»a vi&Sflftinl | Posamezne številke« I I' Navadne Din 1’—v | nps K ©1> nedeljah Din 1*50 * ™ K .TABOR* uhaja vsak dan. J Bj nedelje in praznikov, ob V .^/ y^y W datumom naslednjega dne ^ ČsP tt mesečno po posti O 12*5»« »4^/ * ^ "S g temstvo D 20-50, dostavljen na tkjnr 9 K ^ 14*—, Da izkaznice D 12*501 B j inserati po dogovora. ! S Naroča se pri opravi »TABORA*, S B MARIBOR, Jurčičeva »lica itev. 4. flj PeStnitiTl boru, Jurčičeva uL it. 4, L oad-•tropje. Telefon Intarurb* tt 276» UPRAVA se nahaja v Jurčičevi alici it ^ pritličje, desno. Telo* fon št 24. +* SHS pošt n očakovo« ra Sun Slavi 11,787. Na oaroČila brca denarja so na •sira. — Rokopisi s« ar vračajo Maribor, petek 13. julija 1923 azmsmsmK^seaKiaaiiasiae osamezn« številke* Navadne Din 1'—. ob nedeljah Din 1*5(1 nahaja v Mart* H. < L nad* st 276» v Jurčičevi desno. Telo* pošt n očakovo* I.781 Številka: 155 SeparaM&ia logika, Jli stojimo na stališču, da med jugo-^°venskimi plemeni (ali če hočete hi-6^rično: »narodi«) ni niti izdaleč tako Trosta sni h razlik kot jih slikajo sopa-ratisti; da so dani vsi pogoji, za jedin-Rtven političen narod in za enotno drža-v° z upravno decentralizacijo. Separatisti odločno zanikujejo to stališče in tr-^e, da gre v bistvu za tri različne naro-Zaradi prepira o treh narodih zadaja pri nas vso drugo; gluhi in slepi Srr>o za velike gospodarske in socialne naloge, ki jih imajo država in razne za-Kehne organizacije; zavoljo različne Preteklosti bi hoteli razdreti sedanjo državno stavbo. Separatisti se na vsakem koraku zapletajo v lastne zanjke in njih boj proti državni misli, ki ne more biti drugačna je bila takrat, ko je velik del dana-^jih separatistov sodeloval na vladi, ^ 'zpreminja v puhlo silogistiko, ki spominja na razmere v srednjem veku, ko f.1 ljudje morili in klali zaradi raz-1Cr*ih besed in logičnih zaključkov. . i^'e dni smo slišali voditelja sloven-8 'h separatistov, da je očital slovenski Cm'graciji, da »ni znala pripraviti samostojnega življenja za Slovence*. Se-Pa zahtevajo klerikalni Slovenci av-z^"°m'j0, ki je bistveno ista s federali-,£*V. ali pa lastno državnost. V tem' smi-tudi nekateri njihovi listi. je treba ugotoviti, da med emigracijo ni bilo ne enega ker so se klerikalci navdušena Avstrijo. Slovenski emigranti so as opali jugoslovenako tezo v obliki, ki ;"e edina bila mogoča: vse slovenske in jjrvatsko dežele so združijo s Srbijo in ‘-'Fbija postane Jugoslavija. Ce bi zastokali drugačno tezo, bi no imeli iskati ničesar onstran avstro-ogrskih mej. Čehi sicer niso zahtevali Mjedinjenja s Polja-ti, to pa enostavno iz razloga, ker te ‘ideje ni zastopal noben Celi in noben Poljak. Slovenci pa smo vodno povdar-3ali potrebo zedinjenja s Hrvati in Srbi: °ni, ki iso zagovarjali tri a,ližem, so se bodili za Avistrijo, tisti pa, ki so računali s ,P°Poltjini osvobojenjem, s pomočjo antante, so šli s Srbijo. Jugoslovanstvo i^rez Srbov je zgodovinska nemožnost, kakor Jugoslovanstvo brez Hrvatov in Slovencev. Očitek dr.’ Korošca je tedaj naiven. -Kdo pa bi se bil oziral na slovenske ^migrante, če bi zahtevali samostojnost *a one Slovence, kateri so pošiljali »že-ezne polke« y boj proti antantnim, državami Položaj v Beogradu. Vprašanje rekonstrukcije počiva. — Odločitev v ‘rokah Pasica. — Nezadovoljnost radikalcev Iz Južne Srbije. — Prc tres zakona o ustrojstvu vojske. — Oficirske in uradniškeplačo. / ; Beograd, 12. julija. (Izv.) »Politi- £ev in vladni riačrt izročena odboru v ka« poroča: V zadnjih dneh jo postala pretres to) mu določen' 20-dnevni rok. — situacija stacionirana. Oba dneva sta po- ZborniOa. je nato prešla k razpravi zatekla brez važnejših dogodkov. Tudi kona o uistrojatvu vojske in mornarica vprašanje vladne rekonstrukcije počiva. Minister- vojne Pešič je imel obširen V radikalnih krogih se zatrjuje, da je ekspoze* razkladal vodilne ideje zakona, odločitev v rokah Pršiča. Storil pa bo ki naj pomaga »tvoriti dobro to, kar se bo njemu zdelo rrav. Vlada armado in' tesno zvezo med a: ni’ imela nikakih sej, ker je bila zaposle- narodom. Rolk službe v kadru je za vse na v parlamentu, ki je za-el pretresava- vrste orožja Skrajšan na 18 mesecev, za ti zakon o vojski. Popoldne so bili radi- mornarico na dve leti. Vojaki se bodo kalni poslanci večinoma zaposleni v raz- poleg vežbanja tudi poučevali in vžganih odborih. Razprava o uradniškem za- jali v posebnih tečajih za pimeno in eko-konu napreduje zelo počasi. Danes od- nomlsko vzgojo. Za hranilce rodbin, lane bori radi Petrovega ue poslujejo. Vrše zadrug kojih člani so pomrli v dobi se samo sejo posameznih klubov, vojne, in za dijake je določeno Omesoano B e o g r a d, 12. julija. (Izv.) »Politika« službovanje v kadru. Splošna vojaška poroča: Beograd je v znamenju občin- obveznost traja do 55. leta. Vsak vojak skih volitev. Vsak dan se vrši po več dobi vsako leto najmanj 15 dni dopusta, zborovanj in polit .eni n shodov. Zemljo- Vojaki imajo pravieo do brezplačne vož-radniki so razvili živahno delovanje. -- nje po železnici. Živina in' vozovi se v slučaju rekviriranja med vojno morajo takoj plačati. Po ministrskem ekspozeju •5^ oa>a n. in Tirihoillll & Zemljoradniški klub je odgodil vse seje, da morejo posamezni poslanci prisesti o-vati vsakemu zborovanju. Beograd, 12. juLija. (Izv.) Med radikalnimi poslanci !z južne Srbije je v zadnjem času opažati veliko nezadovoljstvo, ker vlada ne kaže nobenega, zanimanja za potrebe in težnje teh krajev. Dvakrat so sklicali posebno kome-renco, na kateri so razpravljal?1 o svo- je bila seja zaključena in jo prihodnja v petek. Beograd, 11. julija. V zakonodaj nem! odboru je bila danes ostra debata o nerazmerju med oficirskimi plačami ki so predvidene v novem zakona o voj ski in mornarici, ter med uradniškimi plačami. Ker jo vojaški zakon že v raz- je« stališču. Pašič jih je včeraj pozval pravi v skupščini, so zahtevali poslanci k sebi ter je ž njimi dalje časa konfeti- Hohrvc, Reisner, Pribičevič 'td., naj se ral. Sporočili no mu svojo želje. Pasic jim je obljubil, da se bo na njihovo zahteve oziral in jim po možnosti ustregel. Beograd, 11. julija. V današnji seji narodne skupščine je vlada predložila svoj zak. načrt o podpori poškodovancem po toči in poplavah, na kar StabilaLazi- takoj skliče kombinirana seja zakonodajnega in odbora za proučevanje vojnega zakona, da pretrese vprašanje plač oficirjev in' uradnikov. Ta predlog so voščimio lastno državnost v nebesih, tu na zemlji med močnejšimi sosedi, ki nas hočejo ugonobiti, pa ne! Vsa ta zgradba klerikalne logike o državnosti Slovencev se poruši z enim. samim udarcem: Oni, ki sedaj varajo nepoučne ljudi s slovensko samoodločbo, so sami delova.li po prevratu za narodno in državno jedinstvo s Srbi. Dr. Korošec, ki bere levite slovenski emigraciji, je bil predsednik Narodnega vijeta, je odgovoren za vse sklepe in se te odgovornosti ne more otresti, tudi če takrat ni mislil iskreno. Silogizmi o samostojni slovenski drr žavnostii so samo dokaz popolnega kra-ha klerikalne politike in velike državniške neiskrenost dr. Korošca. Klerikalno naivnost pa poznamo že izza časa slovite Brejčeve vlade v Ljubljani. Opozarjamo samo na odgovor, ki so ga dali gg. dr. Brejc, dr. Verstovšek in dr. Lovro Pogačnik, ko je hotel genoral Maister zasesti Koroško: »V demokratski državi ne smo teči kri«. 'C' revolucijonarnih dneh so to, za kar je tekla človeška kri, hoteli reševati z odredbami in eksnibit-nimi številkami. Bili so podobni Arhimedu, ki je med gromovitim: prodiranjem sovražnikov risal svoje geometrične kroge in sc obregnil ob oborožene barbare: »Noli t urh are circulos m: os!« In ti ljudje hočejo sploh kaj očitat? slovenski emigraciji, ki je bila njihova idejna in politična nasprotnica in katere neznatno Število sploh ni moglo vplivati na razvoj svetovnih dogodkov. Klerikalci nam1 ruiso znali ohraniti Koroške, zdaj pa govore o samoslovenski državnosti ! radikalci, Nem/ nili. l m rzomi '0 -voi edklo- Deputacija iz Sušaka pri kralju. Beograd, 12. jui'.ja. (Tzv.) Pivo ju- ter obljubil svojo podporo. Deputaei, goslovenslo mestno zastopstvo Sušaka je posetila »koraj vse ministre, mesti je poslalo v Beograd posebno deputaeijo občino beograjsko, trgovsko ztiorniea, da se pokloni kralju. Kra j je deputa- Zvezo industrijcev, poslanike klube itd. ter je bila povsod zelo prij iza'3 ?preje ta. Sušaekega župana Kučco je povar.il kralj na obod, ostalim članom deputac:je pa je mestna občina pririiila banket. . Zahteva -slovensko državnosti je lo-|Jcen silogizem, ki je nastal tako-le: 1. lovenoi so narod. 2. Vsak narod ima pravico lastno državnosti. 3. Slovenci lrriajp IPravieo lastne državnosti. Logično pravilen zaključek, vprašamo pa: kaj je ‘^gika napram dejanskemu življenjul _°liko sm,o Slovenci dosegli s takim ; silogizmom v prejšnji državi? In — ke-j®aj so ga slovenski klerikalci stavili l^roti Habsburgom) in Dunaju? Koliko j Ham je pravica lastno državnoisti kori-r^la ob prevratu? Ali srnO s povdarja-»pravice« dosegli zadovoljivo re-lJ^6V obmejnih' vprašanj? Gorostasria o-; ^ftoglost logike, ki ni bila ntikdar do-V. politiki in v diplomaciji. Le 'slo-a naivnost jo hoče imeti! Potem' pa je sploh sporno vprašanje, '^liko smo Slovenci narod in koliko ju-■ oslov, pleme. To je še vedno vsaj tako , 6—« - -i cijo včeraj popoldne ob IS. uri »prejel v svojem1 kabinetu ter ?;e z odposlanci dalje časa razgovarjal. Obrazložili so mu vse težnje in želje osvobojenega ^u-šaka. Kraij jo polkazal y2uko zanimanje Velike odločitve v Londonu in Parizu. Dr. Beiieš irt Mussolini v Londonu. LoHdo«, 11. julija. Češkoslovaški v posredovanju med Francijo in Angli- zunanji minister dr. Benes ji danes do- jo. Današnji dan smatrajo za dan uaj- spel semkaj. težjih odločitev v evropski jx>litiki. Berlin, 11. julija. Wolfov urad po- London, 11. jul. Včeraj jo bila 'seja roča iz Pariza, da je dospel tja šef češko- min. sveta, v kateri je bilo določeno be-slovaškega generalnega štaba general sodilo Baldwinove in1 Curzonove izjavo Mitterhauser, ki je dopotoval z aeropla- v jutrišnji seji parlamenta. Izjava bo ttom v Strasbourg in odtarn krenil z br- skušala svetu predočiti nazore britanske zovlakomi v Pariz. »Petit Journal« piše, vlade o obnovi Evrope. Vrata za sodelo-da je nujno potovanje generala Mitter- vanjo Anglije s Francijo ostanejo odpr-hausera v zvezi z razgovorom med dr. ta, četudi bi Anglija zasledovala lastne Benešem in' Poincarejem. smernice. Saj je tudi Francija že dva- London, 11. julija. Poroča še, da krat — ob zasedbi Poruhrja in! ob od-pristpe semkaj tudi Mussolini1 in bo imel govoru na prvo nemško noto — šla svo razgovor z Baldwinom. Mussoliniju ni jo pot, ne da bi prišlo do preloma med simpatično, da igra Mala antanta ulogo Anglijo in' Francijo, ■ —O— ' ; .. Zgradba tele!, proge Ljubljana-Boograd. Berlin 0.0025, Praga 17.20, Milan 25.—, Beograd, 11. julija. (Izv.) V pošt- Newyork 572.50, Dunaj 0.0081, žig n,em) in brzojavnem: ministrstvu se vršo priprave za zgradbo nove telefonske o roge med Boogradom in Ljubljano. Ta proga bo zvezana tudi s Cetinjem in Splitom. Glasom projekta mora biti proga dogotovljena v treh mesecih. BORZA. CuriK, 12. julija. (Izv.) Predi. ;rza. 3litiki so določili za naš narod izredne blagoslove, katere rniu hočejo z vso silo podeliti. Ustanovili so mu najprej toliko strank, kakor jih nimajo vsi evropski narodi skupaj, toda to še ni dovolj. Radikali so sedaj — najbrže v znamenju redukcije — sklenili povečati število ministrskih mest z mesti državnih podtajnikov, tako da bo vsak četrti radiikalsiki poslanec minister ali državni podtajnik. To je prvi začetek. Radič Koče, kakor znano, osnovati svojo hrvatsJko vlado v Zagrebu in če bi sc to zgodilo, bi bil vsak drugi Radičev poslanec mini-, ster ali državni podtajnik. Radičeve! bi bili torej še na boljšem' kakor radikali. Daleko bolje pego prvim in drugim pa bi se godilo Slovenskim; klerikalcem! in bosanskimi muslimanom1, njihovi poslanci bi bili, če bi dosegli avtonomijo — sploh! vsi ministri in' državni podtajniki. Jugoslavija bi v tem slučaju imela kar 200 ministrov, in1 državnih podtajnikov, torej skoro več kakor vso države v Evrop! skupaj. Ker pa taki lepi zgledi vlečejo, bi hoteli potem1 tudi še Črnogorci, Ma-cedonci, Vojvodinci, Dalmatinci in' koj nečno morda celo Prekmurci svoje vlado in ministrov in državnih podtajnikov bi bilo x naši državi toliko, da M laji^ Bfean % v V*^r.,SW’' varnem to ustanovili »trcrTcovno stanovsko orga-(fflizaeijo ministrov Jugoslavijo. Vsak količkaj podjetnejši človek, ki* ibi se ton ne ljubilo uibijati se s kakim me-ščansk-im poslom, ibi lahko postal mini-gter, Če Jbi bfiilo veliko kriz in volitev ih bi se radi tega ministri čosto menjavali, bi nazadnje že ne 'bilo več državljana, jki1 bi šo ne bal vsaj minister ali vsaj idržavni podtajnik. Zavidal bi nas lahko ves svet in pustolovci iz vseh delov sveta bi se kar trli za naše državljanstvo, da bi ha ta način! tudi oni bili deležni ministrsko sreče. Res zlati vek zdaj Es-haezom pride... * Famozni nemški predlog. O priliki razprave o novem uradniškem! zakonu v Skupščini, je -stavil kluib nemških poslancev predlog, naj se v uradniški zakon’ postavi tudi paragraf, po katerem bi moralo uradništvov krajih, kjer se nahajajo narodne manjšine, poznati jezik le manjših! in na zahtevo strank uradovati v tistem jeziku, v katerem bi te zahtevale. Mi nismo proti pravicami narodnih manjšin, v kolikor so do teh pravic u-pravičene, vemo pa, da bi se S takim zakonom! n. pr. pri nas podpirala samo nemškutari ja. Pravih Nemcev pri nas je tako malo, da sploh 110 pridejo v: poštev, pa še ti znajo po ogromni večini slovenlsko. Oni, ki bi zahtevali od uradnikov, da uradujejo pri nas nemško, bi bili razen malenkostnih izjem sami re-negati, nemškutarji. S takim1 zakonom bi še pri nas nemžkutariji prililo novega o-lja v že ugašajoči ogenj. Na ljubo tem izrodkom nekdanjega avstrijskega režima bi se torej morali naši uradniki zopet učiti nemščine, kakor nekoč v Av-teiriji. Proti tej zahtevi Nemcev so se odločno uprli oliivah zmagali rte celi črti demokrati. Dnevna kronika. K—- Smrtna kosa. V Sv. Juriju ob Ščav-Sniol je umrla v potek, 6. hm., ga. Pepika Kocmutova, soproga tamošn jega posojil-hrižkega tajnik® in »ekvestra negovske graščine, g. Edmtunda Kocmuta. Zapušča poleg moža 4 nedoraslo otroke. Rodbini naj iskrenejšo sožalje! — Promocija. Inženjorski izpit je položil na tehniki v Brnu sin’ trgovca Ošlaka na Ponikvi ob j. žete g. Anton Ošlak. — Mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani &o hoteli, klerikalno-komuni-*ftični mestni očetje ukiniti. Napredne Ženske organizacije pa «0 poslale v Beograd deputacijo, ki je pri vladi iz]»oslove la, da bo zavod s prihodnjim proračunskim letoml podržavljen. — Tako j« prav! Trboveljska občina j« namesto venca na grob bivšega župana g; Ferd. Roša podelila vsem obč. Tevežem za julij dvojno mesečno podporo. — Književna tombola Jitgoslovenske Matice je končana. Izdanih je bilo vsega »hupaj 312 dobitkov in sicer 120 amb, 90 tern', 60 kvatern, 35 činikvinov in 7 tombol. S književno tombolo jo prišlo med narod 3200 najboljših slovenskih knjig. Razen tega se je razdelilo 60 r.a šolska vodstva nad 2000 mladinskih knjig. Prireditev je imela tako moralni, kakor gmotni uspeh in1 moramo prirediteljem. le čestitati z željo, da s tem delom1 nadaljujejo. — šestdesetletnico Slavi v nedeljo 15 tm, »Slovenska čitalnica« v Dornborgu na Goriškem, Pripavljajo se velike »a-nodwr^vagi#ti. ' 'v J * — O nesreči na Breznu doznavamo iz zanesljivega vira še sledečo podrobnosti: Vso nesrečo je menda „ povzročila nespretnost ponosrečcncev. Pravi se, da je župnik Volčič, ki se jo raje posluževal bližnjega brodu, kakor pa malo oddaljenega mostu, imel navado, da je v čolnu vedno stal. Tudi tokrat so vsi štirje stali v čolnu in se držali za roke. V čoln jo menda zadel kak kos plavajočega lesa, vsled česar se je vrv utrgala. Čoln je bil oddaljt|i od obrežja koinaj štiri metre in bi se bili sfkoraj gotovo lahko rešili, če bi bili takoj poskakali v vodo in skušali priti na obrežje, čoln1 je voda odnesla dalje, nakar je zadel ob skalo, vsled česar sp je izbilo dno in so vsi padli v vodo. Pripoveduje se nadalje, da so se vsi štirje ponesrečenci držali za roke, kar je vsako uspešno reše-vaojo otežkočilo. Nek v bližini stanujoči železničar, ki je slišal klice na pomoč, je prihitel z dolgim železnim kavljem in jo bil že prav blizu čolna, a ga radi pregloboke vode ni mogel več doseči. Govori ao, da so slišali ljudje še pri Tavčarjevi žagi, ki leži 10 km nižje od kraja nesreče, klice ponesrečencev za pomoč. Trupel doslej še niso našli in jih bo voda bržkone še le v .kakih osmih dneh kje pri Fali izplavila. — Vlom v restavracijo v Poljčanah. V noči od 24. do 25. junija je bil izvršen v kolodvorske restavracije v Poljčanah vlom. Neznani storilci, katerih doslej ni bilo mogoče izslediti, so odnesli 1000 komadov raznih cigaret, 100 kom. cigar, pol hleba sira, par kolačev kruha, nekaj litrov vina, kuhinjski nož, 600 kron denarja iu, kolo znamke »Pucli«. Odnesli pa «0 tudi knjigo dolžnikov, tako, da gostilničar uiti ne ve, koliko mu še kdo dolguje. — Eksperiment. Prejeli smo: Na ukaz eksperimentatorja opravil je babiške posle inšpektorat drž. železnic v Ljubljani. Rodilo se je dete »sekcijski lečuik«, njegovo rojstvo se je prijavilo v časopisih in se uta poje časi in slavo ter obeta sijajno bodočnost. Dete pa ni življenja zmožno, kar je dognalo 46 železničijih zdravnikov juž. in drž. železnice. Ima vodo v glavi in nobena sol mu ne pomaga, Najbolje ga je hitro krstiti imenom: »redukcija zdravja«. Očetu nesrečnega bitja svetujemo glede preventivnih mer, da naj preskrbi železničarjem! v prvi vrsti eksistenčni minimum, da ne bodo vsled slabosti padali pod kolesa in vsled pomankanja krvi v službi omedlevali. Podpisana organizacija o brnila se je na novoustanovljeno generalno direkcijo drž. železnic v Beogradu iri izjavila za svoje člane, da so isti pripravljeni prevzeti' šo nadzorovanje ‘stranišč, golazni, stanovanj po vagonih (katere tudi priporočamo ekpcrimcnUtor-ju), ako se jim nudi vsaj nekaj plačila. Dokler pa se to ne zgodi, ostane cuvete v veljavi. Toliko v vednost tovarišem in javnosti. Organizacija zdravnikov državne in južne železnice za Slovenijo. — Katastrjranje Srbije in Črne gore. Srbija in Orna gora še nista kalcfctrira-ni, kakor ostali deli naše države, radi česar nastajajo pri sporih, razmejitvah, obdnčenju itd. neprestano zmede in pomote. Da se to stanje odprayi, je vlada sklenila čimprej izvesti katastracijo tudi v teh zemljah. V ta namen je naročila iz Nemčije na račun reparacij več za to delo potrebnih aparatov in tehničnih priprav. Katastracijska dela ;se bodo najprej pričela y Črni gori in sicer že tekom prihodnjega meseca. —■ Analfabetski kurzi za vojake. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se morajo v vseli krajih, kjer so nahajajo vojaške čete, ustanoviti vojaški analfabetski tečaji. Noben vojak ne sme nepismen zapustiti kadrske službe. Kurze bodo vodili Ijudskošolaki učiteljski bodo za vsakega izučenega vojaka dobili 40 Din. nagrade. (Če se bo kdo našel, ki bo za 40 Din. naučil vojake čituti in pisati, ne vsjpo.) — Naša ifjfft,a kupi Wranglovo Bro-dovje? Beogiltt^ki »Preporod« poroča pod naslovom »Wraniglova flota v Boki Kotorski«, da se v inozemstvu, osobito V Italiji' in1 v Franciji zatrjuje, da bo Unča država kupila Wranglovo bro-dovje. !Wrangel je na svojem! begu iz Rusije, kakor zna no, odvedel tudi precej trgovskih im vojnih ladij, katere sc nahajajo danes v francoskih lukah, jih pa prodati na javni dražbi. Gla- sen' kupec naša 'država, ki bi kupila trgovske ladje za privatna podjetja ali pa morda tudi1 na svoj način, vojne ladjo pa za pomnožitev naše bojne flote. V ta namen so baje uporabi najnovejše francosko posojilo v iznosu 300 milijonov francoskih frankov. Italijanski listi radi tega besno napadajo Francijo, češ da o-borožuje Jugoslavijo proti Italiji. Koliko je na teh vesteh resnice, naru seveda ni znano. — Val vročine v Evropi. Iz vseli evropskih središč prihajajo glasovi o izredni vročini, ki jo nastopila takorekoč čez noč. V Parizu in Londonu je kazal toplomer zadnje dni krog 35 stopinj Celzija. Vendar vremenski opazovaici :z zapadne Evrope javljajo, da je barometer pričel padati in je pričakovati spremembe vremena. — Razpust komunistične stranke v Bolgariji. Poroča se, da je nova bolgarska vlada odredila razpust komunistične stranke. — Bajna dedščin«. Pred kakimi šestdesetimi leti jc odšel nek španski jezuit Cayetano Segui Roca po imenu v Indijo kot misijonar. Po štirinajstletnem misijonskem delovanju se mu je ta posel tako ogrenil, da je slekel svojo kuto ter •postal trgovec. V kratkem času si je pridobil precejšnje premoženje, nakar se je preselil v Ameriko. Tam je svoj hne-tek podeseteril ter se končno preselil v London. V neki banki je naložil več milijonov ter umrl brez oporoke. Dolga leta jc ležal ta kapital na banki ter vsled obresti stalno naraščal. Končno pa se je banka sama začela zanimati za dediče tega velikanskega premoženja. Našla se je številna rodbina, ki je živela v zelo siromašnih razmerah. Kljub tej številnosti pa je vsak član rodbine dobil izplačane težke milijone. Dedščina je namreč tekom časa narasla na 225 milijonov pesetov kar vsekakor nekaj pomeni. Dopisi. hoče soja je.ediffli .m »MifiSSrp 137? JuKjaTI 923. gas.omuvj- " ve J.iaribor 12. julija 1923. . m Obrtno gibanje v Mariboru. Špecerijsko veletrgovino Ziegler na Glav-^ nem’ trgu jc kupil znani narodni n'i*0' g. Miloš Oset. Njegovo dosedanjo trgo-. vino na Aleksandrovi cesti prjtvz^®; g. Zinauer, glavni zastopnik rogaške s > kavarno iii ro- ti ■ Ptuj. (Javno vprašanje). Kdo je dal v bližini kolodvora namestiti napisne dvojezične table: »Nosilnost Trag- fahigkeit«’? Ročem o odgovor — m bomo potem govorili dalje. Slovenska Bistrica. Pogajanja z elektrarno v Fali radi napeljave električnega toka v naše mesto so prispela tako daleč, da je elektrarna že predložila pogoje, Upamo, da naši občinski očetje ne bodo posnemali svojih prednikov, ki so se na v.se mogoče načine branili železnice, ampak da bodo izkoristili priliko in priskrbeli mostu tako potrebno električno razsvetljavo. — Čitalnica je ustanovila godbeni odsek, za kateri se je prijavilo že tolikšno število sodelovalcev, da bo mogel takoj pričeti z vajami. Obeta se nam s tem nekaj prijetnih zimskih večerov več. — Dne 8. t. m. se jc vršila v dvorani in na vrtu tukajšnje okrajne hranilnice ljudska veselica, ki so ji klerikalci dali firmo, ki pa je bila v resnici prireldtev tukajšnjih Nemcev iu nem-čurjev; glavno besedo so imeli nemčurji, v šotorili so stregle samo priznane nem-čurske dame, čebljalo se je na veseličnem1 prostoru večinoma nemški. Spet dokaz več, kam so zašli naši klerikalci v svojem velikem! strahu pred Jugoslovanstvom. Dobiček veselice je bil po zatrjevanju klerikalcev namenjen za prenovitev naše cerkve; seveda pa jc bila to le krinka, da se zakrije pravi hasnovalcc veselice, tukajšnje orlovsko društvo. Zato jc bilo na plakatih prav varno izraženo, da bo dobiček v dobrodelne namene. Povemo vam, da bi prireditev, ki bi ne imela strankarskega značaja in ki bi imela namen pridobiti sredstva za prenovitev našo cerkve, z veseljem podpirali vsi tukajšnji demokrati, če bi imeli garancijo, da se bo denar ros uporabil v ta namen, ne pa za hujskanje proti nam samim. Zahimivo bi bilo vedeti, ali je bilo za to veselico dovoljeno podal jšanje policijske ure, ker je bila še ob eni uri po polnoči veselica v polnem dirindaju. če je bilo dano dovoljenje, pa vprašamo okrajno glavarstvo, kako se to strinja z načelom, ki ga vedno izvaja proti sokolskim in naprednim prireditvam1 »ploh, ko vsako tako prošnjo odbije? Starše in šolske oblasti bi opozorili, da ni v prid vzgoji, da puste otroke še o polnoči se potikati po veseličnem pro- ti neko vode. — V bivšo grad« na Aleksandrovi , g, novi lastnik Wesiak svojo trg°vlI1° • pohištvom. V njegovo dosedanje ' store pride pisarna odvetnika dr. * • liča. — V dosedanjih prostorih dr. -L liča otvori policijski uradnik g. S®1 ^ ger gostilno, združeno z nočno kara ; in kabaretom. tej m Glasbena Matica. Ker ne ®olC i dognati, koliko gg. pevcev je v tem c8s v Mariboru in če bo sploh mogoče Iz stopiti 22. julija v Hočah, prosim vse pevce moškega zbora, da prid6!*5 petek večer ob 20. uri pa sestanek v P6? ski sobi. — Predsednik. t ra m Klub kolesarjev in motocikli8® »Perun« ima svojo redno sejo v P® ' ’ dne 13. trn. ob 20. uri v klubovih pi'08 rih. Prosi se sigurno udeležbe. j m O sprejemu delegatov čeških žel® ■ ničarjev v soboto na mariborskem 80 ra dvoru se pohvalno izraža dopisnik Pr“ , kega dnevnika »Češke Slovo«, povdarFIj' joč zlasti sodelovanje godbe in pevskeff društva »Drava«. _ , * m Izjava. Gospod Drago Ščtkič, Ki J < bil nedavno izključen i« Sokola znanega incidenta na mariborskem B‘*. j nem kolodvoru o priliki izleta na P®8*1! > n H SfS^ co, nas naproša, da objavimo, da se koli ni ponujal Orlom, kakor govore11 daj okrog njegovi nasprotniki. j m Tvrdka Inž. J. & H. Biihl nam ■'♦Poroča, da v zadevi livarja Greussing^ ra storila niti najmanjšega koraka, da , se znebila kake konkurence od katmjra koli strani. Tvrdka ni prišla v nika bodisi osebno bodisi uradno dotikb { mariborsko državno borzo dela, njenim gosp. vodjo, niti z gosp. pol® ra skim nadsvetirikoni. Ona je edinole P , smeno javila policijskemu komisarijat®j da je Greussing kratkomalo zaPu8‘ra službo pri tvrdki. To storiti je bila ,J na, ker je Greussing kot inozcmec dob^ dovoljenje za bivanje v naši državi r, za čas, dokler je nastavljen pri imen0. vani tvrdki. Ob istem času — sredi _ prila — o novem konkurenčnem p>odJe ju še ni bilo ne duha ne sluha. raj m Opozorilo glede predpisa davka ® poslovni promet. V smislu člena 1581 J zakona za 1922-23 (št. 324 U. 1.) sc lju, da je po členu 10 pravilnika z£l vrševanje davka na poslovni pr o®1 et dne 31. januarja 1922 št. 46 U. 1. ,pi’iri iredb*; lJ davka na poslovni promet za čas od oktobra 1921 do 31. decembra 1922 , mesto Maribor dovršena. Ta davek - j odmerjen na podstavi prijav in ocem . davčnega odbora. Pri predpisu davka ‘ poslovni promet so doseda-j vpla®a^; zneski vpoštevani. ladnevni rok za vp - gled v odmorni izkaz je določen za c . od 17. julija do vštetega 31. 7. 1923. čni zavezanci lahko vpogledajo v Pr U. pisane izkaze pri davčnem uradu, Jrai davčnem okrajnem oblastvu v Mm1' ^ ru (soba št. 2.) ali pa pri mestnem ® , ■ M1* w\ kazanim pooblaščencem. Predpis dav onih davčnih zavezancev, >ki v 15 ('l1^. gistratu. Vpogled je dovoljen izklj"0^ le davčnim zavezancem in njihovi® po preteku roka za vpogled odmere, rej do vštetega 30. julija 1923. ne v^0 pritožbe pri davčnem oblastvu; P°s^; pravoveljaven. Izrecno se priponiflM^ra imajo v smislu člena 10 nav. zak. co pritožbe le oni davčni zavezanci,; o,-pravočasno vložili prijavo o opr°v .Ji nem prometu in! ki so v predpisnC® a kazu (zadnji razpredelek) posebno J,1 čeni in kojih promet leta 1921 ni gel zneska po 15.000 D. O pritoži58*1 stali h davkoplačevalcev se ne bo navale. — Pritožbe so kolkovatt z 1® Davčni, zavezanci, kojih promet .ifi Aj; 1921 presegel 360.000 D, sc bodo obve®1 1 s posebnimi plačilnimi nalogi. ^ m Kavarna v mestnem parku. no koncert od pol 17. do pol 19- ''r<> J-p! od 20. do 24. ure. Sladoled in doma pecivo. J m Nepoboljšljiv uzmovič. Pr' kdn ^ li tujcev je 'bil ustavljen dne 30. •1”'k'ra ob pol 24. urj v gostilni pri Zlatem SjUtf-SeteJsj.ski P-kifti pek Afiton Ke..^ , d ^ Maribor, 13'.' jalija^ ra23.\ ■SffifiFSh ki se je legitimiral S Svojo delavsko knjižico. Pri sebi je imel v nekom! zavoju štiri rjuhe iz domačega platna. Pra-'vil je, da so last njegove sestre v Št. liju, kamor je namenjen. Detektivom! še j® to zdelo sumljivo, ter so rjuhe pridržali. Dne 7. julija pa jo policija sprejela obvestilo, da je bil dne 30. junija iztisen vlomi pri posestniku Kostanjevcu ^ Spuhljaih, pri čemur je bilo ukradenih štiri rjuhe, 1 hlače, 2 suknji, 2 jopiča, 1 telovnik in nekaj perila, V skupni bednosti 12.(100 K. Kolenc jo m'ed tem! °dšel k občinskemu nradfu v Pobrežje Ptuju, kjer'jo dobil uradno potrdilo, '\a .ie knjižica in rjuhe njegova last. Pobija je bila sedaj vzadregi, komu naj 'Vcriame, ali uradni izjavi občinskega u-Tad ali pa sami sebi. Na podlagi nadalj-,«• Poizvedb je 'bilo ugotovljeno, da so l*e zaplenjene rjuhe ukradene imeno-ftfemu posestniku. Na podlagi tega je 'j Kolenc aretiran. Sprva je odločno "■1U vsako tatvino ter se skliceval na trdilo občinfckega urada. Našteval je ^tauko, kje je kupil obleko, perilo itd. končno pa je priznal, da je on’ izvršil a vlomi ter nekaj obleko že prodal. Za. Rovarja se, .daj je bil brez dela in Sred-Gv- Prišel je še le meseca mlaja iz za-T<°rov, kjer jc odsedel! l-letno ječo radi raznih tatvin’. Oddan’ Je bil «odišeu. .. m Mlad goljuf. Dva tuka jšri j a mesarja sta poslala nekega mesarskega vajen-Ca’vnaj bi kupil 200 komadov' povodcev divino. Dala sta mu v to svrlio 1800 K. ant je vrvi res prinesel. Toda mesarju * a čez par dni dobila račun, ker niso '!, Pečane. Fant jo namreč denar za ,]if’ ®veji mladosti — ima še le 16 je bil že dvakrat predkaznovaii’. »sit” ^een\ v stanovanju. V sredo kro„ Fran je nastal v stanovanju ncDoi^ni la 0b bregu ogenj. Iz doslej •io r> !'c£a vzroka se je vnelo straž-°macini, ,so vlomili v zaklenjeno ge. ter.°Kenj pogasili, še predno i Wnjegasc;# gkoda je neznatna. J1 Tihotapstvo vžigalic cvete slasti . avstrijsfkimii Železničarji, ki jih hra-in 1^'° ,mc^ ^remjogom na lokomotivah 'jih rUe’b ^^'h skrivnih mestih, dokler ne pravijo čez mejo, na kar jih od-raj °. Svoj stalnimi odjemalcem. Vče- &k 16 zasačila nekega železni- 0ffa delavca na koroškem kolodvoru, !,j J® nesel poln1 nahrbtnik vžigalic »So-*’ ^ jo tako pošten,-da *i e odkrito 'v)r>znal, da jih je nekemu ’ -avstrijskemu f«lezničarju ukradel % lokomotive, kjer 3,h je imel skrite. Vžigalice■ so seveda zaklenili, tihotapec in on pa bosta imela °Pravka s sodiščem, W Iz policijske kronike. Slep Rozaliji !lz Kamnice je 'bila ukradena iz košare Glavnemi trgu njena denarnica z f>0 narji. Sumi nekega desetletnega deč ki je sumljivo hodil okrog košare, " S. Stefan, uslužbenec nekega vinske *a trgovca, se je talko mrsrkal božje , af>ljice, da jc začel po mestu razgra-[Jati ter Napravil na polomljenih šipah kron' škode. so držale krčevito prvotne zasnove. Govoriti moremo torej o prirojeni umetniški imlpresiibiliteti. Učinek je bil vsled toga tudi velik. Okusna zunanja oprema, umetniško zasnovani kostumi, predvsem pa Sigurni in pri sren o-narav n i nastop je še (pripomogel, da se nam je •mlada umetnica -v tako veliki meri prikupila. Zraven umetniške narave se je pač še močno javljala otroška, in -to je, s čim1 je tudi močno simpatiziralo občinstvo. Z ozirom na komaj enoletni siste-matni plesni pouk, moramo ugotoviti, da imamo pred seboj umetniški feno-kmeri, ki opravičuje nade na izredne u-speho v; prihod n j osti. To dokazujejo tudi recenzijska poročila iz Prago in iz drugih mest, kjer je doslej nastopila mlada umetnica. Veselimo se upravičeno jesenske turnej© po naši državi. K celo-skiupnemu uspehu pa je še pripomogel Frisch kot priznan pianist. Upamo, da se je z nastopom’ male Čehinje tudi pri naši publiki vzbudilo pravo zanimanje za plesno umetnost. Morda doživi-mo še v doglednem1 času ustanovitev prepotrebne šole za ritmiško gimnastiko, v svrho estetike odgoje naše mladine. H. D. s Politika iii zgodovina. V Blasnikovi tiskarni v Ljubljani je izšla knjiga: Dr. Dragotin Lončar, Politika in zgodovina. Spis ima pet oddelkov. V prvem oddelku so politični življenjepisi Masaryka, Kreka, Mahniča, Svetca, Šušteršiča in Tavčarja. V drugem1 oddelku se opisuje boj za Jugoslavijo v socialističnem gibanju. Tretji oddelek razpravlja o centralistični in federalistični ozir. avto nomistični ustavi v Jugoslaviji. Četrti oddelek govori o razliki med socialistič nim in komunističnim1 gibanjem. Peti oddelek je najobšimejši in pripoveduje, zakaj in kako smo'izgubili Koroško in Primorsko. — Spis je aktualen, ker je zgodovinski dokument slovenskega- misije nja in gibanja ob svetovni vojni. Kultura in umetnost y x dlesni večer Rlta-Rita. K lepo uape ,!??_ Plesnim prireditvam letošnje gleda-' t sez,>ne moramo šteti še nastop "^letne češke plesalke, Maaikite Fe-e’ neorke vojaškega kapelnika v Opa- 'Vi, ki J® bil v medvojni dobi vojaški ka e nik v Mariboru in1 katerega se še radi Pominjajo tukajšnji krogi kot izbor , cpra violinista, dirigenta in oi'ganiza Ha. Umevno je, da se je za ta nastop a egadelj javljalo večje zanimanje, kar _P' ‘zražalo tudi vi obilnem obisku. In ihce ni odšel prevarjen v svojem1 pri' avovanju. Že z nastopno točko si je , Syojila mlada umetnica sroa navzočih, *z.ražalo ^e je to v živahnem' pritrjeva-ki je rastlo od točke do točk«, tako, a je morala plesalka več številk pono 1 v !' kaj naj porečemo k plesnim! iz aJanjem? Pri mali Pešti pač ni treba r ,lne^ Prav. nobenih ozirov tfa njeno mla-ost, kar je cesto treba pri otroških na-L °P'h‘> v njenih žilah Se pretakal pri&tna i^tniška kri in ta urejuj© in obvladu (3e plesne gibe in miimiko; vB© geste, vSa-kretnja je žo v zvezi' zt muzikalno . ^'ibino. Da tulcajf nfniamo opraviti akins zunanjimi dri lom, je-dokazalo de; ®tvo, da je pri ponovitvi kake točke si ^ ogrodje izraževanja ostak* neizpre- nu Spori SK Hašk, Zagreb : ISSK Maribor. Opozarjamo na to tekmo, ki se vrši v nedeljo dne 15. tm. ob 18. uri popoldne na igrišču Maribora v, Ljudskem vrtu. Sokolstvo. o Za Sokolski zlet v Splitu se je priglasilo že več naših mariborskih Sokolov in Sokolic, da bo pa naš obmejni Maribor čimbolj častno zastopan, pozivamo .tudi še druge, da se priglase. Prijave sprejema do sobote br. Maivan (Mestni kreditni zavod), ki je bil svojecasno načelnik splitskega Sokola iu bo tudi vodil mariborsko izletnike. Iz Splita,se Ham poroča, da se tam' pripravljajo temeljito na zlet, posebno slovesno pa nameravajo sprejeti ravno Mariborčane. Stroški za posameznika bodo znašali 3000—3500 K. Posebno priporočamo to ugodno priliko potovanja v Dalmacijo onim, ki sploh šc niso videli naše krasne jugoslovenske Adrije, katere kdor jo vidi, ne pozabi' več. Split sam je znamenito mesto, ki se po svojih zgodovinskih spomenikih iz rimljanskih in poznejših časov lahko kosa z marsikaterim starim mestom v Italiji. Veličastni ostanki ogromne paU£e rimskega cesarja Dioklecijana in razni drugi spomeniki davne zgodovine, Solin, izkopano rimsko mesto v neposredni! bližini Splita, ki je dalmatinski Pompe j itd. itd., vse to so stvari, katere W mora vsakdo ogledati. Temu se pa pridružuje še južna vegetacija, morje, divni o-toki v bližini, Marjan s svojim! krasnim razgledom na Čiovo, Kaštelarisko rV‘-jero, Trogir itd. Mariborčani, oglejit-j- (si naš Split in paše morje! Ne zamudita ugodne prilike! o Sokol v Studencih priredi v nedeljo dno 15. julija telovadni nastop članstva, narafičaja, gojenk in dece. Po nastopu je veselica z raznimi izabavami, pečenje janjoev, ples y dvorani itd. Prireditev se vrši v slučaju slabega vremena v vseh prostorih Sokolskega doma. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in apeliramo na vise, ki se zavedajo, kako važno nacijo-nalno nalogo vrši Sokol v tenu nekdaj tako ogroženem Slovenskem1 kraju, da pas pose ti jo v prav velikem! številu. — Na syidenje. Zdravo! Iz življenja in sveta. Ivo Dolin: v . 'Vs-11 Energija atomov. . V. In če izbruhne še ena svetovna vojna? Vprašanje ni tako enostavno kot vzgleda. Bodoča vojna ni prazna fantazija, marveč velika verjetnost. Kakšne grozote čakajo človeštvo, če nastane nova vojna'? Cela vrsta odličnih imen — učenjaki in vojskovodje — pretresajo to vprašanje in — kar jc glavno — tudi odgovarjajo nanj. Razen žo znanih vojnih sredstev 5n pripomočkov, ki so jih vporabljali v svetovni vojni 1. 1914—1918 je bilo tena j* deno v zadnjih letih mnogo najstrahot nejših morilskfh pi-ipomočkov in meha nizrnov. Bil je izumljen nov strup. Do volj je, da pade le ena kaplja na člo veško kožo in je človek takoj mrtev. Izdelali so novo velikanske topove, za katerimi daleč zaostaja prosluli nemški »42«. Imamo tudi že take bombe, katerih ena tehta 12 ton. Z eno samo bomibo mogoče razrušiti celo mesto. V Italiji je bil izkonstruiran vojaški aeroplan za 120 mož posadke, veliko ■ množino bomtb in drugega vojnega nia-terijala. V Ameriki pa so izdelali: nove tanke, ki se gibljejo s hitrostjo 60 km na uro in lahko preplavajo tudi reke. Izna šli so tudi nove eksplozivne snovi, ki so močnejše nego vse dosedanjo, A to še ni dovolj. Zasledili so sredstvo, ki je strašnejše od strupa, plinov, eksplozivnih snovi in bomlb. To je atomska energija. 'Pa lahko povzroči ogromne katastrofe, ki jih komaj lahko zamišlja najtrajnejša človeška domišljija. Vprašanje atomske energije je sprožilo odkritje radija. Radii j je, kakor znano, neizčrpan vrelec te energije. V mnogih slučajih se uporablja radio aktivno energijo za zdravljenje. Doka «ano pa je, da radij uniči človeško telo, če ima človek neprestano ž njjm opra viti, ne da ibi bil vsestransko zavarovan pred njegovimi vplivi. Če se atomska energija polagoma razhaja, nr nevarna. Ako pa se posreči iznajti način, da bi se mogla atomska energija razbliniti naenkrat, v enean samem trenutku, bi utegnila že neznatna količina radija povzKičiti -velikansko katastrofo. Atomsko energijo Vsebujejo v»5 ato in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -J g Na bodočem praškem vzorčnem ve- '• lesomnju, ki se vrši od 2. do 9. sept„ j postavljen bode letos prvič posebni pa-i; viljon za prodajo izdelkov češkoslovaške » in tujezemske ljudske umetnosti ‘kakor • vezenine, čipke, narodne noše, igrače, j okrašeni predmeti itd. pod pogojem, da J mora biti vse v resnici pristna narodna ^ umetnost. Ponaredbe so izključene, : Na to okolnost se opozarjajo pi-odajalei ^ in prodajalke izdelkov narodne umetno- ! vsti v Sloveniji, ki imajo na jesenskem velesemnju v zato določenem paviljonu pravico prodajati omenjene izdelke na drobno. i! g Produkcija soli v Rusiji. »Ruskulta« poroča: Leta 1922 je znašala produkcija" soli v Rusiji 70 miljonov pudov napram^ 316 milijonom leta 1914. Vzrok tega pad"*' ca produkcijo je pripisovati desorgaiii-’'' zaciji ruskih podjetij, kakor tudi zmanjšani potrebi. Delovni urad je radi tega’ * sklenil, da se v tekočem letu eksploati--' ajo samo najpotrebnejša podjetja, v ; vseh ostalih pa naj se delo ustavi. g Hmelj. XI. poročilo Hmelj. dniitvfC.' za Slovenijo o stanju hm. nasadov pri nas in drugod. Žatec ČSR, 7. jul. tl. Prvi ^ teden mes. julija se Je vreme vendar 1 Naša zdravilišča. mi, ne le radij. Pri naglem razbitju m atomi razletijo z neverjetno hitrostjo, ki večkrat nadkriljujejo brzino vsake kro gle, da, to hitrost bi lahko primerjali hitrosti sveiloibe. Droibci atomov bi se razletevatu s hdt.rostjo več tisoč kilorno-trov v sekuijidi, če bi ne zadeli na odpor. Poskusi z epim ali sto atonui ne napravijo škode. Če pa si predstavimo, da komaj vidno zrnce vsebuje sto milijonov atomov, si lahko mislimo, kaj bi pomenila njihova osvobojena energija. Znanost se že nahaja pred razkritjem načina, s katerim se bo dala osvoboditii .atomiska eneTgija. Učenjaki menijo, da bo to vprašanje rešeno v nekolikih le tih'. Ko bo iznajden način osvobojevanja atomske energije, bp dobilo človeštvo roke tako strašne uničevalne pripomočke,-da bo lahko popolnoma uničilo samega sobe. Civilizacija bi se morala že danes vprašati: kam drvi človeštvo, kam ploverao? Ni še prepozno, da se ustavi mo na tem blaznem begu. Novi temelji, nove človekoljubno ide je, ideali dobrote, pravičnosti in lepote morajo obvarovati svet pred uničenjem ' i !•.*. 'i»' (Iz »českč Slovo«). .V zdravilišča Rogaška Slatina je bilo v zimski sezoni 1922-23, t. j. od 2. oki. 1922 do 30. aprila 1923 zavsemi 195 gostov. V letni sezoni, ki jc pričela H 1. majem, je-bik) meseca maja 380 gostov iz vseli de lov držare-e, pa tudi od zunaj; zlasti je veliko gostov iz Hrvatske in Srbije; v igaiiu j* Gospodarstvo. g Dobava prešanega sena, V inten danturi Savske divijske oblasti v. Zagrebu se bo vršila dne 14. julija 1933 jaf n*a licitacija glede dobave 200.000 kg pre šauega sena. Predmetni oglas z nat a n spremenilo na boljše. Dnevi so vroči, noči pa tople. Včeraj si je eden nešihil Solniduikov ogledal ves okoliš in nam je-v poročal sledeče; Predvsem1 moram kon-statirati, da hmelj zadnjih 14 dni v ra-' sti ni napredoval. Ob Ogri .je glavna le- ^ ga, kjer se je pridno škropilo, v prav u-O godnem stanju, Rastljna je dorast-la do K, tuintam do vrha drogov ali žic in do-^ biva mnogo panog. Ker je vsa lega ob | Ogri nizka, so neškropljeni nasadi \j polni uši in so izgubljeni, ako se ne bo- s de takoj pričelo s škropljenjem ‘m ako b» nastale zopet veliko temperaturne r^*-like. Obe dolini v imški šumski okoliei^ kažeta z malimi, izjemami prav neugodno stanje. Rastlina je dorasla le do % . drogov, je slabotna, d asi so je 2 3 krati škropila ter je sedaj brez uši. Pozijo o-■ brezani nasadi, kateri so trpeli v^ledK preobile mokrote in hladilega vremena.*'; no bodo mogli dati normalne žetve. ' Tu si so lepi nasadi v posameznih krajih yel|-ka Izjema. Najugodnejše je stanje v o---količi Horosedelna, Horrndorfa in zgornji Goldbach-dolini. Tu so 3A vse/h j nasadov prav krepke; rastlina je dora-1 sla do V, ali do vrha drogov, ima mnogo-1 panog in je le malo okužena. Pri ugod-^ nem1 vremenu bo ta okoliš imel normal-'^ no letino. Srednji, in spodnji del Gpld+J baeh-dolme kaže srednje, do srednje-* dobro staTi.it, dasi je tu večinoma pravl^ slabih in zaostalih nasadov, kaieri za)mu-y jeno ne bodo mogli dohiteti več. Tu Se je^ zadnji čas hmelj, ušica zelo pomnožilaiJ in hmeljarji pridno škropijo. Tu, kakor < tudi v drugih nizkih legah »e prikazuj že medena rosa, kateri sledi črna. V vseli; stranskih legali so visoko ležeči nasadi^ lepi, nizko ležeči pa slabotni in so skoraj že uničeni. Obče se lahko reče, da je sta- ■ nje na Češkem zelo različno. Vi bi za-^ moglo dati normalno letino, V* je sriab*^ do srednje dobra, obila zadnja V* je P a prav sl alm, ker je zolo okužena in bo tp-t di pri n j ugodnejšem vremenu dala la. slabo — ali pa nobene letine. Rastlina i je v razvoju za 14 dni zaostala in s» $e‘> nikjer ne pripravlja na cvet, kar se je druga leta že zgotjilo začetkoma meseca* julija. Gotovo je, da bode letošnja letiiia-za veliko manjša, nego je lanska blla.il Na trgu je razpoloženje prav čvrsto id cone rastoče. Hmelj iz leta 1922 se pla-* čuje iK) 1500—1600 čK, oni iz leta 1.921-J pa po 1000—1100 čK za 50 kg. V pred-i prodaji se za letošnji hmelj ptafuja^ brezuspešno do 2500 čK za 50 kg ali 68^ tisoč K j za 100 kg (valuta 100 čK = 890“ Dinarjev). g Do kedaj treba vložiti pridobnip^; ske izjave za prldobitveno dobo 1924-25? Delegacija ministrstva financ raspglašM da mora vsak davčni zavezanec zaradi odmere občno pridobnine za priredbentf leto 1924-25 vložiti (tudi srn vsa podjetja!! ali opravila že sedaj obdačena sl prit dobnino) pridobninsko izjavo o okolno-t! stih, ki bo odločilne za odmero, Ha urad^ nih obrazcih v času od 1. julija do 81. jul. 1923 in sicer ali pri davčnem' okvoi4 nem oblatstvu ali pri davčnem uradu, v* katerega okrožju se izvršuje davku tatre-zaiio podjetje. Tam se dobe tudi obraaci in .aa®pdils. Izjave je jjodati po OTBtlcJ' in po najboljši vedfioštl' irr Testi. Poda-.jati so smejo ali pismeno ali ustno na zapisnik. Ustne izjave naj se zaradi poznejšega navala strank oddado čim prej. Navedbo se morajo praviloma nanašati na povprečno stanje obratnih razmer za dobo od dne 1. julija 1922 do dne 30. junija 1923, če pa se podjetje ali opravilo še Si vršilo leto dni, na povprečno stanje med to krajšo dobo njegovega obstanka; davčni zavezanec mora v zadnjem primeru obenem izjaviti, ali in kakšne izpre-membe v obratnem obsegu se namerjajo ali se po vsej priliki izvrše v prihodnjem letu. O več obratoval išči h enega in istega obrta, vzdrževanih v istem političnem okraju, je vložiti skupno izjavo, v . kateri pa se morajo izkazati obratne razmere vsakega posameznega obratovali-šča. Za obrte in opravila, ki nastanejo na novo v bodoče ali za novo otvorjena o-bratovnlišča. je pri dobil inske izjave (ne da bii se S tem’ kršila 'dolžnost njih' naznanitve pri obrtnem oblastvu in pri davčnem oblastvu, določena v § 64. zakona z dne 25. oktobra 1896) podati na individualni poziv davčnega oblastva v roku vsaj osmih dni, ki se določi v tem pozivu. Glede krošnjarskih in obhodnih obrtov se morajo pridobninske izjave pred vročitvijo dokumenta, izdanega ali popolnjenega po političnem oblastvu, (krošnjarskc knjižice, kroSnjarske pre-hodnice, licence itd.) oddati pri pristojnem' davčnem oblastvu. Kdor ne poda pridobninske izjave v predpisanem roku, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebe pozivati, naj vloži izjavo. Kdor pove v pridobninski izjavi kaj neresničnega ali kaj zamolči, se kaznuje po %§ 239. in 241 navedenega zakona o osebnih davkih. Nogavice I kupite najcenejše pri tvrdki | Anica Traun, Maribor Grajski trg 1. 1179 Pohištvo. Velika zaloga. naročila, tudi po | Previamemo načrtu, od najenoBtavnei«tga do naifinajlepa izdelka. Notranja in ! zunanja dekoracija. Za obilna j naročila se priporočata Jagodič in Sajko minrslfo in tapetništvo Rotovški trg 3 MARIBOR Slomškov trg 6 MlUtovan z zlato kolajno. Sodni izvedenec.! Pristopajte k Jugoslovenski Matici, 1434 S5-1 Izjava. Tvrdka M. Druškovič i drug, izdelovanje naravnega Chartreusse likerja, javi tem potem, da njen družabnik gospod Samo Ulčakar, uradnik Narodne banke v Mariboru, ni imel pravice imenovati se družabnikom, ker je likvidacija pri njegovem izstopu iz tvrdke izkazala, da ni vplačal deleža, katerega je 1. maja 1922 vknjižil. Vrhutega je dohodke imenovane tvrdke v osebne potrebe porabljal, ha ta način obrt uničil in kredit firme podkopal. Zato svarim vsakogar pred nakupom recepta za izdelovanje tega Chartreusse likerja,' ker g. Samo Ulčakar nima nobene pravice istega sam izdelovati ali recepta prodajati. Primorana bi bila proti vsakomur sodnijsko postopati. M. Druškovič 1499 Studenci pri Mariboru. Wala oznanila Gospodična bi rad« prišla v trgovino kot učenka, »ven mesta. Vprašati, Koroška cesta št. 48. 1435 I Kuharica, Primorka, se »prej me v službo takoj. Vicel, Glavni trg 5. 1425 9—1 Naprodaj dobro vpeljana trgovina i mešanim blagom na Koroški cesti. Najemnina vknjižena. Vicel, Glavni trg 5. 1433 3-1 Gospodje in gospodične se sprolmejo na dobro hrano. Koroška cesta 18. 1426 Velika opremljena soba se odda takoj v najem. Naslov pove apravništvu „Tabora“. 1497 9-1 VI dobite poštni paket fran- ko povsod: 1 fini med. konjak, 1 hol. liker Levert, 1 Co-infreanks liker, 1 Triple secc; vse skopaj samo za Din, 959 -Hmelak i drog, Maribor. 1301 Najlepš« srnico, kravate, klobuke, nogavice in ostalo modno blago dobite po ugodnih cenah v modni trgovini B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gospjaka ul. 96. 1382 Oaiaaiterija tirobnina, trikotaža Samo na debelo 1 Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. PrafefliiaBsta z akademsko izobrazbo sprejme takoj podružnica ve* lebanke v Mariboru. Prošnje obložene s spričevali je vložiti v Mariboru poštni predal št. 33. 1428 2—1 t*Sjpimejmo sc tnlco j več inteligentnih, mladih Li zanesljivih pomožnih delavk- ,,Vo!ta“. tovarna električnih žarnic, KoroLw.. casla 27. ' 1430 'r Kupim večje število — nekaj tisoč delnic iadustr. družbe „Drava“ Posredovalcem dam provizijo. Obvezne ponudbe P°f »Kapitalist* na upravo lista. 14” ZAHVALA. i II®! mm- m Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega iskvenoljubljenega sina, oziroma brata i. t. d,, gospoda Ivana Bauman visokošolca izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, tako domači kakor iz sosednih župnij in Maribora, posebno preč. g. dekanu Cižeku ter preč. g. profesorju dru. Medvedu za tolažilne besede pri hiši žalosti in ob odprtem grobu, ugl. domačemu pevskemu zboru za ganljivi žalostinki, gg. tovari-šem-akademikom pokojnika, domačemu učiteljstvu, orožništvu, železniškemu uradništvu ter moštvu finančne straže za številno udeležbo pri pogrebu, darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili k njega prezgodnjemu grobu. SV. ILJ, dne 12. julija 1923. 1431 Globoko žalujoči ostali. Mihel Zevaoo: »Jaz, jaz ne razumem,« — je brbljal skoro zmešan Noe. — »Za zlodja, — to tudd vidim, — kajti j drugače bi mi pač no bil prišel pove-(Nadalievanje in konec romana: Markiza' dat takih neumnosti. — Ce bi moral mi- KRALJEV TEKMEC. je z odločnostjo obme sedaj, da malo ). PomDadour.) Poslovenila: Rosandra. (Dalje.) Pri teh besedah je Crebillon (20) vstal, j — zagnal polno pipo ob tla, pa jo še poteptal, medtem ko je Poisson blaženo ponavljal: »Kar bodemo hoteli...« pa zopet ^praznil kozarec, — bil je že šesti. — Noe je preplašen gledal, kako je Crebillon zagnal še nenačet kozarec ob peč, kako mu je sledila še polna steklenica, kako je pograbil ter vrgel pred opitega1 prijatelj!« — in popolnoma pijanega Poissona vse zlatnike, kar mu jih je bil prijatelj prej dal. — »Ah — to smo storili mi,« —je vzkliknil jezno poet, — »to je bilo grdo, umazano delo, katerega si celo življenje ne bom več odpustil.« — »Kaj praviš!« — je zmedeno vprašal Noe. — »Pravim,« — je odgovoril Crebillon s tresočim razburjenim glasom, — »da si lahko vzameš nazaj svoj denar, — kajti rajše uamrjem od lakote, kot od sramu. — Rečem ti, da bom Tajše pil vodo,« — iif zdelo še je, da mu te besede žgejo jezik. — »rajše, kot da bi pil vino za oni denar.« — »Ti da bi pil vodo! <— Crebillon, kaj Vendar govoriš!« — »Da, vodo bom pil, — ^odo do konča sVojih dni, rajše, ko da postanem hrez-čagten!« —. »Inč jaz šem1 mislil, da sem ti prinesel lepo veselo novico,« —. je Noe preplašeno zastokal. — »Lepo povtoo? — 'Ali ničeSarr ne čutiš to notri!« — in poet se je vdaril po prišiti. - sliti, da se zavedaš, bi te vrgel skozi okno!« — »Skozi okno, — meno, svojega prijatelja, svojega brata,« — jo jokaje tarnal Noe. — »Pri vragu gotovo, — kajti pripovedoval si mi take neumnosti, da bi te bil že prebodel s svojo sabljo, ako ne bi bil prepričan o tvoji popolni nevednosti, — kajti za skozi okno si pretežek in okno preozko.« — »Crebillon', ti me umoriš! — Ali sem ubežal smrti na vislicah in' razčetrtenju le za to, da umrem pod tvojo roko, — »Tu ni več prijateljstva, proč od tod, stran, — proč!« — »Ti me podiš stran! — Crebillon’ — poslušaj me,« — je vzkliknil Poisson z resničnimi solzami v očeh, — »kaj se zgodi z menoj, če ne bo več tebe! — Kdo bo z menoj popival!« — Crebillon je pri izbruhu te groteskne, a resnične boli ošinil s pogledom usmiljenja svojega tovariša rekoč: »Ali ti je moje prijateljstvo res tako drago?« — »Drago, — — tako, da če bi bilo potreba, glej Crebillon, — tudi vodo bi pil s teboj!« — Ali je bil tak dokaz prijateljstva čast za Crebillona! — Ali se je s temi Noe Poisson povzdignil iz brezčastne infani-nosti, v katero ga je zapeljala pijanost! — Čitatelji bodo o temi sodili. — Poeta je ta dokaz ganil, razorožil. — »Ce je temu res tako,« — jo začel proti Poissonu, — »je treba, da zopet! razdereva, kar Sva napravila, — da po- i praviva, kar sva zagrešila. — Gospa d’’ Etioles ne sme biti kraljeva ljubica, vsaj J ne po najini zaslugi.« —- »Storil bom, kar veliš. — Zapovej jniJ jaz te slušam,« — ljubil Poisson. — »Dobro, — pusti premislim’.« — »Crebillon,« — je še zaklical pijanec, ko je opazil, da se je 3e-ta umiril. — »Kaj še, — kaj hočeš še!« — »Ce storim vse, kar hočeš, če te v vsem1 ubogam, ali boš tedaj vzel svoj del denarja!« — »To bova potem videla, ko popraviva pregreho, — kadar to zlato ne umazano kakor ničvredni podli svinec, s katerim nam govori Racine (francoski pesnik).« — »Vsaj vino boš zopet pil,« — je vzdihnil Noe, — »kajne, da boš zopet pil vino, ker, Crebillon, — pomisli, piti vodo, to je nekaj grozuega, — groznega!« — 1 »Da l-es,« — je zaničljivo potr<& poet. — »Vidiš, ti se tudi treseš pred ^ do: — Obljubi mi, da no boš pil vod®1 »Naj bo, — obljubim ti,« — je vel$* dušno obljubil Crebillon. — »A ti stori" kar bom zahteval!« — »Prisegam1 ti, — ti zapovej in ljuj!« — . »Vzemi za sedaj svoj denar, — taot& ga bova potrebovala, — Da se zlo V0" pravi, ga pač lahko porabiva. — In se* bo več’ naj pojdiva v palačo d’ Etioles.« — »V palačo d’ Etioles? — Kaj vendar tamkaj počela!«— ' »Boš že videl! — In potom1 bova 6Ia v Versailles, ako bo treba.« — »V’ Versailles! No razumem t®-* »Tepec! — Kje je vendar kralj!«-*. Versaillesu, — glej glej, saj reS OBJAVA. Zavarovanci Inozemskih zavarovalnih družb: Alllanz, Atlas, !. AHgemeiner Besmtenvereln. Giselavereln, Januš, Lniversaie, Wtener Stadtische Versicherungsanstalt (vse na Dunaju) in Erste Mllitcirdlenst'Versicherungsanstalt v Budimpešti kateri še do sedaj niso predložili svojih polic v svrho žigosanja, se tem potom najvljudneje pozivajo, da se sigurno zglase v uradnih dnevih 14., 15. In 16. julija 1923 v začasnih poslovnih prostorih naše podružnice v Mariboru, Orožnova ulica 11 ter prinesejo s seboj zavarovalne police in potrdila o vplačanih premijah od 1. aprila 1919 naprej. V interesu vseh prizadetih strank je, da se točno in zanesljivo odzovejo temn javnemu vabilu. Uradovalo se bode nepretrgoma od 8. ure do 19. ure. Ravnateljstvo za Slovenijo In Dalmacijo zavarovalne družbe na življenje FENIKS v Ljubljani >395 La« m izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. ~ .Odgovori urednik: Rudolf Qz7m.~^ Tiska; Mariborska tiskarna d.