Pa paitl pn|Mu: M e«lo leto nap roj 26 K — b pol leta , 13, — , «etrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V apravnljtvu" prajeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , žetrt , , o , - , mesec , 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. r ^ i«' vv SI • V 'V.-,»v T» •iVŠf: *>' v t.'. A Političen list za slovenski narod. Naročnina in Inserat« iprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovaua pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 215. V Ljubljani, v četrtek 19. septembra 1901. Letnik XXIX. Andrej Šterk f Tržaška »Edinost« piše o pokojnem vla-diki, Andreju Šterku: Dijeceza tržaško-koperska je osiročena. Danes predpoludne ob 9. uri je zatisnil svoje trudne oči naš viši pastir, naš mili vladika Andrej Marija Šterk. Srcem, polnim odkrite žalosti stojimo ob njegovem mrtvaškem odru. Nekaj neizmerno tragičnega je bilo v življenju tega odličnega moža, tega visokega cerkvenega dostojanstvenika. Po milini in dobroti svojega srca je bil kakor poklican, da bo delil blagoslov vsem in da bo osrečaval vse okolo sebe! V uprav idejalni plemenitosti svoji mu je mila duša hrepenela po tem, da bi zadovoljeval na vse strani : pravi apostol medsebojnega miru. Vedno, vsikdar, ob vsakem koraku in v vsakem položenju je danes preminoli vladika hotel dosezati le dobro. A kako redko — tu mislimo zlasti na njegovo vladikovanje v Trstu — so mu vspehi odgovarjali blagi želji in plemenitemu namenu .... 1 Večkrat nam je bila prilika, da smo ga čuli milo jadikovati radi težkih borb, ki jih je moral biti .... In navadno — brez zmage! To je tisto tragično v življenju pokojnega vladike zadnjih let.....! Cesto je sezal predaleč v svoji — dobroti in milini. Sam blag in mil, je menil, da tudi drugo pridobi z dobroto, milino, vstrpljivostjo in popuščanjem. Motil se je. Ta zmota mu je bil vir mnogemu trpljenju, nemiru . . . .! Onih drugih, katere je hotel potolažiti z dobroto, ni pridobil. Usodna zmota je bila v nadi, da ljudij zlobnih . src pridobi z dobroto.....! Usodno so se sukale stvari. Saj smo videli: vsakemu napadu je sledil nov dokaz dubrotnosti in od-jenljivosti, a vsakemu takemu dokazu — nov napad! A duša prejasn^ga pokojnika je krvavela o tem, vspričo take nevspeš-nosti najplemenitejega prizadevanja. Bilo je nekega dne tam v Bpomladi, ko se je pisec tega nekrologa pogovarjal s pokojnim vla-diko o njegovih težkih bojih, o razoranih razmerah v našem Trstu, in takrat je sklenil roki, milo potožil — da je rezalo v dušo — ter priznal: Mej tem, ko si brezvspešno prizadevam, da bi pridobil jedne, pa me ne umejejo drugi in se mi od-t u j e j o ! S tem lastnim priznanjem pokojnika je povedano z jedno potezo, da pokojnik je bil premil, preblag, preplemenit za take zdivjane razmere kakor so v Trstu. Njegovo dobrotnost in milino so njegovi in naši sovražniki — oni, katere je hotel premagati z dobrotnostjo srca — smatrali za slabost. In postajali so agresivneji od dne do dne — proti njemu in — proti nam!! In na naši strani, kjer so mu bili verniki resnično udani iz vsega srca — so z žalostjo gledali to brezupno borbo pokojnega vladike z ljudmi zlobnega srca, to prizadevanje, da bi potolažil njih, o katerih smo vedeli vsi, da se nočejo dati potolažiti! In ti ljudje so bili ob enem : sovražniki cerkve, sovražniki pokojnega vladike in sovražniki — naši: naši krvi, našemu rodu, našemu pravuIn dostikrat, da: skoro navadno so se najhuje zaletali v pokojnega Andreja Marijo takrat, ko so preko njega hoteli zadeti nas! V tej borbi, v tem prizadevanju, da bi cerkev ponižali v orožje proti najzvestejim vernikom, si je neizprosni sovražnik znal pridobiti pomoč- . / nikov tudi med njimi, ki bi morali svojemu vladiki stati ob strani, kakor sinovi očetu, ko mu preti nevarnost .... A vladika je vstrajal v svoji dobrotnosti...... To je često ozlovoljalo na naši strani! Ljudje, ki so z mlekom matere prejeli v srce čut udanosti in zvestobe do cerkve in nje knezov, so često postajali zbegani, ker si niso mogli tolmačiti dobrote, kjer bi bila le energija na svojem mestu! To je bilo tudi povod, da je često tudi na tem mestu — kakor odmev čutstvovanja med narodom — pala beseda graje ... A vsikdar z naj-boljim namenom, vsikdar z željo, da bi pomagali dobri stvari, sebi in — Njemu ! Sedaj je izvojeval to življenje — bojev, trpljenja : žrtev svojih plemenitih namenov. Slovenski verniki pa stoje ob njega mrtvaškem odru v resnični, pristni, globoki žalosti in dušo jim polni le zavest, kako je blagi pokojni nosil v srcu njih, vseh nas; kako Mu je v duši plamenila ljubezen do lastnega rodu-trpina, kako koprneča Mu je bila želja, da bi videl svoj rod ob pragu srečnejših dni: odrešenega, svobodnega, zdravega in krepkega na duši in na telesu. Združeni slovenski verniki se tope v solzah ob mrtvaškem odru blagopokojnega Andreja Marije in molijo združeni: Večni mir in pokoj N i e g o v i plemeniti duši! Blagoslovljen bodi Njegov spomin med nami vsikdar in za vedno! Deželni zbor goriški. (XV. seja dne 17. sept.) Se le proti 5. uri so prišli poslanci v zbornico. Deželni glavar dr. Pajer se v toplih besedah spominja pokojnega grofa eksc. Frančiška Coroninija, naglašajoč njegove izredne in odlične zasluge za deželo, in izreka globoko sožalje deželnega zbora. Poslanci so govor poslušali stoje. Poslanec dr. Verzegnassi predlaga, da se v častni spomin bivšega deželnega glavarja založe štiri ustanove za škrofulozne otroke v Gradežu. — Sprejeto brez obravnave. Deželni tajnik prebere zapisnik zadnje seje. Deželni glavar naznani došle vloge in peticije. C. kr. vladni zastopnik odgovori na interpelacijo glede uravnave Birse, da je vlada vse storila, da se potrebna dela dopolnijo. Odgovori tudi na interpelacijo glede uradnikov na glavni davkariji v Gorici, da veči noma znajo tudi slovenski jezik, da le nekaj pomožnih uradnikov je tam, ki slovenskega jezika ne umejo. C. kr. vladni zastopnik odgovori tudi na interpelacijo glede poslovanja politiških uradov pri prisojitvi brezobrestnega posojila vinogradnikom, da so krive stranke, ki so podale pomanjkljive prošnje, in deloma deželni odbor, da se je stvar zakasnila. Dr. Tu m a se pritožuje, da je deželni glavar zadržal nekatere njegove napovedane interpelacije. Deželni glavar odgovori, da vedno postopa pravilno, in vpraša dr. Turno, če li zahteva vprašati zbor. Dr. Tuma odgovori, da ne stavi takega predloga. Prestopi se na dnevni red. Deželni glavar naznani, da na vsestransko zahtevo odstavi raz dnevni red točke 4., 6. in 13. V razpravo pride prva točka dnevnega reda. Dr. M a ran i prebere poročilo o na- črtu zakona, s katerim se uredi šolska davščina od zapuščin. Na nasvet poslanca Eggerja se načrt zakona odda skupno legalnemu in finančnemu odseku. Pri drugi točki poslanec Berbuč utemeljuje predlog glede zveze vipavske železnice z Vrhniko ali Logatcem. Povdarja prednost zveze z Vrhniko, ki bi v svoji podalj-šavi vezalo Italijo čez Gorico in Ljubljano u notranjimi deželami neodvisno od južne železnice. Po živahni debati med Berbučem, Venutijem inMaranijem se je predlog izročil legalnemu odseku, da še v tem zasedanju poroča. Pri tretji točki dnev. reda posl. Berbuč poroča o pobiranju užitnine v dež. upravi. Obširno in temeljito pojašnjuje to važno vprašanje in razkrinka kvarljivo delovanje dr. Tume kot poročevalca deželnega odbora. S številkami označi škodo, ki jo bo dežela trpela leta in leta, ter hoče, da naj vsaj pri pivu dežela nastopi boljšo pot. Dr. Tuma se oglasi (s hripavim grlom, ki ga ima še od nedeljskega shoda v Cirknem), da bi prižgal svojo strokovniško luč. Imenuje se pogosto strokovnjaka in razbiva revne dovtipe nad Berbučevim poročilom. Kritizuje posamtzae točke Berbu-čevega predloga, posmehuje se njegovi matematiki, trdi, da ni mogoče ustanoviti deželnega užitninskega urada, povspne se do trditve, da je na Kranjskem pobiranje užitnine deželi v škodo nad štiri milij. kron, (Op. uredništva : To bedastočo je gosp. dr. Tuma menda čital v časniku z Marta) zaletava se v interpelacijo posl. Grče glede njegovega postopanja o zadevi-užitnine, napada razne osebe, svoj referat zvrača na dež. predsednika, hvali svoje delovanje, ponižuje vse druge in razkazuje svojo novo matematiko, po kateri je varoval doželo škode pri užitnini. Dež. glavar dr. Pajer je grajal dr. Tumo radi osebnih napadov, povedal mu je odločno, da referent dež. odbora glede užitnine ni bil dr. Pajer, ampak dr. Tuma, da je on zakrivil mahljej v vodo glede pobiranja užitnine v dež. upravi, da sramoti dež. odbor itd. Oglasi se zopet poslanec Berbuč. Pojasni namen dr. Tumovega delovanja. Z njegovimi besedami na shodu v Vrtojbi mu dokaže, da je delal v korist napredni stranki, a v škodo deželi. Očita mu, da je ves dež. zbor debelo „farbal" s svojo matematiko glede naklado na Kranjskem. Pobije mu njegovo matematiko z spisom dež. odbornika Fr. Povšeta. Pravi, da dr. Tuma zasluži, naj bi mu dež. zbor dal „consilium" . . . Oponaša mu, da je deloval zoper sklepe dež. zbora in odbora. Očita mu nevednost glede podatkov, ki so v dež. arhivu. Na podlagi istih mu preračuni škodo, ki jo trpi dežela. Še pobiranje užitnine od piva naj prevzame država, in potem bo uboga goriška dežela prisiljena vse potrebe pokrivati z nakladami na zemljišča. Dr. Tuma hoče torej kmeta uničiti. Dr. Tuma se zopet oglasi in premetava razne misli iz kota v kot, da so mu je splošno ugovarjalo, smi-jalo in čudilo. V svoji zmedenosti je priznal, da si je mnogo prizadeval, da bi užitninsko vprašanje no prišlo v razgovor v zboru. Posl. Berbuč mu je dopolnil to priznanje. Pojasnil je dr. Tumov manever glede častne sodbe o tem poročilu. Dr. Tumi se je spolnila volja, po njegovi želji ee je volil razsodni odbor, a prav ta je obsodil Tumo. Bal se je te razprave, hotel jo zavleči in se s tem kolikor toliko zakriti, pa ni se mu posrečilo, njegova matematika in »larbarija« je prišla na dan, da svet vidi delovanje načelnika napredne stranke na Goriškem. Konečno je še enkrat dež. glavar prav krepko ožehtal neparlamentarno vedenje dr. Tume, podrobno obravnavo pa prenesel na petek, ker ura je že kazala na devet. Konec vsega : Kup pepela na pogorišču dr. Tumovega »strokovnjaštva«. Po volitvah. Z Gorenjskega. Zelo všeč nam je vsem čitateljem »ribniški novičar«. Izvrstno je pisal tudi »klerikalni« agitator z Notranjskega. Menim, da Vam UBtrežem, gospod urednik, če Vam popišem svoje dogodljaje zadnjih dnij, ko sem se mudil po Gorenjskem, blučaj me je zanesel v Podnart, kjer stanuje gosp. državni in sedaj tudi deželni poslanec Josip Pogačnik. Bilo jo ravno par dnij pred volitvijo. V Podnartu je bilo vse nekako skrivnostno mirno, kar znači vedno, da se pripravlja vihar. In res, velik vihar je nastal 12. t. m., ki pa ni podrl gospoda Pogačnika. Iz Podnarta sem šel v Kropo, kjer sem zvedel, da je že drugič gorelo, ¿vedel sem tudi, da je tu glavni agitator za Copa gospod nadučitelj Korošec. Mož mi je bil takoj znan po svojih člankih v »Narodu«, kjer piše o žebljarski obrti v Kropi in Kamni gorici. Ljudje so niso nič kaj laskavo menili o njem. Zvedel som marsikaj, kar bi po mojem mnenju ne veselilo gospoda nad-učitelja. A kot vesten poročevalec moram vsaj nekaj sporočiti »Slovencu«, kakor poroča on vsako malenkost hitro »Narodu«. Upam, da ne bom imel opraviti radi tega z orožniki in okr. glavarjem! Ljudje bi radi, da bi se g. nadučitelj manj brigal za »Slovenski Narod« in volitve. Morda bi bil potem tudi g. nadzornik Žumer bolj zadovoljen, kakor je bil zadnjič. Pametno ni, če so človek norčuje iz ljudij, med katerimi živi in ki ga plačujejo. Naravnost neolikano, — da ne rečem surovo — pa je, norčevati se iz telesnih napak svojega bližnjega. Čemu torej pisati o praznem žepu v krivih hlačah ? 1 Im, hm, prazni žep, g. Korošec, ali Vam je to tako neznana stvar ? In gotove tanke, edine hlače, o tem vedo Kro-parji marsikaj povedati, o čemer jaz za sedaj molčim, bploh Vam pa svetujem : Za Boga, pustito »pisateljevanje« ; vi niste zato. Na tihem so Vam vso smeja in občuduje Vašo najivnost in „dovtipnost" (?). Sploh pa ne znate slovenščine, to Vam povem v obraz. Slovnico in pravopis v roke! Ogibajte so tujk, ki so grozno neslane v Vašem spisu. Pišite dosledno, magari pilite svojo »spise« še dalje, nego sto tega, da ne bo ena in ista beseda 10 vrstic pozneje drugače pisana (Kamna Gorica in Kamna gorica) itd. Sicer pa : Šola, šola, g. nadučitelj, naj Vam bo prva stvar, drugo pustite drugim ljudem! Ta g. nadučitelj jo bil v Kropi za Čopa glavni agitator. Pridobil mu jo — strmi svet — 3 glasovo s svojim vred. Nesrečo jo imela narodno-napredna stranka b svojimi agitatorji v Podnartu in Kropi. Vrli, zavedni volivci jih iz srca privoščijo »Narodu« in Tavčarju in pravijo, da dokler bodo taki ljudje nasprotniki katol.-narodno stranke, da so ji ni ničesar bati. Ves zadovoljen jo vdarim v Kamno gorico. Brž izvem, da so ženske grozno navile in r.adrle nekega liberalnega agitatorja, tako da mu je upadel ves pogum. Poparjen je šel mirno in pridno skozi vas v spremstvu več otrok. V tej vasi pač ni mesta za liberalno agitacijo. Kakor v Kropi, vjele so se tudi v Kamni gorioi le tri muhe na liberalne limanice. Enako bo go vorili tudi vrli Lipenčanje in Lancovčanje. Samo tri glasove za Copa. Tako govore zavedni, gorenjski možje. Vsa čast jim ! Liberalcem pa povem na vsa usta, da jih pri hodnjič zadene prav gotovo še večji polom, kakor jih je sedaj. Ljudstvo je probujeno, nihče več ga ne odvrne od stranke, ki je edina prijazna kmetu. Š n o f. Politični pregled. V Ljubljani, 19. septembra. Dogovori mej vlado in parlamentarci so se te dni pričeli in se nadaljujejo bržkone do dne, ko se snide državni zbor. Mi-nisterski predsednik je konieriral najprej z na Dunaju bivajočimi zastopniki češkega konservativnega veleposestva knezom Lob-kovicem, princem Schwarzenbergom, predsednikom poslanske zbornice grofom Vetter-jem. Dalje so bivali na Dunaju dr. Herold, dr. Urban, zbornični podpredsednik Prade in dr. Stransky. Prvi dogovori so veljali kompromisu mej obema veleposestniškima strankama na Češkem, drugi so pa veljali že bodočim parlamentarnim razmeram. Vladi se gre v prvi vrsti za to, da si zagotovi mirno razpravo v parlamentu, kolikor je v sedanjih razmerah sploh mogoče govoriti o mirnosti v poslanski zbornici. Največjo preglavico jej povzročajo Nemci s svojimi radikalnimi grožnjami, in zato Be obrača najprej do Cehov, da bi nekoliko odjenjali in po „nepotrebnem" ne izzivali svojih nemških sodeželanov. Kompromis v češkem veleposestvu je gotova stvar. Konservativni veleposestniki so pri svojem zadnjem sestanku sklenili, da ponudijo svojim ustavover. tovar. kompromis ter z njim 21 mandatov, mej tem ko si jih sami ohranijo 83. S to ponudbo bo bili, kakor se poroča iz Prage, zadovoljni tudi liberalni veleposestniki in tako je mogoče, da je zadeva danes že definitivno rešena. Objednem sta se stranki dogovorili, da stavita v prihodnjem zasedanju skupni predlog glede premembe volivnega reda, ki naj bi zagotovil obema strankama dosedanjo po sest. Volivna oklica obeh strank izideta morda že danes. Da se je rešilo vprašanje tako naglo in brez vsakega boja, ima seveda v prvi vrsti zaslugo prijenljivost na obeh straneh, posebno pa v vrstah konservativnih veleposestnikov, potem pa mini-sterski predsednik, ki je bržkone po najvišjem naročilu posegel v zadevo in uplival na vodivne kroge v obeh taborih in dosegel navedeni uspeh. Najnovejše Wol/ovo prepričanje. Vsenemci so nedavno izdali svoj mani fest povodom bližnjih deželnozborskih volitev na Češkem. V tem oklicu so na najslo vesneji način izjavljali, da so proti delitvi Češke v češki in nemški del in da hočejo nemštvu s tem pomagati na noge, da ger-manizirajo celo češko in menda tudi mo ravsko kraljestvo. Ta manifest pa pri večini Nemcev ni vlekel, ker so pač takoj uvideli, da bo do tega časa steklo še precej vode v morje in da je za njih interese mnogo pri-merneji program nemške ljudske stranke. Wolf je tedaj uvidel, da s takim programom ničesar ne opravi, in na volivnem shodu v Tešinu je podal naslednjo izjavo: »Mi vsenemci nikakor nismo nasprotniki delitve in ne nasprotujemo, da se narodnostno omeje okraji in okrožja, višja oblastva, deželni šolski ter kulturni svet. Tudi proti temu bi ne mogli ugovarjati, ko bi se raz delil deželni zbor. Pravimo pa, da je to mogoče še le tedaj, ko postane nemščina državni jezik.« — Ta izjava je pač povsem drugačna, kot pa prvotni manifest. Radovedni smo, kako dolgo ostane Wolf pri najnovej šem »prepričanju«. Krščanski prestolni govor. Nizozemska kraljica Viljemina je dne 17. t. mes. otvorila novi nizozemski parla- ment s prestolnim govorom, v katerem se nahaja za krščanski značaj kraljice Viljemine sledeči značilni odstavek: Splošni položaj Nizozemske je v mnogem oziru precej vesel ; pripomniti pa moram, da je vlada sedaj bolj kot kedaj poprej spoznala potrebo, d a t r e b a v e d n o d e 1 at i na to, da postane krščanstvo temeljljud-skega življenja. Revizija zakona glede nedeljskega počitka ter zakonito varstvo ljudske morale je nujno potrebno, ravno tako potreben je odločen boj proti javni hazard-igri in alkoholizmu. Potrebna je sloboda pouka v vseh strokah. — Prestolni govor omenja dalje raznih socijal-nih preosnov, mej drugimi: zakonski načrt glede direktnegazastopstvakme-tov, delavskih razmer, obligatornega zavarovanja za slučaj nezgod, bolezni in starosti. — Konečno pa pravi prestolni govor: Delovati Be bo moralo tudi na to, da se v armadi v Indiji dvigne versko-moralni čut. Nizozemska kot krščanska vlast je dolžna, bolje uravnati pravno razmerje krščanskih domačinov in misijonarjev, katere treba podpirati, in celo vlado treba prepričati o nalogi, ki jo mora izpolniti v tem delu kraljestva v krščanskem oziru. — Tako govori krščanska kraljica. Cerkveni letopis. S Prežganja. Dne 8. septembra je vele-čast. gospod dekan iz Smartna pri Litiji pri nas s preganljivim govorom vsprejel 50 deklet v Marijino družbo. Slovesnost je napravila mogočen vtis. V Šmartinem v Tuhinju je bil v nedeljo blagoslovljen nov lep križev pot, ki ga je naslikal gospod Koželj v Kamniku, okvire pa je naredil znani mojster g. Vurnik v Radovljici Iz Kubeda v Istri- Pri nas se je vršil od 1. do 8. septembra sveti misijon. Vodili so ga č. gg. lazaristi Nežmah, Kitak in Flis. V svojih lepih spodbudljivih govorih so res ganili ljudstvo k pravi pobožnosti. Vkljub deževnemu vremenu je bila cerkev vedno natlačena. Že ob 2. uri v jutru so se ljudje zbirali okoli spovednic. Opravili so sv. spoved vsi domači, blizo 770 oseb, in kakih 400 tujcev. Najveličastnejši dan je pa bila nedelja, ko je bil sklep svetega misijona. Krasen je bil dan, nebo se je obrisalo, lepo je solnce sijalo ceh dan. Ljudstvo je vrelo od vseh strani, ker Kubed je nekako središče okraja. Bilo je blizo 3500 do 4000 ljudi. Kubedski hrib jih ni še nikoli toliko držal na svojem hrbtu, kakor ta dan. Nekdo je v šali rekel: »Ce pridemo še enkrat v tolikem številu skupaj, bomo hrib ponižali.« sprevod z misijonskim križem je bil nad 2 kilom. dolg. Toliko ljudstva je bilo, ali vse mirno in tiho, brez najmanjšega hrupa, brez najmanjše nesreče. Vidi se, da je ljudstvo še verno in dobro, samo poduka je treba. Ljudstvo naše ima malo šol, pač pa polno zapeljivcev. — Konečno izrekamo prisrčno zahvalo č. go spodom misijonarjem, ki so se toliko trU' dili, pa tudi sosednim gospodom, ki so pomagali. »opisi. Iz kostanjevlške okolice, 15. sept. Jeza naših liberalcev po volitvah pada na one značajne in neustrašne može, ki so vkljub vsemu pritisku vendar volili Dularja. Pred volitvijo so imenovali vse »značajne« može, a zdaj pa zabavljajo čez nje in nekaj pravijo prav skrivnostno, da je celo na Ogerskem bolje, kjer vlada liberalizem, kakor pa na Kranjskem, kjer so klerikalci zmagali. V zabavljanju posnemajo g. Pirca, ki je v Št, Jerneju preteklo nedeljo pri dirki udaril po Gorenjcih, ker so mu lani tako čast skazali, da bo mu rekli, naj se ne trudi za nje na Dunaj. Liberalec je liberalec, hvali dokler rabi in dokler mu kedo slepo Bledi. Kako samozavestni so bili pred volitvami, pove nam »Narodov« dopisnik iz Kostanje vice. Oni si celo upa trditi, da so bili vsi volivci povabljeni k Tavčarjevemu shodu, katerega je imel 6. t. m. y Bučarjevi gostilni. Pozabil je, da ne rečemo hujšega, dopisnik povedati, da je le pristne liberalce povabil na ta shodek policaj. K volivnemu shodu v župnišče so bili pa povabljeni vsi kmetje-volivci brez ozira na strankarstvo. Laž je tedaj, da bi bil branil gosp. kapelan Gorniku ali Dularju vhod, ki bo znani kot privrženci liberalcev. Pač pa je bil zabranjen vhod vsem nevolivcem. Na shod katol.-nar. stranke niso bile povabljene tudi ženske kakor na Tavčarjev, ampak Bamo možje. In to je peklo liberalno družbo, da je pokazala »Rodoljubovo« podivjanost. Neki tak neote-sanec, ki je zgubil volivno pravico za mestno skupino, hotel je s silo na Bhod nepovabljen. Jezo je hotel ohladiti nad g. kape-lanom, da ga je hotel vreči po stopnicah doli. To naj bi bil »Narodov« dopisnik poročal ! Take surovosti se mora sramovati celo vsak količkaj dostojen liberalec, še bolj pa take druščine. Sram mora biti vsakega še bolj zagrizenega političnega nasprotnika nad početjem liberalnih plačanih agitatorjev, ki so mirnega, poštenega in občo spoštovanega gosp. dr. Susteršiča pozdravili brez vzroka »Abzug« in »Pereat« in to se je zgodilo v Buiarjevi gostilni, kjer je Tavčar razširjal »svojo oliko«. »Narodov« dopisnik se ni sramoval zapisati tega in je ponosen na to fino družbo. G. Šusteršič naj pa izve v tolažbo, da ni bil on edini, katerega so tako surovo sprejeli! Godilo se je enako g. Lapajnetu, ko se je mimo Bučarjeve go-Btilne peljal, katere se pa zato mnogi ogib-ljejo. Nad g. Lapajnetom je pa dobil tak pogum neki človek, ki je že bil ud »Südmarke« in kateremu je »Rodoljub« pred 6. leti nadel lepo ime ,mojster cestnih strgačev'. Danes je pa slovenski liberalec. Kaj ne, kaka prememba. Vsi pametni ljudje soglašajo v tem, da stranke ne more rešiti surova sila, in do tega prepričanja so prišli tudi naši liberalci. Vendar so pa še zdaj pri volitvah skusili s silo pridobiti volivce, ker jih z besedo ne morejo. Obljub so ljudje že siti. Zato so pa imeli le to pred očmi, kako bi volivce osleparili s tem, da bi jim listke prepisali. Vsak drug človek se sramuje takega nasilnega počenjenja, v Kostanjevici je pa celo kandidat, Globočnik sam, najpridnejše revidiral listke. „Kaj imate onega (Dularja) rajši, kakor mene? Oh, kaj sem vam pa storil žalega? Te obupne besede so uhajale njegovemu žalostnamu srcu, kadar mu ni hotel kak značajen in možat volivec pokazati listka. Toda o njegovem obupnem agitiranju ni vredno več pisati, ker mu je gotovo tudi zdaj njegova soproga kakor pri zadnjem sijajnem propadu za drž. poslanca postavila mejnik njegovemu političnemu delovanju z besedami: »Mein Johann wird nicht mehr Kastanien für andere aus dem Feuer holen". Globočnikovi gospej soprogi je zdaj pritrdilo čez 2000 volivcev. »Haben s verstanden, Herr Globočnik ?" Iz Adlešič, 16. sept. Volivna borba je bila tudi pri nas precej huda. Z našo občino volila je namreč tudi sosednja občina Griblje v podzemeljski fari. Iz te občine se jih je pripeljalo k nam menda 21 volivcev, kakor se pripoveduje, na 6 vozeh. O teh se misli, da so vsi glasovali za g. Šetino. Vsaj jih je pa tudi zanj prepariral dalje časa g. Miko Županič, večni študent iz Gribelj. Ta mož si veliko domišljuje. Kmetom je rekel, da se naj gredo župniki k njemu učit. Samo to ni povedal, če morda neomikanosti in usiljivosti. Ni mu bilo pa dosti, da je delal za g. Šetino samo v Gribljah, tudi naše fare ni pustil pri miru in je agitiral tukaj par dni. Seveda brez vspeha, pač pa bi bil moral parkrat pete kazati, da ni o pravem času odkuril. V selih so ga hotele neke ženske s kamenjem zapoditi. Na dan volitve je hotel naše poštene volivce zopet pregovarjati za g. Šetino. Pa bi se mu bila slaba godila, da ni bilo poleg orožnikov. Pognali bi ga bili proti Gribljam. Njegov oče je tudi pridno delal za g. Šetino. Enemu naših volivcev je rekel: Le mojega sina poslušajte, on je bolj učen, kakor vaš župnik ! Mož-poštenjak pa mu odgovori : Ce je bolje učen, zakaj pa ni v kaki službi, zakaj se pa okolu hodi! In mož je umolknil. Ko so se peljali Gribeljci proti naši cerkvi, kričali so : Živio Šetina! A po volitvi, pri kateri so propali, so bili vsi pobiti in klaverni. Za g. Šetino so glasovali tudi pravoslavni Bojančani, ki spadajo v našo občino. Bilo jih je 8. Naših domačih liberalcev pa je bilo, kolikor se da dognati, 13. Vsi Šetinovci so bili tako gotovi zmage, da so pekli pri tuk. krčmarju Mih. Grabrijanu, možu, ki se je popolnoma udal liberalcem in je lani na praznik brezmad. Spočetja M. D. v svoji hiši rekel: farška in popovska mora propasti, 2 janca, seveda na Setinov račun. Toda Bog jim je naredil križ čez račun. Pri tem pa je to le smešno : Krčmarica ni bila zadovoljna, da njen mož vleče z liberalci, in ni hotela za ta dan kruha speči. Kaj početi ? Dva janca in nič kruha! Janec pa ni dober brez kruha, posebno še ne, če je masten. Pa naš Miha si zna pomagati! Hitro pošlje po kruha k drugima 2 krčmar-jema. Toda ta dva nista imela kruha za liberalce in tako so morali ti ubogi liberalci jesti janca brez kruha. No, so pa gotovo toliko bolj zalivali, vsaj je šlo na račun g. Setine in ljubljanskih liberalnih generalov. Tako so toraj slavili liberalci gribeljski, bo-janški in naša trinajstorica ne »zmago«, ampak svoj »propad«. — Da pa ne bomo delali krivice, moramo konečno še pripoznati, da je nekaj malo Gribeljcev volilo g. Pfe-ferja, kakor tudi 2 iz Dragoš. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. septembra. Volitve v ljubljansko bolniško j blagajno so razpisane in se vrše po sledečem redu : I. mestni oddelek, šolski del imenovan, volil bode 13 delegatov (bele glasovnice) v nedeljo, dne 2 2. septembra t. 1., od 9. do 11. ure pred-poldne v pisarni bolniške blagajne. IL mestni oddelek, šentjakobski del imenovan, in V. mestni oddelek, p r e d k r a j i imenovan, volita skupno 12 delegatov (zelene glasovnice) v nedeljo, d ne 2 9. s e p t em br a , od 9. do 11. ure predpoludne, v pisarni bolniške blagajne. Radi premalega števila volivcev v V. mest. oddelku moral se je ta oddelek priklopiti najbližjemu sosednemu, to jejl. mestnemu oddelku. III. mestni oddelek, dvorni del imenovan, volil bode 51 delegatov (višnjeve glasovnice) v nedeljo, dne 22. septembra, od 8. do 11. ure predpoludne, v dvorani ,Katol. doma" na Turjaškem trgu. IV. mestni oddelek, kolodvorski del imenovan, volil bode 55 delegatov (rumene glasovnice) v n e d e 1 j Oy dne 2 9. septembra, od 8. do 11. ure predpoldne, v dvorani „Katoliškega doma*. VI. mestni oddelek, mestu Ljubljanskemu inkorporirani del V o d m a t a , volil bode 1 delegata (svitlo-rujave glasovnice) v nedeljo, dne 2 2. septembra, od 8. do. 9i ure predpoldne, v šentpeterski šoli. Kdor izmed delojemal-cev-volivcev ne bi iz kateregakoli vzroka dobil vabila in glasovnice, zglasiti se more za ti listini v pisarni bolniške blagajne ob navadnih uradnih urah, ali pa na dan volitve pri volivni komisiji skupine onega mestnega oddelka, v katerem ima dotičnik voliti. Za vvrščenje delojemalcev v posamezne skupine po mestnih oddelkih bilo je merodajno obrtno stojališče njihovih delodajalcev dne 30. junija 1.1. in zamorejo prvi svojo volivno pravico izvršiti le v oni skupini, v katero so vvrščeni. Skupine razvidne so na vabilih. Katere ulice, ceste in trgi spadajo k enemu ali drugemu mestnemu oddelku, poizvedeti je v blagajnični pisarni ali pa pri tukajšnjem mestnem magistratu. Volivski imeniki so vsakteremu na vpogled in morebitno reklamacijo razgrnjeni v blagajnični pisarni. Volitve na Kranjskem. Zagrebški »Obzor« piše o zadnjih volitvah v kmečkih občinah na Kranjskem: »Mi smo z velikim zanimanjem pričakovali rezultat deželnozborskih volitev v kmečkih občinah na Kranjskem, akoravno smo slutili, da se bodo končale s porazom t. zv. liberalne stranke, ker se njeni zastopniki niso pomišljali, da se združijo z Nemci proti narodni katoliški Btranki. Kakor je znano, nismo Be vtikali v medsobojni notranji prepir teh slovenskih strank, i to tem manje, ker smo popolnoma prepričani, da so i v jedni i v drugi izvrstni in odlični slovenski narodnjaki, ali vendar smo morali obsoditi nenaravno zvezo slovenskih napred-njakov z Nemci, kar se je sedaj ljuto maščevalo, ker slovensko ljudstvo dobro ve, da so mu največji neprija-telji nemškutarji in se mora obrniti od vseh onih, ki se družijo z nasprotniki. To je plemenito slovensko ljudstvo pokazalo z zadnjimi volitvami, ki so se izvršile s sijajno zmago narodne katoliške stranke«. Pogreb ikofa And. Šterka bode v Trstu v soboto zjutraj ob 9. uri. Poroka. Dne 25. t. m. opoludne se v tukajšnji stolni cerkvi poroči g. dr. Avg. pl. Plachki-Pruchenheim, pristav o. kr. finančne prokurature, z gospiGO Pavlo T s c h e c h, hčerjo višjega dei. sodnega svetnika. Za živinorejce. Deželni odbor kranjski oddajal bo mesca oktobra 1901 bike ple-menjake cikaste in sive paBme proti povračilu polovice nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6. oktobra 1901 pri deželnem odboru v Ljubljani in vsaki prošnji je priložiti 20 kron, katere zapade, če prosilec noče prevzeti odkaza-nega mu bika. Deželni odbor dobil je cd deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanji bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so v čistih pasmah in v primerni kakovosti na razpolago. Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji. Kontrolni shodi za Ljubljano se vrše: Dne 10. oktobra za moštvo 17. peš-polka, dne 11. oktobra za moštvo drugih polkov, dne 12. oktobra za moštvo lovskih bataljonov in dne 14. oktobra za druge vojaške vrste. Na kranjski gimnaziji je vsprejetih 452 učencev. Povodenj. Iz Planine se nam piše: Povodenj je zalila našo dolino. Reka Unec je narasla na 230 cm. nad navadnim tokom. Jela je sicer zopet upadati, a zločesto delo je dovršeno. Kmetovalci imamo ogromno škodo pri otavi, paši in poljskih pridelkih. Vse je voda deloma uničila, deloma pobla-tila. Zlasti prizadete so vasi Laze, Grčarje-vec in Jakovica. Ako ne bode pomoči, preti lakota, kajti fižola, fermentina in krompirja bo manjkalo. Stoletna aloa na Igu je sedaj v polnem, lepem rumenem cvetu. Ker se bode kmalu odstranila, vabijo se prijatelji narave, da si jo ogledajo. Betva je visoka 6 m 30 cm in ima 30 odrastkov. Najprikladnejša je pot z vlakom dolenjske železnice čez Škofelco. Razmere v deželni blaznici na Studenou. Pod tem zaglavjem je zopet poznati liberalni čudak prodajal svoje neslane dovtipe v »Slov. Narodu«, češ, kako visoko učen in olikan je on s svojo stranko, kako nizko in podlo je vse drugo, pišoč *o je-dino izveličanski klerikalni stranki, poljskih vseukih in vsemogočnih gospodih v talarjih, katerim ni noben poklon dovolj globok, noben pozdrav dovolj ponižen, in kateri mislijo, da imajo samo zato roke ob zalitih svojih telesih, da jih ližejo škrbastih tercijalk slinasti jeziki.« Kako pesniško, duhovito in liberalno učeno 1 Poglavitni namen pa je dopisniku, da po stari navadi sebe in svoje delovanje naduto v zvezde kuje, svojega neljubega tekmeca pa po znani liberalni metodi kar mogoče napada in blati. Sama domišljavost liberalne glavice narekuje neosno-vane in podle napade na osebo, ki dopisnika visoko prekaša v vsakem pogledu. Kako bahato piše: »Razmere v blaznici so se res v marsičem spremenile. Iz nekdanjega, vse drugo kot uzorno moškega oddelka, napravila je liberalna psihijatrija oddelek, ki se vsaj po nekaterih traktih lahko kosa s prvimi v celi Avstriji. Ondi te pozdravljajo jasni obrazi bolnikov, — omrežje je palo in gorko solnce lije nebeško svojo luč v prav iste prostore, kakor nekdaj, a prenarejene in svetleče se v udobnem domačem enteri-jaru. Po stenah vise podobe, ob oknih usi-pljujo se zavese, po dvoranah se glasi zvonka peBem bolnikov, v katero se mešajo ubrani glasovi klavirja. Ob igralnih mizicah zabavajo se gojenci z varnimi igrami, ob bralni mizi pa jim je 14 časopisov na razpolago, ker svobodno misleči ljudje ne usiljujejo nikomur svojega mnenja in spoštujejo tuje«. Kako pa zveni znani majnikov izlet z rožnimi venci itd. v ušesih? O nizkost, o do- mišljija! Svetujemo resno g. vodji, vit Blei-weisut naj da duhovitega dopisnika prav skrbno zaviti v mrzle rjuhe, da se mu že enkrat ohlade možgani, ker z umobolnimi je treba previdno, mirno in človekoljubno ravnati. V Ljutomeru je Franc Jožef, ljudska šola končala šolsko leto v soboto dne 14. t. m. Tem povodom je šolsko vodstvo izdalo obširno letno poročilo, v katerem bo na pr vem mestu objavljene črtice iz ljutomerske farne in šolske kronike. Ljutomerski trg se more ponašati z najstarejšo šolo na deželi. Kdaj je bila ustanovljena prva šola, ni znano, a gotovo je. da so Ljutomeržani imeli svojo šolo že sredi 16. stoletja. Koncem letošnjega šolskega leta je obiskavalo deško šolo 307 dečkov, dekliško pa 305 deklic. Učni jezik je slovenski; nemščina je učni predmet v drugem, tretjem in četrtem razredu. Na obeh štirirazrednicah je poučevalo deset učiteljskih močij. Prihodnje šolsko leto se prične dne 4 novembra. C. kr. živinozdravniška akademija v Lvovu naznanja za vsprejem naslednje pogoje : 1. Kot redni slušatelj sprejet more biti oni kandidat, kateri be izkaže s svedočbo zrelostnega izpita gimnazije ali realke. 2. Ako je kandidat v preteklem letu svoje študije na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba študij traja osem semestrov ali štiri leta. 4. Vpisovanje prične se prvega oktobra in se zaključi osmega okt. 5. Učni jezik je poljski. — Vsakteri slušatelj more izpite v maternem jeziku polagati, ker p. t. profesorji razumejo slovanske jezike. Klinika je urejena po švicarskem ziBtemu, ter imajo slušatelji izvenredno priliko prisvojiti si po polno praktično in teoretično izvežbanje. Napad. V noči od 16. na 17. t. mes. sta Jurij Zore in njegov hlapec Janez iz Ga-berja na cesti proti Polhovemu gradcu napadla posestnikovega sina Ant. Dobnikarja iz Turškega čela ter ga obdelala do krvi, potem mu pa vzela harmoniko v vrednosti 80 kron. Služba učitelja - vodje je razpisana na enorazrednici v Ne vi j ah. Prošnje sprejema do 30. septembra okrajni šolski svet v Kamniku. Cleveland, 4. sept. Komaj čakamo, da nam pride v roke »Slovenec«, posebno sedaj o volitvah. Upamo, da je v tem času, ko sprejmete ta dopis, že zmagala stranka dostojnosti in pravice do vseh stanov, pred vsem pa stranka krščanska. Z velikim zanimanjem sem čital govor dr. Šusteršiča na volivnem shodu dne 11. avgusta. Moral sem reči, da se ne zaganjajo vanj zastonj vse izdajice, kar jih nosijo avstrijska tla! Naše želje bo, da bi enkrat za vselej propala liberalna stranka, katera ni vredna svojega imena! Kaj takega, kar počne ta liberalni zarod, iščemo drugje na svetu zastonj ! G. ljubljanskemu županu bi pa želeli, da bi priplul kedaj še v Ameriko in si enkrat ogledal, kako vozijo poulične železnice tukaj. Pri nas se plača 5 centov za enkratno vožnjo, za to se lahko vozimo celih 12 milj daleč za 5 centov ali po kilometrih nad 18 kilometrov. To se pravi, kolikor stane tukaj navadna smotka, z istim denarjem se peljem lahko še prav hitro iz Ljubljane na Vrhniko. Pridite torej v Ameriko študirat promet Cleveland je vsaj desetkrat večji kot Ljubljana, tukaj se morete kaj naučiti! Drobiž s potovanja. 14. septembra: Pri zadnji češki postaji Dvoiište horni v višini 676 metrov smo stopili na zgornje-avstrijska tla. Ravnina se začne spreminjati v poraščeno gorovje. Prva zgornja-avstrijska postaja Sommerau, potem Freistadt, Pre-garten, slednjič prehod čez Dunav. Od tu v dolino reke Enns na zgornje Štajarsko skozi divje romantiško »GesUuse« v Ad-mont Veličastna cerkev z benediktinskim samostanom. Po progi Sv. Mihael-Beljak-Trbiž srečno došel v domovino. Obrtniške ustanove za obiskovalce strojnih in drugih naprav v uradu c. kr. trgo v ins k e ga mini-sterstva za pospeševanje obrta na Dunaju. C. kr. trgovinskega ministerstva urad za pospeševanje obrta je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 27. februvarja t. 1. odredilo, da je v posebnega ozira vrednih primerih podeliti obrtnikom, ki ne stanujejo na Dunaju, ustanove, da lahko obiščejo strojnico (Maschinen-halle) in druge naprave c, k. urada za pospeševanje obrta. Štipendisti dobe razen povrnitve vožnih stroškov (osebni vlak III. razreda) še 6 K na dan. Bivanje na Dunaju traja največ 3 dni. Da se te ustanove za obrtni stan kolikor mogoče koristno porabijo, se bo oziralo le na take prošnje, ki ustrezajo naslednjim pogojem: 1. Posamezni prosilci. Posamezni obrtniki dobe le takrat UBtanovo, če dokažejo, da bodo v svojem obrtu vpeljali strojni obrat. Take s potrebnim dokazom opremljene prošnje naj pristojna obrtna zadruga vloži pri c. kr. trgovinskem ministerstvu in naj jim priloži prepis zapisnika one zadružne seje, v kateri so se določili obiskovalci. 2. Odbornikom in članom obrtnih zadrug se podelijo take ustanove, če gre za ustanovitev pridobitne in gospodarske zadruge, za prireditev obrtne razstave ali strokovnega tečaja, za napravo osrednje delavnice ali podobnega zadružnega obrata ali kake druge naprave, ki spada v okvir državnega urada za pospeševanje obrta. V tej na c. kr. trgovinsko ministerstvo naslovljeni prošnji naj prosilci naznanijo nameravano napravo in kaj so že sami vkrenili za nje vresničenje. 3. Obrtne združbe, zlasti obrtne zadruge, obrtne pridobitve in gospodarske zadruge, obrtna društva i. e. dobe za skupni obisk strojnice in drugih naprav urada za pospeševanje obrta male prispevke k potnim troškom iz kredita za pospeševanje obrta, če dajo tudi sami ali druge obrtu prijazne korporacije prispevke nepre-možnim udeležencem. V prošnji na c. kr. trgovinsko ministerstvo je navesti število udeležencev in višino poprej omenjenih prispevkov. 4. Na prošnje iz takega kraja, v katerem ali v čigar bližini obstoji kak zavod za pospeševanje obrta z razstavo strojev, se no bo oziralo. Društva. (Veselica), katero sta nameravali pri rediti St. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo dne 22. t. m., prestavila se je zaradi otvoritve gledališke sezone in druzih manjših ovir na nedeljo dne 6. oktobra t. 1. (Vabilo.) Vabijo se udje obrtniške zadruge k občnemu zboru ob 3. uri popoldne brez ozira na vreme v gostilno pri Ba-steljnu v Radovljici dne 22. septembra 1901 s pristavkom, da gotovo pridejo, da ne bo kdo kaj oporekal. Pozovejo se tudi, da stvar pomočnikom naznanijo, da se zbora udeleže, ker pripadajo zadrugi. Zadruga je korist vsem skupaj. — Vspored: 1. Razlaganje pomena društva. 2; Volitev predsednika in podpredsednika. 3. Volitev 9 odbornikov in treh namestnikov. 4. Stavljenje raznih predlogov. — Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se oglasi pri odboru, pri katerem se dobivajo tudi pojasnila. — Obrtniška zadruga za radovljiški sodni okraj v Radovljici, dne 6. septembra 1901. — Osnovalni odbor. (Pevsko - tamburaško društvo »Sloga« v Z a m e t u) priredi dne 22. sept. povodom otvorjenja društvenih prostorov zabavo s sodelovanjem pevskih druStev »Istrska Vila« iz Kastva, »Lovor« iz Opatije in »Primorski Hrvat« iz Trsata. Pričetek ob pol 5. uri popoludne. Vstopnina: 1 K za osebo, 2 K za obitelji članov, 3 K za obitelji nečlanov. Cisti dohodek za društvene namene. Na dnevnem redu je več pevskih točk in veseloigra. Izid današnjih volitev. Deželnozborska volitev v Ljubljani. Da smo v Ljubljani, v središču liberalnega uradništva, postavili kandidate, je liberalce silno speklo. Razvili so agitacijo, kakor da bi Be mi kar najobsežneje pripravili za naskok, dočim se od naše strani ni razvila takorekoč nobena agitacija. Zato je mnogo naših volivcev ostalo doma, vendar je dobil g. Karo 1 Pol lak 297 glasov, g. Ivan Kregar pa 279 glasov. Župan Hribar, ki je kot kandidat komisiji sam predsedoval, je dobil 825 glasov, Grasselli pa 801 glas. Uradništvo jo glasovalo seve liberalno. Na stotine slovenskih volivcev davkoplačevalcev se volitve ni udeležilo. Mnogim davkoplačevalcem se niso dostavilo legitimacije in glasovnice. »Narodovci« naj ne bodo preveč veseli in bahati, kajti kandidata gg. Pollak in Kregar imata v središču zagrizene liberalne »inteligence« več vspeha, nego pa liberalci na deželi mej našim ljudstvom. Arko-Majaron Rinaldo. Idrija: Arko 125, dr. Majaron 127, Rinaldo 33. Ker nobeden kandidatov nima absolutne večine, vršila se je od 2. do 4. ure ožja volitev. Koblar — Piro. S k o f j a Loka: Koblar 59, Pire 34. Kranj: Koblar 59, Pire 122. Koblar je dobil skupaj 118, Piro 156, ki je torej izvoljen z 38 glasovi večine. — Uradništvo je odločilo. Špendal-Ferjanči6. Ra dol j i ca : Špendal 19, Ferjančič 65. Kamnik: Špendal 72, Ferjančič 89. Tržič: Špendal 52, dr. Ferjančič 45. Volitev v dolenjskih mestih. V dolenjskih mestih je zmagal dr. Tavčar. V notranjskih trgih je izvoljen posestnik Arko. V Postojini je 215 volivcev, od teh dobil Arko 160. Dr Schoppl. Kočevje: Dr. Schoppl 127. Ribnica: Dr.Schoppl 37, Brešar 1. V trgovski in obrtni zbornici sta izvoljena Kušar star. in Fil. Zupančič. Telefonska in brzojavna poročila. Pečub, 19. sept. Cesar je došel sem, si ogledal kadetno šolo ter vspre-jemal deputaoije v škofijski palači. Zvečer je vladar odpotoval na Dunaj. Dunaj, 19. sept. (0. B.) Cesar se je danes zjutraj povrnil z manevrov na Južnem Ogerskem ter se podal v Sohonbrunn. Diinkirohen, 19. sept. Včeraj dopoldne ob 10. uri 15. min. je dospela ladija „Standard" z rusko carsko dvojico. Predsednik Loubet jo je iskreno pozdravil. Pri obedu sta Loubet in car menjala zelo prisrčni napitnici. Colon, 19. sept. Križarka „Pinzon" se je vrnila sem in donesla vest, da so kolumbijske vladne čete 14. t. m. popolno razkropile liberalne in ugrabile njih topove in streljivo. Žitne cene dnž 17. septembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. PSenica za jesen . .....K 7-95 „ „ pomlad 1902 ....,, 843 Rž za jesen........„ 7-06 „ „ pomlad 1902 ............7-34 Koruza za september-oktober . . „ 6-41 „ „ maj-junij 1902 . . . „ 5 44 Oves za jesen.......„ 6-79 „ » pomlad 1902 « . . „ 7-17 Na budimpeitanski borzi: PSenica za oktober......K 7"84 „ aprd 1902 .......830 Rž za oktober.........667 „ „ april 1902 ......„ 6 97 Oves za oktober......> 6 46 „ „ april 1902......689 Koruza za september.....„ 6-07 „ mai 1902 .......514 do 7-95 „ 844 n 7-07 „ 7-35 , 6-42 „ 6-45 . 6 80 . 718 do 7-86 „ 8-31 „ 6-68 , 6 98 » 6-47 , 6 90 „ 6-09 „ 5-15 Meteorologidno porodilo. ?iSina nad morjem 306*2 m. srednji zračni tlak 736-0mm. 2 i Cm opa- - 7.»Tonja Stanje barometra t Dira. Tempe- i rutara ! po Celiifu I Vetrerl Nebo i»! 18["9 zveč. ["737.3j H 4 | brezvetr. IdelToblačT "„n.zjutr. I 7384 | il 0 I si. vzsvz. I me^la~ 00 1 |2. popol.| 738 0 | 20 3 | si svzh. | pol. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 16-8'. normale: 14 5' 908 1-1 S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna blaga mati, oziroma stara mati, tašča, sestra in teta, gospa Ivana Schubert danes po noči ob polu 12. uri, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb pojde v petek, dn6 20. t. m., popoldne ob 5. uri iz hiSe žalosti, Ulice na Grad St. 2, na pokopališče k sv. Kriitofu. Sv. mafie zaduSniee darovale se bodo v farni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dtič 19. sept. 1901. Jo«lp Aleksander Sohubert, sin. — Ljudmila, Marija, ^Pavla in Angela Sohubert, hčere. — Štefanija, Emerlk, Franol Sohubert, vnuki. Fes til S H okolu 60 cm visok, ime, svitle kodraste dlake, z belo progo pod vratom, dolgimi visečimi ušesi, imajoč okrog vratu ovratnico iz niklja, se pogreša že tri tedne. Onega, ki bi mu bilo o tem kaj znano, se prosi, naj to proti primerni nagradi sporoči inženirju O. Stlnglu na Jesenicah ua Gorenjskem. 902 3-3 Vsaki dan sveže, pravo bohinjsko surovo maslo (Theebutter) priporoča D06 8—i T. Mencinger, trgovina s špecerijskim blagom v Ljubljani, Sv. Petra cesta 41. Priporočilo štedljivim gospodinjam in pericam. Kdor hoče imeti trpežno in čisto perilo, naj uporablja pri pranju Cronja burski pralni prašek ki je najboljše sredstvo za pridobljenje čistega perila in prekosi vse do danes znana sredstva, kakor soda itd., in sicer vsled tega, ker ne vjeda tkanine in prihrani obilo časi in mila. 905 3-1 Uzorce z navodilom pošilja zastonj in franko kysoIith - tovarna Gradec, Lagcrgasse št. 25 KADILCI! ZAHTEVAJTE POVSOD CIGARETNE PAPIRČKE KORIST DROŽBI SV ([RILA IN flETODA. ^KATCRi 50 NAJBOLJŠI 00 V5CH 5ROGM GLAVN A ¿ALOGA: J0S.ŠT0KA TRST, Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico ima tvrdka 878 10-3 Ivan lionač v Ljubijani. Čas so bliža, ko jajca se draže, (895 3 2) Pravočasno skrbeti bode trtba za nje, Da Vam pa skrb olajšana ho. Kupujte pridno testenine! sveže, dobro blago, Makarone okusne, daleč iskati treba Vam ni, Ker v beli Ljubl]ani za iste tovarna stoji Odklonite testenine ptuje, izdelane le za oko. Želodec Vaš po takih, zadovoljen nikdar ne bo. Vsaj mladina pesem že popeva. Da glas nje daleč na okrog odmeva: „V sredi lepe nase domovine, Izdelujejo se najboljše testenine". Tovarna testenin EP, ZELENKA, Ljubljana. Cene brez konkurence! Veliko zalogo in : priporoča po najnižji ceni fknton Schissier Špitalske ufice 7. Najnovejše jopice in fflaŠČC za gospe in deklice, kakor velika izber okusno narejenih bi (IZ. Uzorci na zahtevanje poštnine prosti. „pri Tonetu". 893 5—3 IFllBBE^liE MT" Za jesensko dobo g priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portiand- in roman-eement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata m okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, čistilnice za žito, fino izdelane, močne pluge, stroje sa posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Hazno orocije za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stnplca, 232 30-28 trgovina 7. železnino In špecerijskim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu Exxxkxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Deklica vzame se na hrano in stanovanje; na razpolago je tudi glasovir. Naslov povo iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 90i 3-2 J?n i« n a j 8 k a *> o r z a. Dni 19. septembra. Skup»i državni dolg x nutab . - . Skupni driavni dolg v ireb>u...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska reuta 4a/„, 200 kron . Ogtsraka zlata renta 4°/„ . ....... Ogoraka kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista ........ Nemški drž. bankovci sa 100 m. nem.drž.velj. 98 98 118 95 118 92 1622 618 239 11? 35 30 80 •55 45 •35 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini..........- Dne 18. septembra. 3-2°/0 državne srečke 1. lbb-t. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1884, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 23-42 19 01 91 65 1132 191 50 170' — 212 — 95 20 145-20 257' Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ > > dolenjskih železnici0/. Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 pld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » » » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove irečke, 10 gld. 105-25 94-25 430- -343 90 120 40 397 - 49:)" -47-75 24 — 15 90 58-- Sa'movn srečka, 40 gld....... St Genčis srečke, 40 gld....... Waklsteinovo sreuso, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije ariglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sav. želoz., 1000 gl. st. Akcija tržaškega Lloyd». 500 gld. . • • Akcije juine železnice, 200 gld. sr. . • Splošna avstrijska jtavbiaska družb» . • Mcntanska družba avstr. pian..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 2U--266 — 394--6350 260 — 5460 — 828 -8150 124 -34150 427 -252 50 m* Kak up ln prodaja 1fcJK vsakovrstnih di-äavnlh papirjev, »redk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premesti z.a vsako žrebanje. Kultni m uvršite v naroöil na bcrzl. Menjarnicna delniška tíruzba „M EMC ti BI" I., WollzBilB 10 in 13, Dunaj, I., StrobelpassB 2. HHMflHBBB gfltfT PoJaiL.Ua "»JBS, v vseh gospodarskih in «nmčnih itiarcis, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vradncttalh papirjev ui vestni "