Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 10. januarja 1952 Štev. 2. — Leto V. O OSVOB ODILNE OKRAJA TRBOVLJE V novo leto - z novimi nalogami Zasedanje KLO Zagorje Pred zaključkom leta 1951 je imel KLO Zagorje svoje 7. redno zasedanje, na katerem je pregledal v lanskem letu opravljeno delo, napravil pa tudi delovni načrt za novo leto. Zasedanje je odprl predsednik tov. Alojz Lukač, ki je v kratkem, jedrnatem govoru napravil notranje- in zunanjepolitični pregled ter zajel v njem vsa važna politična in gospodarska vprašanja. Po tem referatu so sledila poročila članov izvršnega odbora in diskusija. Iz poročil predsednika komunalnega sveta povzemamo, da je bila komunalna dejavnost v preteklem letu uspešna. Delo se je v glavnem koncentriralo okrog gradnje prepotrebnega novega vodovoda. Večina teh del je skončana. nadaljevala in zgotovila pa se bodo letos, za kar bodo potrebni še večji krediti. Za ceste, kanalizacijske cevi in odtočne mreže je bilo lani porabljeno okrog 350.000 din. Uredila se je cestna razsvetljava, tako da so prometna križišča že razsvetljena, ostale ceste pa bodo dobile električno luč postopoma. Za primer vojne oz. zračnega napada je bilo zgrajeno zaklonišče pri Korbarju, dela na zaklonišču v Apnenicah pa napredujejo, vendar bo treba misliti še na izgradnjo dveh ali treh zaklonišč. Za ublažitev stanovanjske stiske je bilo pri raznih adaptacijah in popravilih porabljeno 290.000 din, nakupljeno pa je še za 160.000 din materiala, ki pride letos v poštev. — Svet za komunalno dejavnost predlaga ustanovitev aktiva za finance, ki bo napravil načrt za komunalno dejavnost v letu 1952 in predlagal proračun. Prav tako se predlaga ustanovitev aktiva za olepšavo Zagorja ter aktiv za imenovanje cest in ulic. Predsednik planske komisije je poročal o dosedanjih naporih te komisije ter o strojenem delu. Zazidava Zagorja se razvija polagoma po regulacijskem načrtu. Tukaj pa se odpirajo novi problemi, tako n. pr. vprašanje nove ceste in kanalizacije, za kar bo treba preskrbeti finančna sredstva. V izogib poznejšim večiim stroškom bo treba misliti na popravilo mostov čez Kotredežco pri Hrastelu in Greglu ter na popravilo opornih zidov ob cestah. Komunalna podjetja so v razvoju. in zazidalne ploskve. Ko bo pri rokah načrt za regulacijo Medije, bo mogoče začeti tudi s temi deli, saj je ureditev tega potoka osnova za izvajanje regulacijskega načrta. Z rešitvijo tega vprašanja bodo sproščene nadaljnje površine za zazidanje. S preložitvijo železnice na desni breg Medije bo omogočen nemoten razvoj Zagorja, preprečene pa tudi nesreče, ki jih omogoča križanje prometnih poti z železnico. Na levem bregu Medije bo tekla nova transverzalna cesta, ki bo vezala Trojane na zasavsko cesto. Med to transverzalno in sedanjo cesto na postajo bodo spet proste nove zazidalne ploskve za razna državna in druga poslopja, KLO, pošto, banko, zabavišče itd. Podroben načrt za regulacijo Zagorja bo končan še letos. Poleg tega načrta bo izdelana tudi maketa bodočega razvoja Zagorja z načrti cest, kanalizacije in vodovoda. Ustvariti bo treba pogoje za preskrbo kreditev in materiala za gradnjo stanovanjskih hišic za olajšanje stanovanjske stiske. Poročilo odseka za kmetijstvo, gozdarstvo in odkupe pravi, da je bila jesenska setev opravljena v polnem obsegu. Za zatiranje koloradskega hrošča je bilo organizirano 28 množičnih pregledov. Uspeh je bil zadovoljiv, vendar so posamezniki, med njimi vrtičkarji, pokazali premalo zanimnaja za to akcijo. V prihodnje bo treba proti takim postopati ostreje. — Pri oddaji ni bilo težav. Odkup belih žit je bil opravljen s 102°/o, oddaja lesa in volne s 100%, oddaja koruze pa s 30%. Izvršiti bo treba priprave za škropljenje in čiščenje sadnega drevja ter za popis živine, ki bo od 16. do 20. t. m. s stanjem 15. januarja. Odsek za soc. skrbstvo poroča, da je bilo za stalne podpore ubožnim osebam in še za druge podobne izdatke potrebno lansko leto 356.000 din. Na območju KLO Zagorje ni premerov, da bi bil kdo brez sredstev za preživljanje, ker je to vprašanje rešeno v skladu s prejemniki pokojnin, invalidnin in podpor soc. skrbstva. — Za šolske in terenske mlečne kuhinje je bilo potrošeno 108.000 dip. V pogledu invalidskega skrbstva je bilo vloženih nekaj novih prijav. Na podlagi letnih priglasnic se vrši vsakoletna revizija invalidnin. — V okviru mladinskega skrbstva je bilo zdravni- MtiSTMrtMSS! SiStSS S £££2 SSt Btva. Krajevni odbor razpolaga z ličnimi načrti za stanovanjske hišice, ki so interesentom na voljo. Prav tako je za Študij razvoja Zagorja na razpolago regulacijski načrt celega KLO Zagorje V tem načrtu so razvidne glavne komunikacije, regulacija potoka Medije nih otrok. 12 otrok je bilo poslano na enomesečno brezplačno zdravljenje oz. okrevanje po okrajnem RK. Socialni skrbstveni svet je napravil revizijo podpor soc. skrbstva, prav tako je izvedel Teden matere in otroka, kjer so bile prirejene akademija, zdrav- Kako bodo kmetje plačevali davke? Pred kratkim so finančni organi končali z odmero davka za leto 1951. Po vseh krajevnih odborih so sedaj sestanki vseh zavezancev, na katerih bo vsak zvedel, koliko je še dolžan za preteklo leto. Ta dokončna odmera davka je tudi poslednja odmera, ki se je predpisovala na dosedanji način, t. j. na osnovi ustvarjenega dohodka posameznega gospodarstva. Priznati je treba, da ta način ni bil najbolj primeren, ker je pač plačal največ davka tisti, ki je ustvaril največ dohodkov, ali z drugimi besedami, tisti, ki je bil najbolj delaven. Da pa je bilo poleg tega precej raznih napak, posebno tam, kjer so bile krajevne davčne komisije pristranske, ni treba še posebej poudarjati. Vendar je bil za dosedanje razmere v našem gospodarstvu to še najboljši način za kolikor toliko pravilno razdelitev davčnih bremen na vse zavezance. Ce bi pri določanju osnove sodelovali vsi zavezanci z davčno komisijo in finančnimi organi, in sicer pošteno in nepristransko, bi odpadla marsikatera napaka, ki je bila pri površnem delu neizogibna. Ministrstvo za finance je že v letu 1951 nameravalo uvesti plačevanje davka na osnovi čistega katastrskega donosa, toda zaradi neurejenih katastrskih podatkov in nestalnosti cen kmečkih pridelkov tega za lansko leto ni bilo mogoče izvesti. Podatki, ki jih imajo katastrski uradi o površinah in kulturah, že dolgo ne ustrezajo več dejanskemu stanju, ker so zastareli. Na marsikateri parceli, kjer je bila nekoč njiva, je danes travnik in obratno, kjer je bil včasih gozd, Je danes goličava, iz pašnika je nastal travnik in podobno. Vse te spremembe je treba pred uvedbo novega davčnega sistema zapisati in vnesti popravke. Katastrski uradi delajo zato skoraj noč in dan. da bodo vsi popravki za vsako gospodarstvo posebej pravočasno končani. Druga, še večja ovira za uvedbo novega načina prc 'pisovanja davkov Pb so bile nestalne cene kmečkih pri- delkov. Ker je čisti katastrski donos izražen v dinarjih, bi bil pri takem valovanju cen spet prizadet tisti, ki proda svoje pridelke takoj v jeseni, na boljšem pa bi bil tisti, ki je čakal, da se je cena dvignila. V jeseni se je n. pr. prodajalo vino po 14 do 40 din liter, po sprostitvi pa tudi po 120 din liter. Podobno je pri drugih pridelkih. Pri takem gibanju cen sploh ni bilo mogoče določiti čistega katastrskega donosa, ki mora biti izražen v dinarjih. Oba ta razloga sta sedaj odpadla. Katastrski podatki bodo kmalu urejeni V interesu vseh zavezancev pa je, da se še sami zanimajo, da bodo ti popravki res natančni. Tudi glede cen je stvar sedaj urejena. Določene (so najvišje cene, ki ne bodo šle navzgor, pač niški pregled šolskih otrok, izleti te mladine in dva otroška sejma. Sodelovale so množične organizacije, šole SKUD in še drugi. Najbolj pohvalno je bilo delo organizacije AF2, ki se je ob denarni podpori rudnika, Potrošniške zadruge, Mestnih magazinov in Elektro - delavnice dobro pripravila na Novoletno jelko; kino »Triglav« je predvajal brezplačno mladinski film, mestne klavnice pa so prevzele pogostitev najubožnejših starčkov. V diskusiji k soc. skrbstvu smo slišali, da je zaradi bolezni izpadlo lansko leto 40.000 dnin. Dovršitev Zdravstvenega doma se drži v evidenci. Škropilni avto bo Zagorje dobilo letos. Šolski uspehi so slabi; vzrok je iskati v prenapolnjenosti razredov, kjer je po 50 do 58 otrok, preje pa jih je bilo 25 do 35. Treba bo zgraditi šolo v Toplicah in v Zagorju. Sprejeti so bili razni sklepi. Ustanovi se šiviljska delavnica, elektro-servis, gostilna v Ravenski vasi itd. Glede prošenj, ki se vlagajo na IO, je bilo sklenjeno, naj terenski odbori OF na vse take prošnje pripišejo svoje pripombe. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo treba iskati pogoje za ustanovitev primerne industrije za zaposlitev odvečne ženske delovne sile, prav tako terja vzgoja predšolskih otrok ustanovitev otroškega vrtca na terenu Zagorje I. Odpreti bo treba tudi posebno prodajalno za kruh. Kopalnica za rudarje na rudniku Zagorje. Pogled na izgradnjo v notranjosti Obračun dela OF v okraju Trbovlje Nov način volitev v odbore OF je razgibal terene trboveljskega okraja. Videti je, da so se dela pravilno lotili. Volitve v nove frontne odbore so opravili že povsod. Okrajni odbor OF je ob zaključku leta pregledal delo Fronte, ki zaznamuje v preteklem letu pozitivne uspehe. Med letom so bili sprejeti v Fronto 803 člani, tako da je sedaj od 30.300 votivnih upravičencev v OF včlanjenih 28.704 volivcev ali 95 %. V letu 1951 se je članstvo Fronte dvignilo za 3 %. Okrajni odbor OF je posvečal v minulem letu veliko pažnjo ustanavljanju novih društev ter jim nudil potrebno pomoč. Tako se je n. pr. z ustanavljanjem novih gasilskih in prosvetnih društev pokazalo vse večje zanimanje za delo. Tak primer imamo med drugim na Bregu pri Zidanem mostu, kjer je bilo ustanovljeno gasilsko društvo; v njem je včlanjenih 40 mož, ki so že začeli s pripravami za gradnjo lastnega gasilskega doma. Prav tako je vaški odbor Fronte v Cemšeniku ustanovil Planinsko društvo, ki šteje 60 članov. Tukaj so začeli s pomočjo zagorskih planincev z gradnjo planinske koče, ki je že zgotovljena. Dobro so se pokazali nadalje v Dolah pri Litiji; tudi tukaj so po zaslugi OF ustanovili gasilsko društvo ter zaktivizirali gledališki odsek in mladino, tako da je tudi v tem okolišu delo Fronte pohvalno. Pravilno so prijeli za delo nadalje v mestnem odboru OF v Zagorju; tudi tamkaj so posvetili veliko pažnjo gasilskemu društvu, ki je zajelo v raznih odsekih širok krog članstva. Med njimi je pristopilo v gasilsko društvo precejšnje število žen-gasilk. Z delom na političnem področju in sodelovanjem mladine v vseh področjih društvene dejavnosti je Fronti uspelo razgibati politično in kulturno življenje v Senožetih pri St. Lambertu in še drugod. Vse širše delo OF je prišlo v letu 1951 do izraza v najrazličnejših društvih, zlasti pa v tekmovanju na čast 10. obletnice OF. desetletnice vseljudske vstaje ter v tekmo- pa lahko samo navzdol. Na osnovi teh I vanju v počastitev 10. obletnice naše (Nadaljevanje na 2. strani.) I Armade. Ta dejavnost je bila posebno Kjer Je bilo pred pol leta polno dela na trboveljski cesti, Je danes že tlakovana cesta očitna ob praznovanju desetletnice vseljudske vstaje v Sloveniji, kjer je bilo pri vseh proslavah zajeto nad 15.000 ljudi. Vsa društva so lansko leto poživila svoje delovanje ter tekmovala v počastitev navedenih pomembnih obletnic. POMOČ ZADRUŽNIŠTVU Okrajni aktiv OF je delal v pretek? lem letu na utrjevanju in razširjenju zadružništva, krepitvi naših splošnih kmetijskih zadrug in ustanavljanju raznih odsekov v KZ. Na Dolu pri flrastniku in v Kisovcu nad Zagorjem so ustanovili sadjarsko društvo, v Senožetih pa novo kmečko delovno zadrugo, ki so ji dali ime padlega revirskega borca Lojzeta Hohkrauta. S pomočjo vaških frontnih odborov in KZ je bila v okraju izvršena akcija za nabiranje zdravilnih zelišč, ki je dala 4135 kg teh zelišč. OF je organizirala nadalje široko akcijo za množične preglede krompirišč zaradi pojava koloradskega hrošča, prav tako pa organizirala čiščenje sadnega drevja in globoko oranje. POVEČANA KULTURNA DEJAVNOST S povečanjem dela Fronte v raznih društvih se je poživila med drugim tudi kulturno-prosvetna in kulturno-umetniška dejavnost v okraju. Tako je bilo v lanski zimski sezoni zaključeno 14 vaških izobraževalnih tečajev, novi tečaji pa so se začeli tudi v tej zimi. Med letgm je bilo v našem okraju 110 različnih predavanj, 94 gledaliških predstav, 73 akademij in drugih proslav, 152 slavnostnih sej, 51 koncertov, večje število izletov naših društev na podeželje, ZB pa je z drugimi organizacijami in društvi odkrila v teku leta padlim borcem 11 spominskih plošč. PROSTOVOLJNO DELO IN DRUGE AKCIJE Prostovoljnega dela so se udeležili v preteklem letu skoraj vsi vaški frontni odbori. Predvsem je važno omeniti velik delež, ki so ga doprinesli ti odbori pri elektrifikaciji naših vasi, tako n. pr. v Caberskem, Knezdolu, Dobovcu, Zupi, Jagnjenici, Krnicah, Čečah, Jesenovem, Mlinšah, Turju, Ravenski vasi, Izlakah, Kolovratu, Trojanah in Cemšeniku. Izdatno pomoč pa so nudili frontovci tudi pri delih na trboveljski cesti, vodovodu v Zagorju ter popravilu številnih vaških cest in poti ter pri drugih akcijah. Po statističnih podatkih je bilo opravljeno lansko leto pri vseh teh javnih delih 400.293 udarniških ur, kjer pa seveda niso zajete vse prostovoljne ure, ker se ponekod niso zapisovale. Udarniško so frontovci delali nadalje na zadružnih domovih, od katerih so bili lani spravljeni pod streho trije. Lep uspeh je bil dosežen pri zbiranju raznih odpadkov, ki jih je bilo zbranih nad 41.000 kg ter nad 200.000 kg starega železa. Prav tako lep uspeh je dosegla Fronta pri zbiranju prispevkov za izoradnjd Slovenskega kulturnega doma^v Trstu, saj je dala ta akcija 1,052.157 din. Pregled frontnega dela v letu 1951 kaže, da je v trboveljskem okraju 12 vaških in 7 terenskih odborov delalo prav dobro, 7 vaških in 9 terenskih odborov je delalo dobro, 20 vaških in 9 terenskih odborov je opravljalo svoje naloge s pomočjo okrajnega aktiva, 9 vaških in 11 terenskih odborov pa je kljub pomoči okrajnega aktiva še vedno pasivnih. — To je bil bežen pregled dela OF v okraju Trbovlje v preteklem letu. Podrobnejše poročilo bomo objavili prihodnjič. Organizacija AFŽ je uspešno opravila svo e naloge 2ene trboveljskega okraja, včlanjene v svoji organizaciji AFŽ, stopajo z vedrim in zadovoljnim obrazom v novo leto, saj so opravile v preteklem letu številne naloge v vseh področjih javnega delovanja. Okrajni odbor AFŽ je svoj sklep, da poživi delo v pasivnih vaških ženskih odborih, v celoti izvršil. Tako so naše organizirane žene posvetile preteklo leto veliko skrb raznim izobraževalnim tečajem, ki so tudi ena izmed številnih .oblik za povezavo vseh žena v skupni "kolektiv. 2ene so priredile več zdravstvenih predavanj, v Zagorju dva kuharska tečaja, v Trbovljah uspešen trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskalo in dovršilo 45 mladih žena. Podoben tečaj imajo v Hrastniku, ki bo v kratkem končan. 2ene v Trbovljah so priredile tudi gospodinjsko razstavo, v Radečah pa so same organizirale kulturno prireditev. Največ truda in dela pa so žene AF2 vložile po vseh naših krajih v prireditev Novoletne jelke, in to lani kakor tudi letos. Tako je tudi letošnja Novoletna jelka dosegla svoj namen, saj je bilo v našem okraju obdarovanih okrog 9000 otrok. V teku leta pa naše žene seveda niso pozabile na svoj praznik 8. marec. Po vseh naših krajih so ga praznovale slovesno, v Trbovljah pa so žene obhajale Dan žena v vseh 16 terenih. Enake proslave so imele žene v Zagorju, Hrastniku in Radečah in še v drugih krajih, prav tako so članice AF2 naših centrov obiskale vaške žefiske odbore. Ob tej priliki je bilo obdarovanih veliko število otrok in starčkov. Proslava Dneva žena je dosegla svoj namen, saj je zajela okrog 8000 žena, v Trbovljah samih pa 3700. Vso skrb so posvetile članice AF2 nadalje zaščiti matere in otroka ter obisku otroških ustanov. 2ene so stavile več predlogov za izboljšanje teh ustanov, ki so se tudi izvršili. Organizirale so razna predavanja o vzgoji in negi otrok, v pionirskih svetih pa so se trudile za boljšo udeležbo roditeljskih sestankov, kjer so dosegle delni uspeh. 2ene so se udeleževale prostovoljnega dela ter pomagale pri akciji MDF. Veliko dela so opravile članice AF2 pri letovanju otrok: nudile so pomoč 253 socialno in zdravstveno ogroženim otrokom, ki so jim pripravile nekaj veselih dni taborjenja — Ko so delale članice AF2 okraja Trbovlje pred kratkim bilanco svojega uspešnega dela v preteklem letu, so se dogovorile, kako bodo praznovale letošnji 8. marec; odločile so se, da bodo Dan žena slavile tudi letos po vseh krajih našega Zasavja kar najslovesneje. Dogodki po svetu v preteklem tednu OZN pred novimi presenečenji Medtem ko so v Parizu po kratkem odmoru v vseh glavnih odborih OZN obnovili delo, in zlasti politični odbor ob živahnem sodelovanju vseh 'delegacij miroljubnih narodov razpravlja o novih ukrepih za učvrstitev sistema kolektivne varnosti, skuša sovjetska politika izigrati spet po svoji stari navadi svoje diplomatske adute. Sovjetski delegat Višinski je v dveurnem govoru ostro napadel ves sistem kolektivne varnosti, ki ga naporno gradijo Združeni narodi, in zahteval, da se razveljavi vse dosedanje delo na tem področju ter sploh odpravi tudi odbor za kolektivne ukrepe. Tri ure po tem govoru Višinskega pa je sledila sovjetska resolucija, ki v imenu Moskve zahteva, naj se takoj skliče izredni sestanek Varnostnega sveta, na katerem naj bi obravnavali korejsko vprašanje in druge pereče mednarodne probleme. V mednarodnih krogih je ta nepričakovana sovjetska taktika zelo presenetila, kajti znano je, da je Moskva zadnje leto preprečevala sklicanje sestanka Varnostnega sveta Jn je le-ta ravno zaratdi nasprotovanja SZ prišel v resno krizo ter se je stopnjevala mednarodna napetost. V odločilnih ameriških političnih krogih so mnenja, da Kremelj poskuša prenesti korejsko vprašanje na diplomatsko politično področje in doseči, da bi premirje na Koreji postalo odvisno od rešitve drugih mednarodnih vprašanj. ZDA so, sodeč po najnovejših vesteh, odklonile to sovjetsko zamisel ter stoje na stališču, da se mora premirje na Koreji doseči z neposrednimi razgovori med vojaškimi predstavniki obeh nasprotnih strank. ZDA sicer v načelu ne odklanjajo posebnega sestanka Varnostnega sveta, pač pa nikakor v povezavi s sovjetsko zahtevo po odpravi odbora za kolektivne ukrepe in z dnevnim redom, ki ga je predložila sovjetska delegacija. V splošnem se na predlog o sklicanju izrednega sestanka Varnostnega sveta gleda zelo skeptično, kajti spričo ostrega tona Višinskijevega govora in predloženega dnevnega reda bi bilo pričakovati, da bi ta posebna seja spore še zaostrila, da ne govorimo o korejskem vprašanju, ki bi se dalo že davno rešiti, če bi Sovjetska zveza v smislu miroljubnih naporov Združenih narodov vplivala na Kitajsko in Severno Korejo. Bližnja prihodnost bo vsekakor odkrila prave »miroljubne« karte Kremlja v Parizu. OTOK NA REKI MURI SE VEDNO V MADŽARSKIH ROKAH — MIROLJUBNOST JUGOSLOVANSKIH ZAHTEV Naše zunanje ministrstvo je spričo nepopustljivega stališča madžarske vlade glede neupravičene zasedbe murskega otoka po madžarskih vojaških enotah naslovila v Budimpešto novo diplomatsko noto, v kateri ugotavlja, da madžarske vojaške enote še vedno niso zapustile jugoslovanskega otoka na Muri. V noti se poudarja, da je vlada FLRJ, kljub upravičenosti, da se v tem primeru posluži učinkovitih ukrepov, pokazala največjo možno potrpežljivost v želji, da se reši ta spor na miren način. Naša vlada je v smislu resolucije Generalne skupščine Združenih narodov predložila madžarski vladi, naj bi posebna mešana jugoslo-vansfco-madžarska komisija, sestavljena iz predstavnikov vsake stranke in potrebnega števila strokovnjakov, ugotovila dejansko stanje in na samem kraju rešila nastali spor. V noti se osporava trditev madžarske vlade, da bi omenjeni otok pripadal Madžarski, ker tega otoka na zemljevidih o jugoslovansko-madžarski meji, ki sestavljajo prilogo k trianonski pogodbi, sploh ni bilo, kajti otok takrat še ni obstojal. Poudarja se, da je otok sestavni del jugoslovanskega ozemlja, ker se mejna črta krije s sredino reke Mure, ki teče med otokom in madžarskim obrežjem. Na ozemlju tega otoka je tudi trigonometrična točka jugoslovanskega obmejnega kamna, ki ga je postavila mednarodna razmejitvena komisija in ki se je med določanjem mejne črte nahajal na jugoslovanski obali. Pri reševanju prednjega spora, v katerem je Jugoslavija vnovič dokazala svojo miroljubnost, bomo videli, v koliko bo Madžarska upoštevala Resolucijo Generalne skupščine OZN in v koliko bo morala spet biti poslušna navodilom iz Moskve. CHURCHILL PRISPEL V WASHINGTON Churchill je s svojo delegacijo prispet 5. t. m. v Nevo York, od koder je še pred vsidranjem ladje »Queen Mary« takoj nadaljeval potovanje v Washington. Ameriškim novinarjem ob tej priliki še ni dal nobenih določenih izjav o svojih razgovorih s Trumanom. Poudaril je, da ni pričakovati nobenih odločilnih ali presenetljivih sklepov, pa tudi ne podpisa mednarodnih pogodb. Izrazil je upanje, da bodo razgovori obnovili in utrdili prijateljske politične in vojaške odnošaje med Veliko Britanijo in ZDA. Vsekakor pa pričakujejo, da bodo ti razgovori za gospodarsko-politični položaj Velike Britanije daljnosežni, če upoštevamo nedavne Churchillove izjave v njegovem predbožičnem govoru. V tem govoru je britanski premier pozval angleški narod, da se pripravi na triletno bitko proti grozečemu državnemu bankrotu, ki bi do njega prišlo, če bi nadaljevali dosedanjo finančno politiko. Po njegovi izjavi se je v zadnjih šestih letih napravila tako velika škoda, da je ni mogoče popraviti v nekaj mesecih. Poudaril je, naj se ne pričakuje, da bodo Ameri-kanci rešili britanske notranje-politič-ne probleme. Njegov obisk v Ameriki zasleduje po njegovi izjavi cilj prepričati ameriške prijatelje, da bo Velika Britanija storila vse, da bo kos svojim lastnim težkočam in da sodeluje na mednarodnem področju v polni meri, v kolikor ji bo to mogoče. ... tn doma PREDLOG DRŽ. PRORAČUNA ZA LETO 1952 Predlog drž. proračuna za letošnje leto predvideva 282.150,600.000 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Dohodki iz gospodarstev znašajo 277 milijard 630 milijonov in 500.000 dinarjev, ostalo pa so drugi dohodki. Od izdatkov odpade za investicije zveznih ustanov, kot železnice, pošta in pomorstvo 22 milijard 268 milijonov 600.000 din, za zvezne kulturno-pro-svetne ustanove 1 milijardo 480 milijonov, za soc. skrbstvo 9 milijard 249 milijonov, za zdravstveno zaščito železniškega osebja in osebja v tujini 702 mil., za narodno obrambo in obrambno industrijo 210 milijard, za drž. upravo 4 milijarde 659 milijonov, za dotacijo LR Črni gori 2 milijardi 792 milijonov, obveznosti države in državne rezerve pa 31 milijard dinarjev. Visoke izdatke za narodno obrambo je utemeljil tov, Boris Kidrič na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, kjer je dejal, da so to minimalni izdatki, če hočemo obdržati in razvijati našo obrambno moč v takšnem obsegu, kot terja to položaj, ki ga nismo mi zakrivili. Izdatki za državno upravo so se proti letu 1951 zmanjšali za 15 %. Tako se tudi v drž. proračunu zrcali bitka proti birokratizmu. SINDIKALNE PODRUŽNICE pred občnimi zbori V teku tega Jn prihodnjega meseca bodo naše sindikalne podružnice polagale pred svojimi člani obračun dela v preteklem letu. Ob tej priliki naj podčrtamo nekaj vprašanj, ki naj jih sindikalni odbori upoštevajo v svojih pripravah na občni zbor. Resnica, ki je ni mogoče zanikati, je, da so se sindikalne podružnice in posamezni sindikalni funkcionarji do-sedaj vse premalo brigali za kvalitetno izvedbo občnih zborov. To napako moramo v pripravljanju na bližnje občne zbore odpraviti. Sindikalne organizacije bi se morale v vse večji meri zavedati svojih dolžnosti in nalog. Tako je n. pr. skrb za zaščito delavca ena izmed osnovnih nalog sindikalne organizacije in njenega odbora. Konkretni primeri v zadnjem letu pa so pokazali, da se je ravno to vprašanje na sejah naših sindikalnih odborov vse premalo obravnavalo. Decentralizacija in poenostavljenje dela v naših podjetjih in ustanovah sta imela za posledico znižanje delavskega in uslužbenskega kadra. Naše sindikalne podružnice pa glede prizadetih niso dosti storile, da: celo dopuščale so, da so taki posamezniki ostali brez potrebnih navodil in nasvetov od svoje organizacije ter ostali prepuščeni sami sebi. Niti ena naša sindikalna organizacija ni vodila računa o tem, kakšno je bilo življenje prizadetega člana po redukciji. In ravno zaradi te neopravičljive pasivnosti naših sindikalnih organizacij smo naleteli na upravičeno zagrenjenost teh ljudi. Dogajali so se primeri odpustov iz službe tudi na nezakonit način. In sindikalne organizacije čestokrat niso preprečile takega nezakonitega ravnanja tega ali onega podjetja in ustanove. Opazila se je neka pasivnost odgovornih sindikalnih činiteljev, pa tudi sami odbori si niso bili na jasnem v tem ali onem primeru. Iz takega zadržanja na- Popis mine, perutnine, Cebeinih panlev In tfegov namen Po odredbi Gospodarskega sveta FLRJ, ki je izšla v Uradnem listu št. 52/51, se bo v dneh od 1(. do 20. januarja t. 1. Izvršil v vsej državi popis živine, perutnine ln čebelnlh panjev. Popisali bomo konje, mezge, mole, osle, goveda, ovce, prašiče, koze, domače zajce, perutnino ln čebelne panje. Ta popis bo sedmi po osvoboditvi ln se bo marsikdo vprašal, čemu so nam potrebni vsakoletni popisi te veje kmetijstva. Živinoreja Je ena najvažnejših področij kmetijstva, ki posredno ali neposredno vpliva na ostale veje kmetijstva. Od domačih živali dobimo celo vrsto proizvodov za prehrano ljudi (mleko, sir, maslo, jajca, mast, meso Itd. 1 ln drutre dragocene surovine za predelavo v tekstilni, usnjarski ln kemični Industriji (meso, volno, kože* kosti). Skratka: živinoreja Je gospodarska veja, ki bi brez nje človeštvo ne moglo obstojati. Živali nam dajejo prirodnl gnoj za poljedelstvo, vinogradništvo ln sadjarstvo ln delovno silo v vseh področjih kmetijstva ln Izven teh glede na stopnjo mehanizacije, ki Je pri nas šele T Vsaka raprednejša država sl zaradi velike važnosti živinoreje prizadeva, da Ima pregled o njenem razvoju, t. J. da ugotavlja številčno stanje naštetih vrst živali. V nekih državah popisujejo živino vsakih 18 let, v drugih na 5 let itd. V bivši Jugoslaviji so živino popisal le dvakrat ln sicer leta 1821 in 1831, v času med popisi pa so številčno stanje živine ocenili. Po osvoboditvi smo Imeli prvi popis živine v decembru 1845, nato pa vsako leto v decembru ali januarju razen leta 1848. Pri prvem popisu smo torej posredno ugotovili vojno škodo v živinoreji. Naslednje leto smo živino popisali, da bi videli, koliko se je njeno številčno stanje popravilo In da bi dobili elemente za sestavo petletnega načrta v živinoreji. Naslednja leta pa smo na osnovi popisa živine kontrolirali Izpolnitev plana v živinoreji oziroma spremljali njen razvoj. Očitno le torej, da se v času obnove In graditve po petletnem načrtu nismo mogli za- (Nadaljevanje t 1. strani.) ustaljenih cen je mogoče izračunati čisti katastrski donos in to bo pri odmeri davka za leto 1952 izvedeno. Seveda bo pri računanju čistega katastrskega donosa upoštevana tudi kvaliteta zemlje, ker je ta že v enem kraju zelo različna. V .luči novega davčnega in finančnega sistema pa je toliko bolj vidna gospodarska vloga bodočih občin. Vseskozi se poudarja, da so pri organiziranju večjih teritorialnih enot najvažnejši gospodarski razlogi. Iz teh razlogov se kaže težnja, da bodo bodoči občinski ljudski odbori zaokrožena močna gospodarska enota, ki bo zmožna se sama vzdrževati. Občinski ljudski odbori bodo imeli svoj lasten, ločen proračun dohodkov in izdatkov. Iz tega proračuna bodo morali vzdrževati šole in druge ustanove na teritoriju svojega kraja. Prav tako bodo šle vse lokalne investicije (gradnja novih šol, domov, komunalne naprave itd.) iz proračuna občine. Tam, kjer so razvita krajevna podjetja, ki bodo donašala dobiček, se bo ta dobiček uporabil za nove investicije in kritje ostalih izdatkov. V kolikor ti dohodki ne bi krili vseh potreb, bo imel občinski ljudski odbor pravico razpisati doklade na čisti katastrski donos na vse davčne zavezance svojega okoliša. Pri gospodarsko močnih občinah z dobro razvitimi lokalnimi podjetji bo ta doklada lahko majhna, pri gospodarsko šibkih občinah brez dobro poslujočih lokalnih podjetij pa bo znatno večja. Na ta način bo vsak davkoplačevalec osebno zainteresiran na pravilnem in dobrem gospodarstvu svojega občinskega ljudskega odbora. Novi davčni sistem pa bo dal tudi priznanje pridnim kmetovalcem, kajti v prihodnje bo plačal kmet davek le na osnovi površine zemlje, ne glede, koliko dohodkov je ustvaril. Če bo s svojo pridnostjo ustvaril več, bo to samo njemu v prid. Nasprotno pa bo tisti, ki na svoji kmetiji ne bo ustvari! toliko dohodkov, kot znaša čisti katastrski donos, plačal davek ne glede, koliko bo njemu ostalo. dovoljltl s popisi žlv'ne na daljša razdobja, temveč smo bili prisiljeni spremljati razvoj živine vsake leto posebej. Pri sedanjem popisu hočemo ugotoviti, v koliko se je živinoreja opomnila od posledic lansko hude suše, ki je povzročila predvsem padec staleža govedi in kako vplivajo na razvoj živine novi gospodarski ukrepi, ki jih v letošnjem letu Izvaja naša vlada. Poleg ostalih ukrepov !■ bil na primer odprav ljcn obvezen odkup živine, mleka, masti, krompirja Itd., pripravlja Pa se tudi novi davčni zakon, po katerem bi se v prihodnje sedanji način obdavčenja kmetijskih gospo, darstev spremenil tako, da bi se davek plačeval po velikosti ln kakovosti zemljišč ln bi odpadla sedanja dohodnina. Gotovo Je, da so že ln bodo v prihodnje ‘l ukrepi v veliki meri vplivali na naše gospodarstvo, na pove. Čanje stanja vseh vrst živine, predvsem govedi Itd. Ob takih velikih gost »darsklh spremembah, ob odprav4 različnih administrativnih ukrepov (■ bvezne oddaje Itd.) Je razumljivo in nujno, da Imamo pri rokah podatke, ki naj bi služili za Izdelavo širšega načrta za razvoj naše žlvl.oreje. Namen popisa živine torej ni tak, kot sl nekateri mislijo, da se namreč na podlagi teh podatkov predpišejo obvezne oddaje, davki ln druge dajatve. Kakšne podatke bomo pri tem popisu zbl. rali? Pri tem popisu bomo zbirali za vsako gospodarstvo ne glede na sektor lastništva ln za vsako gospodinjstvo, kt Ima nek predmet popisa, naslednje podatke: 1. skupno površino lastne zemlje, njiv In vrtov, travnikov, senožeti ln pašnikov; 2. skupno število članov gospodinjstva ln od tega članov, ki niso zaposleni v kmetijstvu. marveč v drugih področjih dejavnosti; 3. vse že prej naštete vrste živali po spolu, starosti in namenu uporabe. Na osnovi skupne lastne zemlje vsakega gospodinjstva bomo dobili strukturo gospodarstev po velikostnih skupinah; tako bodo na primer vsa gospodarstva razvrščena v 20 velikostnih skupin. Državni In zadružni sektor sta razcepljena na 8 skupin privatni pa na ostalih 12 skupil, ln sicer v skupino do 0,05 ha skupne površine, od 0.06 do 1 ha. od 1,01 dn 2 ha. od 2.01 do 3 ha. od 3,01 do 5 ha Itd Razen tega bomo tudi dobili podntke o razvoju našega zadružništva na vasi. Iz površin njiv, travnikov, senžetl ln pašnikov bomo lahko izračunali krmslco b«zo za vse te vrste živali, ker brez tega ni mogoče določiti meje zmogljivosti živinoreje. S primerjavo a prejšnjimi popisi bomo ugotovili tudi napredek ali nazadovanje (po velikostnih skupinah), starostni sestav živali, stalež plemenske, delovne ln klavne živine Itd. ših sindikalnih funkcionarjev in odborov sledi zaključek, da le-ti vse premalo poznajo našo zakonodajo in uredbe. Tako so se po krivdi naših sindikalnih činiteljev delale v naših podjetjih nepravilnosti in krivice. Taki primeri so pa na drugi strani rušili ugled in avtoriteto naših sindikalnih organizacij, saj so se člani pogostokrat obračali po nasvete na višje sindikalne forume in še drugam. Marsikak razgovor s člani naših sindikatov nam je dal misliti. Ce te misli povemo na glas, lahko rečemo, da naši sindikalni funkcionarji in odbori niso vršili svojih dolžnosti in nalog v polni meri, kajti skrbeti bi morali za neoporečno delo svojih organizacij v naših podjetjih in ustanovah. Slišijo se pritožbe o nekakšni mlačnosti sindikalnega članstva. Vedeti in pomisliti pa je t.eba, da se člani odtujujejo svojemu vodstvu samo tedaj, če sindikat ne vrši syojega poslanstva v polni meri, če se njegovo vodstvo ne približuje svojemu članstvu, če nima z njim stalnih ozkih stikov, če se ne zanima v ustrezni meri za številne probleme, ki se porajajo v naših podjetjih in ustanovah ter prizadenejo tega ali onega člana sindikata ali pa vse. Upravni odbori naših sindikatov morajo imeti vse večji življenjski kontakt s člani svoje organizacije, delati morajo z njimi in se posvetovati. Članstvo sindikatov mora imeti občutek, da ima v svoji organizaciji vodstvo in varuha, ki budno in skrbno pazi, da se v podjetjih in ustanovah ne zgode primeri, ki niso v skladu z našo zakonodajo in našega državnega vodstva, ki ščitvi našega delovnega človeka, da se mu ne zgodi krivica. Kadar bodo naše organizacije tako delale, takrat njihovim funkcionarjem ne bo treba več tožiti in tarnati, da je ta in oni član sindikata postal nedelaven. Ce bodo naše sindikalne podružnice vršile svoje dolžnosti in zaupane jim naloge v polni meri, kadar bodo branile člane, če jim grozi krivica, tedaj bo članstvo v svoji organizaciji prav tako delavno, kot je pri izvrševanju svojih planskih nalog in še drugod. Vse naloge sindikalnih organizacij je obširno prikazal II. kongres ZSJ. Vsi njegovi sklepi naj bodo kažipot vsem sindikalnim podružnicam; te sklepe je treba osvežiti in si jih poklicati v spomin ravno v teh dneh in tednih, ko se pripravljamo na izyedbo naših letnih skupščin. Pri izbiri kadra za novo vodstvo naših sindikalnih organizacij naj sodeluje vse članstvo; izvoli in postavi naj na čelo tiste tovariše in tovarišice, ki so bili med letom v sindikalnem delu najbolj aktivni ter delavni pri organiziranju številnih tekmovanj, ki so jih sindikalne podružnice izvedle v zadnjem letu. Sindikalne organizacije naj ob pripravi na občni zbor zaktivizirajo vse tiste delavce in uslužbence, da se organizirajo, ki so dosedaj stali ob strani. Nikakor se ne smemo zadovoljiti, da je n. pr. v Trbovljah od skupnega števila zaposlenih delavcev organizirano le 78%, v Hrastniku 74<>/o, v Zagorju 93% in v Radečah 95%. Tudi KSS morajo tukaj odigrati svojo vlogo in delati (na tem vprašanju v bližnjih dneh in tednih. V prihodnjih dneh bo Okrajni sindikalni svet organiziral sektorske konference, ki bodo dale smernice za bodoče delo naših sindikatov, hkrati pa analizirale dobre in slabe strani v preteklem letu. Sindikalnim organizacijam pa priporočamo, da pred občnim zborom navežejo čim ožji stik s svojim članstvom. To bo v veliki meri pripomoglo h kvalitetni izvedbi občnih zborov in h kvalitetnemu sindikalnemu delu v našem okraju sploh. L. ■■■■■■■■■■■ Aleksander Welsaberg-Cyhnlskl Veliko za$LišEvaN]E KRATKA VSERINA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Avstrijski fizik Aleksander 'Velss berg-Cybulskl Je odžel leta 1831 v Sovjetsko zvezo, kjer je deloval dol-ga leta na fizikalnem Institutu v Harkovu. Spomladi 1837 so organi NKVD tVelssbcrga nenaduma aretirali ter (ta obdolžili, da je snoval za rotu proti Sovjetski zvezi. Pričelo se je zasliševanje, ki le trajalo skoraj nepretrgoma dvanajst dni Dan ln noč so se vrstili pred tVelssbergom trije zasllševalcl agenti NKVD: Resnikov, Welssband ln Šalit ter poizkušali izsiliti lz IVelssbergn priznanje za zlo-čine, o katerih ni Imel pojma. Drugo noč me je »Pet obdeloval nepre rgnma Šalit. Osem ur je trajala In prav totovo Je bil to zanj svojevrsten rekord. Viti malo ira nisem več skušal motiti s svo-llml Izjavami. Oči so me pekle in zdelo se ni je. da bo zdaj pa zdaj popustil železni ibroč okoli Slave ln ml Jo bo razneslo. Štiri tre nepretrgoma je Šalit ponavljal Isti stavek. Potem je za nekaj minut prenehal In poklical vojaka, da me Je stražil, ko je šel Iz sobe. Ko se je vrnil, Je nadaljeval. Zdaj |e za malenkost lzpremenll svojo vpitje. Ne morem se več spomniti vsega besedila, toda dobro so se ml vtisnile v spomin te-le besede: »Na kolena pred sovjetsko oblastjo! Obtoži **'Ko*|*e ^ob” o* mIh zjutraj prišel zopet Welss band. se ml le zdelo, da se bom kaj km«lu onesvestil. Dovolil ml Je, da sen: za nekaj minut vstal. To je bilo velikansko olajšanje. Mlilre so se sprostile Ker nisem zdravnik ne morem opisati pojavov, ki se nizalo drug za drugim med takšnim zasliševanjem v organizmu Vem povedati le U>. da sle.dl ne-premičnemu sedenju strahotna bolečina v vsem telesu. Ce le za trenutek lahko Upre meniš položaj, Je to neizmerno olajšanje. Ta dan so me peljali zelo pozno h kosilu, ki je bilo vse obenem: zajtrk, kosilo, opravilo na stranišču ln umivanje. In še sem se smel zamuditi le deset minut. Potem sem moral znova nazaj. tVelsshand ml Je rekel m*»Aleksander Semlonovlč, saj ne boste vzdržali! Kakšna škoda, da se uničujete!« »Tovariš tVelssband, povejte ml. prosim, kaj naj storim? Razumeli pač boste, da ne morem napisati stvari, ki niso resnične. Saj vendar ne morem enostavno prevarltl sovjetske oblasti. Kdo bi Imel od tega korist?« Welssband ni odgbvoril. Imel pa sem občutek, da misli enako z menoj. Izpolnjeva je sicer svojo dolžnost, toda Istočasno ine ni preveč mučil. Dovoljeval ml J© od časa ao časa vstati, da sem se *a nekaj minut stoje pregibal. „ .. Popoldne Je prižel znova Resnikov. »Koliko časa nas nameravaš še mučiti?« me Je z vesollm glasom ogovoril. »Veliki re veži smo, če pademo v roke takemu razboj nlku, kakor al tl! Daj nam vendar že mir!« Temu zaničljivemu psovanju sploh nisem odgovarjal. 151! Je dobre voljo In poklical Je svojega tovariša Prisluhnil sem pogovoru. Govoril Je z nekim uradnikom, ki ao ga poslali Iz drugega mesta v Markov In ni mogel dobiti v mestu sedal stanovanja. Resnikov mu Je dopovedoval- »Pusti vendar babo na deželi ln vseli se v hotel! Tam boš Imel na razpolago dovolj prijetnih dekleti« Nadaljeval Je svoj pogovor In ga Izpolnje. val z obilico kvant In prostaških besedi Tudi med zasliševanjem sl je Resnikov rad vedno znova Izmišljal psovke In žaljivke, vse so pa Imele vedno nekaj , skupnega s spolnostjo. 1)11 Je zelo srečen, če Je lahko Izprego vorll kakšno žaljivo ln neokusno kvanto, sa.i je bilo to v času, ko Je vodila partija z vsemi močmi ln sredstvi borbo proti psovkam ln kvantam. K v zn tanje ln psovanje so oži- gosali za dediščino predrevolucijskega pomanjkanja Izobrazbe ln kulture. Zatrjevali so, da napreden proletarec ne preklinja In da se hoče osvoboditi te razvade prav tako, kakor se hoče naučiti pisati In brati. Prizadevanje je rodilo lepe uspehe. Posebno na deželi sl 6llšal zelo malo kletvic. Celo zaostali kmetje ln delavci so se dali prepričati Toda v vrstah NKVD so celo najvišji dostojanstveniki, ki so Imeli položaje generalov, lipo. rahljali radi najbolj prostaške psovke in kletve Dobil sem vtis. da je psovanje hilo orodje njihovega poklica, ki Jim Je kar dobro služilo. Privadili so se čudne dvoličnosti: v uradnih prostorih so preklinjali kolikor Je bilo le mogoče, ko »o pa odhajali domov In med ljudi, so pa to »orodje* lepo odložili za naslednji dan. Te metode niso mnogo vplivale na mene, prinašale so celo nekaj spremembe v mnno tonost zasliševanja. Včasih me je kar veselilo opazovati, kako se Resnikov trudi v stopnjevanju psovk. Šalit Je bil za nasprotje monoton tudi v svojih psovkah, ki jih Je pa stokrat ponavljal. Tretji dan zasliševanja se je moje telesno stanje zelo poslabšalo. Bolečine okoli mede nlce so postajale neznosne. Vrstili so sc trenutki, ko Jih enostavno nisem, mogel več vzdržati ln sera poskakoval s stola. Prelsko valnl sodnik me je kaj hitro prisilil nazaj. Le IVelssband, najbolj človeški med vsemi, ml Je dovoljeval nekaj minut stati. Isto je storil tudi Resnikov, kadar Je opazil, da ml preti nevarnost omedlovlce Hrana, k| so ml jo prinašali, Je bila nenavadno dobra, Juha zelo mastna. (Id četrtega dne dalje nisem smel več zapustiti sohe In hrano so ml prinesli tjakaj. Tako sem Izgubil tudi zadnjih deset minut počitka In nckakš nega okrepčila- Ce sem moral na stranišče, me jo spremljal z uro v rukah zasllševalnt sodnik. Straniščnih vrat nisem smel zapreti, kajti teden dni pred menoj se je neki obtoženec v stranišču obesil. Ko sem jedel, Je včasih prišel v sobo Sef oddelka, kapetan Tornujov. S svojim gloho klm glasom ml je prigovarjal, naj vendarle že priznam svojo krivdo, obrnem me Je pa silil, nal vse pojem: »Le pospravite lepo vse s krožnika, kajti če ne boste hoteli Jesti, bo mo prisiljeni vas nasilno hraniti.« Nisem mogel razumeti, zakaj me tako sili Jedel sem namreč zelo rad. saj je bilo to edino osvežilo v tem težkem času Rele pozneje sem slišal, zakaj ae je TornuJev tako trudil. Strahota nepretrganega zasliševanja namreč lahko temeljito skrajšaš, če odkloniš hrano In celo vodo Najpozneje po dveh dneh padeš v nezavest. Ko hi to vedel, bi prav gotovo začel z gladovno stavko. Leta 1838 In 1839 sen: zaradi mnogo manjših ln brezpomembncjšlh stvari začel stradati. Četrto noč je popadel vse moje telo boleč krč. Prepričan sem, dn Je to bolečino moral razbrati z mojega obraza tudi tvelssband, kajti prestrašen Je skočil k meni; »Kaj Je. Aleksander Semlonovlč? Vam Je slabo?« Komaj sem odgovoril: »Mislim, ds tega ne bom preživel.« Aleksander Semlonovlč. popustite vendar In priznajte! Poglejte! Poglejte tu Imate tVIachovo Izjavo In Izpovedi drugih Prebe. rite lili! Vzemite list papirja In napišite kapetanu Tornujevu, kar veste povedati.« Ponudil ml je papir, pero In črnilo- In smel sem sesti za mizo ter pisati Izkoristil sem t« trenutke, da sem še enkrat dobro premislil nesmiselnost Izpovedi drugih tnvn rlšev. Pisal sem skoraj pol ure In pr| tem občutil sladko sproščente In okrepitev. Tedaj Je vsopll v sob«, Resnikov Hitro Jo spoznal kaj se dogaja In pobesnel Iztrgal ml Je papir Iz roke ln me pozval naj mu sledim v njegovo sobo. \VeIssband je obstal nem ln bled. Resnikov le bil nravi strokovnjak v svojem poklicu Dobro je vedel, da le vsake prekinitev monotonosti zasliševanja Izredno okrepčilo zn obtoženca Groznnsko ga je raz kačllo, da ml Je tVelssband dovolil to olajšanje. »Nočem hiti zverina toda enkrat mora že hiti konec tega! Cim močneje te bomo pestili tem hitreje boš popustil. To bo dobro za nas, ker nam ne boš kradel dragocenega časa. na tudi za tebe, saj sl ne boš uničeval zdravja. O, saj boš kmalu priznali« Saj ne verjamrle du sem kriv. Z nedovoljenimi sredstvi ml hočete Izsiliti lažne Izjave!« Resnikov je planil pokonci In začel psovati. Nisem mu pustil, da bi me prekinil »Tovariš sodnik, govorite lalikn kar koli hočete, dobro pa vem. da tožilec ne hi do volil takšnih načinov. Ce boste zlomili mol® v j! J o In bom kaj podpisal bom prisiljen pndpisntl laži! Takoj jih bom zopet pz-ckllc"!. Kor počnete. |e nesramnost ln nezakonitost Zahtevam, da pokličete tožilca! Naj presodi, ali se ravnate oo predpisih!« i Resnikov Je spoznal, da je v meni sprožil val, besnega kljubovanja ln dobro presodil, da takšno razpoloženje okrepi obtoženčevo odpornost Najhujše Je monotono zasliševanje. To jemlje moči. Tedaj človek misli samo na zlom voljo In se vije zaradi neznosnih bolečin. Vsaka razgibanost v zasliševanju pa znova požene moči po telesu. Resnikov je Iskal poti nazaj. »Tožilca ne morem prisiliti, da pride k tebi, saj Ima mnogo važnejšega dela.« »Omogočite ml torej, da mu pišem!« »Piši!« Vzel sem papir ln sedel za mizo. Napisal sem: »Državljan tožilec! Popolnoma sem nedolžen in nimam nič skupnega z obtožbami, ki sem jih slišal pri zasliševanju. Preiskovalni sodnik me le Izpostavil nezakonitemu načinu zasliševanja. Sto ur že sedim nepretrgoma liri zasliševanju 'n ne dovolijo ml niti trenutka spanja. Dolgo ne bom več mogel vzdržati. Ce ml bodo v naslednjih dneh pošle moči In bom prisiljen podati kakšne Izjavo, razumite prosim, da so lažne samo. obtožbe, ki Jih bom nato preklical pred vsakim sodiščem, ker so ‘Ule Izsiljene Prosim vas. dn prldet« v pisarno k tovarišu Resnl-kovu ln me zaslišite, kar storite člmprej, ker sem telesno popolnoma Izčrpan — A. IVelssherg« Podpisal sem se In napisal datum ter Izročil pismo Resni kovu Napisal sem pismo v nemščini, ker nisem hotel dovoliti, da hi ga Resnikov takoj raztrgal Razumel Je zelo slabo nemščino In vedno sl le v takšnih primerih pomagal s prevajalko. Kljub številnim protlpostavnlm delanjem ,8o vendarle organi NKVD upošteva’! uekniere formalnosti. Nobene Izjave, ki hi Jo podpisal, niso smeli uničiti, temveč, so Jo morali prepisati ln vložiti v moj z osuševalni zapisnik. Toda Resnikov m bil neumen. Vzel J# pismo Ir zahteval, naj ga prevedem v ruščino. Ze v naprej sem se bul njegove besnosti. Toda zgodilo se Ju nasprotno. Resnikov Je sedel za mizo. dolgo me Je gledal In nato zmajal z glavo: »Domišljaš „1. dn »I bol' pameten kot ml vsi skupaj. Hočeš sl za*lguratl lamstvo za bodočnost ln vse preklicati kar nameravaš priznati Toda val tl poizkusi ue bodo nič pomagali. Nič ne bomo popustili dokler se ne boš valjal mi bolečin po tleh!« Toda zu čudo — mojega Piama tožilcu le ni raztrgal. 1’oložll ga le k ustalim spisom. (Nadaljevanje sledi J Dedek Mraz se je poslovil za eno leto Zagorski malčki so radostno presenečeni Dedek Mraz se je oglasil tudi v Zagorju ter obiskal v nedeljo, 30. decembra, v Telovadnem domu društva »Partizan« predšolsko deco. Dvorana je bila nabito polna, saj se je zbralo v njej preko 400 malčkov s starši. Prijetno veselje je pripravilo mladini Lutkovno gledališče; zagorski cicibani so videli igrico »Sirota Jerica«, ki jo je ki jih je ob koncu prireditve obdaril. Zadovoljni in nasmejanih lic so pohiteli v prijazno in toplo zakurjeno šolsko sobo. Tu so bili pogoščeni s čajem in potico. Sredi najboljšega razpoloženja je nastopila lutka Mihec Vse-vedec, ki je pokazala lenuhe v zadnjem letu, najboljše pa postavila za zgled vsem ostalim. Nekaj novega je bila za pionirje tombola s skromnimi, a praktičnimi dobitki. Vse prehitro je minilo popoldne. Še nekaj narodnih in partizanskih pesmi je ob spremljavi harmonike, na katero je igrala tov. Minka, zadonelo v razredu, in že so morali pionirji pohiteti domov, da jih ni lovila noč. Zadovoljni in srečni so bili pionirji ob Novoletni jelki. In to je bil naš cilj, naša želja. Ne sme nam biti žal truda, ki smo ga vložili za zadovoljstvo naših Otrok. Obdarovali smo jih in s pri- Koromandiji«, telovadne točke, igrica »Uročene pošasti« ter petje. Ves spored so izvajale lutke same. To je bilo za Loko novost, zato so gledalci spremljali potek programa z velikim zanimanjem. Bili so tudi disciplinirani. Vse točke so bile prav dobro izvedene ter je vsaka naletela na odobravanje. Najbolj so vzklikali lutkam seveda najmlajši. Tukaj je treba pohvaliti delo pionirske organizacije; člani risarskega krožka, med njimi nekaj dijakinj, ki obiskujejo gimnazijo v Radečah, so pod vodstvom tov. Skočirjeve poslikali oder in kulise. Oder nosi ime »Lutkovni oder Pavlihe«. Po sporedu je dedek Mraz nagovoril zbrano mladino in obdaril vse pionirje s šolskimi potrebščinami in pecivom. Za izvedbo tega mladinskega slavja imata največ zaslug tukajšnji učiteljici, ki sta neutrudno vodili in pripravljali vse potrebno za prireditev. Zahvalo je sestavil tamkajšnji učitelj Leskošek sam. Po igri je prišel dedek Mraz in obdaril vse do zadnjega. Na Silvestrov dan pa je bila Novoletna jelka za obe šoli v Zagorju in Toplicah. Tudi tukaj so prikazali mladini lutkovno igro, poleg tega je nastopila še baletna skupina najmlajših, razen tega pa so bile na sporedu tudi i?nitac^e' Dedek Mraz je obdaril tukaj 1100 otrok. V nedeljo, 30. decembra, je pripravil kmo »Triglav« v Zagorju ob 8. uri zjutraj brezplačno filmsko predstavo za šolsko mladino, nato pa še za gimnazijo. Novoletno jelko so pripravili nadalje tudi v Ravenski vasi nad Zagorjem, kjer je bila obdarovana predšolska in šolska deca. Vsak otrok je dobil lepo darilo. Prispevke za obdaritev so zbrali tudi kmetje. Culi smo, da je bilo tudi tukaj prav veselo, zlasti še, ko je harmonikar raztegnil svoj meh. Na Novega leta dan pa so se zbrali v hotelu »Kum« upokojenci, ki jim je priredil Novoletno jelko mestni odbor OF v Zagorju; prišlo je preko 150 delavskih veteranov, ki so jih lepo pogostili z jedačo in pijačo. Zbrali smo se pod novoletno jelko Iz prijaznih Senožet pri Št. Lam-bertu smo prejeli pod gornjim naslovom dopis, ki se začenja s pesmico: »Zima bela čez gore, spet v deželo k nam prihaja, a kot ptičku sredi maja v prsih vriska mi srce. Spi pod goro jagoda, šla iskat jo deklica, povrnila se domov s koškom polnim biserov«. Skoraj bi človek ne mislil, da se je med pionirji hribovske šole našla deklica, ki nas je s to pesmico in s svojim nežnim glasom popeljala v deželo pravljic. Ta pesem nam pove vso vsebino otroške igrice »Dedek Mraz«, ki smo jo videli v nedeljo pred Novim letom na skromno, a vendar skrbno pripravljenem odru v Gasilskem domu hribovske vasi Senožeti nad Zagorjem. Z veseljem je človek opazoval otroške obraze, ki so živo sledili nastopajočim živalim. Prav posebno so bili navdušeni nad razposajenim zajčkom in dobrim kosmatincem-medvedincem. Višek veselja pa jim je nudil dobri dedek Mraz, merno prireditvijo razveselili, da bodo čutili, da so otroci države, ki skrbi za vse enako. Ob tej priliki se zahvaljujemo za materialno pomoč vsem vaščanom, skrbnim in požrtvovalnim materam, KLO Senožeti in OLO Trbovlje pa za denarno pomoč. KAKO SO PROSLAVILI NOVOLETNO JELKO V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU Množične organizacije v Loki pri Zidanem mostu so izvršile vse priprave za. čim lepšo izvedbo Novoletne jelke — praznik naše mladine. OLO Trbovlje je prispeval denarni znesek za to prireditev, AF2 pa je napravila nabiralno akcijo za živila in denarna sredstva. Pionirski odred »Staneta Rozmana« je priredil 30. decembra ob 14. uri v Domu prosvete svojim članom lep spored. Novoustanovljeni lutkovni krožek se je predstavil pionirjem in odraslim s prav dobrim sporedom: Na programu je bilo več točk, med njimi uvodni govor, deklamacije, igrica »Pavliha v Mladinska organizacija »Ivana Rešeta« na XV. terenu OF v Trbovljah-Bevškem Je pripravila poleg uspele proslave praznika naše JA, ki ga Je počastila z Igro »Izdajalec« ln recitacijami ob sodelovanju svojih pionirjev. tudi prav lepo Novoletno Jelko. Dedek Mraz je obdaril mladino, šolsko ln predšolsko deco tega terena. Priprave za to otroško prireditev so dobro potekale, kjer so mladinci pripravili nekaj Igrač, mladinke pa nakupile razne potrebščine ln slaščice ter napravile lične zavitke. Novoletno Jelko je napovedal zvočnik, ki je ob Igranju glasbenih komadov cel dan vabil staro In mlado na prireditev. Ob petih popoldne se je dedek Mraz v nabito polni dvorani Mladinskega doma prikazal na odru 1 veliko knjigo, v kateri je imel napisana imena najboljših pionirjev In najmlajših. Začel je z delitvijo daril. Vsak poklicani je moral priti na oder, odgovoriti na vprašanje dedka Mraza, na kar je dobil darilo. Na vprašanja dedka Mraza so vsi kar dobro odgovarjali, najbolj pa je postavila petletna Marinka Praznikova z recitacijo »Jaz sem mala roža«. Ob koncu slovesnosti je dedek Mraz povedal, da se bo prihodnje leto spet oglasil, da pa ho obdaril samo tiste pionirje, ki se bodo v šoli pridno učili, doma pa pomagali ter pozdravljali starejše ljudi. Po tej prireditvi se je nadaljevalo rajanje s plesom. — Takih prireditev sl žele frontovcl tega terena še večkrat. Vodstvo mladinskega treba izreči nadalje tov. Slavku Hočevarju, ki je brezplačno izdelal prav lični lutkovni oder, prav tako ravnateljstvu papirnice v Radečah za podarjeno lepenko. Priporočljivo bi bilo, da bi ta lutkovni oder šel gostovat v bližnje okoliške kraje, da še drugje pokaže uspehe svojega neutrudnega dela. Na Silvestrov etan so proslavljali Novoletno jelko ob 3. uri popoldne v Domu onemoglih. Strežno osebje je pripravilo oskrbovancem tega doma Nu-šičevo enodejanko »Gumb«. Igrica Je bila dobro podana. Z njo so nudili našim onemoglim prijetno razvedrilo, saj so vsi živo in s pritrjevanjem sledili predstavi. Po igri je uprava Doma pogostila svoje oskrbovance, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. Ostalim Ločanom je priredil KUD »Ivana Cankarja« v okrašeni dvorani Prosvetnega doma prav prijetno silvestrovanje ob 7 zvečer. Vsi zbrani so se poslovili v dobrem razpoloženju od starega leta ter stopili z novimi upi in načrti v novo leto. —ir aktiva bi moralo računati s to željo In sprejeti v svojo sredo še nove člane. Ob pripravah za ta praznik je treba pohvaliti posebno požrtvovalno delo mladincev Kosa ln čoza ter vseh mladink. Mladinski aktiv se zahvaljuje -za razumevanje predsednika ln tajnika sindikalne podružnice železničarjev v Trbovljah, ki sta posodila za to otroško prireditev napravo za ozvočenje. F. š. V CEMŠENIKU IN RAZBORU Zaradi letošnje mile zime so 6e izobraževalni tečaji v trboveljskem okraju zakasnili. Prvi so Mil s takim tečajem na Dobovcu in v Turju, prejšnji teden pa so začeli z Izobraževalnim tečajem v Cemšeniku, ki se ga udeležuje 40 mladih fantov in deklet. Pouk bodo imeli vsak četrtek. Poleg drugih učnih pred. metov bo v tem kraju še poseben gospodinjski tečaj. Na Bazboru pa s > nrišli na zelo dobro misel; tamkaj bodo odprli Izobraževalni tečaj v štirih vaških krajih in sicer v Podgorici. Lisci, Bazboru in Okroglicah. V teh tečajih se bodo mladi fantje in dekleta preko zime marsikaj dobrega in koristnega naučili. Do. sedaj se jo v tečaj priglasilo že preko 50 oMskovalcev. Mladina XV. terena 0F Trbovlje pripravila lepo novoletno jelko Kotiček za naše žene MATI II ZOBOTJE V prvi vrsti se hočem dotakniti zobovja naših mater; mislim, da to ne bo odveč, ker že iz vzgojnega vidika ni vseeno, kakšno zobovje imajo starši, ne glede na to, da se mora skrb za nego mladinskih zob začeti že pri noseči ženi, torej že od one dobe naprej, ko je plod še v materinem telesu, kajti tu se polagajo temelji za kasnejše življenje. Nosečnost in dojenje obsegata v normalnih razmerah nepretrgano dobo poldrugega leta ter živi med tem časom materino telo v docela spremenjenih pogojih. Na splošno govorimo o parazitlzmu ploda (t. j. plod se ohrani Izključno od materi vzetih snovi). Če so prehranbene razmere matere med nosečnostjo neugodne, gre to naravno v škodo matere. To se dogaja češče, kakor na splošno mislimo. Sicer pa je zadostna hrana v dobi nosečnosti lahko neprimerna, če v njej primanjkuje snovi, ki so potrebne za rast in razvoj ploda (kalcij, fosfor, železo, fluor, vitamini). Splošno znane so škodljive posledice, ki jih na materinem zobovju zapuste nosečnost, porod ali dojenje. Pojavlja se karies (zobna gniloba) na poprej zdravem zobovju, že obstoječa zobna gniloba pa se zelo hitro razširi. Opaziti je tudi majavost zobovja. V poštev prihajajo splošni in lokalni vzroki. V ospredju stoji preosnova nosečih, važne so pa tudi spremembe v sekrecijl sline in lokalna obolenja v področju ustne votline. Če se na kratko ustavimd pri preosnovt matere, je razen preesnove, beljakovin ln drugih rudninskih snovi najbolj važna preosnova kalcija (apnenca) med nosečnostjo. Potreba plodu po kalciju naraste zlasti v drugi polovici nosečnosti (zadnjih pet mesecev je potreba vsak dan približno za 0,17 g večja). Na videz se nam zdi ta količina majhna. Če pa pomislimo, da vsebuje večina naše običajne hrane le malo apnenca v nasprotju z drugimi snovmi (fosfor), je vprašanje pomanjkanje apnenca v materinem organizmu docela upravičeno. Dnevno potrebuje žensko telo Izven nosečnosti kakšnih 0,5 do 1,5 g apnenca. Če je v prehrani premalo apnenca, ga organizem oddaja več, kot ga sprejema, kar je v njegovo škodo. V zadnjih mesecih nosečnosti iu pri hrani, ki Ima premalo kalcija (apnenca), je treba k oddaji prišteti še tisto množino, ki jo porabi pLod (okrog 0,2 g dnevno) ln ki bi utegnila Izčrpati materine zaloge apnenca. Pri poskusih so ugotovili, da pri pomanjkanju kalcija ne utrpi plod tega pomanjkanja, pač pa telo matere. Zato je v normalni nosečnosti potreben pribitek kalcija, da preprečimo na-četje potrebne materine apnene zaloge. Vedeti namreč moramo, da si plod med nosečnostjo vzame od matere absolutno vse, kar potrebuje za svojo rast in razvoj, materi pa prepusti na Izbiro, da sl sama nadomesti primanjkljaj. Jasno je, da moramo ravno zaradi parazitarnega obnašanja plodu paziti, da bo mati pravilno ln zadostno hranjena. Meso je na primer bogato na beljakovinah, vsebuje pa zelo malo kalcija; pri kravjem mleku pa je obratno, torej obilo apnenca ln malo beljakovin. Velika potreba plodu po apnencu zahteva začasno dovajanje apnenca, da kostni sistem in zobovje ploda ne trpi škode. Pri pomanjkanju tega opažamo na zobovnlnl nezaapnena mesta, ravno tako ostanejo več ali manj nezaapnene tudi ostale kosti človeškega telesa (rachitls )■ Prednost Je treba dati; zelenjavi, sadju, zmesnemu kruhu ln mleku. Oddaja apnenca pa materinem telesu pa traja tudi v dobi di jenja in Je njegova množina v materinem mleku odvisna od množine apnenca, ki ga mati dobiva s brano. Med oddajo apnenca v nosečnosti ln pri dojenju pa je razlika bistvena; plod sl vzame, kolikor potrebuje, ne glede če mati razpolaga z veliko ali majhno množino apnenca, če ga pa je med dojenjem v prehrani matere premalo, ga tudi v materinem mleku nt dovolj. V takem primeru bosta rast ln razvoj kosti ln zobovja pri dojenčku seveda zaostajala. Za mater je ob pi manjkanju kalcija položaj v času dojenja ugodnejši. Tedaj je oddaja apnenca po mleku nekako omejena, medtem ko v nosečnosti pri oddaji apnenca plodu ne opazimo nobene omejitve. Okvare materinega okostja ln zob so zaradi pomanjkanja apnenca v nosečnosti prej možne kot pri dojenju. Fiziološka preosnova v nosečnosti nam torej ne more docela razjasniti škodljivega vpliva nosečnosti na materino zobovje. Biti morajo še drugi vzroki in sicer predvsem lokalni, med katere štejemo bruhanje. Pri bruhanju na tešče zobovje še ne trpi škode. Pii bruhanju po zaužitju hrane pa zaliva zobovje kisla želodčna vsebina, ki lahko škodljivo učinkuje na zobe. V času nosečnosti ln dojenja priporočamo trajno dovajanje apnenca s prehrano ln v obliki apnenčevih preparatov. Zobovju mater in dojenčkov je to samo v korist. Kar se tiče zobovja dojenčkov In zallvančkov, je dokazano, da nastopa pri dojenčkih zobna gniloba v poznejši dobi In za okrog 25'/i manj kot pri zallvančkih. Dojenje torej ne vpliva ugodno samo na razvoj zobovja In čeljusti, marveč zniža tudi umrljivost dojenčkov na splošno. Od plodu, ki pride Iz okrnjenih Jajčnikov, ali pa plodu, ki se razvija v bolni maternici ln ga končno mati niti ne doji, ne moremo pričakovati odpornih mlečnih ter pozneje stalnih zob Ne samo nezmožnost dojenja, tudi motnje za časa dojenja Imajo na razvoj zobovja otroka velik vpliv; otrok Ima pravico do maierlnega mleka, mati pa dolžnost, da doji svoje dete. To je prvi zaklad, ki ga da mati svojemu otroku na pot v življenje Dojenček, ki le odporen, v vseh pogledih prekaša zalivančka. kljubuje dali časa raznim boleznim ln Jih laže preboli. Zaključek: zgodnja profilaksa (prepreče-nje) zobne gnilobe in ortodontsklh anomalij (t. J. zobov Izven zobne vrste ali zobnega loka) bi se morala začeti že za časa nosečnosti. Z izdatno, ustrezno prehrano nosečnic moramo skrbeti, da prejema plod zadostno množino rudninskih noti, ki jih potrebuje za gradnjo svojega okostja ln zob. S tem zavarujemo tudi mater, da se ji ne Izčrpa zaloga rudninskih soli, kar ima za posledico zobno gnilobo. Za časa dojenja pa je dojenček odvisen samo od kakovosti materinega mleka. Če Je zaradi pomanjkljive, neustrezne prehrane v materinem mleku premalo rudnin, je to v škodo dojenčka In matere, medtem ko je v nosečnosti nosila ta deficit samo mati, ker je plod Izčrpaval svojega gostitelja. Sicer tudi dojenje črpa mater, vendar so more mati zavarovati pred elablnil posledicami spet z ustrezno prehrano. Zallvančkl pa so prikrajšani za marsikaj dobrega, naravnega in nenadomestljivega. Prvenstveno naj sl matere zapomnijo naslednje: za časa nosečnosti Je treba misliti na ustrezno prehrano za nosečnico ln plod. Za časa dojenja, ki naj tra]a čim dalje, velja Isto. Pomisliti je treba, da se polagajo temelji našemu zobovju že takrat. Če jih tedaj Izpodkopavamo z neustreznim ravnanjem in prehrano, pozneje težko popravimo zamujeno. Za noseče In doječe matere je priporočal Tovorud tole hrano: (dnevne količine) lOtt g mleka. 61 g mesa, jeter ali krvi, mastne in nemastne ribe v Istem razmerju šil g, zelenjave 150 g, krompirja 300 g. kruha 300 g, surovega masla 40 g. sadja 40 g in ribjega olja 10 g. Poleg tega je treba k tej hrani dodati še dnevno 2 pomaranči, ki pa ju lahko nadomestimo deloma z limonami, paradižnikom ali jagodami. Nadalje je treba dodati tedensko še po 3 jajca Poleg tega se priporoča te dnevni dodatek, ki sestoji lz; 70 g moke, 40 g margarine. 110 g slanine, 10 g graha ali fižola. 30 g sladkorja, 5 g kakaoa. 10 g kave. Taka prehrana znaša dnevno 3245 kakor! j. V tej hran! Ima mati kot otrok v zadostni količini potrebnih minerali] In vitaminov. V dobi, ko ni na razpolago zadostne količine te ali one hrane, lahko dodajamo kalcij, fosfor In vitamine v obliki ustreznih preparatov. l*\ H. Pisano kulturno življenje na vasi Letošnja dramska sezona se je v trboveljskem okraju razmahnila, zlasti pa na naši vasi. Tako je bilo v decembru odigranih kar 38 gledaliških predstav. Kakor zaznamujemo na eni strani prav živahno kulturno-umetni-ško življenje na vasi, ne moremo pa tega trditi za revirska centra Trbovlje in Hrastnik, kjer v letošnji sezoni še ni bilo nobene gledališke premiere, akoravno smo že sredi zime. Zato pa je življenje na vasi bolj pisano in razgibano. Posebno moramo pohvaliti Cem-šeničane, Trojančane, Svibenjčane in še druge. V decembru so Radečani igrali Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« dvakrat, SKUD »Vesna« v Zagorju pa je nastopilo z Moličrovim »Tartuffom« petkrat in sicer v Brežicah, Dobovi, Zdolah in v Radečah, enkrat pa doma. V Cemšeniku so se lotili težke igre »Izpod Golice«, KUD Svibno je igral dvakrat »Cvrčka za pečjo« ter »Petrč-kove poslednje sanje«, KUD Trojane in IZUD Partizanski vrh pa sta upri- zorila Finžgarjevo dramo »Verigo«. V Izlakah so nastopili z igro »Prisega o polnoči«, v Podkumu pa s »Scapinovi-mi zvijačami«. Poleg dramskih uprizoritev je bilo v decembru več pevskih koncertov in uspele proslave v počastitev naše JA. Ne smemo seveda pozabiti, da so po vseh naših večjih in manjših krajih pripravili Novoletno jelko, kjer so našim najmlajšim prikazali razne mladinske igrice, med njimi v Zagorju in v Loki pri Zidanem mostu lutkovne igrice, ki so pri naših cicibanih posebno priljubljene. Tako so v Hrastniku ob Novoletni jelki uprizorili kar tri mladinske igre, v Trbovljah pa »Sneguljčico«. Kakor smo Culi s pristojnega mesta, trboveljsko gledališče sicer deluje, vendar sta bili njegovi premieri »Cvr-ček za pečjo« in »Dr« .zaradi priprav na čast JA in Novoletne jelke odloženi ter bosta uprizorjeni še ta mesec. Upamo, da bo to gledališče zamujeno še nadomestilo in tudi letos pokazalo svoje znanje. %iii«%iiibiii^...................................................................................................................nuj........... iBiiuiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiKiniiiiiiiuniiinmiiiiHBiuiiiiiiiBiiitiiiiHiiiiiaNiiHiuiiiuiiiiNiiiBiiniiiiiiiiinmiiiiiiiBiiiiiiiiiiiPiiBiininiisiiiiinii^BiišiiiiiiniBiBitHnniiiiiaiiiittiaiiiiffliiiiHiiiuiiiiuiiiiiiiiMiHiiiiiiiuiiifl^ OTTO WITT Kriminalni roman Tu Je prihajal »latonosni kremcnec najprej v rudni mlin * velikimi tolkačl. V mlinu Je vladalo bl»zno ropotanje Hrušč klopotajočih rudnih stop razbijajočih vzdigoval nlh palčnikov, šifrtajn-dh osi In kolesja. Jermenov In zobatih koles se Je zlivalo v večno drdranje, ki se Je čulo v daljavo petih kilometrov. v neposredni bližini pa si ga skoraj nemogoče prenašal. Zaradi posebnih podnbbnlh razmer so bile vse naprave zgrajene brez zidov In obložene * tankimi deskami, na katerih Je počivala •treha. Iz rudnega milna, ki je drobil rudo v Prah In bluto, je vsa ta snov, mešajoča se * pritekajočo vodo v rudno kafto, tekla P° nagnjenih, , živim srebrom prevlečenih ha krenlb ploščah. Zlalo. k) Jo v obliki čiste •ovlne teklo hkrati s k»šo. se le družilo z žjvlin srebrom na ploščah v zlati amalgam Tod, |„ manjši del zlata Je na ta način osta Jsl na ploščah: ostali del le tekel s kamnito kašo v nižje naprave, kjer sc je zlato na "r«g način Izločevalo li kaše. Zlato, ki se je vezslo z živim »rebrom, se Je dobivalo na ta način, da s« zlati amal gam, ki Je lili srebrnobela »nov, zbirali v fkzgretlh retortah Pri tem le živo srebro Izhlapevalo In se potem spet gostilo, da so Ka lahko spet porabljali za vsesav anje zlata Hatanek „ retortah je lili čislo zlato , y nižje naprave tekoča kamnita kaša. v “tori je oelajal večji dol zlata, »e Je dalje predelovala v mog-očnlh lesenih banjah s po-močjo klorovega plina. Zlati klorid je tekel potem po dolgih, velikih, lesenih žlebovih v druge lesene banje, v katerih se le valil čez koščke železa, ki so ga od tako Imenovanega zlatega luga raztapljali In za odškodnino puščali zlato, ki ga je vseboval lug. kot usedlino v obliki črnega prahu. Ta prsh je bil čista zlata kovina v skrajno fino zdrobljenem stanju. Kakor postane vodnnharvnl čisti led, če ga fino zdrobiš, beli sneg, tako se spremeni fino zdrobljeno rumeno zlato v mastno, črno snov. Črna zlata usedlina je bila zelo lahka ln jo je bilo zelo težavno loviti. Zato so prldajall raztopini raztopljlv.o svinčeno sol. Iti ae je kot bela, zelo težka snov usedala okoli vseh zlatih delčkov In jlb a aebol vlekla na dno. Tako dobljeno zlato usedlino so sušili v peči In topili, nato »odganjali« svinec, pri Čemer je ostajalo zlato kot zelo hitro hladeča se zlatoriimena pogača. Te pogače so v manjši peči čistili s pomočjo lugnste soli. sode ali podobnih kemikalij ter jih pretap. ljall v palice. V taki obliki se je potem zlato spravljalo na trg. Rudniška delavnica ni pokazala strokovnjaku, kot Jo bil Baltimore, ničesar novega Spoznal pa Je, da ae vse delo vrši v vseh potankostih zelo natančno ln premišljeno. Tako n| videl nobene sesalne naprave, tem več so Izredno dohro Izkoriščali nrlrodne po gojo ozemlja. Lug je tekel skozi poševne žic. hove. n« da bi to povzročilo le en sam frank stroškov, »Čudno le to,« Je dejal Wll»on. »da je mo goče tisah dvanajst gramov zlata, kolikor tehta kakšno tanko pismo, Izvleči Iz vseh tisoč kilogramov kamenja In ga ločiti od vse te kamnite moke.« »Res Je tako,« je odgovoril Baltimore, »toda pomislite na radij; ta Je, kakor veste, še neizmerno bolj redek ln je treba predelati velikanske množine snovi, da ga dobiš, reci mo, en sam gram « * Pot Iz Londona do Amalgamske družbe je trajala približno tri tedne In ko sta oba gospoda z ravnateljem tValkcrJem zapustila veliko rudniško delavnico In se z avtom pe llsla proti Walker.1evl vlil, je rekel tVUson Inženirju Baltlmoreu: »Skrajni čas je, ds začnete prelzkavatl. Naša pogodba z Amleyc*m bo potekla v treh mesecih ln enem tednu; v tem času bo treba odkriti sleparstvo, sicer bomo morali nova ležišča kupiti.« »Dosti časa je še« je menil Baltimore. »Ali ste tako zelo prepričani, da boste sleparstvo v tem času lahke razgalili?« je dejal \Vllson. »Naš ravnatelj gosped Walker, štirje naši najboljši Inženirji, nekaj tujih rudniških strokovnjakov, jaz sam In še nekateri drgl sl ves čas prizadevamo, priti lopovu na sled. vendar vse zaman.« »Gospod Baltimore,« je rekel Walker, če se vam posreči razkriti to skrivnost, vam boin večno hvaležen.« Vse bom storil, kar Je v moji moči. Doslej še ni nobenemu sleparju z zlatimi ležišči uspelo da bi me ukanil. V dokaz te trditve vam bom povedal nekaj doživljajev Iz svoje prakse.« Ker pa ae je avto preveč tresel, kar je povzročalo silen hrušč, razen tega na so bili že blizu ŠValkerjeve vile, je predlagal Wll-son. naj z zanimivimi zgodbami počaka do popoldne. »Na kak način ae boste lotili svojo zadeve tukaj?« je vprašal Walker. »Stanoval bom v poskusni delavnici In tudi tam prenočeval: Jutri zjutraj se bom napotil tjakaj,« je odvrnil Baltimore. AH je potrebno tako neudobno stanovanje?« »Vsekakor; zdaj sem samo še sledni pes. ki Išče plen Udobnost In mir sta dve reči ki ju v takih primerih ne smem poznati.« »Nn. kakor sem va zdi prav.« Ta trenutek je zadrdral avto skozi palmov gozdič oh umetno Izkopanem ribniku In za vil pred belo vile z ravno streho In običajno verando enonadstropne hiše. Medtem ko so se oba ravnatelja ln Wal-kerjeva žena pogovarjali o družinskih zadevah znancev, n zarokah, porokah, novih družinskih prirastkih, smrtnih primerih, ločitvah In nekem sodnem procesu zaradi velike dediščine, Je i mel Baltimore, ki ga te reči tujih mu ljudi niso zanimale, dovolj časa za razmišljanje, kako naj se loti svojega dela Seveda še ni mogel storiti odločilnega akle pa, preden ni videl poskusne rudniške de-lavnlce: sedel je In tako zamišljen počasi vrtel kozarec vina na mizi, da se je kar zdrznil, ko ga Je nagovoril« gospa tValker-Jeva: »V Londonu noč nimate tako velikanskih rudnih mlinov, kakor Jih Imamo tu pri naa?« »Ne, to bi bilo sploh nemogoče.« »Zakaj?« je vprašala gospa VValkerjeva začudeno. »Ker bi jih policija ne dopustila.« »Vi se šalite.« ae je smejala gospa. Preden je mogel Baltimore obrazložiti svojo trditev, te Wlls n ogovoril gospo; ko sta ta dva nekaj časa kramljala, le gospa IValkerJeva odšla In ostali so val trije go spodje sami. »No, gospod Baltimore,« Je rekel WIIson In sl prižigal cigaro, »vi ste nam obljubili nekaj zanimivih zgodb o Izkušnjah, ki ste jih napravili ne področju sleparjen.la z zla timi ležišči.« Gospodje so sedli. >2e več let je od tega.« je začel Baltimore, »ko so ine poklicali v Avstralijo. Odkrili so, kakor so zatrjevali, izredno mnogo zlata v pesku neke reke. Toda čudno le bilo, da so zlata zrna dobivali samo. če so pesek prali na licu mesta. Ce pa ao pesek spravili do mov ln ga preizkušali, niso našli v njem niti enega samega zrna zlata. Kupec tistih ležišč, čigar Imena ne maram navesti, ni mogel odkriti sleparstva« »Zadeva bo pač preprosta,« je rekel Wal-ker odločno, »če so zlato dobivali na samem kraju, a ga v pesku, ki so ga odnašali proč. ni bilo, tedaj ao pač tjakaj zlata zrna vtihotapljali.« »Bančnik, ki je kupnval tista ležišča, tega ni verjel: Imel Je o vsem tem čisto drugačno mišljenje.« jo menil Baltimore. »To je pa prav čudno.« »Da, bančnik ie namreč odkril, da le bil mož, ki jo napravil preizkušnjo z zlatom doma. nezanesljiv« »Totem bi morala hiti v nesku. ki je bil preiskan daleč od ležišč še toliko zancsljl veje zlat zrna.« je rekel IValker. >I)a. čisto prav. toda po bančnikovem mišljenju je šlo za nekaj drugega; detlčnl mož po bančnikovem gledanju zato ni hotel najti v pesku zlata, ker je hotel zlata leži šča pridobiti za neko družbo « »Aha.« sta vzkliknila oba ravnatelja. »Da. da, takšno je bilo bančnikovo mišljenje. Menil Je. da le ta strokovnjak nalašč vzel za preizkušnjo pesek, ki ni Imel zlatih zrn Bančnik pa je bil trdno prepričan, da so bila tista ležišča izdatna. Seveda določnih dokazov sg svojo mišljenje še ni Imel; zato je poklical še mene na pomoč, da Izrečem svoje strokovno mnenje. Potoval sem tjakaj ln odkril skrivnost.« »No - In — »V pesku ni bilo niti enega zrna zlata.« »I^ako je bilo to mogoče?« »Pesek so prali v preprostih skledah, podobnih onim za umivanje, samo globlje so bile Delo so opravljale mlade zamorke Tedaj sem opazil, da se je zlato polavllo v skledah samo takrat, kadar so pesek prala ta zamorska dekleta. Ce sem Jaz sam vzel tako skledo In pral pesek, nisem dobil niče gar; sploh ni nohen beli človek našel nikdar niti enega samega zlatega zrna « »To je pa zares skrivnostim.« je vzkliknil Wllson. »Zamorke ao pač skrivale zrna za nohti ln jlb vtihotapljale v pesek,« Je menil tValker. »Ali pa so Imele zrnca v laseh In jih stresale pri pranju v sklede.« je pristavil Wil-son. »Ne eno ne drngs).« »Ali ste Jih natančno preiskali?« »Seveda; to ie bilo zelo lahko, saj ao bile čisto nage.« »Teda . . .« »Da vama tako! povem.« je nadaljeval Baltimore: »zamorska dekleta sama niso prav nič vedeta, da se godi kakšno sleparstvo. Prav tako gotovo je bilo. da niše Imel« nikjer na telesih zlata zrna. ki bi Jih hote ali nehote stresala v sklede Kljub temu so samo zamorke dobivale zlat« . . .« »To je že kar nadnnravnnl No, zelo radoveden sem, kaj boste povedali.« je menil Walker. »Poslušajte! Med zamorkami le bilo su-hotno dekle, ki se ml 'e smililo Kakor veste, ae vsa ta dekleta slino vdana kajenju, zlasti kajenju cigaret Toda moja mala prijateljica, dvanajstletna Mlngo, je slino Kašljala ln ni kadila Njena pljuča so bila močno načeta in je tudi kmalu potem umrla. Kako le to bilo nisem vedel, a mala Mlngo je našla med vseinl zamorkami naj manj zlata. Velikokrat je zaradi tega jokala In ml tožila; »Gospod je tako divji, ker Mlngo ne najde nič zlata * Nekega dne ml je nenadno padla na om tale misel; vse zamorke- ki kadijo najdelo zlato; torej Je Jedro sleparstva v cigaretah.« »Kaj naj to pomeni?« (Dalje prihodnjič) eStev. 8. Jugoslovanski film »Major Bauk“ Mater padlega komandanta Bauka pripeljejo četniki pred neko truplo in zahtevajo, naj pove, če je to njen sin. Mata v duhu spet doživlja življenje svojega sina, Miloša Bauka. moral Miloš Bauk je ljudski junak, ki se je *al že pred vojno skrivati, ker je v sili KINO TRBOVLJE bo predvajal jugoslovanski film »MAJOR BAUK« Predstave od sobote do ponedeljka. Prihodnja teden je na sporedu danski film »SIROTA STINA« ubdl žandarja. Ko izbruhne vojna in ljudska vstaja, zbere Bauk četo partizanov ter postane strah ustašev in četnikov, ki ga h Po drevesih so ga pozdravljale veve- Jožkov razgreti obraz ter se igral z In praw tedaj je spet stopila v sobo. rice, izza debel so se mu priklanjali njegovimi črnimi kodri. Samo pogledala ga je, nič vprašala in dolgouhi zajčki, še zvitorepka s koša- Vesel je prišel fantič domov. Prosil začela Jožka znova tepsti. Ni gledala, tim repom se mu je nasmejala in ježek je mamo, če bo smel popoldne v gozd, fcam je padalo, samo da je padalo — mu je pomežiknil, kjer se bodo dečki njegove in sosedne to je hotela. Zbudil se je; ob njegovi postelji je »Mama, zakaj me tepeš?* je vprašal stala mama in se mu smejala. Ta smeh šole igrali Nemce in partizane. Mama mu je dejala: »Najprej boš Jožek, napisal nalogo, potem pa si prost lahko greš!* mu ni bil tako dragocen kot včasih. V Preslišala je njegovo vprašanje in njegovem srcu je bilo še redno nekaj )to 3lm v svoji razburjenosti in jezi udrihala težkega; še vedno ni razumel, zakaj ga Joiek te kar petkoM; fcMtlo J, hitro Pf,/X eSiZ/" ZSAŠSZ pospravil. Domača naloga.. Jožek je pisal Jožku se je zdelo, da bo kar umrl; v ta dogodek ostal njegov žalosten spo- ss? r“* in prosil: »Mama, odpri!* bile mlade; 6ile ste živahni, nagajivi Mama je odprla, a Jožku ni bila več otroci, zato razumite svoje otroke, da .......— r___________ tista mama kot prej. Rad jo je Še imel, bo med vami in njimi neporušljiva žek si je ves nesrečen podprl glavo, vendar je bito nekaj med njim ln njo, ljubezen/ Tedaj je v sobo vstopila mama. Ko nekaj velikega, težkemu kamnu podob- Glejte, da vas otroci ne bodo vpra in se hitro razširila v velik madež. Jožek se Je ustrašil; v naglici je vzel radirko in začel radirati. Črnilo' še ni bilo suho in madež se je povečal. Jo- je zagledala madež v Jožkovem zvez- nega. ku, je zavpila in začela Jožka tepsti Fantič se je skušal opravičiti, a mu šali: »Mama, zakaj me tepeš?* Emes. Pred nedavnim pa le ta ualiižhcnka doživela nekaj zelo neljubega- »umanjkalo- jo spet mleka za dojenčke, ra je tovarišica K A zahtevala, da prodajalka pokaže mle-karnlške prostore, da bodo matere videle, če res ni več mleka Pa glej ga spaka: ko so odprli mlekarno, je bilo mleka še dovolj. Uslužbenka se Je izgovarjala, »da Je mleko prihranila še zh tn ln ono -gospo’, prav tako še za tega In onega .gospoda’ Itd.« — čeravno od teh nlmajn vsi otrok. Tega dne je prodajalka razdelila med čakajoče stranke 2 kangli mleka, ena pa Je ostala »rezervirana« za posebne upravičence. Pred dobrimi desetimi dnevi Je bila v tej mlekarni na zahtevo mater, ki so ostale brez mleka za dojenčke, spet trgovska Inšpekcija. Ta Je pregledala mlekarno In ugotovila, da je uslužbenka kljub opozorilu tovarišice K. A. še v nadalje favorizirala svoje posebne stranke ter prihranila zanle mleko — poleg tega pa prikrajšala dojenčke še s tem, da oddaja mleko v bližnjo zajtrkovalnico. Mnenje mater le. da so na mleko najprej upravičeni dojenčki, kar ga pa ostane, naj se razdeli med ostale In tudi zajtrkovalnici. Prednje nal bi bilo opozorilo uslužbencem navedene mlekarne in še drugim Naše žene nal bodo budne In odločne ter naj take nepravilnosti same preprečijo, če pa ne gre drugače, naj zahtevajo, da mestni ljudski odbor brezvestne uslužbenke odstavi z zaupanih jim mest. R. PEVSKO DRUŠTVO »SLAVČEK« v Trbovljah bo priredilo dne 20. januarja 1952 KONCERT v Delavskem domu. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nastopilo bo 80 članov mešanega pevskega zbora, 130 članov pionirskega zbora in 30 članov orkestra Delavske godbe. — Dirigent: Jože Skrlnar. OBJAVA Sporočamo vsem naročnikom »Delavske enotnosti« \ našem okraju, da lahko plačujejo in naročajo naš list n* novo ustanovljenem poverjeništvu liata v Trbovljah, us se. dežu 0S8 (v stsvbl Okrajnega sodišča), dnevno od 8. do 12. ure ter od 14. do 17. ure. Poverjeništvo »Delavske enotnosti« Trbovlje OgAaiL Prodam 4-cevni radio aparat znamke Philips. Poizve se v uredništvu. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik ■Hane Šuštar - Naslov uredništva: Trbovlja, uprava rudnika Trbovlje Hraatnlk - Telefon ttev 54 — Bančni račun pri KB Trbovlja štev 614 1-05332-M - Tlak tlakama »Lindeka pravira« v Ljubljani — Poštnina plačana v gotovtnl — četrtletna naročnina 00 din, polletno 120 din oeloletns 040 din — »Za» «av»kl vestnik* lihsl* vaak četrtek — Dopisa sprejemamo do vaškega ponedeljka do 12. ara dopoldne