Učiielfstei tovariš
Stanovsko poliiično glasilo J. I/. C/. — seRcife xa dravsko banovino v Cfublfanl
_	^	- Uredništvo in mprava: Ljubljena, FranUikmiuka uHem 6/1. Kokopitov ne vraiamo. Nefrankiranik pUem ne .prejemamo. Izhaja mak letrlek. Narointna letne
Mesečna priloga »M^rosveia« = 60 ** » «o	u. u. ^«¿->0 . «.-«(«>. oiup» ««j*« <» d^^r,,. ¿„.k pc«a«. *>•«. »r././«. 45««
Naš položaj
Učitelj - vzojitelj je postavljen s svojim delom prav v jedro naroda, da vzgaja in izoblikuje njegove posamezne člane v zavedne državljane in koristne člane človeške družbe sploh. To poslanstvo mu povzroča posebne življenjske zahteve, od katerih zavisi resničen uspeh njegovega dela.
Država je poverila vzgojo mladine in ostalega naroda učitelju, ona ga vzdržuje in ona striktno zahteva, da izvršuje poverjeno mu delo v njeno popolno zadovoljstvo. Najboljši dokaz, da je temu tako, so izjave mero-dajnih činiteljev, ki že od zedinjenja dalje ocenjujejo učiteljevo delo med narodom z najboljšimi ocenami.
Gospodarska depresija je potisnila vse sloje in stanove v brezupen položaj, posebno občutno je zadela naš učiteljski stan. Pod težo novih težkih življenjskih prilik so se pojavile pri njem na zunaj in znotraj diso-nance, ki mu utegnejo prizadeti neozdravljive rane, ako se mu ne bo priskočilo na pomoč.
Pri vsem tem stoji učiteljstvo med narodom na tako razgledni točki, da je pri izvrševanju svojega poklica podvržen vsak trenutek ostri kritiki: njegovo delo mora pod vsakimi okolnostmi iti navzgor do uspehov, njegovo delo mora biti vedno pozitivno! To je tista nevidna gonilna sila, ki priganja učitelja do popolne izčrpanosti, ako niso urejene njegove življenjske prilike. Njegovo odgovorno delo je dovoljna legitimacija, da zahteva zarij tudi primerno plačilo, vsaj takšnega, da ima zagotovljene pogoje za življenje.
Kakšne so življenjske potrebe učitelja pripravnika? Po 3, 5 ali več letih čakanja je bil nastavljen. Poleg duševnega trpljenja in notranjih bojev v času negotovega upanja je bil kljub svojim mladostnim silam v breme svojih staršev. Njegovi starši so sc že sami itak težko preživljali in odtrgovali od ust, ker so verovali, da jim bo otrok - učitelj v pomoč.
Roka se trese vsakemu takemu novincu, ko prvič prešteva denar, ko prvič čuti, da je postal res — človek. 970 din brez odtegljajev je njegova plača! Kaj naj napravi z njimi? Stanovanje in hrana mu pobereta tri četrtine prejemkov in kaj naj napravi z ostankom? Kolik je? Ali naj plača z njim obrok za obleko, perilo in čevlje, kar vse si je moral nabaviti ob nastavitvi na upanje? Ali naj si nabavi nekaj najpotrebnejših knjig, revij in časopisov, da bo korakal z duhom časa? V stanovsko društvo bi tudi rad vstopil ter se med tovariši izpopolnjeval! Silijo ga tudi v različne druge organizacije: Narod čaka nanj in na njegovo pomoč!! Kaj, ko bi poslal nekaj svojim dobrim staršem?
Take in slične misli razjedajo možgane učitelja - novinca, ki je komaj začel. Že v začetku se ga tesno oklenejo skrbi za golo življenje ter mu zameglijo podroben pogled v končni smoter njegovega poklica. Postavljen v tak položaj mora res le z asketskim samo-zatajevanjem in neprimerno požrtvovalnostjo izvrševati delo med mladino in narodom.
Kako drugačno zunanjo in notranjo sliko bi nudili učitelji - pripravniki, ako bi bili njihovi prejemki primerni njihovim življenjskim potrebam. Poleg običajnih življenjskih potrebščin ne bi smeli biti predvsem prikrajšani na kulturnih potrebah, ki pripadajo človeku dvajsetega stoletja. Kje naj išče virov za nadaljnjo samoizobrazbo in kje naj črpa moralno moč za svoje delo, ako se mora že v začetku spoprijazniti z borbo za golo življenje in ako ga razmere že v začetku silijo v — kruhoborstvo!?
Težko, res težko, je učiteljici, ki je samska. Toliko dobi, kakor njen tovariš, toliko, da živi. Nad njo visi težki Damoklejev meč — delnega celibata. K borbi za golo življenje se pridruži še grenka zavest omejitve osebne svobode ter nepravičnega vrednotenja njenega dela. Samo dve poti sta ji odprti: ostati v borbi za golo življenje ali pa žrtvovati še tisto malo, kar prejema, in stopiti v zakon. S kom: z učiteljem ali neučiteljem??
Učiteljska družina tvori poglavje zase, ako jo smatramo za osnovno celico države.
Neki tovariš je opisal v »Učiteljskem tovarišu« življenje neke učiteljske družine, kar pa bodi samo grob primer razmer v takih družinah sploh. Napisal je tole: »Učitelj ima družino: hčerka končuje trgovsko šolo, sin študira univerzo, dva sta pa še doma. Za hčerko plačuje več kakor bo pozneje zaslužila, za sinov študij se zadolžuje. Ah. ta družina! Pravijo, da je družina celica družbe. Zdrava družina je pogoj zdravega naroda in močne države. Potemtakem otroci niso samo luksus očeta in matere, ampak ima interes na zdravih otrocih tudi država. Saj bo hčerka bodoča mati in sin mora po končanih študijah k vojakom. In vendar leži vsa skrb za otroke samo na ramah staršev. Milijoni so določeni za razmah industrije, velika je skrb za povzdigo kmetijstva. In za družino?
Odpadla je doklada za ženo, znižale so se doklade za otroke. Nasprotno pa rastejo cene vsem potrebščinam, večajo se skrbi. In večji je tudi moj obup.
Drugi tovariš je napisal med drugim sledeče: »Učiteljska in uradniška družina živi v težkih gmotnih okoliščinah, zaradi česar ne more nuditi svojim članom one izobrazbe in dati one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne more izoblikovati odločnih in smelih ljudi, ker je kruhoborska. Kjer pa je doma kruhoborstvo, tam ni svetlega, velikega idealizma in močne trdne volje. Bati se moramo, da nam zapostavljena družina ne uniči naših nad — naše mladine.«
Tako tožijo tovariši, ki imajo družine. Najbolje pa govore številke. Družina je bila najbolj prizadeta leta 1935., ko so se zmanjšale osebne in rodbinske draginjske doklade in odpravile doklade ze žene. Z novembrom 1937. je dobila učiteljska družina vrnjeno nazaj za 5 do 8 %, dočim so narasle cene v času od 1935. dalje za 30 %.
Družina, v kateri je žena učiteljica, je izgubila 1935. leta več kakor družina, kjer žena ni učiteljica. Izgubila je eno tretjino svojih prejemkov (v najnižji skupini letno 5400 din), mora pa imeti služkinjo, za katero izda dve tretjini svojih okrnjenih prejemkov. To naj bo potem dvojno zaslužkarstvo??
Poleg pomanjkanja najpotrebnejših življenjskih potrebščin manjka denar za zdravnike in bolezni — očetu družine ne ostane prav ničesar za kulturne potrebe — manjka denar za selitvene stroške, ki nastajajo Ob premestitvah.
Taka je današnja slika učiteljske družine. V takih razmerah ne more uspevati v nobenem pogledu, temveč koraka Uklenjena v skrbi za Vsakdanje življenje obupu nasproti. Kako naj taka družina tvori zdravo jedro države, ako se mora za vsakdanje potrebe zadolževati preko mej svojih plačilnih možnosti?
Posledica takih razmer »so dol^Dvj. Dolgove dela učiteljstvo brez svoje krivde, mora jih delati, ako se hoče ohraniti pri življenju. Mora jih delati in čakati mirno v ozadju, da se bodo spomnili tudi njega ter mu pomagali k svobodnejšemu koraku. Ako se je finančno
in ekonomsko stanje naše države v zadnjih letih popravilo in je sedaj ¡prav zadovoljivo, mora biti deležen primernejšega plačila tudi njen delavec — državni nastavljenec, ki je žrtvoval za to poleg ostalega tudi del svojih — prejemkov.
Brezposelnost je padla, milijarda je bila razpisana za javna dela, delavci imajo zaslužek, za industrijo so se žrtvovali težki milijoni, kmet je zaščiten, svoje pridelke laže prodaja, narodni dohodek je narastel, v državnem proračunu je presežek — le učiteljstvo in ostali državni uslužbenci čakajo na povišanje svojih prejemkov vsaj na eksistenčni minimum. Njihove zahteve so upravičene, saj zahtevajo v času, ko stoji država na trdni podlagi. S povišanjem bo država dvignila njegovo človeško dostojanstvo, njegovo voljo in veselje do dela. Šele, ko bo učitelj postal resničen človek, to je z zavestjo, da se mu ni treba boriti le za golo življenje, bodo dani vsi pogoji za nove razmere, od katerih bo imela v prvi vrsti korist sama — država.
»Naši javnosti kakor tudi odgovornim krogom je še vedno malo poznana resnica, da je namreč normalni razvoj šole in prosvete močno povezan z materialnim in pravnim položajem našega stanu« je zapisal neki tovariš v »Učiteljskem tovarišu«, ko je pregledoval anketne pole očeta s petčlansko družino in ugotovil, da izkazuje mesečna bilanca te družine pri vsej skromnosti skoro tisočak in pol deficita.
Današnje plače ne ustrezajo življenjskim potrebam učiteljev - pripravnikov, ne potrebam samskih učiteljic, a najmanj potrebam učiteljskih družin.
Z novim letom naj gre učiteljstvo boljši bodočnosti naproti. Z ozirom na današnje cene naj se povišajo učiteljstvu plače, prizna naj se polna rodbinska doklada za otroke, za ženo in poročeni ženi v državni službi naj se priznajo osebne doklade, kakor se priznavajo neporočenim v državni službi.
V interesu napredka naroda in države naj se čimprej uravnovesijo prejemki učitelj-stva z njegovimi življenjskimi potrebami.
Vir.
VSEBINA:
Komunike upravnega odbora
Jugoslovanskega učiteljskega udruženla
Upravni odbor JUU, ki mu poleg izvršnega odbora pripadajo tudi vsi predsedniki banovinskih sekcij je izdal o svoji seji sledeči komunike:
Na seji upravnega odbora JUU 2. in 3. januarja 1939. v Beogradu so se proučile razmere med učiteljistvom in v ljudski šoli in to zaradi okrepitve učiteljske organizacije in zboljšanja pogojev za narodno izobraževanje.
Z zadovoljstvom se ugotavlja, da skoro vse edinice kažejo voljo za ureditev Tazmer v učiteljski organizaciji, ki je zasnovana na načelih demokracije.
Upravni odbor je ugotovil, da je del beograjskega učiteljstva po načrtu izvajal sabotažo skupnih interesov in slabil organizacijo s tem, da ni upošteval predpisov pravil in pravilnikov, na osnovi katerih je edino mogoče
vzdržati red. Ta del je predvsem desorganizi-ral učiteljska zborovanja v Beogradu, a nato na sekcijski skupščini z nepriznavanjem orga-nizačnih predpisov izvršil nepravilne ukrepe, ki jih je upravni odbor obsodil. Toda končno rešitev tega vprašanja je prepustil glavnemu odboru JUU.
Splošni položaj učiteljstva se ni zboljšal, nego je v gotovi meri še celo poslabšan. To velja predvisem za učiteljski gmotni položaj.
Učiteljstvo skrbijo: zelo pogosti primeri premestitev po službeni potrebi in odpusti brez dokazane krivde. Podatki na osnovi katerih se to vrši niso zadostni, da bi se brez preiskave ne povzročale grobe nepravičnosti.
Gmotni položaj učiteljstva je znatno otežkočen. Sedanji dohodki »o se regulirali z uredbo izdano pred tremi leti, ko so bile vse
Naš položaj.
Komunike upravnega odbora JUU. Predlogi za finančni zakon 1939./40. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, f Karel Čapek.
Učiteljica v službi svojega naroda. Ivan Kocjančič 60 letnik. LISTEK: Črtice iz zgodovine našega stanu. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Šolski radio. — Novosti na knjižnem trgu.
potrebščine za nad 30 % cenejše. Podražitev življenja brez ustrezajočega povišanja dohodkov ustvarja za učitelje v njihovi borbi za Obstanek posebne težkoče, ki pretijo z asimilacijo največjega dela njegovih sil. Pod takimi okolnostmi se vsiljujeta dve posledici: trpljenje učitelja doma in v družini in pomanjkanje poleta in neokrnjene delavne moči v šoli.
Iz poročila predsednikov sekcij se vidi, da se šole nezadostno, a v zetski banovini najslabše oskrbujejo s šolskimi potrebščinami. Zaradi tega upravni odbor:
a)	apelira na učiteljstvo, da z vsemi silami podpira saniranje razmer v organizaciji in dela v njej na ustvarjenju boljšega moralnega ravnotežja, ki ji bo nudilo ono moč, da bo lahko ustrezala svojemu namenu;
b)	apelira na odlučujoče činitelje, da čim prej izvršijo reparacije v pogledu premestitev in odpustov učiteljstva, a v bodoče, da vse primere zaradi katerih se učiteljstvo obtožuje prouči po predpisanem pravnem postopku:
c)	smatra, da je nujno potrebna sprememba uredbe o draginjskih dokladah. s katero bi se učiteljstvu dali dohodki, ki ustrezajo pogojem sedanjega življenja;
č) pooblašča se izvršni odbor, da nadalje deluje na to, da socialne ustanove in samopomoči javnih uslužbencev ne bodo prizadete po pravilniku ministrstva trgovine z dne 6. decembra 1938.
d)	naše stališče v odnošajih do prosvetne centrale ostane neizpremenjeno t. j. lojalno sodelovanje v vseh prosvetno šolskih vprašanjih. To sodelovanje bo v toliko krepkejše in sigurnejše, v kolikor se ukinejo vzroki, ki so jo kljub naši najboljši volji do sedaj ovirali:
e)	ostaja pri vseh zahtevah v prejšnjih resolucijah, ki naglašajo potrebo po izboljšanju življenjskih pogojev šole in učiteljstva, v kolikor ni bilo do sedaj ugodeno tem zahtevam;
f)	konstatira, da je izvršni odbor Jugo-slovenskega učiteljskega udruženija v vseh smereh organizačne dejavnosti deloval in ukrenil vse, kar je bilo v njegovi moči ter poudaril željo, da v tej smeri nadaljuje s svojim delom.
Predsednik JUU:	Tajnik:
Ivan Dimnik.	Milinko Lazič.
Predlogi za finančni zakon
za leto 1939./40.
(Nadaljevanje in konec.)
14.	Dopusti zaradi odslužitve kadrovskega
roka.
K § 87. zakona o uradnikih se doda nov odstavek, ki se glasi: »Učiteljem se za odslužitev kadrovskega roka odobrava 9 mesečen dopust. Po odslužitvi se avtomatično vračajo v državno službo in obdržijo vse pravice, ki so jih do tedaj v službi pridobili.
Utemeljitev:
Služba v stalnem kadru je prav za prav vršenje državne dolžnosti: karakteristika je v tem, ker se ta čas ne računa v smislu uradniškega zakona in ne pripadajo nikaki prejemki. S predpisom § 87. zakona o uradnikih je dopuščeno, da sme državni uradnik po privatnem poslu biti izven dolžnosti več mesecev. Po tem predpisu za čas nad dva meseca ne pripadajo uslužbencu aktivni prejemki. Kontinuiteta službovanja takega uslužbenca ni prekinjena, nasprotno, čim mu preneha odobreni dopust, se takoj vrača v svojo dotedanjo službo in obdrži vse nridobljene pravice.
Po tej utemeljitvi smatramo, da sprejetje predloženega amandmaja ne bo imelo nikakega finančnega efekta. Podpora se najbolje pokaže s tem, ker se bodo takoj zano-slili oni učitelji, ki se vrnejo iz vojaške službe.
15.	Duhovniki priznanih veroizpovedan i — priznanje let ob vstopu v državno službo.
V §116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se ukinja točka 6., ki se nadomešča s sledečim besedilom:
duhovniki so stopiti
priznanih / državno
»6. Čas, ki so ga veroipovedanj, preden službo, prebili v duhovniški službi priznanih veroizpovedan j.
Določba tega člena se nanaša tudi na one državne uslužbence, ki so bili upokojeni po 31. marcu 1931.«
Utemeljitev:
a)	Poleg državne duhovniške službe so še drugi državni poklici, v katere so stopili zanje kvalificirani duhovniki priznanih veroiz-povedanj in kateri so enako ali vsaj nič manj koristni in važni za državo. Toda medtem ko se prvim priznava ves čas prejšnje duhovniške službe po § 116., t. 6., ur. zakona za odmero količine njih pokojnine po dejanskem trajanju, bi drugi, ki niso opravljali ravno državne duhovniške službe, pa so vendar vse svoje moči izrabili za državo v drugih državnih poklicih, ostali brez priznanja dejanskega trajanja prejšnje duhovniške službe pri odmeri njih pokojnine prezrti, kar bi bilo že s tega vidika skrajno krivično in gotovo nikakor ne po intencijah zakonodavca, a to zgolj zaradi besede: duhovniško.
b)	Nadalje je zakonodavec imel s točko 6. § 116. ur. zakona med drugimi duhovniki v mislih brez dvoma tudi bivše duhovnike, ki so stopili v državno službo kot kateheti, torej v državno-nastavniško t. j. učiteljsko službo, kakor jih jemlje v misel še § 342., st. 2., ur. zakona. Med bivšimi duhovniki, ki so prestopili v državno službo, pa so tudi taki, ki so se posvetili učiteljskemu stanu, t. j. učiteljskemu
svetnemu poklicu in niso izvrševali več duhovniške, amptk le učiteljsko službo, za katero so se usposobili z naknadnimi izpiti. Priskočili so državi na pomoč ob času prevrata, ko je bilo pomanjkanje učiteljstva na višku. In za te ni v uradniškem zakonu nikjer predvideno, naj bi se jim štela leta prejšnje duhovniške službe tudi v leta efektivne državne službe, in to samo radi besede: duhovniško. Kar pa se všteva katehetom v dobro, bi bilo krivično, ako bi se nasprotno omenjenim učiteljem taisto odrekalo. Zakaj katehet je po svojem poklicu ravno tako učitelj, kakor je učitelj-laik, oba pa služita vsak po svojem delokrogu isti državi, torej je tudi dolžnost države, da se delo obeh tudi z isto mero taksira. Poleg tega pa je učiteljev delokrog vsekakor splošnejši, širši kakor pa katehetov: ker katehetska služba zadeva le pripadnike njegove veroizpovedi, učiteljska vse državljane brez razlike vere. Dvakrat pravično bi torej bilo, da se tudi kvalaficirani učitelji — bivši duhovniki — kar se tiče njih pokojnine, popolnoma izenačijo z zakonskimi pravicami katehetov, kar bi se najenostavneje doseglo s predlagano izpremembo t. 6. § 116. uradniškega zakona.
c)	In, ako se po § 342., st. 2., duhovnikom, če stopijo v nastavniško državno službo, priznavajo leta župnijske (duhovniške) službe že za periodične poviške, zakaj se ne bi priznala tudi kot efektivna leta državne službe še za pokojnino?
d)	Ker gre tu le za gotovo majhno število (v dravski banovini n. pr. en sam primer) takih učiteljev in bi tako tudi finančni efekt ne bil mnogo spremenjen, je to samo še večji razlog za upoštevanje predloženega amandmaja in za popravo nastale krivice tako s pravičnostnega kakor s socialnega stališča.
Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije
V ponedeljek 9. t. m. je praznovala svoj rojstni dan Nj. Vel. kraljica mati Marija. Učiteljstvo je izrabilo to priliko in prvi šolski dan po božičnih počitnicah med mladino ponovno osvežilo privzgojeno ljubezen do vzvišenega kraljevskega doma. Samo pa se v polni meri pridružuje najiskrenejšim željam vseh Jugoslovanov, da bi nam Bog še mnoga leta ohranil mater našega ljubljenega vladarja kralja Petra II. Ob proslavljanju tega pomembnega življenjskega dneva, ko se ves narod veseli okrevanja kraljice matere po prestani težki operaciji, kličemo:
Naj živi Nj. Vel. kraljica mati Marija!
Živel visoki kraljevski dom!
nikom, ki so prestopili v državno laiško učiteljsko službo, priti do svoje pravice.
16. Priznanje stanarine banskim in sreskim šolskim nadozornikom.
Banskim šolskim nadzornikom kakor tudi sreskim šolskim nadzornikom pripada stanarina v smislu § 29. zakona o narodnih šolah. To stanarino izplačujejo pristojne upravne občine.
Utemeljitev:
Z uveljavljenjem II. odst. § 293. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., je spremenjen predpis drugega odstavka § 118. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929., po katerem so šolski nadzorniki dobivali tudi stanarino. Takoj je treba ugotoviti, da finančni razlogi, v kolikor so oni diktirali omenjeno spremembo, niso najmanj upravičeni. To zaradi tega, ker je število šolskih nadzornikov zelo majhno in bi bil stanarinski izdatek zanje skoro neobčuten v samoupravnem, odnosno občinskem proračunu.
Interesantno je pripomniti, da je odredba 2. odstavka § 118. zakona o ljudskih šolah bila v veljavi do 31. marca 1931. in zato ni ni-
kakega razloga, da bi ne mogla biti tudi nadalje priznana. Iz tega razloga naj se predloženi amandma sprejme in vnese v finančni zakon.
17. Priznanje stanarine učiteljem slušateljem višje pedagoške šole.
Učitelji ljudskih šol, ki so v smislu § 15. uredbe o višji pedagoški šoli izbrani za slušatelje te šole, imajo pravico na stanarino za ves čas, ko študirajo.
To stanarino izplačujejo pristojne ban-ske uprave iz svojega proračna.
Utemeljitev:
Splošna seja državnega sveta je v tolmačenju stanarinskega vprašanja iz § 84. zakona o ljudskih šolah odredila, da učitelji, izbrani za slušatelje višjih pedagoških šol. nimajo pravice do stanarine. Kot kriterij za tako stališče je državni svet v glavnem poudaril to, da slušatelji v času študija niso na ljudski šoli ter da jim zaradi tega ne pripada ta pravica.
Tako stališče državnega sveta, v katerega pravičnost in socialno analizo se ne spuščamo, je zelo težko prizadelo učitelje slušatelje omenjenih šol. Njim je odvzeta stanarina, dasiravno bi jim morala pripadati, ker so še vedno aktivni učitelji in kot taki prejemajo svoje redne dohodke.
Njihov materialni položaj pri študiranju v Beogradu in Zagrebu je še posebej ogrožen s tem, ker se vzdržujejo s plačami III. dra-ginjskega razreda, ki jim ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe.
Razloga za odvzem stanarine prav za pravni. Z njo bi si vsaj deloma uravnali svoj mučni materialni položaj in omogočili svoje pedagoško spopolnjevanje, ki so se ga lotili zaradi državnih in prosvetnih potreb.
18. Priznanje stanarine veroučiteljem.
Veroučitelji v ljudskih šolah s kvalifikacijami in rangom iz §§ 2. in 3. zakona o verskem pouku od 23. septembra 1933., imajo pravico na stanarino v smislu § 84. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.
Utemeljitev:
Po sklepu splošne seje državnega sveta št. 12.828/37 je ukinjena stanarina veroučiteljem narodnih šol. Ta ukinitev je posledica ozkega tolmačenja zakona o ljudskih šolah, v katerem ni izrecno naglašena pravica do stanovanja odnosno stanarine veroučiteljem ljudskih šol.
S takim stališčem so veroučitelji dvojno prizadeti: moralno in materialno. Moralno so prizadeti v tem, ker se njihove pravice — priznane po § 3. zakona o verskem pouku — smatrajo manjše od pravic učiteljstva, dasiravno so oni po strokovni izobrazbi, delu in odgovornosti popolnoma enaki učiteljem ljudskih šol. Veroučitelji. kakor tudi učitelji ljudskih šol služijo istemu smotru: za dobrobit in napredek otrok, šole in države. Z vzgajanjem otrok v religioznem in etičnem smislu pomagajo, da se tudi ostali pouk vrši pravilno in temeljito.
Poleg tega so oni stalno vezani samo na delo v šoli, ker imajo po zakonu skoraj isto število ur, kot jih imajo učitelji ljudskih šol.
V	materialnem pogledu so veroučitelji prizadeti tudi v tem, ker jim je stanarina odvzeta ravno v času, ko ne morejo s svojimi rednimi dohodki kriti vseh svojih rednih potreb. Ta stanarinska doklada, v kolikor bi bila priznana, bo popravila in stabilizirala vsaj nekoliko njihov gmotni položaj.
Na podlagi iznešenih razlogov je pričakovati, da bo predloženi amandma pravilno razumevan in kot tak v celoti sprejet.
19. Uzakonitev zvania »upravitelj ljudske šole«.
V	§ 346. uradniškega zakona naj se vnese novo zvanje »upravitelj ljudske šole« (§ 45., odst. 2.), ki naj se po rangu vstavi pred zvanje »učitelj ljudske šole«.
Skladno s tem naj se izpremeni tudi § 113. zakona o ljudskih šolah.
20. Pravice učiteljstva za defektne otroke.
Točka 6. § 94. finančnega zakona za leto 1937./38. naj se ukine. Ponovno naj se uveljavi točka 24. § 62. finančnega zakona za leto 1932./33.
21.	Ukinitev uslužbenskega prispevka.
Ukine se 1% mslužbenski prispevek.
Utemeljitev:
V	svojem proračunskem ekspozeju za 1. 1936./37. je gospod finančni minister v zagovoru izrednega finančnega ukrepa izjavil, da se bo uslužbenski prispevek ukinil v prihodnjem proračunskem letu.
Odveč bi bila vsaka konstatacija, da dohodki učiteljstva ljudskih šol ne zadostujejo niti za najpovprečnejši standard. Njihov materialni položaj je nevzdržen.
Verujemo, da je izjava gospoda finančnega ministra ne samo rezultat osebnega prepričanja, nego stvarno stališče v pogledu materialnega položaja celokupnega učiteljstva in ostalega uradniškega stanu. Nadejamo se, da bo predlagani amandma naletel na prvilno razumevanje in bo kot upravičen tudi sprejet.
22.	Novela zakona o narodnih šolah.
Pooblašča se prosvetni minister, da v soglasju z ministrskim svetom izda novelo zakona o ljudskih šolah.
Utemeljitev:
Zakon o ljudskih šolah je bil sprejet 5. decembra 1929. v posebnih razmerah in v glavnem nosi tudi obeležje potreb, ki so se v tem času vsiljevale. Razmere so se danes v marsičem izpremenile, zato je potrebna sprememba mnogih njegovih določil.
V	teku časa se je sicer spremenil z raznimi odredbami zlasti z uredbo o vzdrževanju narodnih šol ter raznih finančnih zakonov, ampak niti to ni zadostno za prilagoditev novim potrebam, ki so se od takrat do danes v praksi pokazale.
Niti pravilnik k zakonu, ki bi moral biti sprejet dva meseca po objavi zakona, ni bil izdan ter so izostala mnoga potrebna pojasnila in navodila.
Zaradi tega se vsiljuje nujna potreba novele o ljudskih šolah za ureditev vseh teh vprašanj.
23. Določitev števila učencev v razredu: oprostitev pouka upraviteljev šol z 12 razredi.
Določbe § 30. finančnega zakona za leto 1933./34., ki so spremenile predpise §§ 51. in 113. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929., se ukinejo.
Utemeljitev:
Prvotno se je glasil 2. odstavek § 51. zakona o ljudskih šolah tako, da je smelo biti v enem razredu z enim oddelkom največ 50 učencev, a z več oddelki 40 učencev. Če je bilo več učencev, se je moral razred deliti. Tako maksimiranje številčnega stanja učencev po razredih ustreza pedagoškim in tudi higienskim zahtevam.
Prenatrpanost učencev po razredih je nezdrav pojav, ki ovira sistematični razvoj pouka, onemogoča celo povprečne uspehe, ki bi bili v normalnih razmerah sicer absolutno gotovi. Omejitev številčnega stanja učencev, odnosno določitev najvišjega števila, je potrebno izključno v interesu napredka šolstva, pouka in prosvetljenosti sploh.
Zvanje šolskega upravitelja ni benifici-rano v smislu odredb uradniškega zakona. Zvanje ni povezano z nikakimi olajšavami niti po zakonu o ljudskih šolah, marveč po-menja le dvojno dolžnost upravitelja, da dela v razredu in da izvršuje vse administrativne šolske in ostale posle.
Ko je stopil v veljavo zakon o ljudskih šolah, so bili upravitelji šol z 12 razredi oproščeni pouka. Z odredbo omenjenega finanč-
nega zakona je bilo to število povečano na 16 razredov. Taka situacija je kvarna za pouk in tudi za administrativno delo. Izkazuje se kot nemogoče, da upravitelj šole z 12 ali 14 razredi poleg nadzorne dolžnosti istočasno tudi poučuje v razredu in z uspehom vrši tudi šolsko administracijo. Razlogi šolskega in humanega značaja jasno kažejo potrebo sprejetja predloženega amandmaja.
24. Nostrifikacija učiteljskih diplom.
§ 71. zakona o narodnih šolah naj se dopolni s sledečim besedilom: »Za začasne učitelje narodnih šol morejo biti postavljeni kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji jugoslovanske narodnosti, ki so polagali po ratifikaciji rapalske pogodbe zrelostni ali praktični učiteljski izpit na ozemlju avstro-ogrske monarhije in ki so že opravili dopolnilni zrelostni izpit na državni učiteljski šoli, odnosno dosegli nostrifikacijo učiteljskega izpita zrelosti.
Kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji z dopolnilnim zrelostnim izpitom in dopolnilnim praktičnim izpitom se smejo postavljati ob upoštevanju službe po § 54. v zvezi s §53. zakona o državljanstvu z dne 21. septembra L928. za stalne učitelje narodnih šol.
§ 47. zakona o učiteljskih šolah se dopolni, in sicer: Minister prosvete sme po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta nostri-ficirati v inozemstvu položene učiteljske izpite za pouk na ljudskih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. S temi izpiti se doseže veljavnost diplomskih izpitov učiteljskih šol.«
Utemeljitev:
Ministrstvo prosvete je odredilo z odločbo O. N. br. 29.463/21, da morajo oni učitelji, ki so polagali zrelostni ali praktični učiteljski izpit v inozemstvu, opraviti dopolnilni izpit iz nacionalne grupe predmetov, ako hočejo službovati v kraljevini Jugoslaviji. Pozneje je bila predpisana povečana nostrifikacija. Ta je bila obvezna za vse učiteljske kandidate, ki so dovršili svoje šolanje po 8. decembru 1920., torej po dnevu, ko je stopila v veljavo rapalska pogodba. Po pojasnilu ministrstva prosvete O. N. br. 43.575/36 kakor tudi po tolmačenju drž. sveta, broj 7358/36, obstoji ta nostrifikacija v tem. da morajo kandidati polagati vse predmete učiteljske mature.
Do 8. decembra je dopolnilni izpit obstojal edino v polaganju: jezika s književnostjo, zemljepisa in zgodovine kraljevine Jugoslavije in znanja o državljanskih pravicah in dolžnostih.
Z vsemi položenimi izpiti je bil kandidatom omogočen spre jem v državno slubo.
Je še nekaj učiteljev, naših državljanov, ki so prišli iz Italije. Tem je zelo otežkočen sprejem v državno službo zaradi tega, ker se zahteva za nostrifikacijo diplome polaganje vseh predmetov učiteljske mature.
Smatramo, da taka zahteva ni upravičena. Ako so diplome pridobljene do 8. decembra 1920. po položenem izpitu iz nacionalne skupine predmetov popolnoma upoštevane, ni razloga, da se zaradi nostrifikacije od kandidata zahteva, da ponovno polaga učiteljsko maturo.
25. Razpis službenih mest.
Izpremenijo naj se sledeči paragrafi zakona o narodnih šolah:
Zadnji odstavek § 93. naj se glasi: »Prošnje za premestitve se rešujejo takoj, premestitve pa se izvedejo na osnovi razporeda šele konec šolskega leta.«
V času, ko traja delo v šoli (od 1. septembra do 28. junija) se premestitve po prošnji ne morejo izvesti. O izjemah, ako ne nasprotujejo službenim interesom, odločuje minister prosvete.
Temu paragrafu naj se doda nov odstavek. glaseč se: »Učitelj ne more biti odpuščen iz državne službe in ne biti premeščen proti
Miloš Verk:
Črtice iz zgodovine našega stanu
(Nadaljevanje.)
NADPRODUKCiJA INTELIGENCE
Neverjetno, pred sto leti! In vendar je moralo biti res.
Po sporočilu dvorne študijske komisije z dne 31. oktobra 1825. je na osnovi letnega poročila o stanju filozofskih šol v letih 1823. in 1824. po najvišji odločbi zaukazano, da se je število učencev filozofije v posameznih provincah preveč pomnožilo in ker jih cerkev in država ne bosta mogli rabiti, obstoja nevarnost, da podležejo izkušnji in podležejo obupu, ali pa da si bodo iskali svoj kruh na nepravilen način, celo na način, ki lahko postane opasen z ozirom na njihove spretnosti in vajene moči. Naroča se vsem deželam, da skrčijo število gimnazij, kjer jih je preveč, z vso strogostjo naj se postopa pri redovanju v vseh gimnazijah in gramatikalnih šolah in se tako dečke, ki bi za vedo ne pomenili posebnih koristi, pravočasno zavrne na pot rokodelca. Vsled te najvišje odločbe se duhovniki opozarjajo, naj starše III. razreda glavnih šol na primeren način odvrnejo od vpisa svojih otrok v gimnazijo.
MONOPOL UČNIH KNJIG ALI KAJ?
Pri nas se o tem baš sedaj mnogo razpravlja.
Tudi takrat.
Z visokim odlokom c. kr. gubernija se naznanja:
Dokazana je nezakonita uporaba z Danj-kovimi črkami tiskanih slovenskih (original rabi izraz \vindisch) čitank v šolah celjskega
okrožja. Z odlokom dvorne študijske komisije z dne 21. julija 1838., št. 390, se je pooblastil gubernij, da preskrbi po strokovnjaku duhovniku Antonu Murku prevod učnih knjig z Bohoričevimi črkami, ki so splošno razumljive. Do izvršitve tega prevoda naj se pa uporabljajo na šolah navedenega okrožja dunajske slovenske založbe za Koroško in Kranjsko in še obstoječa založba v Gradcu za sekovsko škofijo, dokler se založba ne izčrpa.
REFERATI
Tudi pred sto leti so morali učitelji na skupnih sestankih debatirati o šolskih zadevah. Sprva so se sestajali vsakega četrt leta, pozneje polletno. Za te sestanke so izdelali pismene pedagoške referate in jih že prej predložili okrožnemu šolskemu nadzorniku. Zadevni odlok naroča:
Za tretje in četrto četrtletje tekočega šolskega leta ima učiteljstvo odgovoriti na sledeča vprašanja:
1.	Zakaj se naj polletni izpiti na šolah vršijo na svečan način? Kaj naj stori učitelj, da se doseže dobri namen šolskih izpitov?
2.	Ali se naj učitelj na deželi strogo omeji na predpisane predmete, ali naj pri priložnostih razširi pouk na druge veščine in spretnosti, in katere?
3.	Katere vsestranske prednosti bi nudil pouk ženskih ročnih del in kako bi se naj v posameznih krajih izvršili poizkusi.
Pismene odgovore je poslati semkaj preko okrožnega nadzornika do konca oktobra. Pri tem ostanejo v veljavi dispenze, da nekaterim starejšim učiteljem ni treba predložili elaboratov.
SLOMŠEK PEDAGOG
Kot škofijski višji šolski nadzornik je Slomšek izdal pod št. 71 dne 16. aprila 1845. sledečo okrožnico:
Tendenca politične šolske uprave in smoter vsega osnovnega pcKika nc stremi samo za tem, da se v elementarnih šolah poučuje le v praktičnih predmetih in tako pripravlja za višje šolanje ali za meščanske poklice. Njena naloga je v glavnem, da s poukom in vzgledom navaja mladino k verski pobožnosti, delavnosti, rednosti in državljanski vdanosti. Ta namen se lahko doseže, ako se pri učiteljih ne gleda samo na njihovo spretnost pri pouku, moralični nedostatki pa se obzirno prezrejo.
Pri nameščanju učiteljskih individijev se ni ozirati samo na njihovo sposobnost, temveč predvsem na njihovo srčno kulturo, poštenost značaja, in se naj iz službe odstranijo vsi, ki so omadeževani ali graje vredni.
Duhovniki in učitelji naj imajo vedno pred očmi dvojni smoter šolskega pouka, da mladino izobražujejo najprej za nebesa in ne-beščane, šele potem za vsakdanje življenje in podanike države.
Pridno naj hodijo otroci k šolskim mašam, pri katerih naj pojo ali molijo v zboru.
Ako šolske maše niso mogoče, naj se deca ob sredah in sobotah, dopoldne ali popoldne vodi v cerkev, z njo zmolijo litanije vseh svetnikov, pet očenašov in ave Marijo za starše in šolske očete. Pobožnost se naj zaključi s pesmijo in se tako v mladih srcih oživi pobožnost, zbranost in ljubezen do Jezusa.
Pouk verouka ne sme biti samo zadeva spomina. Zato se naj poučuje verouk v prvem razredu v onem jeziku, v katerem se vršijo cerkvene pridige. Radi priprave pa se mora v drugem razredu poučevati verouk v nemščini pri onih učencih, kjer je upanje, da bodo sposobni za višje šolanje.
Šolske molitve se vršijo pred poukom v nemškem, po pouku v slovenskem jeziku, da se deca v čisto slovenskih in mešanih krajih pripravi na običajno cerkveno službo božjo.
Močno je v namenih nj. veličanstva, da se nemški narodni jezik potom šole pospešuje v onih provincah, kjer prevladuje drug jezik. Vendar ni v smislu visoke naredbe učenje tega jezika smatrati za edini in najvišji smoter pouka, na račun drugih učnih panog, ki so za izobrazbo narodov potrebne, kakor se to na mnogih šolah dogaja. Od tod prihaja, da je šola za velik del otrok brez vrednosti in da ji je ljudstvo iz lastne izkušnje nenaklonjeno.
Radi tega morajo gospodje učitelji in pomočniki v jezikovno mešanih krajih:
1.	Pričeti pouk v čitanju v onem jeziku, ki je večini učencev razumljiv.
2.	Kakor hitro učenci v tem jeziku gladko in razumljivo čitajo, napravijo v čitanju prehod v nemški ali slovenski jezik ter je pouk tako usmeriti, da se otroci slovenskih staršev naučijo nemški, nemških staršev pa slovenski citati in razumeti. To se zgodi najlaže v mladih letih in donaša otrokom pozneje bogate obresti, najsi postanejo cerkveni ali državni služabniki ali običajni dninarji. To naj šola doseže.
Ta okrožnica da misliti.
Predvsem pokaže, da je bil Slomšek res pedagog, ki je že v takratnih časih pravilno pojmoval principe pouka in vzgoje.
Prvič se najde v uradni okrožnici, da višji šolski funkcionar imenuje učitelje gospode, doslej so bili le osebe in individiji. Čez sedem let bomo torej lahko praznovali 100 letnico, odkar smo uradno priznani za gospode.
Ampak oni pasus, da je močno v namenih cesarjevih, da se širi nemščina v onih provincah, kjer prevladuje drug jezik. Tu je uradno in očitno priznana germanizacija slovanskih narodov. Kaj pa s provincami, kjer drugi jezik ni samo prevladoval, ampak bil izključno jezik? Ali takih provinc ni bilo ali
tam ni bilo šol?
(Dalje prihodnjič.)
svoji volji, ako ni izvedena disciplinska preiskava dokazala njegove krivde.«
Prvi odstavek § 88. naj se izpremeni in glasi: »Konec vsakega meseca dostavlja kraljevska banska uprava ministrstvu prosvete predlog za razpored učiteljev za mesta, ki jih je ministrstvo razpisalo prejšnji mesec.«
Drugi odstavek § 99. naj se izpremeni in glasi: »Razpored za učiteljska mesta, razpisana v juniju in juliju, mora biti gotovo najkasneje do 15. avgusta vsakega leta. a premeščeni učitelji morajo biti v novih krajih najkasneje do 25. avgusta.
Najkasneje do 15. julija vsakega leta pa morajo biti na svojih mestih oni. za katere je bil izvršen, razpored v teku šolskega leta.«
Kot tretji odstavek naj se doda: »Učiteljska mesta se oddajajo komisijsko. V to svrho se ustanove pri kr. banskih upravah in pri ministrstvu prosvete komisije, v katerih ima Jugoslovensko učiteljsko udruženje po dva člana.«
Utemeljitev:
Dosedanji način razpisovanja praznih učiteljskih mest je pokazal v praksi toliko senčnih in slabih posledic za šolo, da je nujno pristopiti k uzakonitvi gornjega pred-loga.
26. Banski šolski nadzorniki.
Dostavi naj se k § 120. zakona o narodnih šolah nov odstavek: »Istotako se smejo postavljati za banske šolske nadzornike sreski šolski nadzorniki z najmanj 5 letno nadzor -niško službo in učitelji narodnih šol z najmanj 20 leti državne službe, ako imajo nad-zorniški izpit in so se odlikovali s svojim delom v šoli in na narodnem izobraževanju. Ti imajo prejemke po § 118. zakona o narodnih šolah v zvezi s § 45./3. U. Z. in v zvezi s § 62./24. finančnega zakona za leto 1932./33.
27.	Ukinitev zakona o avtentičnem tolmačenju
§ 110. uradniškega zakona.
Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona od 31. marca 1931. preneha veljati. V § 110. uradniškega zakona besede: »Ako to sicer zahtevajo interesi službe«, se zamenjajo z besedami: »Nesposobnost kakor tudi nespodobnost uslužbenca za službo mora biti dokazana.«
Utemeljitev:
Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. kaže preveliko ostrino diskrecijske pravice, katere uporaba v praksi je bila neprizanesljiva tudi napram takim učnim osebam, katerih marljivost in neoporečnost v službi in privatnem življenju sta bili vzorni.
Mnogo je učiteljev popolnoma po nedolžnem trpelo zaradi tendencioznih denunciad j. Dasiravno natančni in odlični v šolskem in izvenšolskem delu, primerni v vsem privatnem življenju, so mnogi zaradi osebnih in kapricioznih nazorov, včasih samo ene osebe v vasi, občutili posledice ostrih predpisov, katerih ukinitev se predlaga.
Obstojanje disciplinske odgovornosti uči-teljstva, kakor tudi redno ocenjevanje njihovega službenega in izvenšolskega dela, je dovolj na mera in sankcija za vsako eventualno pregreško. Dokazovanje nesposobnosti in tudi nespodobnosti uslužbenca ustreza ideji socialne pravice: nemoralna je obsodba nedolžne osebe.
V	današnji družbi so v sodnem zakono-dajstvu za uporabo sankcij tudi pri najtežjih kriminalnih prestopkih potrebni dokazi. Predpis, katerga sprememba se predlaga, je enostranski in izključuje vsak dokazni postopek.
Načela pravno urejene države in občutek socialne pravice sta na strani teh razlogov, s katerimi iprosimo za ukinitev navedenih predpisov.
28.	Popravek predpisa točke 5. § 33. fin. za-
kona za 1937./38.
V	II. odstavku točke 5. § 33. fin. zakona za leto 1937./38. se ukine beseda: ...»neposredno«.
Utemeljitev:
Po točki 5. § 33. fin. zakona za 1937./38. je čas nacionalnega dela, prebit v verskih prosvetnih avtonomijah in družbi sv. Cirila in Metoda, priznan kot čas aktivne državne službe. Odveč bi bilo govoriti na tem mestu o nacionalnih in patriotskih zaslugah učitelj-stva, ki je službovalo v teh ustanovah. Po omenjenem zakonskem predpisu se Drizna ta čas službovanja pogojno s tem, ako je prestop iz versko-prosvetne službe, torej privatne službe, v državno službo bil neposreden, odnosno brez vsake prekinitve. Z drugimi besedami: ta olajšava velja šele tedaj, ako med versko prosvetno službo in državno službo obstoja popolna kontinuiteta.
Je nekaj učiteljev, ki so službovali na teritoriju, ki je po mirovni pogodbi pripadel kateri od sosednjih držav. Zaradi teh predlagamo popravek. Oni so iz nacionalno idealnih razlogov še nadalje ostali učitelji svojega naroda toliko časa, dokler so jim razmere dopuščale. V našo državno službo so prišli šele tedaj, ko je to moralo biti, ko so bili zaradi nacionalne misije formalno obsojeni na preganjanje.
Pri nas niso mogli biti takoj sprejeti v državno službo, nego so čakali leta in še čakajo. Taki zaslužni nacionalni delavci se ne morejo okoristiti z olajšavo, o kateri se govori in to samo zaradi besede: »neposredno«, odnosno zaradi tega, ker je obstojala prekinitev njihovega službovanja. Zakaj je nastalo prekinjenje, se da jasno sklepati iz tega, ker so bili preganjani.
29.	Novi disciplinski nostopek za učiteljstvo
narodnih šol
ne ustreza in naj se uveljavi za učiteljstvo docela drug disciplinski postopek določbam uradniškega zakona, ki bo v celoti ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo nrilagodei razmeram, v katerih učitelj živi in dela.
t Karel Čapek
Na dan božiča so Cehi izgubili pisatelja svetovnega slovesa. V teh tragičnih dneh težkih preizkušenj je njegova smrt nacionalno rano češkega naroda še bolj odprla. Kajti »Capek« ugotavlja neki francoski list, »je dvakrat umrl. Umrl je ob rakvi svoje domovine«.
Capek je bil narodni pripovednik in tvorec ter filozof jasnih misli. Najtežje filozofske misli je znal podati jasno Ln poljudno. In vsa njegova dela so temeljno izražala eno veliko dobrino: ljubezen do sočloveka. En sam velik nauk je sijal iz vseh njegovih del: Človeštvo ne bo našlo rešitve v blaznem na-kopičenju strojev, temveč v ozdravljenju duš. Veličina duhovne preprostosti, požrtvovanje in ljubezen do malega človeka — to je bila Capkova velika vera.
A je ta veliki modrijan umrl v času, ko bi njegova domovina najbolj potrebovala njegovih bodrilnih besed. Umrl je tistega dne, ko v ljudeh zazveni v srcih želja po medsebojnem miru.
In istega dne je izšel božični članek, ki je zadnje njegovo delo in ki se glasi kot velika veroizpoved človeka, ki vidi več in vidi dlje ko drugi ljudje.
Takole se glase zadnje Capkove besede:
»Ko govorimo o narodih, si pri tem mislimo marsikaj. Je pač tako, da istovetimo deželo in ljudstvo z njegovo politiko, režimom, z vlado, z javnim mnenjem in kar je še podobnega. Ali nekaj povsem drugega je, nazorno si predstavljati narod. To je povsem nemogoče si predstaviti. Pač pa vstane v naših dušah nenadoma spomin na nekaj, kar smo videli pred čaisom, ne nekaj slučajnega in brezpomembnega. Zadostuje n. pr. da se spomnimo Anglije — in kaj vstane v našem spominu, slika ...
Ne vem, kakšna je slika, ki stopi ob tem spominu pred Vaše oči, in če sploh stopi — jaz si pri tem predstavljam rdečo hišico v Kentu. Nič posebnega ni ¡bilo na njej, ko sem v vlaku sedeč bežal mimo. Od samih dreves obdana, je bila komaj vidna. Star gospod je stal ,na vrtu in obrezoval z velikimi škarjami živo mejo. Za grmovjem se je mlado dekle vozilo na kolesu. Nič drugega. Še tega ne vem, če je bilo dekle prikupno; stari gospod je bil morda župnik ali upokojenec. Hišica je imela visoke dimnike in bela okna, kakor vse rdeče hišice na Angleškem. To je vse, kar vem. Ali kadar koli nanese razgovor o Angliji, vselej stopi ta slika pred moje oči. Videl sem v Angliji marsikaj znamenitega in zgodovinsko pomembnega, a to zame ni vsa Anglija. Vsa Anglija, resnična, prava Anglija je zame mala, naivna hišica sredi zelenega vrta, stari gospod in mlado dekle. Zakaj ravno to, tega ne znam obrazložiti.
Ali: ako si hočem predstaviti Nemčijo, tedaj se nehote domislim stare krčme .nekje na Švabskem. Ni moja krivda, če niso to Pots-damska vrata ali vojaška parada. V krčmi nisem nikoli bil, videl sem jo le iz vlaka nekje za Nurnbergom. Mračilo ise je že, in krčma se je dvigala kakor cerkev visoko sredi starega, igračkastega mesta, ki se drenja na kup kakor na odprti dlani. Pred krčmo je cvetel španski bezeg in k obokom so se spenjale ka-menite stopnice. Skoro smešna je bila dosto-janstvenost stare krčme, nekoliko je spominjala na kokljo, ki se praši v vroči kotanji. Da, res je, v Nemčiji sem videl mnogo drugih izrednih reči, bolj nemških bi dejal, mnogo mest, spomenikov, stolnih cerkva... ali — ob vsem tem je ostal spomin na staro krčmo najjačji.
Francija! Moj spomin nanjo je tale: Cesta v Parizu tik ob robu mesta, tam, kjer teče carinska meja. Tu je še precej gostiln s prenočišči in bencinskih postajališč. Pred neko gostilno, ki nosi na zaščitni platneni strehi napis: »Pri sestanku šoferjev«, stoji težak voz na dveh kolesih. V voz je vprežen počasen skopljenec iz Normandije. V modri suknjič oblečeni kmet s širokim slamnikom na glavi pije iz velikega kozarca lahko belo vino. To je vse! Nič se ne zgodi. Le sonce pripeka in kmet v modrem suknjiču počasi izpije vino. To je Francija. Zakaj, ne vem!
Ali Italija! Najbližja bi morala biti predstava Vesuva ali pinij in podobnega. Nič o tem. V mojem spominu je vlak. Ropotajoči in škripajoči voz osebnega vlaka iz Orvieta v Rim. Zunaj je že noč in meni nasproti spi delavec. Njegova skuštrava, okrogla glava se ziblje sem ter tja. Nenadoma se Italijan zbudi, glasno zazeha, si z debelimi rokami po-mane oči in ti nekaj reče. Ali se spominjaš? Nisi ga razumel in tudi mu nisi preveč zaupal, a on seže počasi v žep in privleče na dan kos v papir zavitega sira. Kakor da se to razume samo po sebi, odreže polovico sira in ti ga ponudi. Je tak običaj tam doli. In odslej ti ostane od vsega spomina na Italijo le žuljeva roka s kosom ovčjega sira ...
In Španija! Pred mojim spominom stoji kavarna ob Puerta del Sol. Ob sosedni mizici sedi črnolasa mati v črni obleki. V naročju drži istotako temnolasega otroka. Na oba gleda oče z nazaj pomaknjenim sombre-rom na glavi. Ponosno in radostno se smehlja otroku. Tako ali podobno sliko nosijo vsi deli sveta. A nikjer niso žene tako podobne mado-nam, možje bojevnikom in otroci igračam. Ko čitam o Španiji ali ako nanese govor nanjo, ne vidim ne Alhambre ne Alcazarja, temveč le dete v naročju črnolase madone.
Vem, danes je od naroda do nairoda strašno daleč. Marsikaj si pri tem mislimo! In pravimo: nikoli, nikoli nikdar ne bomo pozabili, kar je bilo. In kako naj si kaj povemo, ko smo tako daleč drug od drugega?
Pa se spomnimo Anglije in rdeče hišice, gospoda in dekleta. Glej, ali jih nisi hotel pozdravili: »How do you do?« — Lepo vreme danes, kaj? »Yes, very fine.« Kajne, saj ni bilo težko in tebi je laže pri srcu. Zdaj bi lahko stekel po kamenitih stopnicah stare krčme. Obesil bi klobuk in pozdravil: »Grüß Gott, meine Herren!« Oni bi takoj spoznali, da si tujec, pa bi govorili tise in od časa do časa bi poškilil nate. A ko bi videli, da obrišeš rob svojega vrčka z namiznim prtom natančno tako kot je pri njih običaj, bi postali za-upljivejši in že jih slišim, kako vprašujejo:
Od kod, od kod, gospod? — Iz Prage. — Tako, tako, iz Prage, se čudijo. In eden je med njimi, ki pozna Prago. Pred tridesetimi leti je bil tam. Lepo mesto. In precej ti postane toplo ob srcu. —
Ali pa se ustaviš ob kmetu v bližini Pariza. Kmet je ravnokar izpil svoje vino in si obriše z rokami brado. »Ne«, bi mu dejal, »tebi nimam kaj očitati.« In bi ga povabil na kozarec vina.
Tudi bi se — smel nasmehniti španskemu otroku. Njegove resne in svečane oči se za-pičijo vate in mati je še bolj podobna mado-ni. Cabalero s klobukom na tilniku te ogovori. Ne razumeš. Nič ne de, da se le otrok ni prestrašil.
Končno moraš vzeti ponujeni sir. »Gra zie, grazie«, mrmraš s polnimi usti in ponudiš delavcu cigareto. To je vse! Saj ni treba mnogo besed, da zavlada mir med ljudmi!«
J. Ribičič.
Učiteljica v službi svojega naroda
Dne 28. decembra 1938. se je vršil sestanek zadruge »Doma učiteljic« v Učit. tiskarni v Ljubljani ob precejšnji udeležbi tovarišic. Načelnica je poročala o prizadevanju zadruge za pridobitev novih članic in podpornic, o širjenju zanimanja med učiteljicami za naše načrte, kojih uresničenje postaja vsak dan potrebnejše. V debato, ki se je razvila po poročilu, so živahno posegle domala vse navzoče z raznimi umestnimi nasveti. Zadruga jih bo skušala v polni meri upoštevati.
Kot druga točka dnevnega reda se je vršilo predavanje naše priznane predavateljice tov. A. Vodetove: »Učiteljica v službi svojega naroda«. Aktualno, dobro uspelo izvajanje je napravilo globok vtis na zbrane poslušalke in zasluži, da povzamemo iz njega osnovne misli:
»Ob zaključku tako razgibanega leta in ob vtstopu v novo, ki leži pred nami kakor težka negotovost, je potreba, da si položimo obračun o našem delu, ki smo ga dovršili, in se pripravimo za nove naloge, da nadaljujemo, kjer smo prenehali, in začnemo, kjer se do sedaj še nismo udejstvovali.
Razvoj gospodarskega in socialnega življenja sta prisilila ženo, da mora posegati tudi v javno življenje. S tem se je sicer dvignil njen položaj, po drugi strani je pa zdaj prisiljena prevzemati nove naloge in nove dolžnosti. Razmere jo silijo, da se mora zanimati za vse pojave javnega življenja, čut soodgovornosti ji narekuje, da skuša sodelovati, zlasti, kjer so prizadeti interesi skupnosti.
Sedanja doba pa nalaga ženi prav posebno važno nalogo. Čutiti se mora kot aktiven član svojega naroda in države in mora biti pripravljena, če treba tudi na vsako žrtev, kadar čuti, da je v nevarnosti obstoj naše narodne skupnosti. Njena pomoč je dragocena in nenadomestljiva, posebno v sedanjih nemirnih dneh, ko močnejši narodi, zavedajoč se svoje premoči, brezobzirno odločajo o usodi malih narodov. Žena kot državljanka brez političnih pravic ne more preprečiti stremljenj teh narodov, ki se najočitneje kažejo v gospodarskih panogah. Zato pa ni njena naloga nič manj važna in stopa posebno zdaj v ospredje.
Slovenski ženi in materi priznavajo, da je ona naravna ohranjevalka svojega naroda; le po njej se je obvaroval skozi dolga stoletja, ona mu je dajala vedno novih zdravih sokov, ki so ga krepili, da je mogel kljubovati tujemu pritisku in nasilju. To nalogo je izpolnjevala podzavestno pod vplivom zdravega nagona.
Tujec pa postaja čim dalje bolj nevaren in se poslužuje preračunanih metod. Raznarodovanje šibkejših narodov se poskuša po dobro premišljenih načrtih. Sedaj potrebuje naš narod zavednih, zdravih mater, ki bodo smotreno zavestno ustavile prodiranje tujega nasilja. Mati je prva poklicana, da vcepi otroku ljubezen do rodne grude in do svojega jezika. Ona naj mu privzgoji narodni ponos in samozavest, s katero bo kljuboval nameram in nakanam pohlepnega tujca. Zavestna odpornost naroda bo zajezila smotreno prodiranje tuje sile.
To pomoč more dati svojemu narodu edi-nole žena in mati, le tako bo mogoče ohraniti zemljo in jezik bodočim rodovom. Preprosto ženo naj pri njeni vzvišeni nalogi podpira izobraženka, predvsem učiteljica-vzgoji-teljica. Vzgojiti mora našo ženo. da bo postala narodno zavedna, jo podpirati, ji dajati pobud in smernic. Vzgojno delo materino v družini naj učiteljica v šoli nadaljuje in izpopolnjuje.
Pot do srca preproste žene si mora izobraženka sama priboriti, ne toliko z besedami; z dejanji si bo pridobila njeno zaupanje. Učiteljica na vasi naj se približa kmečki ženi, pokaže naj razumevanje za njene težnje, skuša naj zboljšati socialne in kulturne razmere svoje okolice. Vzgojno delo naj prenese preko sten šolske sobe, njeno socialno in humanitarno udejstvovanje ji bo utiralo pot med narod.
Ako se ji bo posrečilo privesti najširše plasti naših žen do prave narodne zavesti, potem je doprinesla bistveni delež k resničnemu prebujenju našega naroda in k njegovi samoobrambi.«

Ivan Kocjani« 60 letnik
agitaciji po učiteljskih društvih in stanovskih listih je uspelo prebiti led in konec leta 1922. je štela US že 510 članov, to se pravi, da je tekom prvega leta pod njegovim vodstvom narasla za 292 članov. Toda ta uspeh nikakor ni bil še zadovoljiv in tov. Kocjančič je še nadalje pozival in vabil učiteljstvo, nobene niti najmanjše prilike ni zamudil, da je le pridobil US novega člana. Uspehi njegovega prizadevanja so povsem točno razvidni iz samih številk, kajti že konec 1925. leta je štela Učiteljska samopomoč že 1706, a konec 1930. že 2507, a po zaključku bilance 1938. vsega 2640 članov, številu članstva primerno se je višala tudi posmrtnina. In da je postala US tako važna učiteljska ustanova, ki sta v njej včlanjeni skoraj dve tretini slovenskega uči-teljstva, gre zahvala v prvi vrsti našemu jubilantu, tov. Kojančiču. In sedaj, ko praznuje svoj 60 letni jubilej in ko bi se moral s ponosom ozirati na ta veliki uspeh svojega truda, mora s skrbjo gledati v nedoločno bodočnost te važne učiteljske socialne ustanove, ki je doslej izplačala že 4,601.616 din za 477 smrtnih slučajev. In ta ustanova, ki si je 1. 1933. osnovala tudi podporni sklad, iz katerega je doslej prejelo že 420 članov 890.000 din brezobrestnih posojil, naj bi bila uničena samo zaradi neke določbe pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja? Ne! To ne bi bil usoden udarec samo za našega jubilanta, marveč za vse učiteljstvo.
Toda Kocjančičevo delo ni bilo omejeno zgolj na US, povsod, kjer se je pokazala potreba, povsod, kjer je potreben njegov nasvet, rad pomaga. Več let je bil v upravnem odboru Učiteljske tiskarne; ko je bilo tov. Mleku-žu prepovedano urejevanje Učiteljskega tovariša, je prevzel uredništvo našega stanovskega glasila; že od ustanovitve je v odboru Učiteljskega obmorskega doma in tudi sicer vedno sodeluje v učiteljskih ustanovah in kjer koli je pomagal s svojim delom in nasveti, povsod je bilo opažati njegovo preudarno in trezno gledanje na posamezna vprašanja.
K njegovi 60 letnici mu najiskreneje čestitamo in mu ničesar bolj ne želimo, nego to, da bi uspelo obdržati Učiteljsko samopomoč v sedanji obliki in sedanjem obsegu, da bi mogel tudi v bodoče skrbeti za njen pro-cvit.
Usodi ali čemu naj pripišemo slučaj, da je padel 60 letni življenjski jubilej tov. Ivana Kocjančiča prav v oni čas, ko se vse slovensko učiteljstvo zaskrbljeno sprašuje: »Ali bo mogoče rešiti Učiteljsko samopomoč«. In prav s to ustanovo in splošno z vsem delom za učiteljske gospodarske in socialne ustanove, kakor tudi z delom za naša stanovska vprašanja je v zadnjih dvajsetih letih neraz-družno povezano vse prizadevanje jubilanta.
Tov. Ivan Kocjančič je rodom iz Lipnice pri Podnartu, kjer je zagledal luč sveta 21. decembra 1878. Po dovršenih študijah na ljubljanskem učiteljišču je služboval na Homcu, v Radovljici, Tržiču, Bohinjski Srednji vasi, Bušeči vasi in v Ljubljani, kamor je prispel 1. 1921.
Na novem službenem mestu se je nudilo tov. Kocjančiču ne povsem novo. toda obširno polje udejstvovanja. 2e istega leta, ko je prišel v Ljubljano, je bil v decembru 1921. izvoljen za predsednika Učiteljske samopomoči, ki je takrat štela komaj 218 članov. Z neverjetno vztrajnostjo se je lotil dela in propagande za to velevažno socialno učiteljsko ustanovo. Pridobivanje novih članov ni bilo ravno lahko, toda njegovi smotreni osebni
Splošne vesti
—	Vse člane Učiteljske samopomoči iz Ljubljane in okolice opozarjamo, da se vrši v nedeljo, 15. decembra t. 1., ob pol deseti uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, sestanek zastopnikov in članov vseh samopomočnih ustanov. Na sestanku bo načelnik US tov. Ivan Kocjančič tolmačil določbe novega pravilnika. Vabimo vse v Ljubljani in okolici bivajoče člane US, da se tega sestanka udeleže.
—	Iz Slovenske šolske matice. 1. Ponovno prosimo vse gg. poverjenike(-ice), ki nam še niso dostavili članskih seznamov za 1. 1938., da to brez odloga store najkasneje do 30. t. m. Opozarjamo pri tem, da se bo mogla Matica na ¿amudne prijave lc v toliko ozirati, v kolikor bo ostalo knjižne naklade, ki pa bo prav neznatno višja od števila pravočasno priglašenih članov. — 2. Opozarjamo dalje gg. poverjenike(-ice), pa tudi upraviteljstva psne^vn^h in meščanskih šol, da J?o počenši z letom 1939. znašala članarina za šole letnih din 40,—, kar naj zlasti upoštevajo gg. upravitelji, da vnesejo zvišani znesek pravočasno v proračun svoje šole. Za učiteljsko osebje pa ostane tudi v bodoče dosedanja članarina 30 din. Uprava Slov. šol. matice.
,, — Konec tega meseca jzide brošura »Pouk branja po globalni metodi«, ki jo bo
izdal v samozaložbi šol. upr. Pibrovec Leo.
Brošura ima namen seznaniti z globalno metodo učiteljstvo oziroma pripraviti enega ali drugega do tega, da jo preizkusi. Pravijo, da ima ta metoda bodočnost. V Belgiji se sme poučevati branje samo po tej metodi. Založnik bo poslal brošuro vsem šolam. Cena 15 din. Kdor izmed učiteljstva hoče brošuro še posebej naročiti, naj se javi na Jesenice. Za 15 din se bo lahko seznanil z metodo, ki je pri nas še malo znana. Avtor je študiral to metodo v inozemstvu ter jo je tudi sam preizkušal. Študij je bil torej zvezan s stroški, kar blagovolite upoštevati pri ceni brošure.
— Pouk o gospodarstvu v naših šolah je
naslov predavanja, ki ga priredi Pedagoško društvo v Ljubljani. Predavanje, ki bo v soboto, 14. januarja 1939., ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, je prevzel iz prijaznosti naš odlični gospodarski strokovnjak docent dr. Murko Vladimir. Iz svoje razgledanosti o pouku gospodarstva v cfrugih drža,vah bo g. predavatelj razvil program ža tak pouk tudi |>ri nas m bo s ifem pomagal marsikateremu učitelju do načrtnega dela v tem predmetu. Vsi se zavedamo, kolike važnosti je za naš narod smotrna gospodarska vzgoja. Zadnji čas je torei. da se problema resno lotimo. Ker bo predavanje g. docenta dr. Murka brezdvomno odprlo marsi-kakšen nov vidik na ta problem, opozarjamo učiteljstvo nanj in ga k udeležbi iskreno vabimo.
Ka/ vse pišejo
o učiteljstvu. šoli, prosveti in JUV
—1 Prodaja obmejnih posestev je naslov članka, l^i ga prinaša »Večernik« z dne 3. januarja. Med drugim tudi sledeče: Na pobudo požrtvovalnega domačega šol. upravitelja g. Božiča so se prvi zganili večni idealisti — učitelji, ki bi naj s pomočjo svoje organizacije na tem mestu ustvarili »Učiteljski planinski dom«. Članki v »Učit. tovarišu« so se zavzemali za stvar z vso resnostjo, vmes je posegla celo učiteljica-domačinka ga. Maj-cen-Kolarjeva, ki je iz Murskega polja sem podprla misel, da naj stoji tak dom v ogroženem obmejnem ozemlju. Res lepe misli, žal —- brez realne podlge, ker pač ni potrebnega denarja...«
—1 Celje potrebuje otroško zavetišče. V
tem članku pravi »Večernik« z dne 9. januarja tudi: Šoli odrasli fantje so raščeni kakor sedemletni meščanski otroci, ponujajo se za raznašalce, in tekače, na obrt in redno zaposlitev niti ne mislijo, tovarna je vsem le daljni sen.
—1 Nepismenost v naši državi je med
ženskami mnogo večja kakor pa med moškimi. Statistika sestavljena po rezultatih popisa prebivalstva v letu 1931. pravijo, da pride na 100 pismenih moških le 64 pismenih žensk. Vzroki zato leže večinoma v verskih momentih prebivalcev v vzhodnejših delih naše države, kjer ženska nima v nobenem primeru iste vloge v javnem življenju, kakor jo ima n. pr. pri nas. Najmanj nepismenih je seveda v Sloveniji, kjer so jih pri popisovanju prebivalstva pred 7 leti našteli le 5,5 %. Za nami pride upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, kjer je nepismenih še 20,9 %. Nato savska banovina z 27,7 % nepismenih, primorska z 57,3 %, moravska z 62 %, drinska z 62,1 %, zetska z 66 %, vardarska z 70,9 %
in vrbaska z 72,6 %. Seveda je pismenost večja med mlajšim rodom, ki je rastel v novi državi, ko je bilo ustanovljenih mnogo novih šol v vseh delih države. (»Slovenski dom z dne 10. januarja 1939.)
—1 Skrbimo za svoj učiteljski naraščaj. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« z dne 1. jan. 1939. v zvezi s sklepom občnega zbora Kmečke zveze v Celju, da se ustanovi v Ljubljani in Mariboru zavod, v katerem bodo našli vso oskrbo kmečki sinovi, ki bodo študirali učiteljišče. — Članek med drugim prinaša tudi sledeče: »Če vprašate te ljudi, kakšno sodbo imajo o svojih nekdanjih učiteljih, boste dobili zelo različne odgovore. Eden bo svojo šolsko dobo hvalil, drugi bo mislil nanjo bolj z nejevoljo nego s hvaležnostjo. To je jasno; kajti pri tako ogromnem številu učiteljstva en more biti drugače, kakor da prihajajo v ta stan ljudje zelo različnih umskih in moralnih sposobnosti. Pravijo, da je učitelj prodajalec svoje lastne osebnosti... — Če je v učiteljevem srcu globoka vera, ki mu pomaga preko vseh težav v življenju, razliva ta vera svojo luč tudi na otroke in jih neopa-ženo vodi k Njemu, h kateremu se zatekajo vsi, ki so obteženi in se trudijo. Če pa učitelj tega zaklada nima. ga tudi kdo drugi ne more posredovati... — Narod torej nikdar ne more dovolj prositi Boga, da bi mu Bog dal dobro učiteljstvo. Narod pa mora tudi sam storiti vse, kar je v njegovi moči, da vzgoji iz sebe dober učiteljski naraščaj ... — Če hočemo povedati resnico, moramo reči takole: »Za učiteljstvo plačujemo davke, sicer se pa ne brigamo dosti več nego nič za vprašanje, ali lahko sami kaj vplivamo na to, da bo vzgoja našega učiteljstva kar mogoče dobra.« — Pod istim'naslovom prinaša v istem smislu daljši članek tudi »Orač« za mesec januar.
Mladinska
matica
—mm Kratka notica o 3. številki »Našega roda« je izšla v listu »Mariborer Zeitung« 24. novembra 1938.
—mm Na razne informacije glede nagrad za naročnike daje uprava sledeča pojasnila: Ob jubilejnem letu »Našega roda« je razpisala MM za svoje zveste naročnike 40 lepih nagrad, in sicer: 2 deški ali dekliški kolesi,
2	brezplačni letovanji na morju ali v planinah, 2 harmoniki, 4 žepne ure za dečke ali zapestne ure za deklice, 3 fotografske aparate, 6 nalivnih peres, 6 nogometnih ali ha-zenskih žog, 2 garnituri orodja za rezljanje ali 2 mala šivalna stroja, 8 velikih orglic,
3	male ročne tiskarne in 2 neceserja za šivanje ali 2 garnituri orodja za dečke. Pravice do nagrad ima vsak reden naročnik Mladinske matice. Nagrade se razdelijo v mesecu juniju 1939. Šolo in nagrado izžreba posebna komisija pri Mladinski matici, učenca pa do-tična šola sama.
—mm Izšel je 3. zvezek Cicibanove knjižnice, ki prinaša sledečo Vsebino: »Dobro jutro«, »Dobra hrana«, »Uganka«, »Ošpice«, »Razgovor«, »Vrabec pravi«, »Ura«, »Kaj maramo mi!«, »Lovec«, »Izgubljeni dom«, »Greh na srčku«, »To ni res«, »Vijolica pripoveduje«, »Srečali smo«, »Ptičja gostija«. Ta zvezek je uredil Fran Roš, ilustriral Albert Sirk. Glavni sotrudniki: Ribičič, Roš in Utva. Vsebina je pestra, živa, zabavna. Vsak učenec prvega razreda bi moral imeti to knjižico. Pri naročilu vsaj 10 izvodov je cena din 1,50 za izvod. Pri manjšem naročilu se zaračuna posebej še poštnina.
—mm Božična mladinska priloga »Mo-ravskega večernika« prinaša prevod Ribiči-
čeve »Božične pravljice«, ki je izšla v 4. številki »Našega roda«. Pravljico je prevedel O. F. Babler.
—mm Seja literarnega odseka MM bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 18. uri. Ob 20. uri pa bo redna seja odbora MM. — Zaradi važnosti dnevnega reda je prisotnost vseh odbornikov obvezna.
—mm V slavnostni številki »Misli in dela« ob 20 letnici Jugoslavije je izšel tudi članek Josipa Ribičiča o mladinski književnosti in o pomenu MM za razvoj slovenske mladinske književnosti.
Stanovska organizacija JUU
Vabila
— JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR - LEVI BREG zboruje v soboto, 21. t. m., ob pol 10. uri v krčevinski šoli. Ob pol 9. uri naj pridejo k seji vsi člani (-ce) upravnega in nadzornega odbora, ob 9. uri pa k ustanovnemu sestanku društvenega odseka učiteljic vse tovarišice! — Razen običajnih točk bo na dnevnem redu zborovanja: a) Razgovor o najaktualnejših stanovskih, službenih in pedagoških zadevah, za katerega je pismena mnenja, predloge i. si. poslati predsedniku do 17. t. m. b) Eno (morda tudi dve) poročilo iz elementarno-šolskega dela, in siccr: Spoznava šol. novincev iz predšolske dobe. Tovariši in tovarišice, predvsem elementarci (-ke), pripravite se na debato. Članarinski dolžniki storite z novim letom svojo dolžnost! Vse članstvo vabim k polnoštevilni udeležbi, ki je dokument naše discipliniranosti pa tudi zanimanja za naša šolsko - strokovna vpra-
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO bo imelo zborovanje dne 4. februarja 1939. ob n 11. ur6 v ljudski šoli v Tržišču s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Predavanje gospoda profesorja Jana Kolarja o Cankarju. 4. Slučajnosti'.
po

s»
oji*
s«
h

v
h

sanja!
Predsednik.
Šolski radio
—r XIV. Torek, 17. januarja. Od rude do jekla: g. Jože Žabkar. Razpored: 1. Ogled rudnika železnih rud. 2. Prizori na skladišču. 3. Pred plavžem. 4. Ogled pomožnih naprav za pridobivanje železa. 5. 6 ur pred Martinovo pečjo.
—r Petek, 20. januarja. Pri zobozdravniku; dialog. Vodi g. Mirko Demšar. Razpored: 1. V čakalnici. 2. Nekaj iz zgodovine zobo-zdravniške vede. 3. O pacientih — bolezenski slučaji. 4. V ordinaciji; plombiranje, iz-diranje, zdravnikova navodila.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri predaval g. inž. Mežan: Kmečko gospodarstvo pri nas in njegova povezanost s svetovnimi tržišči.
Novosti na knjižnem trgu
—k Bambek, spisal Feliks Salten, prevedel Vinko Lavrič. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1938. Cena broširanemu izvodu 28 din, vezanemu pa 40 din.
Bambek je ime srnjaku, katerega življenje je popisano v tej knjigi od onega trenutka ko pride na svet do tedaj, ko postane popoln samotar. Ves gozd oživi pred čitate-ljem, ki prebira to knjigo. — Komaj zagleda Bambek luč sveta, že je poleg zgovorna sraka, pri prvih korakih ga ošteje irt. Na svojem prvem izletu na travnik spozna metulja, kobilico, zajca in druge isrne, a takoj ob prvih korakih in ob prvih spoznanjih se začne zanj gozdna šola. Bambekov krog znancev se veča z dneva v dan, iz noči v noč. a največje spoznanje doživi, ko spozna lovca. Prav zanimivo je opisano kramljanje srn in srnjakov o Njem (lovcu), ki je nevaren šele takrat, ko iztegne tretjo roko. — Ko mine otročja doba je navezan Bambek sam nase in le stari samotar Klatež ga tu pa tam sreča in mu daje najbolj pametne nasvete, tudi mu reši življenje, ko je ranjen. Vse življenje srn, vse njihove navade in težave so v knjigi opisane tako nazorno in v tako privlačni obliki, da je oni, ki začne knjigo citati, ne odloži, dokler ne pride do konca. Vse gozdno življenje je v Bambeku zajeto v tako lepo celoto, da pri-veže nase otroka in odraslega čitatelja. Kdor je precital knjigo Mukerdži: Mladost v džungli, je spoznal do podrobnosti džunglske živali in njihovo življenje, prav tako spoznamo domači gozd in naše gozdne živali ter način njihovega življenja, če prečitamo knjigo »Bambek«.
K slovenskemu prevodu knjige bi bilo pohvalno omeniti, da se je prevajalec poSlužil živega jezika in spretno uporabil mnoge izraze raznih živali in rastlin, ki so udomačene na Dolenjskem. Res lep jezik in tekoč slog izpričujeta prevajalčevo spretnost postaviti tuje delo v povsem domačo oblikovno izrazitost.
»Bambek« ne bi smel manjkati v nobeni šolski knjižnici, ker lahko zelo dobro služi kot pripomoček pri prirodopisnem pouku. Dobi se tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
»ZBORNIK 39« JE IZŠEL.
V spričo velikih usodnih dogodkov in velike stiske, v katere je zašla vsa evropska kultura, v teh usodnih časih, ko se izpremi-nja zemljepisna podoba sveta, v času torej, v katerem je ogrožena ne le kulturna, temveč življenje vseh majhnih narodov, smo se odločili izdajati »Zbornik 39«. ki bo štirikrat na leto v obliki obsežnih knjig po najmanj 160 strani velike osmerke priobčeval najbolj značilne prispevke naših najpomembnejših kulturnih delavcev. In to predvsem tistih kulturnih delavcev, ki neomahljivo verujejo, da je danes bolj ko kdaj potrebno podčrtati kulturo in napredek. Zato bo Zbornik tako urejevan, da bodo vse tri naše kulture povsem enakopravno zastopane, predvsem pa tako, da bo suverenost slovenske, srbske in hrvatske besede najbolj vidno poudarjena.
Tako bodo Zborniki namenjeni in dostopni vsemu izobraženstvu naše države. S tem pa je že zgrajen most, čez katerega pelje najbližja in najbolj kulturna pot do spoznavanja in spoštovanja vseh treh kultur. Razumljivo je, da bo uredniški odbor skrbno zbiral in objavljal le gradivo, kakršno služi kulturnemu napredku in zbliževanju vseh narodov v Jugo1-slaviji, ki so v tesnem življenjskem stiku odvisni drug od drugega. Zbornik ne bo zbiral zaključen krog sodelavcev in odklanja zato že vnaprej klikarstvo, pač pa želi na široki bazi podati zares širok pregled našega kulturnega ustvarjanja. Umetniška, znanstvena in socialna vrlina bo uredništvu edino merilo za presojo prispevkov. Zbornik bo imel stalne umetniške priloge na posebno finem papirju, tako da bo tudi v tem oziru vsestransko pregleden. Zbornik ni politična revija. Eseji, ki na znanstveni podlagi obravnavajo miselnost naziranj. so le razčlemba borb za reševanje vsega dobrega in pravičnega v prid poedincu in končno vsemu kulturnemu človeštvu.
Pravkar je izšel prvi zvezek Zbornika 39. Po vsebini in po opremi prekaša vse dosedanje slične publikacije.
Vsebina prvega zvezka je tako vsestranska in pregledna, da bo zadovoljila še tako razvajenega čitalca: Vasa Stajic, znani pisec izvrstne monografije Svetozara Miletiča. objavlja na prvem mestu članek Liberalizem u ruševinama; Ivo Grahor, slov. esejist, priob-čuje obširno študijo Ob prerezu Evrope; Tone Seliškar, pesnik trboveljskih rudarjev in pisec mnogih pomembnih slovenskih knjig, je napisal za Zbornik novelo Tržaška cesta in tri sonete - Češki, Kitajski in Žalosten sonet; dr. Dušan Nedeljkovič, univerzitetni profesor, referira O krizi današnje civilizacije i jednom novom sintetizmu; Lojz Kraigher, pisatelj romana »Kontrolorja Škrobarja«, ob-javlj a eno svojih najboljših novel Razočaranja; dr. Vasilije Bunič, znani pisec mnogih ekonomskih in filozofskih spisov, piše o Kantovi kritiki materializma; Josip Pavičič objavlja novelo Kolač; Stanko Janež esej Slovenci in Ivan Cankar; dr. Ljubomir Živkovič, pisec zanne knjige o rasah, piše obsežno in nadvse zanimivo Šta je ideologija?; dr. Miloš Popovič, zdravnik in najboljši poznavalec problemov socialne medicine, piše o Racional-noj zaštiti dece; Mato Lovrak, najboljši hrvatski mladinski pisatelj, pisec knjig »Deca ve-likog sela« in »Neprijatelj broj 1«, priobčuje odlomek iz svoje neobjavljene knjige Drugi C razred; Miloš Savkovič sodeluje z novelo Dva druga in z referatom Beogradsko pozo-rište Poleg tega sodelujejo v prvem zvezku se: Milan Kajč z novelo V stari strugi. Ivan Potrč z novelo Groteska, Miran Jarc z odlomkom iz tragedije Vaška antigona in sonetom Pogled nazaj, Cina Jote s pesmijo, V. Kukalj z novelo Posljednji Popovič, Jože Kranjc z novelo Mati, Ivan Bratko z aktualnim esejem Narodnostno gospodarsko vprašanje Slovenije, M. Rajkovič z esejem Kulturna aktivnost radništva u Srbiji, Grgur Karlovčan S pesmijo Težakova smrt. Ruža L. Petelinova z obsežnim pesniškim prikazom Orači N. Pejko in V. llič s pesmijo Makedonski pej-saz in Tutunari v makedonščini, Branko Rudolf is pesmijo Pokrajina in jaz in hrvatski kmetski pesnik Ivan Čače Mrtvece nose. Od slikarjev so zastopani v prvem zvezku z re-nije M. Rajkovič z esejem Narodnostno gospodarsko vprašanje Sloven jeOOo txril »'ru produkcijami: Vilim Svečnjak z risbami iz ciklusa Petrice Kerempuha po pesnitvi Miroslava Krleža. S. Leicht, Ivan Gcneralič, Drago m Nande Vidmar. Maksim Sedej. Ljuba Babic, Ivan Mraz, France Mihelič. Božidar la-kac, Kulundžič, Vilko Gecan in drugi. To edinstveno revijo urejuje pisatelj in naš tovariš Ione Seliškar.
Tako je »Zbornik 39« postal kulturna revija vseh nas v državi in zato je nujno potrebno, da se priglasi čim več naročnikov.
Apeliramo na naše tovarišice in tovariše, ki so prijatelji naše književnosti, umetnosti m znanosti, da se iz vseh krajev Slovenije pnglase za poverjnike. Poverjenikom se nudi za vsakih 5 naročnikov po 1 izvod Zbornika kot nagrada, poleg tega pa bo prejel vsak poverjenik ob koncu letnika v dar po 1 originalno grafiko enega najboljših naših slikarjev v umetniški vrednosti do 400 din. Pišite po natančna pojasnila na naslov: Uprava »Zbornika 39«, Ljubljana, Gregorčičeva 23
Letna naročnina din 100,—. posamezni zvezki v knjigarni din 30,—.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar
LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6,
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri toplomeri, hygrometri itd. — Velika izbira ur',
zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.	Kvalitetna optika.
Na Vu
je ležeče da Imate obleko vedno kot novo
zato Jo pustite redno kemično čl« ti ti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolilulnlr?