinjsko po- hištvo in divan. Naslov v upravi lista.^ - Ženski šivalni stroj »Singer«, skoraj fiov, prodam. Naslov v upravi lista. Novo 80, basno klavirsko harmoniko »Welt- meister« prodam, tudi na ček. Dolinar, Store 6. , 2 sobni lončeni- peči \in 2 bojlerja 8 litrov prodam. Moser Erna Šentjur 22 b. Zimski plašč hi kratko zimsko suknjo ter nekaj oblek, vse dobro ohranjeno, za sred- nje, močno postavo, prodam. Vprašati pri: Muha, Ipavčeva 8a. ^obro ohranjeno opremo za spalnico z vlo/.ki prodam po ugodni ceni. Iniormacije pri: »Steklar« obrtna dclaviiica, Ozka ulica 1. Večjo količino korenja prodam. Florjane, Žalec, Vrbje 64. Novo, uvoženo električno gitaro, strune in ojačevalce prodam. Naslov v upravi lista. • GLEDALIŠČI^ Petek, 13. novembra 1964 оЈз 17. uri: Nakamura Slnkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za III. osnovno šolo Celje. / Sobota, 14. novembra 1964 ob 10.30: Nakamura Sinkiči: POJOČA SKRINJICA. Anders-en: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Šem- peter. Nedelja, 15. novembra 1964 ob 10. uri: Nakamura Sinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. II. nedeljski dopoldanski abonma. Nedelja, 15. novembra 1964 ob 19.30: Velimk Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA t)SVALD A. Nedeljski večerni abonma in izven. Vstopnic po enotni ceni 100 din je še dovolj na razpolago. Torek, 17. novembra 1964 ob 15. in 20. uri: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Gostovanje v Novem mestu. Četrtek, 19. novembra 1964 ob 17. in 20. uri: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Gosto\anje v Trbovljah. Petek, 20. novembra 1964 ob 20. uri: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KR.\- LJA OSVALDA. Gostovanje v Velenju. Sobota, 21. novembra 1964 ob 10.30: Nakamura Sinkiči: ROJOCA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Petrov- ce. • STANOVANJA Solidnemu moškemu oddam opremljeno sobo, eventuelno z garažo. Naslov v upravi lista. Samski moški išče sobo. Naslov v upravi lista. Oddam sobo s posebnim vhodom za varstvo dojenčka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Učiteljica«. Opremljeno sobo oddam dvema dekletoma, najraje dijakinjam; Naslov v upravi lista. Na stanovanje sprejmemo dva dijaka. Naslov v upravi lista. Oddam opremljen kabinet proti plačilu za 6 mesecev naprej. Naslov v upravi lista. Mirnemu nameščencu oddam opremljeno sobo s posebnim vhodm, eventuelno kurjavo in souporabo kopalnice! Naslov v upravi lista. Nujno potrebujem sobo za eno leto. Plačam za celo leto naprej, ali kupim manjše sta- novanje. Naslov v upravi lista. Mestna slaščičarna Šoštanj Razpisujemo prosto delovno mesto slaščičarskega pomočnika Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Pismeno ponudbo je poslati na naslov: Mestna sličicama Šoštanj. Združenje borcev NOV občine Celje poziva vse borce PREKOMORSKIH BRIGAD da se osebno ali pismeno javijo na našem združenju zaradi proslave Pre- komorskih brigad, katerih zaključna slovesnost bo 4. julija 1965 v Ilirski Bistrici. Vsak udeleženec v Preko- morskih brigadah iz območja naše občine se nam naj javi osebno na Združenju borcev NOV občine Celje, Titov trg 3, med 8. in 11. uro, ali pa nam pismeno pošlje svoje podatke: a) ime in priimek, b) rojstne podatke, C) stalno bivališče, č) v kateri Prekomorski brigadi je bil (bataljon, četa). • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 24. in 25. novembra 1964 — »Clovjk, ki ie ubil L. Valancea« — ameriški film line 17. novembra 1964 — »Sabrina« — amc- rišl^i film Dne 19. novembra 1964 — »Pustolovščine Toma Soyerja« — ameriški barvni film KINO »PARTIZAN« — SEVNICA Dne 14. in 15. novembra 1964 — »Dvoboj na soncu« — ameriški film ' Dne 18. novembra 1964 — »Nezadržani« — angle.4ki film <^ S L U 2 B E Iščem dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Plača dobra. Strogi center. Naslov v upravi • lista. # RAZNO Inštruktorja za matematiko iščem. Naslov v upravi lista. Poštenega najditelja izgubljene ženske ure, dne 7. t. m. ob 11. uri na Tomšičeveni^ trgu, naprošam, da jo odda proti nagradi na naslov v upravi lista. Za obnovo hiše potrebujem 200.000 din poso- jila za eno leto. Obresti po dogovoru. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Jamstvo v imetju«. ZAHVALA Gasilski ekipi, zavodu za požarno varnost v Celju, se najlepše zahvaljujem za odklop kuhalnika v moji odsotnosti na poziv skrbnih sostanovalcev ter za pazljivost, da se ni po- znalo, da je bil kdo v mojem stanovanju. Obenem se zahvalim ljudski milici v Celju za prijaznost in uvidevnost. Bizjak Edita^ Celje, Ulica 29. novembra it. 5S Društvo stenografov In strojepiscev vabi na NAGRADNO STENOGRAISKO TEKMOVANJE v počastitev Dneva republike, v nedeljo, dne 6. decembra 1964 ob 9. url na Administrativ- ni šoli v Celju, Dečkova cesta 1 (Gaberje). Prijave sprejema in prireja treninge vsak to- rek od 17.30 do 19. ure Društvo stenografov In strojepiscev, Trg Svobode 10/11, kjer do. bite tudi ostale infornuicije. Časopis »Lepo mesto« izide 25. novembra, ko bo na voljo v vseh trafikah In pri kolpor- terjih. V tej številki boste brali zanimive članke o turizmu, celjski komunali, urbaniz- mu, celjske novice, novice iz Mozirja, Vele- nja, Rogaške Slatine, Frankoiovega, Ljubne- ga, Gornjega grada, Dobrne, Laškega, dalje več odličnih kulturnih člankov, ocen in kri« tik, več intervjujev, veselih bodic in celj- skih obrazov, pisma bralcev itd. Razpisna komisija pri gospodarski zbornici Celje razpisuje prosto delovno mesto EKSPJEDITORJA-TELEFONISTA Pogoji: nepopolna srednja šola z najmanj štiriletno ustrezno prakso. Poleg tega mora biti oseba na razpisanem delovnem mestu uspo- sobljena: opravljati vse posle v zvezi z ekspeditom pošte, upravljati telefonsko centralo s 30 internimi priključki in obvladati strojepis. Ker je razpisano delovno mesto potrebno izpopolniti s 1. 12. 1964, imajo pri razpisu prednost ki^didati, ki izpolnjujejo pogoje in lahko nastopijo službo z navedenim datumom. Razpis velja do vključno 25. novembra 1964. Pismene ponudbe z življenjepisom in s podatki, ki dokazujejo iz- poinitev pogiojev za razpisano delovno mesto, naj kandidati vložijo v glavni pisarni Gospodarske zbornice Celje, Cankarjeva ul l/I (soba štev. 4). Razpisna komisija Pri gospodarski zbornici Celje AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE vam nudi vse turistične usluge IZLETNIK sprejema predprijave za eno- dnevno avtobusno potovanje v Celovec na ogled svetovno znane drsalne revije, katera se bo vršila od 23. 2. 1965 do 3. 3. 1965. Podrobnejše informacije zahtevajte pri IZ- LETNIK CELJE in njegovih poslovalnicah v VELENJU in KRŠKEM. Poleg ogleda revije si boste lahko ogledali Vrbsko Jezero ter nje- govo lepo okolico, kakor tudi Gospo Sveto in Vojvodski prestol ter ostali del Koroške od Dravograda do Celovca. IZLETNIK organizira v času državnega praznika 29. novembra 1964 eno ali dvodnev- ne izlete z avtobusi v zgodovinske kraje NOE po naročilu kolektivov. Vabimo kolektive, da zahtevajo podrobnejše informacije pri IZ- LETNIK CELJE in njegovih poslovalnicah. IZLETNIK posreduje rezervacije in daje informacije za silvestrovanje v Hotelu »CE- LEIA« — Celje, Hotelu »PAKA« -- Velenje, Hotelu »KAJUH« — Šoštanj, »ANDREJEVEM DOMU« — na Slemenu, Zdravilišču »CATE- SKE TOPLICE«, v Gostinskem podjetju »TU- RIST« — Mozirje, v Gornjem Gradu in v Gostinskem podjetju »PLANINKA« — Ljubno, kakor tudi v ostalih gostiščih. IZLETNIK organizira izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s Put- nikom. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnili vagonih na vseh progah J2 in v inozemstvu ter prodaja vozovnice za pomorski in letalski promet. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razgledni- ce, turistične publikacije (zemljevide, turi- stične vodiče idr.). IZLETNIK organizira stalne večdnevne av- tobusne izlete v Trst in Benetke, po Koroški in v druga turistična mesta tujih dežel. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naših tu- rističnih uslug. IZLETNIK posluje vsak dan od 7. do 12. ure ter od 14.30 do 17. ure, razen ob so- botah popoldne. Poslovalnici v Velenju in Krškem poslujeta vsak dan od 7. do 14. ure. Za cenjeni obisk se priporoča! IZLETNIK CEUE Titov trg 3 — Tel. 28-41 Potroškini pozor! V poslovalnicah »JUGOPLASTIKE« lahkot nabavite ugodno, toplo in kvalitetno zimslio obleko in obutev! Zimska oblačila proizvodnega kombinata »JUGOPLASTIKA« pod imenom »ALJASKA« prinašajo potrošniku dvojno korist, ker so kvalitetna in poceni! ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 14. do'21. novembra 1964 IVAN PLETERSKI veterinar Celje, Trubarjeva uUca 93 (Otok) Telefon: 29-26 • KUPIM Kupim pisalni stroj in decimalno tehtnico. Ponudbe s ceno pošljite na upravo lista pod šifro »Brezhibno«. Kupim posestvo, ali samo hišo, tudi nedo- grajeno, lahko >5 prevžvitkom. Ponudbe s ceno pošljite na upravo lista pod šifro »LEP DOM«. s Slamoreznico kupi: Martin Romih, Vrhe 18, Teharje. Vseljivo stanovanjsko hišo ali družinsko sta- novanje v okolici Celja kupim. Naslov v upravi lista. Tekstilna tovarna Prebold razpisuje prosto delovno mesto nabavnega referenta Pogoji: srednja strokovna izobraz- ba z nekaj prakse v komercialni stroki. Dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TURISTIČNA PREDAVANJA Olepševalno in turistično društvo sporoča, da bo pričelo v kratkem s turističnimi pre- davanji. Datum in naslov prvega predavanja bosta objavljena v naslednji številki Celjske- ga tednika. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju razpisuje 2 delovni mesti strojepisk I/A razreda Pogoj za sprejem: položen preizkusni izpit za strojepisko I/A. Ponudbe s potrdilom o opravljenem preizkusnem izpitu in kratkim življenjepisom pošljite Komunalnemu zavodu za socialno zava- rovanje v Celju najkasneje do 20. novembra 1964 Upravni odbor podjetja AVTO-MOTO-SERVIS, Celje, Ljubljanska 11 razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: višja šolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso na vodil- nem položaju ali srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnem položaju v finančni stroki. Ponudbe z dokazili zahtevanih pogojev pošljite UO podjetja. Na- stop službe je možen 1. 1. 1965 ali po dogovoru. Osebni dohodki po , pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju razpisuje delovno mesto VODJE KOVINSKE GALANTERIJE Za to delovno mesto se zahteva visokokvalificiran delavec kovinske stroke. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega očeta FRANCJl DORIVIKA iskrena hvala. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju internega od- delka Celjske bolnice, kolektivu Rudnika Laško, kolektivu Zdra- vilišča Laško, Elektroprenosa Laáko, šoli Šentvid, društvu upo- kojencev Sedraž in kolektivu »Občana« Ljubljana. Vsem iskrena hvala za številne vence in cvetje ter poslovilne besede; in godbi, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala Dornikovi Stran • CELJSKI TEDNIK èt. 45 — 13. novembra 1964 ZA NEKAJ VEČ KOT MEDALJE Ni še dolgo tega, ko so v olimpijskem Tokiu zaključili leto- šnji najelitnejši sestanek vseh športnikov sveta. Naši so se kar do- bro odrezali. Toda istočasno pa je druga skupina naših športnikov na drugem koncu sveta bila ostro borbo ne za medalje, ampak za osvojitev doslej ncpremaganih gora. To je bila slovenska alpinistič- na odprava v južnoameriških Andih in med njimi je bil tudi Celjan Lojze Golob. Lojze Golob je za Cirilom Debe- ljakom v kratkem času že drugi celjski alpinist, ki je sodeloval v osvajanju gora na drugih kontinen- tih. Trenutno je ta študent elektro- tehnike eden najperspektivnejših slovenskih alpinistov. Kot član PD Celje in član GRS Celje se je že zgo- daj začel baviti z alpinizmom, špor- tna ter strokovna sposobnost in to vari.štvo so mu v gorah prinesli že marsikakšen uspeh in zato ni čudno, če je bil določen v slovensko alpi- nistično odpravo v južnoameriške Ande. Ta odprava je bila med najuspe- lejšimi našimi ekspedicijami vseh časov. Stroški zanjo niso dosegali niti treh milijonov (pred leti vzpon na Himalajo okrog 13 milijonov). V času odprave so se slovenski alpi- nisti, med njimi Golob, povzpeli na 31 vrhov v Andih. Vsi .so bili višji od 5000 metrov, eden, med njimi skoraj do 7000 metrov. Nekaj med njimi je bilo do slovenske odprave še neosvojenih. Tako je sedaj v Juž- ni Ameriki nekaj visokih gora, ki imajo jugoslovanska imena. Tako je odprava krstila en vrh Pic Jugosla- vija, drugega Pic Slovenija, enega med njimi pa po tragično preminu- lem odličnem celjskem alpinistu Reyi v Pic Reya. Izredno težaven je bil vsekakor vzpon na,lllampu. Ta vrh je bil sicer osvojen že pred vojno, nato pa so ga vse ekspedicije zaman naskakovale. Celo v letoš- njem letu je med mnogimi, ki so ga naskakovale, to uspelo le sloven- ski, kar zopet priča o kvaliteti naših a^inistov in slednjič tudi celotne- ga našega alpinizma. Vsekakor so to dosežki, ki se ne dajo meriti z marsikakšnim olim- pijskim nastopom in »odstopom«, kajti tu ni odstopanja, je samo stis- kanje zob, napenjanje mišic in pot navzgor. Zato lahko cenimo našega športnika Lojzeta Goloba, ki ga bo- mo morali ravno tako upoštevati pri določanju kvalitetne lestvice naših športnikov. Skupaj' s svojimi tova- riši ni osvajal medalje, je pa osvojil 31 vrhov enkrat višjih kot j*e Tri- glav. , ic" LOJZE GOLOB - gornik in alpinist, udeleženec odprave v Cordilliere Real (na sliki v domačih gorah) RADEČE : GRIŽE 19:19 V nedeljo so radeški rokometaši izgubili prvo točko v letošnji sezo- ni na svojem igrišču. Odvzela jim jo je ekipa Griž. V tej dramatični, na momente tudi grobi igri so do- mačini vodili pet minut pred kon- cem z dvema goloma prednosti, to- da borbena ekipa Griž je uspela v zadnji minuti izenačiti. Pri domači- nih je bil najboljši Koren, pri gostih pa bratje Jerše. V nedeljo potujejo radeški rdeče-beli v goste k ekipi Šiške v Ljubljano. Sotošek ŠOŠTANJ JESENSKI PRVAK Jesenski del tekmovania v prvi okrajni ligi Je končan. Najbolje sq se izkazali nogometa- ši Šoštanja, ki so od sedmih srečanj Sest odločili v svojo korist. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Brežice : Na- zarje 5 : 2, Rogaška Slatina : Šmartno 4:1, Senovo : Žalec 2 : 2 in Vojnik : Šoštanj O : 6. Lestvica po zaključenem jesenskem delu tekmovanja je naslednja: Šoštanj 7 6 O 1 39: 4 12 Žalec 7 5 1 1 38 : 13 11 Rogaška Slatina 6 5 O 1 25 : 10 10 Šmartno 7 3 1 3 15 : 15 7 Senovo 7 1 3 3 11 : 26 5 Nazarje 7 1 2 4 15 : 38 4 Brežice 6 1 1 4 11 : 30 3 Vojnik 7 1 0 6 9 : 43 2 V lestvici še ni upoštevana tekma Breži- ce : Rogaška Slatina, ki daje možnost Breži- cam osvojitev petega, nasprotniku pa drugega mesta. V drugi skupini so odigrali predzadnje ko- lo z naslednjimi rezultati: Ponikva : Salek 1 : 3, Šentjur : Vransko O : 3, Store : Polzela 1:1 ter Gotovlje : Rogatec 3 : 2. Celje: Branik 12:14 Zaključek jesenskega dela tekmo- vanja v republiški rokometni ligi je bil za celjske rokometaše žalo- sten. Ekipa mariborskega Branika v letošnjih srečanjih ni bila kdove- kako uspešna in so Celjani veljali za fovarite. Toda kot se to v šprotu večkrat dogaja tudi boljši večkrat poklekne. Sicer pa ne moremo reči, da so bili igralci Celja tokrat boljši. Niso znali premagati nasprotnika, ki je z dobro taktično igro na mo- ža priredil domačinom neugodno presenečenje. Tako so rokometaši Celja zaklju- čili jesenski del prvenstva na tret- jem mestu na lestvici za ekipama Slovana in Slovenjegradca, za ka- terima zaostajajo za štiri točke. Lahko rečemo, da je to vendarle lep uspeh ekipe, ki se je pred letom dni plasirala v pryo slovensko ligo in se že izkazala kot eno najboljših moštev. Tretje mestcr brez lastnega igrišča in zadostnih finančnih sred- stev in brez možnosti za skupni tre- ning (nekaj igralcev je študentov) je vsekakor uspeh. Morda bi bil lah- ko uspeh večji, če bi imeli sposobno strokovno vodstvo med tekmo tudi izven igrišča, saj igralec vsekakor ne more biti istočasno tudi trener in tehnični vodja med tekmo, kot je to primer ravno pri celjskem mo- štvu. Vprašanje take strokovne us- posobljene osebe pa je zopet pove- zano z vprašanjem stanovanja, de- narja itd. Ravno zaradi vsejj težav moramo biti z uvrstitvijo kar zado- voljni. Da so pri ŽRK Celje začeli delati tudi v širino, nam pričata tudi dve zmagi mladih proti vrstnikom iz Maribora. Mladinci so premagali ekipo Branika z 12:7, mladinke pa v svojem prvem javnem nastopu Branikovke s 6:2. To pa je tudi nekaj. Goršič Tudi odbojka se razšir|a BREZ DVOMA JE RAZVESELJIVA UGO- TOVITEV, DA SO SE PO NEKAJLETNEM PREMORI) POJAVILE PRI NAS SPET TRI ODBOJKARSKE EKIPE, KI TEKMUJEJO V LIGI. V drugi slovenski ligi — vzhod — so tekmovale tri ekipe iz našega okraja. Najbolje so se odrezali člani šempeterskega Partizana, ki jim je ena sama točka, to je en nepotreben poraz pri osemnajstih tekmah pre- prečila vstop v prvo slovensko ligo. Res škoda za ta .spodrsljaj, saj bi si odboj kar j i Šempetra s svojo igro to prav gotovo zaslužili, če že pu- stimo tradicijo, ki jo ima odbojka v tem kraju ob strani. Drugo moštvo, ki je tekmovalo v tej ligi, je Partizan iz Braslovč. Igralci te ekipe so se uvrstili zelo visoko na častno četrto mesto. De- set tekem so zmagali, osem pa iz- gubili. Igrali so dokaj spremenljivo. V zadnji tekmi so z nepotrebnim porazom proti Hočanom preprečili Šempeltu vstop v prvo ligo. Tretji zastopnik v tej ligi je Par- tizan Celje mesto, ki je svoj letoš- nji cilj — obstanek v ligi — dose- gel. MÍadi igralci s komaj enoletnim stažem igranja imajo ob rednih tre- ningih še precej možnosti za napre- dovanje. Že prej pa se je končalo tekmo- vanje v okrajni ligi, kjer so prvo mesto prepreči j ivo zavzeli igralci Partizana Gaberje, ki bodo prihod- nje leto igrali v drugi zvezni slo- venski ligi — vzhod. Med dekleti so okrajno prvenstvo zasedle mlade i|pr^e Partizana Celje mesto, ki jim strokovnjaki napovedujejo še mnogo lepih uspehov. Pri takšni marljivosti, kot jo kažejor, uspeh res ne' bo smel izostati. Za zaključek pa še tole: .odboj- karska igra je šla letos v širino. Vedno več mladine se navdušuje zanjo. Kvalitete pa ne bo, če ne bo- mo poskrbeli za trenerje in mladini omogočili čimveč tekmovanj. Zato pa zaenkrat še niso potrebna velika finančna sredstva, ampak bi se že z zagotovljeno manjšo podporo dalo marsikaj doseči. . J. Z. Mladinke celjskega Partizana so najboljše v okraju.! SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA ^EDU V CELJU Da ali ne - ko smo že rekli da KOT ZNANO, JE NA LETOŠNJI ZIMSKI OLIMPIADI V INNSBRUCKU lASEUALA MEDNARODNA HOKEJSKA ZVEZA. JUGOSLAVIJA JE OB TEJ PRILOŽNOSTI DOBILA KANDIDATURO ZA IZVEDBO SVETOVNEGA PR- VENSTVA V HOKEJU NA LEDU 1966, S TEM DA JE LE Z OSMIMI GLA- SOVI PREGLASOVALA NEMČIJO. SPREJETA JE BILA TOREJ KANDIDA- TURA LJUBLJANE, JESENIC IN CELJA. CELJSKI HOKEJSKO DRSALNI KLUB SE JE Z IZREDNO POŽRTVOVALNOSTJO IN VNEMO LOTIL TE- ŽAVNE NALOGE V ZVEZI Z IZGRADNJO UMETNEGA DRSALIŠČA, TO- DA .. . TODA KLUB NAMREČ SAM SIRSIH CELJSKIH OBVEZNOSTI NE MORE laPOLNITI! REŽIJSKI ODBOR JE DOSLEJ OPRAVIL OGROMNO DELO, PRIŠLI PA SO INVESTICIJSKI UKREPI, KI SO, PO NASI SODBI DOKAJ AD HOC, USTAVILI DELA NA NADALJNJI IZGRADNJI UMETNE- GA DRSALIŠČA. ALI OB ODLOČITVI, DA BO CELJE SOORGANIZATOR SVETOVNEGA PRVENSTVA, MORDA NISMO IMELI PREVELIKIH OCL' SE BOMO (NA- VSEZADNJE TUDI) OSMEŠILI? TAKŠNA IN PODOBNA VPRAŠANJA SE PORAJAJO OB ZADNJEM ZAPLETU OKROG NASE SOUDELEŽBE V OR- GANIZACIJI SVETOVNEGA PRVENSTVA. ČEPRAV ZDAJ NI JASEN NE DA NE NE, SE VENDARLE VSILJUJE ZAKLJUČEK, DA BI BILO TREBA ŽE PRED PRICETKOM STVAR VSAJ DVAKRAT PRETEHTATI, PREDEN BI NA NEKAJ PRISTALI. Sicer pa je treba povedati, da je celjska občinska skupščina na svoji seji 9. junija letos sprejela tale sklep: dati prioriteto gradnji umetnega drsališča. Celje naj ostane med prireditelji sve- tovnega prvenstva v hokeju na ledu 1966. Kot rečeno, je bil del sklepa izpolnjen: prizadevni športni in družbenopolitični delavci so žrtvovali ogromno časa in speljali gradnjo umetnega drsališča tako daleč, da bo objekt, četudi osta- rne tak, kakršen je, s pridom služil naši mladini. Toda to, kar za- dostuje mladini, še ni dovolj za izvedbo svetovne prireditve. Zato je bistveno važno vprašanje, kaj bo z drugim delom sklepa! Razumljivo je, da hokejsko drsalni klub ne more sprejeti na svoja ramena tolikšne odgovornosti pri izgradnji objekta, ne le, ker nima denarja, pač pa ker to niti ni njegova dolžnost. Priredi- tev je vsekakor stvar širše celjske javnosti, zato je tudi sklep spre- jela skupščina; toda med sklepi in realizacijo sklepov so včasih prepadi. Naša soorganizacija svetovnega prvenstva je vsaj v tre- nutnih okoliščinah na nitki. Hokejsko drsalni klub je zato naslovil na občinsko zvezo za telesno kulturo, svet za šolstvo in preko obeh organov tudi na "občinsko skupščino dopis, iz katerega je razvid- no, da ne gre zgolj za dograditev umetnega drsališča, ampak tudi za to, da mora objekt v celoti ustrezati mednarodnim normam. Drsališče mora imeti ustrezne prostore, kot garderobo, prostore za novinarje, tribune in podobno. Poleg tega postavlja osrednji odbor v Ljubljani še druge zahteve: kapacitete ledarne, ureditev bande in zaščitnih mrež, nabava stroja za brušenje, likanje in plu- ženje ledu. Drsališče mora biti prav tako opremljeno z avtoma- tičnimi signalnimi napravami: glavni semafor za objavo imen dveh moštev ter rezultatov, ura, ki kaže čas tekme, ura za naka- zovanje kazni, za vsakim golom semafor z rdečo in zeleno (mo- dro) lučjo za nakazovanje zadetkov. Obvezne so tudi tonske na- prave; ustrezna razsvetljava mora biti zaščitena z mrežo, ustre- zati mora zahtevam televizije in fotografije. K opremi spada na- dalje strojček za brušenje drsalk in strojček za nakovičenje dr- salk na čevlje. To pa še ni vse: neizogibno bi bilo urediti nekatere komunalne naprave. Vse to pomeni seveda zelo velike investicije. Hokejsko drsalni klub je kljub temy sklenil priporočiti občin- ski skupščini, naj bi Celje ostalo med prireditelji svetovnega pr- venstva; naj bi skušali zagotoviti ne samo sredstva za dograditev umetnega drsališča, pač pa tudi sredstva za nabavo vseh potreb- nih pripomočkov. Prav tako klub predlaga, naj bi imenovali glav- ni organizacijski odbor, v katerem bi bili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnih organizacij in podjetij. Svet za šolstvo občinske skupščine Celje je sprejel sklep, po katerem bo predlog o imenovanju odbora posredoval komisiji za volitve in imenovanja. Osrednji odbor naj bi predvsem proučil realne možnosti glede financiranja. upamo, da kandidature ne bo treba umakniti! D. Hribar VELENJCANI PRVAKI v vzhodni conski slovenski nogo- metni ligi so v nedeljo zaključili jesenski del prvenstva. Nogometaši velenjskega Rudarja so v zadnjem kolu ]3rehiteli mariborskega Kovi- narja in zavzeli prvo mesto. V ko- likor jim ga bo uspelo zadržati tudi v spomladanskem delu tekmovanja, se bodo po nekajletnem presledku ]3onovno uvrstili v enotno slovensko ligo. Nogometaši Slov. Konjic so pri- stali na šestem mestu in lahko re- čemo, da so se kar dobro znašli v tej novi konkurenci. Igralci Papir- ničarja iz Radeč so na osmem, celj- skega Olimpa pa na devetem me- stu. Slednji so povsem razočarali. Nedisciplina v ekipi in vsled tega potem menjava generacije (kar je pravilno) sta vplivali na slabe re- zultate. Z načrtno zimsko vadbo pa se še da marsikaj ix)praviti. V zadnjem kolu je Rudar pre- magal Olimpa 6:1, Grafičar iz Mur- ske Sobote pa Papirničarja 3:2. Goršič KOMENTAR VEČ KOT ODLIČNO * Da, v nedeljo so se nogometaši iz- kazali. Resnično lahko zapišemo, da so igrali več kot odlično. Le malo jih je bilo v nedeljo popoldne, ki bi se po prvem delu igre upali trditi, da bo Kladlvar po vodstvu gostov, ki je bilo kar izdatno, uspel še zmagati. Toda v drugih tri četrt ure je šlo kot po loju. Na strani Celjanov je bila borbenost, želja za zmago, publika in ne nazadnje tudi, sreča. Vse to pa ie pri športu največkrat odločilnega po- mena v dosezanju uspehov. In tokrat je Kladi var res dosegel uspeh. Včasih pišejo novinarji športnih poročil, da je bil ta ali oni Igralec slabši ali bolj- ši. To lahko rečemo tudi za nedeljsko tekmo, vendar le v smislu primerja- nja igralcev obeh moštev: Celjani soj bili boljši, Zeničani pa slabši. To je dejstvo, o tem priča tudi rezultat. Rezultat je odvisen tudi od precizno- sti strelcev, ki morajo zadeti vratar- jev prostor znotraj vratnic. Udarci mimo vrat in v vratnice so stvar ne- preciznosti in ne stvar sreče aH ne- sreče moštva. V nedeljski tekmi so Kladivarjevi igralci le enkrat zadeli vratnico (gostje štirikrat), zato pa trikrat v mrežo (gostje dvakrat) in to ie bilo dovoli za zmago. Trinajst točk iz dvanajstih tekem je več kot solidna bilanca našega zvezne- ga Ugaša — novinca. Nekaj lahko pri- čakujemo tudi iz preostalih treh te- kem, predvsem od nedeljske z mošt- vom Šibenika. Upajmo, da bodo Ce- ljani tudi v preostalih treh srečanjih prikazali vsaj približno tako igro kot v nedeljo in s tem uspešno zaključili^ letošnjo izredno naporno sezono, ko pravzaprav niso poznali niti malo od- mora. V republiški ligi je Celje doživelo nepotreben poraz proti slabi ekipi Svobode iz Ljubljane. To naj bo Ce- ljanom v opomin, da je treba točke dobiti vsaj na domačem igrišču, sicer se bodo kaj hitro znašli v nevarni coni, se pravi v spodnjem delu lest- vice, od koder se kaj hitro izpade v nižjerazredno tepmovanje. No, panike seveda še ni treba delati, toda roka- ve bo pa treba zavihati. E. G. RADIO C E LJ E v tednu od 16. do 22. novembra bo celjska kroniiia vsak delavnik na sporedu ob 17.00, obvestila ob 17.10, ploSče po željah ob 17.35, zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Sicer pa se bodo zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek, 16. novembra: 17.15 — kvartet Mileta Ferleža, 17.25 — športni pregled; torek, 17. novembra: 17.15 — mladinska od- daja; sreda, 18. novembra: 17.15 — operni zbori in arije, 17.25 — deset minut z zdravnikom: doc. dr. Janko Lešničar — Gripa in prehlad- na obolenja; četrtek, 19. novembra: 17.15 — iz sveta jaz- za, 17.25 — radijska univerza; petek, 20. novembra: 17.15 — orkester in zbor Ray Connif, 17.25 — v galeriji kulturnih in zgodovinskih spomenikov: Lojze Bolta — Verski in pogrebni običaji Ilirov; sobota, 21. novembra: 17.15 — za prijeten konec tedna; nedelja, 22. novembra: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — ve- liki zabavni orkestri in reklame, 12.45 — Jože Voifand: In le spomin na grenke sanje. št. 45 — 13. novembra 1964 GEftJSKI TIĐNIK Stran 9\ ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA Tolažba v srcu Afrike DOSEDANJA VSEBINA: Elisabeth Bowne je izgubila moža v letalski nesreči nad Zahodno Afriko. Da bi zvedela podrobnosti o nesreči, za katero naj bi bil kriv njen pokojni mož — pilot, je odpotovala celo v Liberijo in se čez pragozd prebila v vas Sanoyeno, naselje v neposredni soseščini kraja nesreče. Na ameriškem jugu vzgojena žena je podcenjevala in čutila odpor proti črncem, toda tu je postopoma spoznala svojo zmoto, ko se je srečevala s preprostimi vaščani. Končno je prišel pričakovani dan. Cmi uči- telj Allison, ki je upal na možnost nadaljnjega študija v Združenih državah, se je končno od- ločil, da bi me spremljal na hrib, kjer so ležale ruševine potniškega letala. Neko jutro je stal v belih kratkih hlačah in prav tako beli srajci pred vrati moje sobe obdan z osmimi domačini. Bili so tisti mladeniči, ki so me nosili iz Yanokwele v Sanoycjo. Tudi mali D¿ivid se je motal med njimi in mi z nesmehom na zamazanem obrazu tiščal zrele mango sadeže v roke. Bilo je peklensko vroče, ko smo krenili. Ne- kaj časa sem šla peš, potem pa so me fantje nosili v tisti znani in monda edini nosilnici, ki jo je premogla. Sanoyeja. Dve uri smo se drenja- li po zarasli poti do vznožja. Ko pa je pred na- mi bila strmina, je bilo tudi poti konec. — Šele zdaj imam predstavo o tem, kako težko je bilo spraviti ponesrečence, oziroma nji- hova trupla s hriba v vas, sem glasno izrekla svojo misel. — Imate prav, gospa Bowne, je dejal Allison, /lasti še, ker je bilo takrat deževno obdobje, ki je tla vseskozi razmočilo. Nosači so s trupli vred neštetokrat padali in se valili po strmini, spo- daj v ravnini pa je tu in tam voda segala mo- žem do pasu in še čez. — V strmino sem morala seveda peš. Pred na- mi je mladenič s težkim nožem sekal gosto pod- rast. Hodila sem pred Allisonom, ki je pripove- doval o težavah tistih dni ob nesreči. Zagotav- ljal je, da je domačine najbolj begal strah pred hudobnimi duhovi, s katerimi je grozil vaški po- glavar. Korak za korakom smo se prebijali skozi polmrak pragozda, čeravno je sonce moralo biti še visoko na nebu. David je hodil zadnji in prać- ka v njegovi roki je bila vedno pripravljena za met. Vsi smo v tem videli igro malega dečka, on sam pa je vlogo zaščitnice jemal strogo resno. Ko smo sc povspeli na vrh hriba, je Allison pokazal na malo jaso in pojasnjeval, da je prav tam vaški poglavar stal dan po nesreči in rotil sovaščane, da bodo gozdni demoni kaznovali vsakogar, ki bo pomagal pri ekspediciji reševa- nja. Bil je baje penast od jeze, ker del svojih ljudi ni odvrnil od tega, da so pomagali. Stari trinog je morda prvič čutil, da se mu oblast iz- mika iz rok. Od tu sem zagledala ruševine nekoč ponosne- ga letala. No prostoru, večjim od enega hektarja so bili raztrošeni deli. Ležali so na tleh pod okle- ščenimi drevesi, viseli so po vejah in krošnjah pragozdnih orjakov. Tu sedež, tam okroglo ok- no, tam spet kos zverižene pločevine, kolo, na- prave, cunje, zdrobljeno steklo in skrivinčeni in- strumenti. Na enem takih kosov sem prebrala oluščen napis »Great Republic« — ime letala, ki ga je upravljal moj mož Franck. Allison je splezal na deblo zrušenega drevesa in z rokami podkrepil svoje pripovedovanje. — Od tam je priletelo letalo. Preletelo je vas in sledilo dolini. Naenkrat je zavilo proti hribu.. Kako je treščilo, tega ni nihče videl. — — Toda videli ste letalo, ko je letelo nad vasjo? sem vprašala. — Da. Bila je zelo vroča noč in nisem mogel spati. Slišal sem letalo, moralo je leteti zelo nizko, zato sem šel iz sobe, da bi ga videl... — — In ste ga videli? Kaj ste videli? — Videl sem ognjeno kroglo ... — — Ogenj! Ogenj ste videli?, sem zakričala. — Dar Gorel je rep letala... — — Ste prepričani Allison, morda je bil to sa- mo ogenj iz izpušnih odprtin? — — Ne, Allison se je potrkal na prsa in nada- ljeval: — Med vojno sem bil vojak v britanskem kraljevskem letalstvu RAF. Plamen, ki sem ga videl, ni prihajal iz izpušnih cevi. — — Zakaj, zabožjo voljo, tega niste povedali gospodom iz komisije?, sem se začudila. — Nihče me ni vprašal, je odgovoril Allison resignirano. Ko pa je videl moj razočaran obraz je potrpežljivo nadaljeval: — Vi tega ne razu- mete, gospa. Črnec nikoli ne govori z belcem, če ga belec ni vprašal. Gospodje iz komisije so go- vorili z drugimi fanti v vasi, ki so videli prav isto kot jaz, toda komisija je bila mnenja, da fantje bodisi lažejo, ali pa imajo prebujno do- mišljijo. — Nekaj časa sva molčala zatopljena vsak v svoje misli, potem pa je Allison pripomnil: — Nekateri gospodje so sedeli v hiši misio- narja in sploh niso prišli sem na kraj nesreče. Drugi, ki so sicer prišli sem, so se ustavili na robu gozda in niso šli naprej. Duh po sežganern in razpadajočem mesu je bil za njihove občut- ljive nosove prehud. — Na neki vzpetini sem zagledala razbit rep le- tala in razgaljene krmilne naprave. Srednja je- klena vrv je bila napol stopljena in sežgana, medtem ko sta stranski bleščali v soncu. To je potrjevalo izjavo AUisona, ki je trdil, da je vi- del, kako je letalov rep gorel. Gospodje pd ko- misije torej tega dejstva sploh niso opazili. Mnogo lažje je bilo obtožiti mrtvega pilota, kot priznati, da z letalom ni bilo nekaj v redu. Iz žepa sem vzela dve Franckovi sliki in ju pokazala AUisonu: — Ste med mrtvimi videli tudi njega? — Mož je pazljivo ogledoval sliko in naposled prikimal: — Da. Spominjam se ga... Bil je visok in vitek mož rujavih las. — Allison je stopil nekaj korakov naprej in ob- stal pred osamljenim grmom. — Tukaj pri tem grmu sem ga našel... — V Allisonovih očeh sem brala sočutje. Bila sem hudo potrta in zamišljena, da sem komaj še izdavila: — Prosim, pripovedujte mi, kako je to bi-^ lo... — — Ležal je na obrazu. Obrnil sem ga. Nje- gov obraz ni bil poškodovan. Samo na zatilku je bila močna rana. Verjetno je pred tem treščil z glavo ob drevo in padel sem k grmu. Prav go- tovo je smrt nastopila v trenutku. Nenadoma sem pred nogami zagledala na- žgan kos blaga. Blago je bilo tisto iz katerega so izdelane uniforme uslužbencev letalske druž- be. Pobrala sem ga. Pri tem se mi je zavrtelo v glavi. Sesedla sem se na hlod in mečkala kos ogorelega blaga med prsti. Končno sem se dokopala do resnice o tem, kako je do nesreče prišlo. To, kar sem našla, je razbremnjevalo ppsadko letala obtožb. Toda kruta in neizpodbitna je bila tudi resnica o tem, da je Franck mrtev, da ga ni smrti rešil noben od čudežev, ki so se vse leto, celo do tega tre- nutka porajali v mojih misHh. Da Francka nii več je bilo tako zatrdno res, kot je bila reenična krpica blaga v moji roki. Začelo se je mračiti. — Pohiteti moramo, je opozarjal Allison, ni lahko v temi najti pot. Utrujena sem se podala na p>ot in napenjati sem morala vse sile, da po strmini navzdol ni- sem padala. Zdelo se mi je, da je moja hoja skozi mračen pragozd popolnoma vsklajena z notranjimi občutki. Še vedno sem tpala in iskala, še vedno se nisem čutila utolaženo, še vedno mi nekaj ni dalo zapustiti pragozd. Sano- yejo in Afriko. Kombinacije Vzdolž ulice je bilo mnogo vil. In ena izmed njiii je bila njena oziroma očetova, prav- zaprav dedova vila, ker jo je namreč zgradil on. Sicer pa to ni vaino vaino je, da je bila njena, da je imela veliko okno, za katerem se je lahko sončila, čitala kakšno knjigo ali igrala Chopina. Stara je devetnajst let. K frizerju ne hodi, ker nosi fri- zuro tipa »tetka«. Kadar ho- di, se zdi, ko do pleše balet. Vsa se preda hoji, prsi pa gre- do pred njo. Zvečer se vrača domov ob devetih- S prostaki se ne dru- ži. Od športov ji je najljubše preteklo novo leto, ki ga je z Valerijeni preživela v hribih. Valerij prihaja k njej do- poldne, Lucijan okrog štirih popoldne, ko v vili vsi spijo. Drugače obiskuje osmi razred privatno, ker je profesorji ne marajo. Zelo ji je všeč beseda kombinacija. Slišala jo je tudi od očeta. Zato je vsa v kom- binacijah. Čita knjigo in dela kombi- nacije. Knjigo s tristo stran- mi prečita v slabi uri. čita vsako šesto stran, od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol. Profesorju matematike je odpovedala: — Oprostite, tovariš profe- sor, očka se strinja. Veste, imam novo kombinacijo. Ko je profesor odšel, je v dušku precitala knjigo Resni- ca o zakonu, in ker je, pri predmetih šlo bolj slabo, je prišel v kombinacijo zakon. Nekega jutra, ko sta zunaj veter in dež upogibola antene, je rekla Valeriju: — Veš, imam neko kombi- nacijo. Ne morem več tako. Hočem imeti svojo hišo in svojo svobodo. Če si za to, te enostavno prosim, da me vza- meš! Valerij je pordel. Vse nje- govo premoženje so bile smu- či, dve vetrovki, mansarda in indeks z oceno iz predvojaške vzgoje. Vseeno je reagiral kot gentleman, jo objel okrog pa- su in jo dvignil kvišku. Popoldne je prišel Lucijan. Rekla mu je: — Imam čudovito kombina- cijo! Hočem ti postati žena! Tudi Lucijan jo je prijel okrog pasu, jo dvignil in jo odnesel do kavča, kamor jo je položit, da bi se odpočila. Kasneje sta odšla na zaro- čensko večerjo. Lucijan je že bil absolvent medicine in je zdravil kmete »pod roko«. Or- kester je igral in večerja je bila polna lepih kombinacij. Čez čas, ko so že sefvirali kavo, je prišel Valerij z neko plavolasko in sedel nasproti zaročencema. Čez nekaj minut, ko /e »doktor« za trenutek odšel od mize, je natakar prinesel li- stek: »Draga, to je moja se- stra. Delam kombinacije. Tvoj do groba — Valerij.« Zmečkala je listek in ga vr- gla pod mizo. Lucijan je jeseni diplomiral in odšel v provinco, Valerij pa je odšel na prakso v inozem- stvo. Ona je imela novo kombinacijo. V nekem letovi- škem kraju se je v topli sobi zaljubila v Rista. Ta je bil ga- lanten in zanimiv. Govoril ji je o sreči, o hiši in otrokih, tako da se ji je vrtelo od kom- binacij. Nato sta se na hitro poročila in očka je dobil tele- gram, zaradi katerega so mu morali dajati valerijan. Prišlo jp poletje. Potoki... f4Jce ... Sonce ... Pesmi... Gozdovi ... Vespe ... Cirkus se je selil v drugo mesto, s svojim senzacionahiitn pro- gramom, a na vozu, na kate- rem je bil pripet velik napis BLAGAJNA, je sedeta ona. Ri- bi je videti, ko da nima nobe- ne kombinacije več. S. M. / Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran le CELJSKI TIDNIE Št. 45 — 13. novembra 1964 NEUSPEL INTERVJU Z BOGDANOM LUBE JEM: mu ZASPAN SEM... Ko je bila v soboto v Celju pre- miera slovenskega filma »Ne joči Peter«, sem zatrdno sklenil narediti intervju z malim Bogdanom Lube- jem in sicer za vas, dragi mladi bravai. Pa ni bilo nič. Bogdan ni bil pri volji, da bi odgovarjal na vprašanja. Z rokico je napravil odklonilno ge- sto, tako fiekako, kot bi me hotel odriniti. Moral sem prav žalostno pogleda- ti, kajti jezen nisem mogel biti, saj je Bogdan še dosti premajčken, da bi bil muhast in nevljuden kot re- cimo kakšna Liz Taylor ali Brigitte Bardot. Povedali so ini, da je mali zvezd- nik vedno slabe volje kadar vstane. Tokrat je prišel iz postelje in se še ni pošteno predramil. Tudi po predstavi, ko se je poka- zal navdušenim gledalcem in so §a razveselili z velikansko bonbonije- ro, ni bil preveč ljubezniv do mene. Morda sem našel razlog. Nosim br- ke kot jih ima tudi režiser filma France Štiglic. Ker pa vemo za peri- petije med igralci in režiserji, je Bogdan gotovo svoj odnos do mene uravnal po brkih ... Sicer pa je zelo prisrčen, ljubez- niv in živahen fantič, naš filmski Pe- ter. Kupili bomo pionirski prapor Naš pionirski odred se imenuje po Anici Cernejevi. Že na prvem sestanku letošnjega leta smo sklenili, da si borno kupili prapor. Zanj pa je potrebno dosti denarja. Zato smo organizirali akcijo zbiranja divjega kostanja. Akcija je potekala zelo dobro in čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se pionirji lepo odrezali, saj smo nabrali nad štiri tone kostanja. Zanj bomo prejeli precej denarja, dali pa ga bomo v pionirsko blagajno. Zbi- rali smo tudi železo in papir. Tako smo pra- por že naročili in komaj čakamo dan, ko ga bomo razvili. Breda Klemenčič, 4. d. razred III. osn. šola Celje STEZA Tam za gozdom ob potoku steza v tihi dalj hiti, steza bela, steza dolga je nikoli konec ni? Kot življenje naše tudi ona se konča, tam v daljavi sivi konec je steza. Anica Dragi mladi prijatelji! Kako naj začnem tole prvo pismo po tolikem času? .Z zahvalo seveda: prisrčno zahvalo za čestitke in naj- boljše želje meni in moji punčki. Va- šo pozornost zelo, zelo cenim, pa upam, da jo bo znala ceniti kdaj tudi moja mala deklica. No, tokrat je Radovedna malha že vsaj za silo polna. Vendar samo za silo! Še vedno nam premalo pišete, še zmerai premalo vemo o tem, kaj se dogaja z vami in v vaših glavicah. Peter Marinko z Jesenic nam je po- slal nekaj smešnic in ugank, Manja iz Maribora nekaj prisrčnih sestavkov o svojih dogodivščinah, oglasile pa so se tudi pionirke iz tretje osnovne šole iz Celja. Veseli smo bili teh sestav- kov. Izpolnili smo še nas del »Rado- vedne malhe« in vam tokra; predsta- vili Darjo Osterman. Prihodnjič bo prišel na vrsto kdo drug. vetujte nam, kdo! Danes je zapadel pr/ sneg. Z zimo so se začele številne j dosti in pripetljaji. Snovi za pisanje b > to- rej dovoli — do prihodnjič zat;; 'ep pozdrav in nasvidenje čez mesec ci li. Vaša tetka urednicci PRAVILNA UGOTOVITEV »No, Janezek, upam, da poznaš po- men besed »priden« in »len«, je de- jal učitelj »pridnemu« učencu, »In sedaj mi povej, kdo je tisti v razre- du, ki nič ne dela, čeprav vsi drugi pišejo in računajo?« »To je vendar učitelj!« odVrne Ja^ nezek. Peter Marinko »BIIO JE TO li ИКОЈ ZEMLJI SEIJAKA...« Kdo ne pozna te čudovite, žalostne pesmi! Kdo ne pozna ilierojskega mesta v srcu Srbije, Kragujevca, kjer 9o se zgodili dogodki, opevani v tej pesmi. Pionirji velenjske občine so bili letos počaščeni, da gredo kot pred- stavniki slovenskih pionirjev na proslavo obletnice streljanja kragu- jevskih žrtev in da nekaj časa pre- živijo med svojimi vrstniki — pred- stavniki vseh jugoslovanskih naro- dov. Iz vsake centralne šole sta pri- šla v delegacijo dva pionirja. Torej jih je bilo skupno deset. Odpravili so se na' pot štirinajstega oktobra in prišli v Paračin zvečer istega dne. Prireditelj je velenjske pionirje pri- čakal s kombijem na postaji in jih nato odpeljal na planinski dom Or- za pri Paračinu. Tu so našli tudi že pionirje drugih republik. Že naslednji dan so izvolili štab tabora »Kragujevački oktobar«. Na- čelnik štaba je postala Slovenka Na- da Zavolavšek. Pionirji so začeli z delom, številne kulturne prireditve so izpopolnile prijetne dneve in pio- nirji so se že prvi dan naučili polo- vico naše himne v slovenskem jezi- ku in jo nato vse dni peli polovico v slovenščini, polovico pa v srbohr- vatskem jeziku. Kasneje so ustano- vili pevski zbor in z enako zavzeto- stjo peli »Hej brigade« kot »Zlati- bor«. Posebno navdušenje pa sta poželi pevki zabavnih melodij Aca in Meta — obe iz Velenja. Pionirje so obiskovali tudi prvoborci iz Sr- bije. Pripovedovali so jim svoje spo- mine in pionirji so jih pozorno po- slušali. Po šestih dneh so se pionirjj od- pravili v Kragujevac, kjer so priso- stvovali proslavi pred kragujevskim spomenikom. Pionirji so imeli med povabljenci častno mesto. Nedvom- no jim je to, da so prisostvovali pro- slavi v okolju, kjer je padlo sedem tisoč žrtev, ostalo v neizbrisnem spominu. S.P.^ Slovenska pionirska delegacija iz Velenja v Srbiji. Darja Osterman in njeni konjički Danes vam predstavljamo Darjo Osterman — učenko druge osnovne šole iz Celja. Veste, Darja je moja stara znanka, zato kar ne vem, kje naj vam najprej povem o njej. Po- znam jo že od takrat, ko jo je mami- ca še vso majhno in drobceno prines- la iz bolnice in ko ni še nihče slutil, da bo danes tako velika in živahna deklica. Kasneje skoraj ni bilo due- va, da se ne bi srečali. Veste, sosedi sva in to taki, ki radi poklepetata. Najprej sem gledala, kako je mami- ca Darjo previjala in kopala, kasneje sem jo kdaj pa kdaj varovala, ko pa je Darja spoznala svičnik in papir, me je večkrat naprosila, naj ji kaj narišem. Toda to ni trajalo dolgo. Kasneje je Darja risala mene. Pa ne samo to: risala je mamico, v šoli, celo na otroških prireditvah in kmalu vpričo nje nisem več upala narisati muce — kajti Darja bi lahko rekla, da je tisti zmazek bolj podoben kuž- ku. Darja zna to namreč dobro oce- niti. Naj vam dokažem? Torej: Darja je letos dobila nagra- do s svetovne razstave otroških risb, ki je bila v Indiji. Tja so otroci vse- ga sveta poslali'nekaj milijonov naj- boljših risb. Posebna komisija jih je pregledala, ocenila in nekaj najbolj- ših nagradila. Tudi Darjino ime so zapisali med nagrajence. Seveda Dar- ja zdaj še z večjo vnemo riše, mi vsi pa ji pri tem delu želimo še veliko uspehov, kajne? Darja pa ni samo vneta risarka. Darja tudi čudovito plete (to sem za- pisala z veliko zavistjo, kajti meni to delo ne gre od rok), drsa se, ima kotalke, skrbi pa tudi za svojega Ci- cija — to je morski prašiček, ki ga ima že menda več kot leto dni. Seve- da pa tudi na šolo ne pozabi. Ve, da učenje na račun njenih konjičkov ne sme trpeti. In tako je tudi najbolj prav! —ca Počastili smo spomin mrtvih Enaintridesetega oktobra smo se zbrali na šolskem dvorišču in nato počasi odšli proti spomeniku na šlandrovem trgu, kjer je bila kome- moracija. Predstavnika mladirfe sta nesla košarico s cvetjeln, ki smo jo položili ob spomenik. Ob s cvetjem in venci obdanem spomeniku sta pionirki recitirali dve pesmi. Juna- ke, ki pKKivajo v grobnici, smo po- častili z enominutnim molkom, če- prav je bila komemoracija kratka, mislim, da smo udeleženci pionir- jev in mladincev tretje osnovne šo-~ le dostojno počastili spomin na vse, ki leže v grobnici, pa tudi one, ki počivajo v zavetju naših gozdov. Metka Dovgan, 6. d. r. ^ ^ ^ III. osn šola Celjp Prijetne počitnice Vsako leto komaj pričakujemo konec šol- skega leta, saj se ob koncu začne za nas sko- raj tri mesece brezskrbnega dela in veselja. In kako sem preživela počitnice, bi radi vedeli? No, naj bo. Pcvem vam vse po pra- vici. 2e takoj po končanem pouku sera preživela nekaj prijet;ah dni v gozdu, tišini in prijet- nem petju ptic. Nabirala sem bohovnicc od jutra do večera. S tem sem si prislužila pre- cej denarja, ki sem ga porabila, ko sem šla na morje. Bila som osemnajst dni v Baski s celjsko kolonijo. Bilo.jc kar lepo, samo vreme nam je nagajalo. Spoznala sem mnogo novih prijateljic, naučila pa sem se tudi pla- vati. Tretjega septembra smo se navsezgodaj z ladjo odpeljali v Rijeko in od tam z brzo- vlakom v Celje. Ko smo se ločili in se od- peljali vsak nà svoj dom, so ostali samo še lepi spomini na prijetno letovanje. Takrat sem se spomnila vseh tistih, %i so nam omo- gočili to letovanje in sem jim tudi iz vsega srca hvaležna. Dragica Mohoth, Arciin 39, Škofja vas — Celje UGANKI Dve gosi pred gosjo, dve\gosi za gosjo in gos. v sredini. Koliko je go- si? dim več vzameš, tem večje je. Kaj je to? MATA HARI 1 Bilo je nekega poznega popoldneva v decem- bru 1894. Mac-Leod, kapetan holandske vojske, 7e sedel v čajnici na j ele gant ne j šega hotela v Haagu ter gledal na široki trg pred hotelom. Sneg je naletaval, toda ples belih kosmičev ni zanimal kapetana, ki se je po malem dolgočasil. Pred nekaj dnevi je dal v časopis oglas, da išče ženo z doto, in prav danes je prejel pismo od nekoga, ki je trdil, da je njegova hči naravnost ustvarjena zanj. Ima bogato doto, mlada je in lepa. In kapetan je .prišel na prvi sestanek s tem dekletom. Očetovski hvali ni verjel; prepri- čan je bil, da bo to kakšna debela meščanka z revnimi čari. Nenadoma je kapetan planil po konci. Bil je toliko presenečen, da je prevrnil skodelico čaja in krožnik s slaščicami. Pred njim je stala pre- lepa mlada deklica tako popolna in nasmejana, da se je celo kapetan, ki je že marsikaj doživel, čisto zmedel. Bila je syednje visoka, vitka, dovr- šene postave, temne polti, z nevsakdanje veliki- mi črnimi očmi, gostih skodranih las, ki so uokvirjali klasičen profil. Margarete Zelle je v vsej svoji lepQti stala v hotelu »Des Indes« pred kapetanom in se smejala njegovi zmedenosti ter razdejanju, ki ga je storil, ko je prišla k njegovi mizt Mac-Leod nikakor ni upal verjeti očem, da naj to prekrasno dekle, v katero strme vsi hotelski gostje, postane njegova žena? Pogovarjala sta se dobro uro, nakar se je Margareta Zelle poslovila od oficirja, ki se mu je ura zdela kot minuta. Ko je bila že pri vratih, se je obrnila, nasmejala ter odbrzela. Kapetan Mac-Leod je takoj plačal in pohitel na ulico. Hitrih korakov je prišel do hiše, kjer se je povzpel po mračnih in umazanih stopnicah v urad za informacije ter vprašal po Margareti Zelle. Zvedel je, da se je Margareta rodila v Leeuwardenu, glavnem mestu holandske pro- vince, da je hči Javanca ali mešanca, ki je po poklicu trgovec s klobuki, da so Margaretini starši bogati, da je mati Holandka iz zelo spo- štovane družine, ki ima v svojem rodu tudi člane holandskega plemstva, da se je Margareta rodila 1880. leta, da je stara torej 14 let in da je zelo razvita, ker je po očetu orientalka. Margareta Zelle in kapetan Mac-Leod sta se poročila 30. marca 1895. leta. Poroka je bila izredno razkošna. Tako kapetanova rodbina, ofi- cirji visokih rangov, med njimi nekaj plemičev, kot rodbina Margaretine matere sta se potru- dili, da se je o tej poroki še dolgo govorilo v visoki holandski družbi. Vsi so bili prepričani, da je Margareta najlepša žena v svojem okolju; celo na dvoru so občudovali njeno lepoto, ko so jo predstavili kraljici. Nedolgo po poroki pa je bil kapetan Mac-Leod znova premeščen v tropske kraje. Potovala sta preko Bornea, Su- matre in Jave v spremstvu javanskih slug in služkinj. Tako se je za Margareto pričelo čisto novo življenje. Poglabljala se je v književnost domorodcev in budistični verski nauk. Hudo jo je prizadelo, ko je rodila mrtvega sina. Kasneje pa je rodila hčerko Jeanne-Louise. Toda Marga- reta živi čisto svojevrstno življenje, najraje pre- življa dneve v četrtih domačinov ali v zamra- čenih hramih. V zakonu ni bila srečna. Kapetan je bil pre- šibak, da bi se uprl strašni tropski bolezni — razuzdanosti. Zakonski prepiri so postajali vse pogostejši in nekega dne je prišlo do škandala, v katerega so se vmešale vse evropske družine in ogorčeni višji oficirji. Kapetan se je opil na verandi svoje velike hiše ter ukazal ordanan- cem, naj mu pripeljejo domorodne žene, ki se podajajo vsakemu. Ko se je na verandi zbrala razuzdana družba, je kapetan odšel v ženino sobo, jo z bičem dvignil s postelje ter prisilil, da je prisostvovala orgijam, ki si jih lahko iz- misli le fantazija teh razjarjenih tropskih oto- kov. . Nekaj dni za tetk- se je kapetan s svojo ženo in hčerko ukrcal na ladjo za Amsterdam. Imel je premajhno plačo, da bi lahko pokril vse po- trebe, njegov družbeni položaj pa je bil krepko razrahljan, saj se je tudi v Amsterdamu slišalo o njegovih škandalih, da se je še bolj vdal pi- jači. Tako je nekega večera pognal Margareto na ulico, češ, da mora prinesti denar, pa naj ga zasluži na ta ali oni način. Margareta je prinesla zahtevano vsoto, toda kljub temu se je približal dan, ko je Mac-Leod prijel svojo hčerkico za roko in odšel iz stano- vanja, v katerem je ostal policijski uslužbenec. Po holandskih zakonih je policija imela pravico, da ostane v stanovanju tako dolgo, dokler tie odpeljejo zaplenjenega pohištva. Moj kanarček Dragi stric urednik, čepfav sem v Mariboru, komaj čakam Celjski ted- nik. Veš, dobivam ga na moj naslov. Dovoli, da opišem še mojega kanarč- ka. On vedno gleda in poje, ko bô- rem tednik. Poje od petih zjutraj pa vse do .večera. Če glasno berem, za- čne takoj peti. Zelo t-ad se kopa v ba- njici. Včasih poškropi steno, pa jc mamica huda. Imam ga zelo rada. Kanarčku sem dala ime Cici. Oba vse skupaj lepo pozdravljava! Lešnik Cici in Manja iz Hlebove ulice v Mariboru. ŠE HUJE Prvi reče drugemu: »Ti/ ubožček! Čeprav je tvoj oče čevljar, še nimaš čevljev!« »Kaj zato!« mu vrne drugi. »Tvoj oče je pa zobozdravnik, pa vendar tvoj bratec še nima zob!« Peter Marinko št. 45 — 13. novembra 1964 Stran 11 KOLIKO VELJA BESEDA OBČANOV ODGOVOR KOMUNALNEGA PODJETJA »Ceste-kanalizacija« Celje \a članka tov. Uranjek Milcta, Celestino- iil. 11 in tov. Marjana Kotnika, Lava 13, uujavijena v*42. številki vašega Tednika gle- de neurejenega vzdrževanja cest pojasnjuje- mo: Naše podjetje »Ceste-kanalizacija« vzdržuje ceste IV. reda in mestno kanalizacijo po na- ročilih Občinske skupščine Celje. Višino finančnih sredstev za vsa vzdrže- valna dela na mestnih ulicah in občinskih cestah IV. reda na področju Občine Celje določi Občinska skupščina pri sprejemanju svojega proračuna za vsako leto posebej. S finančnimi sredstvi razpolaga Občinska skup- ščina in daje navodila, kako se naj trosijo. Za redno vzdrževanje cest je bilo v letoš- njem letu odobrenih 25 milijonov . dinarjev iz proračunskih sredstev, 22 milijonov dinar- jev pa od taks za motorna vozila tako, da znašajo vsa finančna sredstva Občinske skup- ščine Celje za redno vzdrževanje 190 km cest IV. reda v 1. 1964 le 47 milijonov dinar- jev. Ker poznamo kritično stanje cest, smo predložili že v letu 1963 Občinski skupščini potrebo po finančnih sredstvih za redno vzdrževanje cest za I. 1964 v višini 185 mili- jonov dinarjev. V to vsoto niso bile vključe- ne samo ceste, temveč tudi objekti na njih (popravilo mostov, propustov itd.). V plani- ranih stroških so bili zapopadeni prejemki cestarjev z dajatvami, navoz gramoza na po- samezne ceste ter stroški za plačilo uporab- ljene mehanizacije pri rednem vzdrževanju cest. Pri sprejemanju proračuna za leto 1964 po Občinski skupščini Celje je bilo odobre- nih 145 milijonov dinarjev za vso komunal- no dejavnost. Od odobrenih ca. 145 mili- jonov za komunalno dejavnost je po razde- litvi na ostale komunalne službe ostalo za redno vzdrževanje cest samo 25 milijonov di- narjev. Dne 21. 4. 1964 smo z dopisom št. 461/C- 9/16-64 ponovno opozorili Občinsko skupšči- no, da so odobrena sredstva prenizka za red- no vzdrževanje cest, ter smo po izločitvi vseh večjih popravil na raznih mostovih, propustih in rekonstrukcijah posameznih cest predložili nov, skrčen proračun za mi- < nimalno vzdrževanje cest v letu 1964 v znes- i ku 93,160.000 din. Tudi ta naš predlog ni ^ bil osvojen. Od aprila meseca dalje so od- j govorni v podjetju tedensko obravnavali kri- , tično stanje cest sr' predstavniki Občinske '■ skupščine in prikazovali potrebo po rešitvi financqih sredstev za vzdrževalno službo, žal pa ni.so v tem pogledu uspeli. Z ozirora na zelo slabo stanje cest na področju obei'nske skupščine in na kritiko občanov, njihovim znašanjem nad cestarji, se je zadeva obrav- navala tudi na masovnem sestanku kolek- tiva v mesecu maju t. 1. Cestarji so zahte- vali, da se udeleži posebnega sestanka ce- starjev v podjetju predstavnik Občinske skupščine, kar je bilo tudi obljubljeno, žal pa do tega sestanka s predstavnikom občin- ske skupščine kljub obljubi ni prišlo. Z ozirom na vse večje urgence predstavnikov krajevnih skupnosti, smo v mesecu juliju sklicali posvet vseh predstavnikov krajevnih skupnosti ter jim detaljno predočili, kako so se letošnja odobrena sredstva za vzdr- ževanje cest koristila, za koliko se je že v mesecu juliju prekoračilo po občinski skup- ščini odobreni znesek za redno vzdrževanje cest ter možnosti nadaljnega vzdrževanja cest do konca tekočega leta. Tudi organi samoupravljanja v podjetju so na svojih sejah razpravljali o kritičnem fi- nančnem stanju sredstev za -i-zdrževanje cest ter ugotovili da je bilo stališče vodstva pod- jetja do ■ sedaj pravilno, ko je pismeno in ustno opozarjalo obçinsko skupščino na sla- bo stanje vzdrževanja cest in na posledice ter gospodarsko škodo, ki bo nastala zaradi takega odnosa do rešitve tega \T5rašanja. Šele na seji v drugi polovici meseca sep- tembra so organi samopravljanja podjetja sprejeli sklep, da se omeji vzdrževanje, cest na najnujše potrebe, da ne bi prišlo do ne- sreč. Do tega sklepa je moralo priti, ker dolguje občinska skupščina za izvršena dela do 30. 9. 1964 podjetju 20 milijonov dinar- jev. 2e predhodno smo zaradi kritičnega fi- nančnega stanja morali omejiti navoz po- trebnih količin materiala na ceste, sicer bi se ta vsota dolga občine še povečala. Na vse te naše urgence pri občinski skupščini Celje se je končno pri rebalansu proračuna za le- to 1964 odobrilo le borih 10 milijonov dinar- jev, kljub temu, da so uslužbenci občine ve- deli o neporavnani obveznosti 20 milijo- nov za že dosedaj izvršena naša dela pri vzdrževanju cest. Zato je naš kolektiv pri- siljen tudi v bodoče omejevati dela pri vzdr- ževamu cest na minimum, čeprav bi imel pravico, da popolnoma preneha z vzdrževa- njem cest, dokler se ne reši vprašanje fi- nansiranja vzdrževanja cest IV. reda in mest- nih ulic. V ilustracijo navajamo, kako so bila odo- brena in črpana sredstva za vzdrževanje mestnih ulic in cest v letih od 1961—1964: Za leto 1961 37 milijonov Za leto 1962 59 milijonov Za leto 1963 74 milijonov Za leto 1964 47 milijonov do sedaj potroše- no 67 milijonov. ' Iz gornjega pregleda sledi, da bi se mora- la sredstva za vzdrževanje cest vsako leto ve- čati z ozirom na to, da je Celje v zveznem merlu тх 6. mestu v motorizaciji po stati- stičnih podatkih do meseca junija 1964. Ve- mo pa, da se je od junija naprej povečala motorizacija z ozirom na nakup novih mo- tornih vozil v privatnem in državnem sektor- ju. Obstoječe ceste niso zgrajene za tako te- žak promet. Vemo, da vozijo po teh cestah tud avtovlaki s težinami do 30 ton, ki naj- ■ bolj deformirajo cestišča. Zaradi zapor cest II. reda morajo motorna vozila s težkimi tovori voziti po obvoznih cestah, ki peljejo po naših ulicah in cestah ter se tako še bolj uničujejo. Sedanji način vzdrževanja cest, ki ga ne- kateri uslužbenci občine zagovarjajo, je nte- rentabilen, neekonomičen in nesodoben. Z ozirom na dolžino ceste, ki jo mora cestar vzdrževati, nastanejo v začetku ceste ponovno udarne jame, še predno izvrši kr- panje cestišča do konca svojega rajona. Ce pomislimo, da odpade na enega cestarja od 3,5 do 4 km cestišča, v posameznih prime- rih tudi do 6 km, potem ni čudno, da so ceste v takem stanju. Z ozirom na to smo predložili Občinski skupščini za najbolj frekventne ceste-ulice. in to ža Bežigrajsko c, Cesto v Trnovljc/ Cesto pod Gradom, Partizansko cesto; Voj- kovo ulico. Cesto na Babno, Cesto na Ostrož- no nov predračun vzdrževanja, da bi čim hitreje in uspešno preprečevali nadaljnjo go- spodarsko škodo, ki nastaja na cestišču in pri vozilih, ki vozijo po teh cestiščih. Do danes tudi na ta naš predlog nismo prejeli rešitve. Za posamezne ulice smo tudi predlagali občinski skupščini ureditev zgornjega ustro- ja tako, da bi se vložila v posameznih ob- dobjih večja finančna sredstva, ker bi s tem odpadli bodoči stroški tekočega vzdrževanja cest. Tudi na ta predlog čakamo odgovor občinske skupščine. Prepričani smo, da smo gornjima tovari- šema, ki sta zahtevala odgovor podjetja do- volj pojasnili, kje je vzrok, da je stanje cest tako kritično. V kolikor pa se z našim odgovorom ne strinjata, smo pripravjeni še bolj podrobno, tudi s strokovnimi disku- sijami pojasniti prednost vzdrževanja cest na sodobne načine. Na konkretno vprašanje tov. Marjana Kot- nika pa pojasnjujemo, da ni naše podjetje navozilo v Vojkovo ulico savinjski prodec, pač pa »GIP ingrad« Celje brez naše vedno- sti in brez našega dovoljenja. Da se navaža tudi debelejši material na druga cestišča, je potrebno zaradi tega, da se ga vgradi pri sistematičnem in , intenzivnem vzdrževanju cestišč, če hočemo, da so le-ta sposobna za tako težak promet. Velike udarne jame, ki nastajajo na raz- nih cestiščih, je potrebno najprej zasuti z debelejšim materialom, na ta material je pa potrebno vgraditi drobnejši material, da de- belejšega veže. Ce tega ni, potem je razumlji- vo, da motorna vozila razmečcjo material na vse strani in se tako večkrat tudi nahaja ob bankinah. Podjetje je sposobno na najsodobnejše na- čine vzdrževati vse občinske ceste, ne samo s cestarji in ročnim delom, temveč tudi s strokovnim kadrom in mehanizacijo. To bo- mo tudi dokazali v najkrajšem času, ker bo- mo izvršili demonstracijo, kako se vzdržuje- jo ceste na sodoben način, v dokaz konzer- vativnemu stališču poedincev, ki zagovarja- jo stari klasični način vzdrževanja cest s krampom in lopato, kot edino možnostjo. Upamo, da smo s tem odgovorom vsem ob- čanom, ki se bodisi t4;lefonsko, bodisi ustno pritožujejo na podjetje, zaradi slabega vzdr- ževanja cest IV. reda. Ponovno poudarjamo, da se naš kolektiv čuti sposobnega, ima pa tudi voljo v redu vzdrževati ceste, v kolikor bodo finančna sredstva za to dejavnost pri občinski skupščini vsako leto zagotovljena v takem obsegu, da bo možno preiti k siste- matičnemu, sodobnemu in bolj ekonomične- mu delu ter trošenju teh sredstev. Vsako zavlačevanje rešitve tega problema povečuje gospodarsko škodo na cestiščih in pri uporabnikih cestišč. Pravočasno vložena sredstva v vzdrževanju cest je bogato nalo- žena in obrestovana investicija, ki neposred- no koristi vsak dan slehernemu občanu. ^ ^munalno podjetje »Ceste-kanalizacija« Celje »Slabo poslovanje« v DRUGI LUCi Celjski tednik je 23. oktobra obja- vil članek Matije Jeraja iz Varpolja, ki zlonamerno obrekuje ne le usluž- benca kmetijskega obrata v Rečici ob Savinji tovariša Antona Turnška, temveč tudi zgornjesavinjsko kme- tijsko zadrugo Mozirje. V zvezi s tem člankom pojasnju- jemo podpisani naslednje: Ni res, da je sklenil Matija Jeraj, avtoprevoznik iz Varpolja, koopera- cij sko pogodbo za pridelovanje krompirja za leto 1964. V tem letu torej Jeraj Matija ni imel pogojev zahtevati od zadruge odkup krom- pirja po pogodbeni ceni, ker take pogodbe sploh ni. Tudi ni res, da je od tovariša Turnška štirikrat zahte- val, naj odkupi njegov krompir, pa tudi nihče v kmetijskem obratu Re- čici mu ni rekel, da zadruga ne pre- vzema krompirja. Tudi tovariš Turnšek mu ni »milostno dovolil«, da ga sme pripeljati po 18 dinarjev. Če pa je Jeraj Matija tudi bil priza- det pri oddaji krompirja v zvezi s pogodbo iz leta 1963, tedaj ne more za to kriviti tovariša Turnška, ker je ta nastopil službeno mesto v Re- čici šele 1. 4. 1964. Ko smo letošnjo jesen pričeli z akcijo odkupa krompirja tudi od nekooperantov, je naš kmetijski teh- nik tovariš Franc Goličnik povabil tudi Matijo Jeraja. Hčerka tega po- sestnika je 5. oktobra med 10. in 11. uro pripeljala krompir v kmetij- ski obrat v Rečici ob Savinji (pri- bližno 16 zabojev merkurja in 4 za- boje cvctnika). Prav tedaj smo ime- li odkup živine, pa smo jo naprosi- li, naj petnajst minut počaka. Kma- lu potem je tovariš Viktor Turnšek, skladiščnik rečiškega obrata, pričel s prevzemom Jerajevega krompirja. Povedal ji je odkupno ceno (mer- kur po 3Ö, cvetnik pa po 40 dinarjev za kilogram), hkrati pa jo opozoril, da pripeljani cvetnik ne ustreza kva- liteti za ceno 40 dinarjev, ker je z jedilnim krompirjem pomešan drob- ni krompir, ki ga uporabljamo za prehrano živine. Tako je bil priprav- ljen merkur takoj prevzeti, za cvet- nik pa ji je rekel, da ga mora pre- brati tako, da bo ustrezal zahtevani kvaliteti. Hčerka Matije Jeraja pa je tedaj v jezi naložila nazaj na voz ves pripeljani krompir — tudi mer- kur — ter vse skupaj peljala nazaj domov. Niti Jeraj niti kdorkoli drug ne more od zadruge zahtevati, naj potrošnike zalaga z neustreznim krompirjem! Kar pa zadeva kmeta,^o katerem Jeraj piše, da je tudi on pripeljal svoj krompir nazaj, lahko povemo le to, da je bil tudi krompir tega kmeta neustrezen, zaradi česar ga je tudi prostovoljno odpeljal nazaj z namenom, da ga prebere in potem odda takšnega, ki bo ustrezal kvali- teti. 'Končno besedo k vsemu temu bo povedalo sodišče. Anton Turnšek, Franc Goličnik in Viktor Topovšek s kmetijskega obra- ta ZKZ Mozirje v Rečici ob Savinji. PISMO IZ NEMČIJE Iz Aalena v Nemčiji (Gmünderstrasse 53) sta nam pisali Jožica Koprive in Franka Tre- bovc. Takole sta napisali: »Prav lepa hvala za redno pošiljanje Celj- skega tednika. Od ponedeljka do ponedeljka težko pričakujeva vaš list, saj je edina zveza z domačim krajem. Čeprav se med sabo po- govarjava v materinščini, nama prebiranje vašega lista mnogo pomeni. Prebereva ga vsega od prve do poslednje vrstice. Ob tej priliki bi radi pozdravili družini Koprivcc s Proseniškega in Trebovc iz Šentjurja.« Prav lepa hvala za poslano pismo. Želimo si, da bi nam izseljenci pisali pogosteje, pred- vsem o tem, kako živijo v tujini. Oglasita se še kdaj! UREDNIŠTVO Še o celjskem prometu ' Čeprav smo o celjski prometni pro- blematiki že dosti pisali in čeprav pripravlja Tajništvo za notranje zade- ve obširen načrt za ureditev prometa, vseeno objavljamo nekaj mest iz do- pisa tovariša Dušana Goglča naslovlje- nega na Tajništvo za notranje zadeve. Tovariš Gogić piše predvsem o ne- vzdržnem stanju na Mariborski cesti in upravičeno opozarja na dejstvo, da^ za ureditev celjskega prometa še ni- smo storili vsega, kar bi morali. Ta- kole pravi: »Prizadevamo si vzgojiti pešce, naj prečkajo ceste samo ob določenih pre- hodih zanje, znakov za takšne preho- de pa sploh nikjer ni! Kot vse kaže, se barva, kakršno smo doslej uporab- ljali, ne obnese, ker jo vozila v krat- kem času spet izbrišejo. Kje je vzrok, da na ustreznih mestih ceste ni«o markirane z vidnimi in trajnimi zna- menji? Namesto barve bi lahko upora- bili ploščice iz belega kamna ali kaj podobnega. Na nevarnih križiščih (ta- ko na primer na križišču Dečkove in Mariborske ceste) so pešci in kole- sarji — posebno okrog 14. ure — pre- puščeni lastni spretnosti in dobri sre- či, pa nemara tudi večji ali manjàl uvidevnosti posameznih voznikov mo- tornih vozil, človeških življenj ni mo- goče prepustiti naključju! Na tem kri- žišču bi bilo treba uvesti ob določe- nem času omejitev hitrosti motornih vozil, posebno med 5.30 in 6.30, po- poldne pa med 13.30 in 14.30. Nujno pa bi bil na tem križišču, kakor tudi na križišču Mariborske in Aškerčeve, potreben prometnik, ki bi ob času največje gostote usmerjal promet.« V TABORU NEMOGOČE CESTE Taborske ceste so res tako slabe, da občani upravičeno godrnjajo. 2e več mesecev na cesti niso videli ce- starja. Ob hujših nalivih se spreme- nijo v potoke in potočkg, voda pa cesto izliže do živega ostrega kame- nja. Na odseku Takor—Loke ni ni- kjer niti kupčka gramoza, kadar pa je, je to prodni kamen, ki je za ce- ste neuporaben, če bi cesto redno vzdrževali, bi bilo potrebnih malo finančnih sredstev, sedaj pa bi mo- rali nanjo nasuti najmanj 10 do 15 centimetrov debelo plast gramoza in zvaljati odsek, dolg okoli 1.800 met- rov. Nič boljša ni cesta od odcepa savinjske magistrale do Tabora, če- prav po njej vozi avtobus in čeprav odgovorni forumi trdijo, da morajo vzdrževati predvsem to cesto. Občani Tabora tudi v bližnji bo- dočnosti ne bodo dobili asfaltirane ceste, vendar so prav gotovo upra- vičeni, da je vsaj cesta, ki jo imajo, podobna cesti, kot je bila pred ne- kaj leti. Branko Pepel,, Loke 21 — Tabor Pred nosom mi je zaklenil vrata Ko sem se 19. septembra v večernih urah vračal proti Slovenj Gradcu, sem se mimo- grede ustavil še pri bencinski črpalki v Slo- venskih Konjicah, da bi kupil nekaj bencina. Ura je bila dve minuti čez osem. Na moje začudenje mi je službujoči tovariš pred no- som zaklenil vrata. Zaradi tega sem se seve- da z bencinom, ki sem ga še imel, pripeljal komaj do Stranic, kjer sem obstal sredi ce- ste. Iz zadrege me je rešil prijazen voznik fiata z ljubljansko registracijo, ki mi je dal tri litre bencina in celo odiclonil plačilo, češ da z bencinom ne trguje, da pa rad pomaga vsakomur v zadregi. Tovarišu na črpalki seveda ne morem niče- sar očitati, čeprav se mi zdi čudno, da se je brez trohice razumevanja za sočloveka tako dlakocepsko ravnal po urniku. Sicer pa — ali ne bi kazalo na bencinski črpalki v Slo- venskih Konjicah uvesti dežurno službo do polnoči? Franci Jurač ODGOVOR NA ČLANEK Do kam segajo pravice hišnih lastnikov? Tov. urednik, dovolite mi, da se oglasim v vašem listu v zvezi s člankom tovarišice Lihtineger-Marije. Jakob 20 — Šentjur pri Celju, ki je bil objavljen v 42. števjlki vašega lista. Tovarišiea Lihtineger me obsoja, da surovo postopam z njo in njenimi otroki, pri tem pa pozablja na ipojo dobro voljo, da, sem ji stanovanje sploh nudil. Leta 1953 sem sprejel na stanovanje tovarišico Lihtineger le za do- bo dveh mesecev, kajti stanovanje in hišo mislim urediti in popraviti. Od tega je sedaj minilo že 11 let, to se pravi, da je čas moje dobre volje zelo podaljšan. Vkljub težkočam, ki jih imam s tovarišico Lihtineger, sem z njo vedno lepo postopal, kar pa mi ona vra- ča z ostro obsojajočimi besedami v objavlje- nem članku. Ko sem napeljeval elektriko, je odklonila svojo pomoč —- borih 2.000 din — da bi napeljal -električni tok tudi v njeno stanovanje. Očita mi, da ji ne dovolim imeti drvarnice, pri tem pa pozablja, da pri dode- litvi stanovanja o tem sploh ni bilo govora in da stajo, ki jo omenja, nujno potrebujem za svinjak. Drva, ki jih dobiva, seveda ne dovolim prepeljati pred hišo, ker bi v tem primeru voznik moral peljati po mojem sa- dovnjaku, kar bi ga v enajstih letih močno poškodovalo. Kar se pa tiče moje žene in njene mržnje do otrok tovarišice Lihtineger, je zgolj izmišljotina. Res je, da namerno raz- bijanje v okolici hiše (pločnika, vrat, oken itd.) ne moremo dovoliti. Tovarišiea Lihtineger je dobila leta 1963 sodniško odpoved. Ta odpoved še vse do da- nes ni bila izvršena, cepray ji je OLO Šentjur dodelil lepo stanovanje v Botrišnici. Torej je moja neusmiljenost v tem, da vkljub sodni- ški odpovedi dovolim stranki bivanje v mo- jem stanovanju še eno leto. Toliko v pojasnilo k omenjenemu članku, zaradi žalitve pa se bom obrnil na pristojne organe. Mihael Salobir, Šentjakob — Šentjur pri Celju POŠTA - PO DOMAČE V vas Cerovec nosi pošto poštar iz Šentjur- ja, ki le redkokdaj obišče posamezne hiše, ampak pušča pošiljke za vso vas pri eni hi- ši, brez ozira na to, ali so pisma priporoče- na, ali opremljena z napisom »Upravni po- stopek, obvezna osebna vročitev!«. Poštne po- šiljke ležijo pri tej hiši nekaj dni, ker pač nihče ni dolžan opravljati poštarjevega dela. Tako se pogosto primeri, da dobi naslovije- nec pošiljko prepozno, zasebna pisma pa ro- majo iz rok v roke preden prispejo do na- slovljenca. Zahtevam, da opravi poštar v bodoče svoje delo tako kot je treba, se pravi, da jsrincše pošto do naslovljenca. Želim tudi odgovor, zakaj je bilo to delo doslej opravljeno vedno Ig na pol? Pričakujem, da mi bo odgovoril poštar sam ali pa uprava pošte v Šentjurju. Jože Jcvc, VP 7325/2 Srcmska Mitrovica TATÍOVI) ROŽ Tovariš urednik! Na grob pokojne matere na žalskem pokopališču sem nasadila mače- he. Nemalo sem bila presenečena, ko sem opazila, da mi je nekdo ukradel kar štiri, drugič v tem letu, ker mi je spomladi — ne- mara isti tat — ukradel gladiole. Ce nima toliko denarja, da bi si kupil rož, čemu jih krade z grobov? Lizika Toman, Petrovce 17 Preko Budimpešte in Prage na Dunaj IL Na poti preko Češke smo se za krajši čas ustavili v Brnu in Pragi. Potem ko smo si v naglici ogledali nočno življenje Brna, naslednje ju- tro pa prosluli »Špilberk«, ječo »je- če narodov«, kamor je ranjka Av- stroogrska zapirala razen kriminal- cev tudi politične jetnike. Silvio Pel- lico jo je imenoval »usodna trdnja- va Spielberg, nekoč dvor moravskih gospodov, danes najstrožja kaznil- nica avstrijske monarhije...« Kaz- nilnice se je med vojno posluževal tudi Hitler. Z gradu vidiš Brno kot na dlani: vitki zvoniki — med njimi najznačilnejši Petrove katedrale —; obeležujejo stari del mesta, ki je pred sto leti štel komaj 30.000 prebi- valcev, in ga ločijo od novega, s ka- terim se je prebivalstvo Brna deset- krat pomnožilo. Zvoniki modernega dela so dimniki tekstilnih tovarn, ki so ustvarile svetovni sloves češke- mu blagu. Od Brna do Prage je 230 kilomet- rov po slabi avtomobilski cesti. Praga je stara — v pravem pome- nu besede, že v predmestju te na to spomnijo vozovi cestne železnice, spričo katerih bi bil videti zdaj že pokojni ljubljanski tramvaj kot vnuk poleg svojega deda. Arhaična — bi lahko rekli — je tudi ureditev praškega prometa, kjer se je celo naš izkušeni šofer Tone težko zna- šel. Starinsko je v Pragi takorekoč vse — celo večerja v hotelu Union se mi je zdela »v slogu«: okus jedi te je spominjal na vlažne podzem- ske hodnike in na debele zidove srednjeveških trdnjav. Naslednjega dne smo si ogledali Prago. Vodil nas je profesor Ber- gant, ki odlično obvlada srbohrva- ščino in je velik prijatelj Jugoslavi- je. Najprej smo obiskali Hradčane, srednjeveški grad, nekdanjo reziten- co čeških kraljev, danes rezidenco predsednika republike. Hradčani se- veda niso ostali taki kot nekoč; med obema vojnama jih je adaptiral ar- hitekt Jože Plečnik. V Hradčanih je več dvoran, zgodovinsko bogatih, ki hranijo mnogo knjig, zgodovinskih znamenitosti in listin neprecenljive vrednosti, kakor npr. miniaturni »Očenaš« iz leta 1648. Z vrha Hrad- čan vidiš po vsem mestu kar 415 zvonikov, kai- pomeni, da je v Pragi veliko cerkva, čeprav imajo nekate- re tudi po več zvonikov. Ena od po- sebno znamenitih praških cerkva je »Loreto«, kjer je muzej cerkvenih oblačil in pozlačenih posod. Na enem od njenih zvonikov je 24 zvo- nov, ki zaigrajo opoldne ubrano me- lodijo. Naj omenim še katedralo Svetega Vida: dolga je 142, visoka 32, široka pa 30 metrov in hrani naj- starejšo kraljevsko krono Evrope, vredno 27 milijonov čeških kron. Katedrala hrani tudi grbe vseh nek- danjih avstrijskih dežel, med njimi tudi Kranjske, štajerske in Вг.\п\а- cije. Cerkev Svetega Nikolaja pa hrani najstarejši češki barok. Ogle- dali smo si tudi najstarejšo sinago- go v Evropi, ki je prav tako v Pragi. Tu naj omenim samo še svetovno znano uro na mestni hiši, ki kaže poleg letnih časov tudi mesece, ted- ne in dneve, poleg tega pa se, med- tem ko ura bije, pokažejo izza oken apostoli s Kristusom, kar različni turisti zelo radi opazujejo. Od vseh praških mostov je najbolj znamenit Karlov most preko Vltave. Pred od- hodom smo obiskali še grob Bedži- ha Smetane. Na Dunaju, kakor povsod, nas je preganjal čas. Najprej smo prenočili v Študentovskem kolegiju, zjutraj pa smo takoj pričeli z ogledom mest- nih znamenitosti: bogatega in raz- košnega Schönbrunna, gradu s ču- dovitim parkom, kjer te za vsakim oglom čaka kakšno presenečenje ali kakšna znanlenitost: lutke na vodni pogon, kamnita miza s stoli, iz kate- rih brizga voda, najrazličnejši vodo- meti itd., nadalje smo si ogledali še grad Belvedere, stolnico Svetega Šte- fana s 136 metrov visokim zvoni- kom. Potem, ko smo si s Kalenberga ogledali Dunaj tudi od daleč, nam je ostalo samo še nekaj ur za ogled najpomembnejših trgovin, kjer lah- ko turist kupi vse, kar si poželi, zla- sti poceni pribor, kot npr. škarje in podobno. (Konec) STANKO SKOČIR Stran 12 ■EftJSKI TIĐNIS Ôt. 45 — 13. novembra 1964 CEPITEV RAZCEPLJENE DLAKE ALi MNENJA LJUDI o MNEMjm KRITIKOV Kot pri vsakem, tako so se tudi pri domačem filmu »Ne joči Peter« kritiki razvneli v tekmi, kdo bo bolj cef ral. Za- nimalo me je, kako se mne- nja gledalcev skladajo z mnenji kritikov, zato sem pobral nekaj iveri. Filmu so očitali, da je od- maknjen od realizma, da v partizanih pač ni bilo takih situacij, da je pol naključij itd.... Učitelj J. B. pravi: čudno, zakaj recimo Gogolju ne oči- tajo slučajnosti, da se pravi revizor pojavi ravno v naj- bolj »neprimernem« času. Kaže, da so kritiki podobni gradbenim inšpekcijam, ki ne odobrijo nekega načrta, če sami niso delali tudi na- črtov ... Filmu so očitali, da v njem prikazujejo Nemce preveč človeške, preveč humane: Gospodinja š. B. pravi: — Sploh ne vem kje so Nemci tako humani? Morda zato, ker se je Švaba, ki je padel v jamo, tako od srca nasme- jal. Jaz razumem to tako, da je bil vesel okoliščine, saj ga vendar vpričo otrok najbrž ne bi počili... — Gimnazijec J. T. pripomi- nja: — Menda bi morali v kotu filma montirati krono- meter, ki bi do sekunde na- tančno beležil čas, v kate- rem se kaj dogaja. Kritikom bi bilo posebej treba pove- dati, da Nemcev pri žični oviri najbrž še ni bilo v tre- nutku, ko so šli skorjo otroci... — Delavec M. P. pa pravi: — Če novinca partizana (Šug- mana) pri žični oviri Nemci niso sklatili, potem so bili pač slabi strelci, ne pa hu- manisti. — Nekomu se zdi recimo Tudi. nelogično, češ da novinec — : partizan, ki je tipični Priek, : ne bi ločil krave od vola. — Kolikor sem dobro vi- ; del, mi je pojasnil znanec, se** je vol obračal za plešočim partizanom tako, da je bila rogata glava vedno obrnjena k človeku, potem je, kar je jasno, zadnji del bil manj vi- den, kolikor se na anatomi- jo goveda spoznam. Gledalci, ki jim je bil film všeč, so dokaj enotnega mnenja, da kritiki cepijo dlake, zato smo dve razcep- ljeni polovici razcepili še mi. —ec »BOŽJE SODIŠi^E« V DANAŠNJEM CASI) Nekaj oblik famoznega »božjega sodišča« je do da- našnjih dni ohranilo pleme Ifugas, ki živi v ncpristopnih džunglah Filipinov. Kakor v srednjem veku v Evropi, ta- ko še danes pleme Ifugas določa krivdo obtoženega ta- ko, da mora ta potisniti ro- ko v vrelo vodo ali prijeti razbeljeno železo; če dobi opekline, ga proglasijo za krivega. Kadar gre za doka- zovanje prešuštva, je »božje sodišče« bolj blago, morda zato, ker v plemenu takšne- ga delikta ne smatrajo za resni prestopek. Če mož ob- toži kakšnega člana svojega plemena, da je prešuštvoval z njegovo ženo, priredijo dvoboj, toda brez orožja; kot orožje služijo kokošja jajca. Tožitelj in obtoženi se postavita dvajset metrov drug od drugega in se na znak pričneta obmetavati z jajci, če jajce zadene obto- ženega, je to dokaz krivde in mora tožitelju plačati visoko odškodnino, če pa jajce za- dene tožitelja, se tožba raz- veljavi. V primeru, da sta zadeta oba, komisija prešte- je zadetke in na podlagi te- ga odloči, kdo ima prav. ZAKONSKI ROBOT MESTO HIŠNE COPATE KAKRŠNEGA SI bodo MOGOČE LAHKO ŽE CEZ NEKAJ DESETLETIJ KU- PILE ŽENSKE, KI SI ŽE- LIJO MESTO MOŽA co- PATO, robot'TRENUT- NO DELA V NEKE.M AMERIŠKEM NUKLEAR- NEM INSTITUTU, KJER GA vPOSILJAJO V OGENJ PO KOSTANJ«, NJEGOVI PRIJEMI PA SO TAKO FINI, DA bi LAHKO, CE bi SE bil UČIL URARSTVA, SESTAVIL KRONOMETER. NA NAšI SLIKI SI DAJE OPRAV- KA OKOLI JUTRANJE TOALETE IGRALKE CA- ROL CHRISTENSEN, KI JE IZJAVILA, da JI šE NIHČE ni TAKO NEŽNO ZAPEL ZADRGE na OBLEKI. GRANOVSKEGA 3 KJE JE BIVŠI SOVJETSKI PREMIER HRUŠCEV? TO VPRAŠANJE SE JE V DNEH SPREMEMB V SOVJETSKI ZVEZI POJAVLJALO PO VSEM SVETU IN SE ZDAJ NI POVSEM POJENJALO. FRAN- COSKI NOVINAR JE V MOSKVI FOTOGRAFIRAL HIŠO ŠTEVIL- KA 3. V ULICI GRANOVSKEGA. TU JE STANOVANJE HRUšCEVA, KI SE JE MORAL PRESELITI IZ VILE V PODMOSKOVLJU. V TEJ HIŠI ŽIVI HRUŠCEV KOT UPOKOJENEC S 700 RUBLJI PO- KOJNINE (V DINARJIH OKOLI 500.000 DIN). BAJE PA IMA HRUŠCEV NEKOLIKO NEPRIJETNO SOSEŠČINO. V ISTI HIŠI STANUJE V. MOLOTOV, KI GA JE HRUŠCEV OD- STAVIL S POLOŽAJA ZUNANJEGA MINISTRA, NADALJE MARŠAL ZUKOV, KI JE BIL TUDI ODSTAVLJEN V ČASU, liO JE BIL NIKITA V VRHU SZ. PRAVTAKO TU STANUJE M. SUSLOV,. IDE- OLOG KP SZ, KI JE NA PLENUMU, KO JE BIL HRUŠCEV OD- STAVLJEN, PREBRAL REFERAT, KI JE NIKITO ZRUŠIL. SOVJETSKI ROffi'\'ROLl MOJSEJEV BALETNI ANSAMBEL VELJA ZA ENEGA NAJBOLJŠIH SVOJE VRSTE NE SAMO V EV- ROPI, MARVEČ TUDI V* SVETU. NJEGOVA ZNAČILNOST JE NEi'0- SNEMLJIV, SVEŽ HU.MOR, POlJvI LJUDSKE VITALNOSTI IN SPRO- ŠČENE ROBATOSTI. NAS POSNE- TEK PRIKAZUJE PRIZOR IZ BA- LETA »DAN NA LADIJSKEM KRO- VU«, KI JE VZBUDIL VELIKO ZANIMANJA IN DOSTI SMEHA. POSEBNO DOBRO SO PLESALCI IZVEDLI PONAZORITEV ZIBANJA LADJE, KJER SO ARTISTIČNO SPRETNOST ZDRUŽILI Z DUHO- VITO KOREOGRAFIJO IN NFNAD- KRILJiyO SKUPINSKO SKLAD- NOSTJO. novosti z bojišče proti rakul 5 MILIJONOV BOLNIH ZA RAKOM Vendar pa se zdravniki pri tem spopadajo z mno- gimi nepremostljivimi ovirami. Kajti nekaj je goto- vo: rak izziva paničen strah pri preprostih ljudeh. Neki zdravnik mi jc rekel: »Gotovo ste sami opazili, kako se človek izogiba besede, rak. Raje bo rekel tu- mor ali karkoli drugega, četudi govori o bolniku, ki je njegov daljnji znanec«. Rak je stara bolezen, stara kot človeštvo, pa še starejša od njega. Za njo so bo- lehali ze prcdzgodovinski dinosauri in v Britanskem muzeju je mogoče videti okostje dinosaura, ki je vnel kostnega raka. Morda je skozi brezštevilne ge- neracije, ki so živele v strahu pred njim, rak nekako prodrl v tisto, kar je sloviti psiholog Ernest Jung oz- načil za »kolektivno psiho človeštva« ter tako ustva- ril atavistični, primitivni in v bistvu praznoverni strah. Toda kot nekoč, je tudi danes največji del te- ga strahu zasnovan na neznanju. KAJ JE PRAVZAPRAV RAK? V normalnih okoliščinah celice v zdravem orga- nizmu nastajajo, živijo in se razmnožujejo po neki normalni, disciplinirani zakonitosti. Ko je kak organ formiran, njihovo razmnoževanje preneiia, pač pa se tvorijo le še, kadar je potrebno, da nadomestijo svoje iztrošene predhodnice ali zacelijo kakšno rano. Toda če kak neznani vzrok povzroči motnje v funkciji me- hanizma, ki regulira razmnoževanje celic, se to nada- ljuje: namesto zdravega in normalnega tkiva prične rasti tumor. Nekateri tumorji ostanejo lokalizirani (»benigni« tumorji), pri drugih celice divje rasejo in tumor se veča. Nekatere celice se odtrgajo od tumor- ja — matice in kri jih raznese po telesu. Tam, kjer se ustavijo, povzročijo tvorbo novih tumorjev, tako imenovanih metastaz. Ni še znano, kaj pravzaprav povzroča raka. To bi mogli biti najrazličnejši činitelji — virusi, lastni te- lesni hormoni, radioaktivne substance... in razen tç- ga najnianj 50 kemijskih spojin. O eni izmed njih je V zadnjem času mnogo pisal svetovni tisk. Gre za spojino 3,4 benzepyren. Spojina, ki v laboratoriju pov- zroči raka v miših, je v vsakem tobačnem dimu! RAZŠIRJENOST RAKA Rak je bolezen velikih dimenzij, ki izbira svoje žrtve brez diskriminacije. Statistike OZN kažejo, da zboli -danes na svetu za rakom okrog 2 milijona lju- di letno in da za njim boluje v času, ko to čitate, 5 milijonov ljudi. Na vsakega registriranega rakaste- ga bolnika odpade 4 ali 5 ljudi, ki bolujejo za kakšno predkanceroz.no boleznijo, ki se lahko (ne pa tiujno) raz.vije v raka. Na Islandu umre danes vsak peti prebivalec za ra- kom, največji odstotek pa odpade na tiste, ki so ime- li želodčnega rdka. V Angliji in Ameriki pomeni že- lodčni rak neznatni problem, medtcin ko je na Ja- ponskem podobno kot na Islandu. Japonkc ne obole- vajo za rakom na prsih, zato pa je ta na vidnem mestu umrljivosti na Finskem, v Avstraliji iti ZDA. Vsepovsod — enako na Japonskem kot na Finskem — obolevajo za njim pogosteje neporočene kot poročene Ženske. Previden zaključek znanstvenikov, pravzaprav bolj bojazljiva teza kot pogumna trditev: pregledi po porodih, dolgo dojenje, sklepanje zakonov v rani iuladosti in veliko otrok — vse to zmanjšuje nevar- nost. Po teh statistikah hi lahko rekli, da je položaj jasen. Toda ta ni jasen. Kajti kadar gre za raka na maternici, je stvar povsem nasprotna: tista kategori- ja žena, ki je v privili giran cm položaju, kadar gre za raka na prsih, je v neugodnem položaju, če gre za raka'na maternici. Ali je rak v porastu? Pljučni rak vsekakor. Tako v Angliji in ZDA oholi danes za pljučnim rakom pet- najstkrat več ljudi kakor pred^tridesetimi leti, čeprav se prebivalstvo teli dežel ni niti zdaleč tako povečalo. (Se nadaljuje)