240
Dobrdvec: Dve svatbi.
mice, ki so vsekako hotele zvedeti kaj novega, da so širokohlačniki že pri Karlovcuter korakajo naravnost na Kranjsko. Beraču je kazalo tako govoriti, zakaj „božji dar" je bil potem mnogo zdatnejši. Odrastla mladina je zbrala vse bukve o turških bojih, kar jih je sploh zmogla Velika in
Mala Polica ter jih potem prebirala glasno vpričo drugih ljudi j, ki so stvar presojali umno in trezno, naposled so pa vendar majali z glavami rekoč: „Da, naši predniki, to so bili junaki. Pregnali so Turka, ali danes naj se prikažejo samo jedne široke hlače   na Malo   Polico, pa že na Veliki
-«->
Žalostna Mati Božja.
Polici nebo nobenega človeka več doma." Mladi ljudje pa so  mislili drugače.
Take pogovore so premlevali tudi pri LenČku za mizo. Slednjič pokaže Podgorec na svojega sina rekoč: „Glejte ga! Ta ni vojak, ne bo se nam treba bati, da ga pobijejo Turki na vojski."
Porogljivo ga je zavrnil stric France: „Zdi se mi, da se nam res ne bo bati take nezgode:
naša Ivanka — škoda, da je ni doma — pravijo, da celo ne mara takega ženina, ki ni nosil vojaške suknje.  Vidiš,  ti si  Čisto  pogorel."
„Da, da, res", pritrdi Podgorec, „slišal sem, da je že nekaj takega izbrala, a «kdo naj verjame vsem takim besedam.'"
„Kaj izbrala", Čudi se LenČek, „izbrala brez mene, ki sem njen oče:"