St. 7 (C. c. LJUBLJANA IftPMtft) V Trsta, v soboto, >. tamiaria 1927. Številka 3t cemt. Lttnlk Lil iAst izhaU v-»«k »iutr 5 meuci L 22—, pol let^Ffc L 6.50 več. — Posamezne Sfevike r glrokosti 1 kolone (58 nm^ * aicc, zahvale, poslana, OgLafci Maši gospodarski dlli 'Novoletno gospodarsko poročilo iz bistriškega okraja) Pripomba. Priobčil jemo radi to zanimivo poročilo, ki priča^o r«xS neumernem delovanju tamkajšnjih gospodarskih krogov. Postavljamo obenem to poročilo za vzor gospodarskih situacij-skih poročil tudi za druge okraje. Za bistriški okraj je pred voj-obstojala podružnica Kmetijske družbe vojvodine Kranjske v Ljubljani. Vsi starejši se spominjajo na plodonosno delovanje te družbe. Povsod so se mazali njeni dobri sadovi in tudi naš okraj je bil več ali manj deležen njenih uspehov na polju kmetijstva. Po vojni je bilo treba nove orijentacije. Usta-no vili smo kmetijsko zadrugo. Ta ima obširen delokrog. Ko .smo sestavljali njen program, -,rno videli, koliko se bo dalo pri nas storiti v povzdigo vseli kmetijskih panog. Najvažnejše je pri ličus govedoreja. Prvič radi tega, ker nam naša mlekarska zadruga razpeča lahko in po dobri ceni sveže mleko v bližnja mesta, ln drugič, ker pridelamo mnogo dobre krme. Pridelamo jo v našem kraju toliko, da gre vsaJco leto stotero vagonov krme v bližnja mesta. Govedorejo pa moramo tako razviti, da bomo vso krmo lahko porabili sami. S tem postopanjem ne bomo le boljše vnov-čili pridelek naših travnikov, temveč ostal nam bo doma gnoj, ki ga ne le naši travniki, ampak tudi naše polje nujno potrebujejo. Res, da bo treba osušiti prej nekatere naše travnike, ker hrana ni vsa prvovrstna, ta misel pa ni neizvedljiva. Po leti je sklical odposlanec bojevnikov posestnike in jih vprašal, ali so v načelu za to, da se regulira naša Reka, ki nam poplavlja polje in dela močvirnate travnike. Taka naprava bi Lila zelo koristna, ampak tudi zelo draga. Projektiran je nasip na obeh straneh struge. Ponudba bi bila sprejemljiva le tedaj, ako ne obremeni preveč naših posestnikov. Pasma naše govedi Po važnih posvetovanjih na raznih sestankih, ki jih prireja naša zadruga vsak mesec, in po posvetovanju z raznimi živinorejskimi strokovnjaki izven našega okraja, smo se odločili opustiti simendolsko in vpeljati temnosivo Švicarsko pasmo. Razlogi za to so sledeči: simen-dolska pasma, ki jo je pri nas uvedla Krajnska kmetijska družba, ni za hribovit svet, kakršen je pri nas. Je premehkili parkljev, pretežka in podvržena boleznim; tudi dobro ne izkorišča krme in je v tej izbirčna, ter končno ne prenaša svojih lastnosti z gotovostjo na potomce. Tudi mlekarica ni prvovrstna. Sivo švicarsko pasmo hvalijo kot vztrajno, s hrano lahko zadovoljivo inj dobro mlečno žival. So nekateri živinorejci, ki se z našim sklepom ne strinja jo, a večina je na strani zadružnega odbora. Razen tega pa deluje kmetijski urad naše pokrajine za uvedbo temne švicarske pasme. Seveda ne bodo smeli živinorejci kupovati plemenskih krav v zgornji Italiji, kakor so to storili nekateri, zavedeni po slabih svetovalcih lansko lleto, ampak nakup »bo odslej vodila Kmetijska zadruga sporazumno s kmetijskim uradom. Zadruga bo skrbela v prvi vrsti za zadostno postavitev plemenskih bikov, za kar bodo dobili živinorejci primerno nagrado, ki jo je zagotovil kmetijski urad. Kdor bo pa hotel kupiti plemenske junice ali celo krave iz materine dežele, mu bo šla tudi na roko. Kmetijski urad je obljubil posojilo in nagrade za zgradbo vzornih hlevov, kar bo tudi dalo vzpodhudo- našim živinorejcem. Planinski pašnik Naša dolina in južnozapadna brda so i Inata oziroma lapor-nata. Proti severovzhodu se pa svet vzdiguje proti Snežniku in je tam pravi kraški svet, kamenit je in le deloma zaraščen po borih ki jih je pred vojno zasa-jala komisija za pogozdovanje Krasa. Po teh krajih je obilo Naročnina: u 1 mesec L 8.—k 75.—, r inozemstTo mesečno asnina za t """ prostora tie oglase L 1.—, se oemrt-e denarnih modo? L 2.— 2__ EDINOST Uredništvo in upravni* tv«: Trat (3), ulica S. Franc esc o d'Asdai 20. Te« lefon 11-57. Dopisi na} ae poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in denar pa uprarmiitru. Rokopisi ae n« vračajo. Nefraakirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk TIskarn« «Edin ost* Poduredniitvo v G o r i c i : ulica Giosut Carducci it 7, L n. — Telci. ii. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. sveta, ki je pa malo izkoriščen. Ko je bil Se ves svet skupna gmajna, so se po njem pasle ovce in krave, sedaj je po večini razdeljen, a razdelitev je živinoreji prinesla več škode kot koristi, trava je tam majhna in trda tako, da se izplača kositi le takrat, kadar je seno drago. Na tem svetu namerava zadruga napraviti planinski pašnik s hlevi in napajališčem in sicer pašnik tako velik, da bi se na njem čez poletje pasla plemenska mlada in jalova živina vseh zadružnikov. Sedanji posestniki, ki jih je zadruga povabila na razgovor, so z veseljem pozdravili to misel in se načeloma izrekli za zakupoda-jo svojih travnikov. — Važnosti takega travnika ni treba poudarjati, ker si lahko vsak izračuna koliko živine bodo kmetje lahko več redili, ako ne bodo imeli čez poletje v času največjega dela z mlado in jalovo živino nikakih skrbi, a le malo troškov. Prispevek za plačilo troškov namerava zadruga pobirati po teži, ki jo bo govedo pridobilo med letom na paši. Drevesnica zadruge je prevzela od prejšnje Kmetijske zadruge drevesnico, kjer je vzgojila desettisoč jablan. Kmetijski urad namerava na-praviti obširnejšo drevesnico, ki bi služila celi reški pokrajini. Preteklo nedeljo se je vršil sestanek sadjarjev, ki sta se ga udeležila dva priznana strokovnjaka: g. Ambrožič Matija iz Nove Sušice in g. Dekleva Leopold iz Buj. Določili smo sadni odbor za našo dolino, in sicer za zavetne lege in dobro zemljo kanadko in blemheimsko re-neto, za lego na vetru in slabo zemljo štajerski mašanckar in bonovec. V jeseni bo priredila zadruga drugi sestanek sadjarjev, na katerega bodo sadjarji prinesli sadove jablan, ki pri nas dobro uspevajo. Alco bo letošnje leto dobra letina, namerava zadrugla (napraviti v Reki sadni semenj. V to svrho bodo služili amerikanski zaboji, kakršne smo videli na ljubljanskem semnju. Ti držijo 20-25 jabolk. Sadjar razstavi zaboj svojih jabolk ali hrušk sortirane ali nesortirane, izbrane ali neizbrane. Na zabojih so naslovi prodajalca in količina, ki je na prodaj. Semenj-ska komisija prodaja po razstavljenih vzorcih sadje kupcem, ki se oglašajo. Upamo, da bo tak semenj uspel, zlasti ako ga priključimo razstavi, ki se sedaj vrši vsako leto v Reki. Seveda bo treba delati primerno reklamo, da privabimo kupce. Pereča rana naših sadjarjev je poraba in prodaja češpelj. V dobrih letih pridelajo naši sadjarji ogromne količine češpelj. Lansko leto je bilo toliko tega božjega blagoslova, da niso vedeli kam z njimi. Ker ni bilo kupcev, so cene tako padale, da so se nazadnje prodajale češplje l>o Lit. 16.— k vin ta I. Žganjeku-ha po domačih kotlih je zelo otežkočena in jo bo vlada kmalu popolnoma prepovedala. Dopuščala bo kuhati le v aparatih, ki imajo števec za določitev količine alkohola. Takih aparatov si pa vsak posameznik ne more nabaviti. Radi tega hoče zadruga prihodnje leto postaviti tak aparat in kuhati svojim članom. Ako bodo pripuščala sredstva, postavila bo tudi sušilnico za češplje, a ne take, ki suši zgolj z gorkim zrakom ker ni racijonelno, ampak tako, da meša zrak, torej da privaža svežega in odvaža vlažnega poseben ventilator, ki ga goni mehanična sila. V prvi vrsti bo pa delala na to, da proda čim več svežih češpelj. V to svrho je že letos iskala kupce z oglasi. Oglasilo se jih je obilo, a bilo je že Prepozno za sklepanje kupčij. Zavarovalnice za govejo živino SO že ustanovljene in bodo v kratkem začele poslovati. Mesečni sestanki Mnogo naukov, pojasnil in vzpodbude dobe kmetje na rednih mesečnih sestankih. Vrši se majhno predavanje. Nato se razvije debata, v katero posežejo zborovalcL Na ta način se vzbudi zanimanje in se navadijo tudi preprosti možje in fantje posegati v debato. Take sestanke bo prirejala zadruga tudi po večjih vaseh na- šega okraja in si ogledala pri naprednih kmetih, kjer je kaj vzornega, bodisi lepo Živino, vzorno napravljen hlev, gnojišče, sadovnjak, polje itd. S tem bo udeležencu ne le nazorno pokazano napredno kmetijstvo, ampak seznanili se bodo med seboj pobližje napredni kmetje in se razgovarjali, kar bo zopet dalo vzpodbudo za napredek. Zadruga ima v svojem pro-gramu tudi uvedbo kake domače industrije, poskušnje z gojenjem .sviloprejk, zlaganje razkosanih zemljišč po naših kmetijah. Delala bo poskušnje z umetnimi gnojili, da dožene, katerih gnojil naši travniki in naše polje potrebujejo. Prirejala bo tečaje za odrastlo kmečko mladino. Ustanoviti hoče tudi zadružno prodajo sena, imeti zalogo poljedelskih strojev, krmil, gnojil, semena itd. Zanemarjala pa tudi ne bo gospodarstva. Posrečilo se ji je pridobiti g. inž. Dovgana, ki ji je obljubil prirediti prihodnji mesec tečaj za oskrbovanje ma-. lih gozdnih posestev. Zadruga pa kaže svojo pravo delavno silo šele od tedaj, cd-kar se ji je posrečilo pridobiti kot svojega sotrudnika bivšega učitelja g. Furlana. Kakor povsod, tako je bilo tudi pri nas. Odbor je imel obširen program, a manjkal je mož, ki bi izvedel, za kar je dal ta ali oni inicijativo. Odborniki so po večini zaposleni vsak s svojim delom. Sklenilo se je marsikaj, a ostalo je večinoma vse na papirju. Kmetski stan propada, prilike za zaslužek so vedno slabše. Kje je pomoč? Nikjer drugje nego v samopomoči! Sam pa si posameznik ne more pomagati. Ne preostaja tedaj drugega, nego da se kmetje združijo. Razmere že same silijo v to. Za združitev so najbolj primerne zadruge po našem vzorcu. Take bi se morale ustanavljati v vsa- \m - il Rimski listi o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo RIM, 7. (Izv.) Pred dnevi je pričel priobčevati amer. «New York Herald» izpod peresa svojega ženevskega dopisnika celo vrsto člankov o predzgodovini italijjansko-albanske pogodbe. Istočasno je priobčeval te Članke na svojih uvodnih mestih tudi pariški «Matin». Ker so menda ti članki vsebovali poročila o pretveznih intrigah italjanske in tudi angleške politike, so vzbudili v rimskem časopisju deloma znaten odpor in skoro-da zgražanje. Današnji večerni rimski listi prinašajo v tem pogledu uradno poročilo albanskega poslaništva v Parizu in odlomke iz članka pariškega «Tempsa». K «Tempsovemu» Članku dodaja «Tribuna» kratek komentar oz. izjavo: «Samo dve besedi! Med Rimom in Beogradom ni potreben nikak posredovalec. Pariz naj se briga za svoje lastne zadeve, katerih ima toliko, in naj jih ne išče na Jadranu, kjer Francija nima nikakih interesov. Francoski listi naj o tiranski pogodb manj klepetajo — in vse bo končano. Toliko in nič več». Za to pa ne zadostujeta samo dve besedi listu «Lavoro dTta-lia», ki prinaša o tem predmetu kratek uvodni članek. Po kratkem uvodu, ki se nanaša na članke omenjenega ameriškega lista, pravi člankar sledeče: «Končno se je hrup radi tiranske pogodbe polegel, ozračje se je pričelo čistiti in po več ali manj dobri razrešitvi jugo-slovenske krize se je poleglo tudi nelogično vznemirjenje v Beogradu. Toda ravno dobri odnošaji med Italijo in Jugoslavijo ne dado miru nekate- kem okraju. Vse skupaj se pa rim ljudem. Uveljavljanje na-> strniti v zvezo. Kdo je poklican? Mar ne vsi? Ali ne veste, da bodo imeli vsi stanovi koristi, ako bo kmet imovit! Nikakor pa ne bodo zadruge zadobile pravega razmaha, ako bo vse delo ležalo na ramah odbornikov, ker redki so možje, ki bi žrtvovali vse sile altru-ističnemu delu. Radi tega ne preostane drugega / kakor nastaviti dobrega, teoretično nao-braženega strokovnjaka. Pripomniti pa moramo, da je treba imeti posebno srečno roko, če se hoče najti pravega moža, ker ni vse v strokovni izobrazbi, ampak več v idealizmu, veselju do stroke, delavnosti, ambiciji. Ako bo odbor naše zadruge vodil tak duh dela in napredka, kot se je pojavil v preteklem letu, ako bo naš sotrudnik s tako vnemo nadaljeval delo, kakor ga je započel, in ako nam bodo merodajni činitelji dejani sko dali toliko pomoči, kakor so nam jo obljubili, potem bodo vzcveli naši travniki, bodo obrodile naše njive, namnožili se bodo naši hlevi, in vselilo se bo blagostanje v naše kmečke domove, kakršno je po vi&oko-razvitih naprednih deželah drugih držav. Telefon na vlaku bo vpeljan tudi v Italiji RIM, 7. (Izv.) Kakor poroča agencija «La Recentissima» proučujejo tudi izvedenci italijanskih železnic uvedbo telefonske službe na drdrajočem vlaku, ki je bila uvedena že pred časom v Ameriki in v zadnjih ecih tudi v Nemčiji. S pomočjo radia bo mogoče potnikom razgovarjati se med vožnjo z znanci in drugimi ljudmi, ki sedijo doma, ali pa v svojih uradih. Tudi z drugimi vlaki se bo mogoče razgovarjati. _ Bog čez mejo RIM, 7. Kakor poroča «Pensiero Latino», glasilo italijanskih fašistov v južni Franciji, je prekoračO pred dnevi ravnatelj satiričnega lista «Bec-co Giallo» in poznejšega «Attac-cabottoni» francosko mejo, odkoder se je podal najprej v Niz-zo, potem pa v Pariz. K tej vesti dodaja list: «Truma političnih beguncev je pridobila na ta način enega novega lepega kam-pijona*. šega miroljubnega prestiža ob Donavi in na Balkanu je, ki vzbuja nervoznost in skrbi Ženevi, in njeni krogi so vedno na razpolago v snovanju peklenskih načrtov proti fašizmu. Zato se zopet ponavlja polemika: za odkritji ameriškega lista, katere tako radevolje pri-občuje «Matin», prihajajo na vrsto odkritja grškega in romunskega tiska, ki niso — v nasprotnem smislu — nič manj težka. Italijansko-albanska pogodba je utemeljena na osnovi italijanskih interesov, na ohranitvi popolne in dejansko neodvisnosti male republike ter odgovarja sklepom poslaničke konference iz 1. 1921. Kdor hoče o njej zopet razpravljati, ta prinaša dokaze sovraštva napram italijanski politiki. Verjetnost pritožbe Male antante na Družbo narodov je treba absolutno izključiti. «Beograjska vlada naj premisli nekatere svoje prenagljene korake, zakaj morda nikoli kakor v tem trenutku clesorijen-tacije jugoslovenske politike se je izkazala potreba prijateljstva med obema narodoma, katerima je rimski pakt začrtal pot plodonosnega sodelovanja. V tipanju in v negotovostih poslednjih tednov so morali srbski voditelji priti do tega, da tega prijateljstva ni mogoče nadomestiti niti s francoskim, niti z ruskim, niti z obema skupaj. Odnošaji Jugoslavije napram tema dvema državama so precej različnega pomena od onih napram Italiji. «Ponavljamo kar smo že svo-ječasno trdili: Nič nepopravljivega se ni zgodilo. Italija in Jugoslavija se lahko razumeta Sn se morata razumeti,, izgubi naj se le intervencija tretjih, pa tudi če se javljajo v obleki nepoklicanih posredovalcev. Odobritev nettunskih pogodb v skupščini bi bilo dejanje, ki bi zaključilo neprijetni dogodek ter utisnilo prijateljski pogodbi njeno prejšnjo vrednost in njen prejšnji prestiž«. Zasedanje laiiMesa sveta Fašistcvska prisega RIM, 7. (Izv.) Proti pričakovanju je končala včerajšnja seja velikega faš. sveta že kmalu po polnoči. Po seji ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Kljub temu so se takoj po seji razširile nekatere vesti o njenem poteku. Teh pa nismo smatrali za tako važne, da bi o njih poročali že včeraj oz. danes zjutraj. Že pred pričetkom seje je razdelil administrativni tajnik stranke med člane vel. fašistov-skega sveta nov in v zlatu izdelan strankin znak. Takoj po otvoritvi seje je prevzel besedo on. Turati, ki je poročal o načinu praznovanja osme obletnice ustanovitve fašijev in o fa-šistovskem naboru. Sklenjeno je bilo, da se bo prvi fašistov-ski nabor vršil po vsej Italiji na dan obletnice ustanovitve fašijev. Tega dne preidejo «J»alilla», ki so dopolnili 14. leto v vrste naraščaja. Naraščajniki pa, ki so dopolnili 17. leto, vstopijo onega dne v strankine vrste! Istega dne bo razdeljena rned vpisane strankine pristaše izkaznica za 1. 1927. in pristaši bodo morali položiti prisego sledeče vsebine: «Prisegam, da bom brez obotavljanja in razpravljanja poslušen ukazom vodje in da bom z vsemi svojimi močmi, in če bi bilo potrebno, tudi s svojo krvjo služil stvari fašistovske revolucije». — Nato so bili določeni predpisi za ustoličenje pokrajinskih vodstev. Naposled je podal strankin tajnik izčrpno poročilo o položaju v stranki. Poročilu je sledila kratka debata, v katero je posegel tudi on. Mussolini. Danes ob 10. zvečer se je sestal veliki fašistovski svet na svojo drugo sejo, ki je posvečena izključno zunanjemu in notranjemu političnemu položaju, o katerem bo podal obširno poročilo predsednik vlade. Jutri zvečer se bo vršila tretja in poslednja seja, na kateri bo veliki fašistovski svet razpravljal in sklepal o «karti dela». Uradno poročilo o zasedanju bo prinesel prihodnji «Foglio d'Or-«tov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih Šivalnih strofe v «Sln-ger». Frodaja tudi na obroke. Pouk ▼ vezenju brezplačno. (135) ■ se dobi v Tiskarni Edinost . In v Knjigarm-Papirnici Stoka l/ usnje vezan stane • tf platno vezan stana L 4-—. BERL1TZ-SCH0GL Via Fabio Fi,2i vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-1 II HVRnNH N- Borsattt Sb FigHo, Trst. £LflEMKtlH C rso 47 (lekarna popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 2 ŽIMNICE, vzmeti, divani, platnene postelje se prodajo. Trst, Corso Garibaldi 14 I. 9._41 UČENEC, iz dobre družine, 14 let star dobi mesto pri zobozdravniku. Ponudbe p—i «Zobozdravnik* na tržaško uprav-ništvo.' 39 HIŠNA za vsa hišna dela, dobi službo v G. Rossini 26 III vrata 9 40 POŽURITE SE IN PORABITE PRIUKO \ OTROK Je pohlepen in misli; Kaj bi dal. da bi se mi povrnile gliste. Tedaj mi bi dala mama ČOKOLADNI BONBON AKRIBA PROTI GLISTAM, ki ima tako izboren okus in uniči vse gliste. V aefenih zavitkih po L. Prodaja se v vseh lekarnah. CEVLJARNICA Trst — Via Gius. Caprin — Sv. Jakob Najboljše obuvalo za moške, ženske, dečke in deklice. 12, CARRIBA ČOKOLADNI BONBON PROTI 6U5TAM Kemtčno-lckamliki i«vod .Alla M«<)oflna dello Salute* • Co* Raff. Codin«, ■ Trlesle. S- Clocomo. Glavni taslopnik in založnik « l1®lii?iIin kolone: Adolfo Cecbel Trieste. Vi« S. Nicolo 11 NA MORJU. SI HRIBIH IN Nft •LETOVIŠČU IMEJTE. tfEDNO NA RAZPOLAGO ..ARRIBO" ZA ZDRA0JE VAŠIH OTROK. & u lfi PODLISTEK (22) V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Rudolf je krenil čoln na levo, da bi plul ob bregu- Samuel se je napotil proti sredini jezera, kjer se je v daljavi videl majhen otok s senčnatim drevjem. Obširno površje jezera je bilo mirno In gladko kakor zrcalo; najmanjši vetrič se ni poznal na vodi. Počasi je Samuel pregibaj vesli in ni mogel odvrniti oči od prelestne sopotnice; v svojem lahkem belem oblačilu in s svojimi dolgimi plavimi lasmi je bila podobna povodni vili, prišedši na površje vode, da se pogleda v njene prozorne plasti. Mladeničevo srce je močno bilo; notranji g\a& mu je govoril, da se je grofičina nenaklonjenost Spremenila v čuvstvo, o katerem Se sama ni bila na jasnem. Zdaj niso njene jasne plave oči vzplamtevale s sovraštvom. Zagrabila ga je nestrpna želja, da bi slišal končno iz njenih ust kakšne bodrilne besede. Samuel je odložil vesla in se sklonil k svoji sopotnici, ki je bila zatopljena v molčečo za- mišljenost. , . — Valerija, — je rekel, — zahvaljujem se vam za vaš današnji poset; zelo sem srečen, da sem sprejel v svoji hiši ono, ki bo tu v kratkem carica in gospa. _ Ah, tako rada sem prišla; videla sem, kako težka vam je najina ločitev. _Hvala za te besede in tudi zato, ker ste se radovoljno podali z menoj na izlet. Prvič sva popolnoma sama, daleč od ljudi in njihovih m-čevih predsodkov. Ne morem se vzdržati, da ne bi vam stavil eno vprašanje: povejte, Valerija, ali smem upati, da ne čutite do mene več one odvratnosti, zaradi katere moram prenašati peklenske muke. To me včasih n alibije k temu, da bi vam vrnil prostost, a včasih vas želim privezati k sebi z nepretržno ver jo, ker živeti brez vas gre preko mojih sil. Samo pri misli, da bi vas utegnil izgubiti, vzbuja v meni celo nevihto zlih čustev. , ... ,. , , lo Živa rdečica je pokrila Valenjma lica, hotela je odgovoriti, toda nepremagljva zmedenost ji je vzelTbesedo. Čuvstva, ki so v njej »valovala, so se tako jasno odražala v njenih očeh, da je Samuel olajšan in vesel vzdihml. — Nočem izsiliti iz vas priznanja, Valerija, in tudi nimam pravice do tega, ker nisem kristjan; toda ko bo krst odstranil zadnjo oviro ki naju ločuje, ali boste, recite nu, ali boste mogli čutiti za človeka, ki postane vaš mož vsaj trohico te ljubezni, ki ste jo v njem vzbudili? Votlo grmenje je pretrgalo pogovor mladega para; oba sta se ozrla v nebo; sain Bog ved, odkod so se pojavili svinčeni oblaki, ki so se z veliko naglico bližali. Zavel je hladen veter, dvigajoč valove in zibajoč ladjico. Samuel je prijel za vesla. , „ . . _V najkrajšem času imamo nevihto, — je rekel, — treba je naglo priplavati do otočka, zakaj' od brega smo precej oddaljeni. Začel je krepko veslati proti otočku, ki je bil jasno videti, toda nevihta se je že razmahnila: z vsako minuto je postajalo bolj temno, bliskanje je rezalo temno nebo, veter je besno zapihal in pozibaval lahki čoln ter mu branil dalje. Deklica ni vedela kaj početi, da ne izgubi ravnovesja in pade v vodo. — Valerija, pokleknite na dno ladjice, — je vzkliknil Samuel, — takoj! Držite se mene in ne premaknite se, sicer utoneva. Deklica se je pokorila povelju, ne da bi iz-pregovorila besede: vsa bleda je molče zasledovala Samuelovo borbo z elementi; končno sta priplula k bregu otočka, toda tedaj se je pokazala nova zapreka: besni in peneči se valovi so udarjali ob čoln in ga oddaljevali od brega, tako da se izletnika nista mogla izkrcati. Pred resno nevarnostjo je mladenič napravil odločno dejanje. Vzel je Valerijo v naročjo in spretno ter pogumno skočil z njo na suho; deklica je zavpila od strahu. — Ne bojte se, rešena sva, — je rekel Sa muel tn si brisal vlažno čelo.