Ameriška Domovi ima 'flUl/lf g M ■ g/lf Ul—HO lw» F. AM€RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGC ONLY NO. 99 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. MAY 20, 1954 ŠTEV. LTV —VOL. LTV Junaška francoska bolničarka je bila edina ženska med 12,000 vojaki v oblegani trdnjavi Francoski padalec pripoveduje o zadnjih dneh trdnjave in o ljubeznivem samaritanstvu bolničarke, ki so jo vsi vzljubili — prijatelji in sovražniki. — Videč jo pri njenem delu usmiljenja, so jo pričeli komunisti spoštovati in občudovati. HANOI, Lndokina. — (UP)— Neki ranjenec, ki je bil prenesen semkaj iz trdnjave Dien Bi-en Phu, je povedal o obnašanju bolničarke Genevieve de Gal-lard - Terraube, ko je trdnjava padla sovražniku v roke. Kopporal Lecomte, francoski padalec, ki je bil v prvi skupini ranjencev, ki so bili s helikopterji preneseni iz trdnjave, je povedal, da je zadnjič videl 29 let staro bolničarko, ko je pomagala pri spravljanju ranjencev na helikopterje. “To je čudovita ženska! Smehljaje se je pomikala od postelje do postelje, tolažeč ranjence,” je dejal. Ko je trdnjava padla, so prišli vanjo ob strani francoskih zdravnikov komunistični doktorji, ki so poizvedovali po ranah vsakega posameznega moža. Naslednjega dne so vse francoske ranjence prenesli iz podzemlja na površje ter jih nastanili v velikih šotorih. Tri dni hato so naše zdravnike in bolničarje odvedli k ostalim ujetnikom, nakar so prevzeli ranjence komun, zdravniki, je dejal. “Ti zdravniki so mnogo* boljši kakor smo pričakovali in o-perirajo z resnično spretnostjo tn znanjem, pa tudi z usmiljenjem. Komunisti občudujejo bolničarko “Bolničarki je bilo dovoljeno ostati pri ranjencih, katerim ]e neutrudno pomagala. Našega občudovanja je bila deležna že prej, zdaj pa si je naglo pridobila občudovanje tudi od strani komunistov.” Korporal Lecomte je bil tudi prvi, ki je povedal zgodbo zadnjih ur zavzete postojanke dne 7. maja. Dejal je, da je odskočil s padalomi z letala v oblegano trdnjavo z nekaterimi tovariši v noči na 4. maja, nakar je šel nemudoma v bitko. “Zadet sem bil kmalu potem, ko sem dosegel trdnjavo”, je rekel. “Zadet sem bil skoro istočasno v ramo in v bok. Ko so me prenesli v podzemlje, je pri šla k meni bolničarka de Trrau-be, ki je pomagala zdravnikom pri obvezovanju mojih ran.. Pogovor o domu Ko je izvedela, da sem. iz Pariza, sva pričela govoriti o domu, kar mi je odvrnilo misli oc tega, kaj počenjajo zdravniki z menoj. Ta bolničarka je bila e-dina ženska med 12,000 vojaki v trdnjavi. “Nato je prišel konec”, je rekel. “Slišali smo vpitje komunistov, ki je prihajalo bliže in bliže, ko so prevalili zakop za zakopom. V prihodnjem trenutku so že bili sovražni voja ki z avtomatičnim orožjem v rokah v podzemeljski bolnišnici.’ Napadalec ofroka prijet CLEVELAND. — Policija je včeraj aretirala nekega 25-let-^cga bivšega kaznjenca, ki je Priznal, da je v petek zvečer u-grabil izpred njegovega dama PraTiklin Blvd. štiriletnega ^6čka Kenny Broylesa, ga kri-^nalno zlorabil in strahovito Pretepel. živinski zločinec se piše Cla-jTnce Leonard Jones, je star 25 et in stanuje na 3820 W. 137 St. ^ Jones je bil izpuščen iz ječe, v kateri je odsedel 5 let, komaj Proteklo leto. Obsojen je bil, je napadel z namenom po-i stva neko mlado mater dveh r°k, katero je tudi brutalno Pretepel. Sen. Lehman označuje | politiko vlade kot "goljufijo" Osvoboditev francosko Nnicarke *ANOl, lndokina. — Komu-ohh^n.i Vietminhci so 19. maja [ubili, da bodo izpustili fran-sko bolničarko Genevieve de Voi r-d Terraube> ki je bila z aki vred zajeta v zavzeti trd-Javi Dien Bien Phu. je bila med 12,000 vojaki hja ^ ženska v francoski trd-s{jvVi.’ ki se je upirala komuni-nim navalom 56 dni. Vremenski prerok pravi: Čh?anes ’-n ponoči deloma obla-° Ul hladno. Senator je zelo kritiziral politiko takojšnjih represalij v znamenju reka “zob za zob, oko za oko”. NEW YORK. — List New York Timess poroča na svoji prvi strani: — Sen. Herbert H. Lehman je izjavil, da si administracija preds. Eisenhower j a prizadeva ameriškemu ljudstvu “prodati” geslo o povračilu (z bombami) kot totalno osnovo in temelj ameriške varnosti. To je označil kot “fraud” ali goljufijo. S svojo kritiko vladne notranje in zunanje politike je senator Lehman prilil olja napadom demokratov na republikansko zunanjo politiko. Obtožil je republikance, da hočejo kovati politični kapital iz situacije, v kateri se nahajajo zasužnjeni ljudje za železno zaveso. Osvoboditve teh ljudi ni moč doseči s “puhlimi gesli”, je dejal senator, ki je govoril v Carnegie Hall ob 60. obletnici Ukrajinske narodne zveze. Njegova kritika je bila očividko naperjena na vojaške in politične izjave državnega tajnika Dullesa v mesecu januarju. — Takrat je Mr. Dulles dejal, da sta se predsednik in Nar. var-nosni svet odločila, “da se bo dežela zanašala v prvi vrsti na sposobnost takojšnjih represalij ali povračil s sredstvi in na krajih, ki ji bomo sami izbrali.” Dva meseca pozneje je Mr. J. F. Dulles pretolmačil to- izjavo, češ da ni v nobenem smislu mislil avtomatičnega povračila. — Poudaril je, da je glavno to, da imamo sposobnost povračila. RAZGOVORI ZA PREMIRJE V ŽENEVI Amerika in Francija razpravljata o sklenitvi obrambne pogodbe tudi brez odobritve Velike Britanije. ŽENEVA. (AP). — Iz francoskih virov poročajo, da sta se Amerika in Francija sporazu meli za pogodbo obrambe južno-vzodne Azije, ne da bi čakali na odobritev Velike Britanije niti ne na konec ženevske konfe renče. Ta vir, ki je blizu francoskemu ministru za zunanje zadeve, Georgesu Bidaultu, je dalje sporočil, da se vrše v Washingtonu, Parizu in Ženevi razgovori med ameriškimi in francoskimi diplomati. Ti razgovori se bodo nadaljevali, neglede na razvoje na ženevski konferenci. Naziranje Anglije je, da se mora s pogodbo južne Azije počakati do zaključka ženevske konference, ko se bodo pokazali njeni rezultati. Francozi čutijo, da nameravajo komunisti z dolgimi debatami zavlačevati to konferenco v nedogled, da pridobe od komunistov vodenim upornikom v Indokini čas, da okrepe svojo moč v vitalno važni delti Rdeče reke za polnomočen napad na glavno mesto Hanoi. Francozi pa hočejo, da ko napoči čas akcije, da se jim ne bo treba pogajati glede aktivne pomoči od strani svojih zaveznikov, zato si hočejo ob času zagotoviti to pomoč. Angleški zun. minister Eden je bil nevoljen pretekli teden, ko sta pričeli ameriška in francoska delegacija v Ženevi pretresati predlagani pakt v taki tajnosti, da ni imela angleška diplomacija nobenih podrobnosti o razgovorih. Amer. pomožni državni tajnik Bedeli Smith je potem vendarle ma privatnem kosilu potolažil .Sdena. Vzhod in Zapad sta se v torek tri ure pregovarjala in pogajala, vendar se jima ni posrečilo, da bi spravila vprašanje Indo-kine z mrtve točke. Novi grobovi Joe Karish Po daljšem bolehanju je preminil včeraj na svojem domu Joe Karish (Kariž), stanujoč na 1271 E. 61. St. Družina je preje več let živela v Collinwoodu na E. 159. St, Doma je bil iz Vipave na Primprskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član društva Vipavski raj, št 312 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Frances, rojena Rebolj, ki je sesra Mrs. Caroline Jartz in Mrs. Mary Končan, dve hčeri Mrs. Frances Marshall in Lil lian, dva vnuka in v stari domovini sestro Johano Fonda ter brata Antona. Brat Louis je tu umrl pred nekaj leti. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A Svetek, 478 E. 152. St., v cerkev Marije Vnebovzete 83 No. 99 Thurs., May 20, 1954! Dejavna krščanska ljubezen Ljubezen do bližnjega je temeljni nauk krščanstva. Kakšna naj bo ta ljubezen, nam je Kristus lepo povedal v znani priliki o usmiljenem Samarijanu. Stisk in težav, revščine in pomanjkanja je tudi v bogati Ameriki več kot dovolj. Krščanska ljubezen do bližnjega ima široko polje dela. Vsi imamo dosti znancev, ki so v potrebi. Če jih nimamo v tej deželi, jih imamo onstran morja. Če niso naši ožji sorodniki, so prijatelji ali rojaki. Redek je med nami, ki ne podpira tega ali onega. To je dejavna krščanska ljubezen do bližnjega. To je delo vsakega posameznika. Imamo pa tudi organizirano dobrodelnost. Škofija vzdržuje vrsto dobrodelnih ustanov, ki so izraz skupnega dela krščanske ljubezni. V teh ustanovah žive starčki in onemogli, v njih se vzgajajo sirote, v njih imajo streho in najpotrebnejšo oskrbo najrazličnejši ljudje, ki niso sami sposobni skrbeti za vsakdanje potrebe življenja. Te škofijske ustanove se vzdržujejo z darovi dobrih ljudi. Njihovi voditelji so preračunali, da bodo potrebovali za njihovo vzdrževanje v prihodnjem letu $925,000. To je go tovo precej velika vsota. Zbrati jo bo mogoče le, če bo vsaL do izmed nas pomagal, če bo vsakdo izmed nas sledil klicu ljubezni do bližnjega. Ta teden pa vse do sobote 29. maja bodo pobirali zastopniki “Catholic Charities Corporation’’ darove. Naj ne bo nikogar med nami, ki ne bi prispeval svojega daru. Vsakdo naj pomaga po svoji moči ob misli na besede Učenika ' Kar boste storii enemu izmed njih, boste meni storili!” Naj nam posameznosti ne zakrijejo celote! Preteklo soboto je govoril v Williamsburgu državni taj nik John F. Dulles o veliki borbi med svobodo in komuni-tičnim suženjstvom, ki pretresa današnji svet. Pri tem je opozoril na nekatera dejstva, ki jih moramo neobhodno jemati v poštev, če hočemo razumeti sedanji mednarodni položaj. Dulles sodi, da so danes “sile nasilja” močnejše, kot so bile kdajkoli v preteklosti. Komunizem je spravil pod svojo oblast eno tretjino vsega človeštva, na razpolago so mu ogromne množice ljudi in vsa tehnična sredstva modernega uničevanja. Kremeljski oblastniki imajo sredstva, s katerimi lahko uničujoče udarijo kraje, daleč od njihovih meja. Državni tajnik je nato razpravljal o težnjah komunizma po svetovni nadvladi. Po njegovem mnenju ne žene sovjetskih oblastnikov k novim osvajanjem samo želja po razširjenju oblasti, ampak prav tako strah pred svobodo. Svoboda je namreč vrednota, ki je draga vsakemu človeku, za katero se je vsakdo pripravljen žrtovati. Svoboda, oziroma človekovo hrepenenje po njej je največji sovražnik komunističnega nasilja. Zato ne bodo kremeljski mogotci mogli mirno spati vse dotlej, dokler bo na svetu kaka svobodna dežela. Naj bi bila ta še tako mirna, že sam njen obstoj bo zbujal v srcih sužnjev komunističnega nasilja hrepenenje in upanje na svobodo. Po tem vidikom je treba presojati komunistični napad na Južno Korejo, pod tem vidikom gledati na komunistični upor v indokini, le v tej luči je mogoče pravilno razumeti podporo, ki jo nudita komunistična Kitajska in Sovjetija podtalnim gibanjem v svetu. To spoznanje moramo imeti vedno v mislih, kadar čujemo o kaki novi komunistični izjavi o možnosti “mirnega sožitja” med svobodnim in komunističnim svetom. Kljub uspehom, ki jih komunistični svet dosega v povojnih letih, in kljub vsem vojskam, ki jih ima, ni brez notranjih šibkosti. J. F. Dulles je v tej zvezi omenil padec nekdanjega sovjetskega notranjega ministra Berije in upor v Vzhodni Nemčiji lanskega junija, lahko bi pa naštel še marsikaj drugega. Komunistični oblastniki v satelitskih državah in v sami Sovjetiji so morali v zadnjih mesecih v marsičem popustiti, da so vsaj do neke mere zmanjšali nezadovoljstvo ljudskih množic. Nihče ne dvomi, da je to popuščanje samo začasno in da bodo Kremelj in njegovi pomočniki nategnili vajeti takoj, ko se bodo čutili za to dosti trdne. Prav je, da vemo za te notranje slabosti komunističnega sveta, toda varovati se moramo pred tem, da bi jih precenjevali. Če šibkosti komunističnega sveta presojamo trezno, nam lahko krepe zavest, da stvar svobode kljub trenutno precej temni podobi ni izgubljena. Prenekaterega izmed nas moti često nesloga svobodnega sveta. Malodušni često izražajo bojazen, da utegne ta nesloga povzročiti nesrečo. Pri tem pozabljajo, da daje svoboda vsakemu posamezniku, pa tudi celemu narodu pravico lastnega mnenja. Svobodni na-rodi se navadno zganejo šele tedaj, ko je nevarnost očivid-na, ko ni nobenega dvoma več, da je treba “nekaj ukreniti.” Enotnost nastopa je tedaj lažje doseči, pa čeprav so tudi tedaj potrebni razgovori in pogajanja. Svobodni ljudje in svobodni narodi ne ljubijo ukazov, drže se le zakonov, ki so si CLEVELAND Domov so namenjeni to poletje Avgust Pintarič z Ženov i naš clevelandski “doktor” Valent Kovačič. Obiščejo štrigovsko faro ar sta Valent i Avgust tamod-net doma, šli do pa tudi v Prekmurje, ka obiščejo dom od Mrs. Pintarič, to je v bogojansko faro. CHICAGO “Prekmurje” Social Club, eli z drugo v recjov naši čikaški mož-ki, so obslužavali v soboto 15. majuša 10 letnico obstanka ime-novanoga društva i to v Jakši-čovoj dvorani na Blue Island Ave. Velka “puranova večerja” je bila pripravljena za člane i njihove žene. Vse je bilo brezplačno: i hrana i pitvina. Med večerjov je pozdravo vse navzoče Steve Kelenc, predsednik kluba, i se zahvalo kuharicam i dvorilkam pri stolaj, ka so resan vse tak dobro napravile. Za njim je imeo govor Števan Jak-šič, blagajnik i velki ljubiteo svojega naroda. On je bio usta-noviteo kluba. Povedao je nekaj zgodovine i povedao, kak stojijo z blagajnov. Penez imajo tej naši možki $1000. V svojem govori je Mr. Jak-šič povedao, ka so v desetij letaj zgubili 16 članov in je preč-teo njihova imena. Med njimi smo čuli imena takšij, ka se jij znabiti nihče drugi več ne bi spomno, če. ne bi spadali v te klub. Od toga bi se dalo več napisati, zakaj i v kakši namen je bio klub ustanovljeni. Dnes mi ne dohaja čas, ka bi to opisala. Znabiti ednok drgoč. — Zdaj pa “Prekmurje” Social Club lepo vse pozavlje na piknik 6. junijuša, to je prvo nedeljo v junijuši v Kegel’s Grove, Wilow Springs, Illinois. Vsakše-mi de lepo podvprjeno kak to imajo navado prijazni člani toga kluba. V mrla je v Benton Harbor, Mich. 10. majuša i bila pokopana 13. majuša Katarina Balažič (rojena Vučko). Doma je bila s Srednje Bistrice i je dočakala 65 let starosti. Pokojna zapušča moža Johna i hčerko Rozino Conger i sina Baltizar, ki se pa nahaja na Koreji. (Ve je prišeo ob toj žalostnoj priliki domov, eli prekesno, matere je ne več vido.) Najmlajša hčerka je Alice. Nadele zapušča v Čikagi brata Števana Vučko i v starom. kraji dva brata i -edno sestro. Naj v m. p.! pevovodjo. Zato je prav, da jih gremo polsušat, da napolnimo dvorano, da ne bodo mladi pevci peli gluhim stenam. Napravimo jim to veselje in dajmo jim pogum za nadaljne nastope. Po koncertu bo prijetna domača zabava. Pozdrav vsem! Mrs. Apolonija Kic. ------ck----- Slovenci na televiziji ve plošče so znane po vsej Ameriki. Slovenci smo mu predvsem hvaležni, da je predstavil ameriški javnosti triglavsko koračnico ter priljubljeno pesem “Na planincah”. Vsled tega pričakujemo, da se bo na ta večer zbralo v imenovani dvorani vse, kar “leze ino gre”. Na svidenje! John Gottlieb. Novomašnik bod’ pozdravljen! Cicago, 111. —Sporočam Slovencem, da se bo v dneh 21.' in 22. maja vršila velika zbirka za Cerebral Palsy (delna možganska paraliza). V ta namen bo v Chicagu ena naj večjih televizijskih predstav, ki bo trajala 28 j ur. K sodelovanju za to človekoljubno delo smo bili povabljeni tudi Slovenci. Slovence, kakor tudi druge narodnostne skupine bo predstavljal naš slovenski radijski napovedovalec dr. Ludvik Leskovar. Slovenska ura na televiziji bo v soboto zjutraj, od pol šeste do pol sedme ure (5:30 do 6:30 A. M.) za ABC postaji W. B. K. B., Channel 7. Nastopil bo slovenski orkester Frankie Kovačič, slov. pevci ter fantje in dekleta v narodnih nošah. Dr. Leskovar bo v slovenskem jeziku povabil naš narod, da podpre to človeškoljubno akcijo v pomoč onim, ki se jih je lotila ta bolezen. Na odru bodo predstavljeni tudi drugi odlični Slovenci, da omenim samo Mr. Frank P. Kosmacha, predsednika St. Paul Federal Savings & Loan Ass’n, sedeli bodo pri telefonih ter sprejemali Vaša darila za “Cerebral Palsy.” Upam, da se bomo Slovenci dobro predstavili pred ameriško javnostjo ter dokazali, da so nam pri srcu zadeve splošnega blagra. John Gottlieb. Veselica v kulturne namene Pojdimo na koncert k Sv, Lovrencu Cleveland, O. — Vse diši po pomladi. Cvetlice dvigajo ponosno svoje čarobne glavice, katere jim poljubljajo sončni žarki. Ptičke po zelenem drevju veselo žvrgole in se vesele prebujene narave. Ne žvrgole pa samo ptičke, tudi naš Mladinski pevski zbor že pridno prepeva in se vadi za svoj koncert dne 23. maja ob osmih zvečer v cebkveni dvorani. Tudi tokrat je zbor pod spretnim vodstvom našega g. Ivan Zormana. Na sporedu je veliko lepih pesmi, katere bodo segle udeležencem globoko v srce. Lepo je gledati naše mlade pevce na odru, kako so vsi zatopljeni v melodijo pesmi in v Chicago, 111. — Slovensko-ameriški radio klub v Chicagi izvršuje zadnji čas zelo dobro in zanimivo delo s tem, da sponso-rira predavanje o zgodovini Slovencev na slovenski radio uri, ki jo vodi dr. Ludvik Leskovar ob sobotah med 3:30 do 4:30 popoldne na postaji WHFC — 1450 KC. Predavanja se vrše v angleškem jeziku, da ga razume naša mladina in pa poslušalci, ki ne razumejo našega jezika. S tem nas bodo spoznali Ameri-kanci in nas bolje cenili. To pa stane -denar in zopet denar. Vsled tega prireja klub veselice. Taka prireditev bo v soboto' 22. maja, zvečer, v Sokol Chicago dvorani, 2345 So. Ked-zie Ave. Na ta dan bomo čikaški Slovenci prvič imeli v svoji sredi enega izmed najboljših slovenskih orkestrov v Ameriki, KENNY BASS (Baškovič) in njegovi fantje: Robert Pintar, Richard Sodja, Dušan Mar-šič in Carl Warren. Bo to prilika, da spoznate Bassa in njegove fante, ki uživajo naj večje popularnost med clevelandskimi Slovenci, ne samo ker igrajo slovenske valčke in polke, ampak Kenny je tudi znani clevelandski radijski napovedovalec in televizijski igralec. Njego- Chisholm, Minn. — Dne 6. junija bo doletela slovensko župnijo sv. Jožefa velika čast in veselja. Rev. Frank Perkovič bo zapel novo mašo. Novomašnik je bil rojen 24. decembra 1928 v Chisholmu, dovršil tam osnovno in višjo šolo, nato pa stopil v semenišče. Bil je tri leta v Nazaret Hall, St. Paul. Bogoslovne študije pa je dovršil v St. Paul Seminary. Njegova mati Johana Perkovič je iz vasi Kot pod Novo Štifto, oče John pa iz Stajnice na Hrvaškem. Frank ima brata Louisa, v starem kraju pa staro mater, ki se pri 84 letih še kar dobro počuti. Tu živijo še njegova teta Mrs. Frances Krajnik, bratranec Edi Krajnik, sestrični Mrs. Mario Maturi in Mrs. Edward Casey. Vsa rodbina želi mlademu duhovniku, da bi bil zvest in vnet služabnik Gospodov. Staršem novomašnika in chis-holmski fari čestitamo, mlademu duhovniku pa želimo obilo božjega blagoslova na težki poti. Mr. in Mrs. Steve Žalec. Society for Savings poskrbela za eno uro koncerta Liberacea na TV jih sami naložili. Besede državnega tajnika so vredne premisleka, kajti le preudarna sodba more rešiti svobodni svet iz sedanje pre-skušnje. Prevelika samozavest je prav tako škodljiva kot malodušnost. Vsa dogajanja v današnjem svetu moramo gledati v luči velikega spora, v luči velike borbe med svobodo in komunističnim nasiljem. Kakor hitro jih začnemo presojati kot nekaj posameznega, nekaj ločenega od celotne svetovne politike, se podajamo v nevarnost, da bo naša sodba napačna da bomo zaradi obilice posameznih dreves izgubili iz vida gozd. LIBERACE Cleveland, O. — Tisoči ljubiteljev Liberacea, ki niso mogli dobiti vstopnic za njegova dva razprodana koncerta v Clevelandu, bodo zdaj priljubljenega pianista vseeno lahko slišali. Society for Savings je poskrbela za poseben enourni koncert na TV postaji WEWS v nedeljo 23. maja popoldne od treh do štirih. Liberace bo podal poseben koncert za uslužbence ,Society for Savings v Masonic Auditorium v nedeljo popoldne. Koncert bo prenašala omenjena TV postaja v zabavo tisočev prijateljev Society for Savings, ki niso mogli prisostvovati rednemu koncertu v petek in soboto zvečer. Ta posebni koncert je bil prvotno predviden za uslužbence Society, pa je bilo kasneje sklenjeno da se ga poda preko TV tudi tisočem drugih. “Naš spored v sredo zvečer ob 9. na WEWS ima skoro pol milijona gledalcev, komaj 6,000 ljubiteljev Liberacea je imelo priložnost obiskati redni koncert,” je dejal Society predsednik Mer-vin B. France. “To se pravi, da bi nad 490,000 gledalcev Society TV sporeda ne moglo poslušati ^ulfurna gromka “Pšenički klas” V “Pšeničnem klasu” nas pisatelj Karel Mauser zopet popelje v tisti prelepi del slovenske zemlje, ki je njemu in tudi nam že icd nekdaj izredno drag, v gorenjsko pokrajino, kjer kraljuje naš mogočni Triglav. V teh novih zgodbah srečavamo ljudi, Id so včasih trdi in nerodni, a včasih čudovito mehki in plemeniti. Vsaka zgodba nam podaja sliko iz resničnega življenja, vsaka je prikazana nazorno in živo, tako da ljudje in zemlja kar zaživijo pred našimi očmi. V teh zgodbah sem našel svojega deda (Grmovec) in svojega očeta (Matičovc). Te zgodbe so verne priče, kako so naši stari očetje delali, trpeli, ljubili, kako so s treznim in poštenim trudom gojili zdrav čut za gospodarsko skupnost. Trdno so verovali, da sta zemlja in človek tista vira, iz katerih neprenehoma prihaja novo življenje in ustvarja bogato dediščino novim rodovom. Vidimo jih na vasi, na polju, v gozdu, v hribu, vidimo jih v veselju in žalosti. Nad vsem tem preprostim življenjem pa diha pisateljeva globoka ljubezen do te zemlje in teh ljudi. V Pšeničnem klasu” nam je pisatelj Mauser pokazal, da zna tudi v drobni črtici prepletati življenjski realizem z idealizmom in vezati tragiko z idilo'. Jezik je sočen, barvit. Samio nekaj primerov: “Takega gozda ni nikjer, kakor je naš. Vsakega debla je škoda. V gozd hodi kakor v cerkev. Ne s sekiro, ampak z molitvijo.’ (Gozd.) V ‘“Matičovcu” beremo: “Mesec visi nad Jelovco. Hrib je zlat, zlate so strehe, zlata so pota, zlata so kamrina okna. Od povsod dišita melisa in žajbelj . . .” Ali pa: “Matija je obračal besede po srcu, jih tehtal in privzdigoval, toda vsaka se mu je zdela pretežka za'Maričino dobro voljo.” Včasih pa postojimo ob takile primeri: “Boštjanov obraz je bil rdeč kakor prezrele češnje.” Pomembne so pisateljeve besede v uvodu: “Napisal sem te zgodbe, da bi še v nas ostalo nekaj starega. Svet se sicer v temeljih premika, nekaj novega raste, toda vedno se mi zdi tako, da bomo tudi v novem hrepeneli — po starem po mirnem, po tistem, ko so naši stari očetje še tesno sklepali zemljo in Boga in iz obojega živeli.” Pred nekaj tedni so na radiu (Chicago. Roundtable) ameriški veljaki razpravljali o učenju jezikov v ameriških šolah. Z obžalovanjem so ugotovili, da imamo vse preveč Amerikancev iz prvega in drugega rodu evropskih priseljencev, ki so zapravili jezik, zgodovino in kulturno dediščino svojih očetov. Imenovali so jih “Americatns without a background” (Amerikanci brez ozadja — ali bolj po naše — brez korenin. Da bi bilo število takih Amerikancev iz naših vrst tem manjše, v to naj nam pomagajo lepi “knjižni darovi, kakršen je Mauser jev “Pšenični klas!” Ivan Zorman. Liberacea. Kot pokrovitelj sporeda se je Society čutila obvezano to popraviti”, je dodal predsednik. Da bo oddaja res na višini, za to bo poskrbel Duke Goldstone, ki vodi vse nastope Liberacea na TV. Pri tem mu bodo pomagali direktorji in inženirji postaje WEWS. Dišeči filmi Takole je .šel film svojo zmagovito pot: nemi, zvočni, govorni, barvni in tridimenzionalni, nedavno pa so vrteli letoviščarjem na Floridi novo senzacijo — parfumirani film. Med predstavo plastičnega barvnega filma so prišli na vrsto tudi prizori iz neke vrtnarije z množico cvetočih vrtnic. Prav tisti trenutek so začutili gledalci v dvorani močan vonj po rožnem olju. Kasneje se je dogajanje preneslo v mizarsko delavnico. Po dvorani je zadišalo po svežem lesu. Hkrati ko so gledalci občudovali barvne posnetke morske gladine, na kateri se je zibala lepa jahta, je zavel po dvorani svež morski zrak. Vse to so dcfsegli z natančno sinhronizirano aparaturo, ki lahko proizvaja — po izjavah ameriškega iznajditelja, ki je izum seveda takoj patentiral — okrog 4,000 različni vonjev. Ta visoka “Kovačev študent” V soboto zvečer je skupina pevcev in igralcev podala v šolski dvorani pri Sv. Vidu znano Vodopivčevo spevoigro “Kovačev študent.” Ob začetku sporeda je zapela znana pevka Glasbene matice ga. Josephine Petrovčič slovenski narodni “Pomlad prav luštna je” in “Gor čez izaro” ter arijo iz opera “Tosca.” Lepo in prijetno je zvenel njen glas ter navdušil poslušalce. Ga. Josephine je dobra pevka, njena preprostost, domačnost in predanost slovenski pesmi so ji pridobile mnogo prijateljev. Veseli smo’ jo, kadarkoli jo slišimo peti. Pri “Kovačevem študentu” je pel kovača g. Jože Dovjak, kovačevo ženo gdč. Mimi Veider, študenta g. Pavle Borštnik, po štarja dr. Milan Pavlovčič, v ostalih vlogah pa so nastopili g-Marjan Strancer, g. Miro Odar, g. L Hauptman in g. F. Svečni-kar. Reči moram, da že dolgo pri nobeni prireditvi nisem bil tako zadovoljen kot pri tej. Igralci niso igrali, so doživljali. Zdelo’ se mi je, 'kot da gledam resnično življenje in ne prizor na odru. K resničnosti je veliko doprinesla, tudi izredno okusna oprema odra. Naravnost čudil sem se, kje so dobili prireditelji vse te kulise. Pevsko je posebno ugajal g-Jože Dovjak, dobri pa so bili vsi ostali. O igri sem pa že dejal, da je bila kot resničen izrez iz življenja. Vsi igralci so bili naravni in posrečeni. Ni torej nič čudnega, da so bili gledalci nad vse zadovoljni in so z navdušenim ploskanjem igralce pripravili do tega, da so tretje dejanje v celoti ponovili-Človek bi si v resnici želel vec takihle domačih prireditev. Pre' številka je vsekakor pretiran^ pričan sem, da bi bila dvorana, reklama, saj je znano, da razli-.ki je bila sicer dosti dobro zase- ku j e naš voh vonjev. le 150 različnih Kamnita volna V Britaniji se razvija nova industrijska panoga — proizvodnja dolgovlaknate volne iz kamna. To volno uporabljajo predvsem za toplotne in zvokovne izolacije. Surovin za tako volno je dovolj na Švedskem, kjer je pa doslej še niso izkoriščali v ta namen. dena, nabito polna, če bi ljudj6 vedeli v naprej, kaj bodo videli- Igralskim skupinam bi sveto-|val, naj pri izbiri snovi račun3' jo z okusom povprečenega P°' slušalca, pri pripravi iger pa nN bodo natančni. Dobrih nastop°v se ljudje vesele in bi jih gledali še in še, skrpucal in površnosti je pa vsakdo kmalu sit. Igralcem in Slovenski šoli k uspehu ’skreno čestitamo in želimo, da bi nem še večkrat kaJ podobnega nudili. Vik' Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UrtMMvUen* 29. norembra 1914. ZedUJenlh Dri*y*h Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. inkers, v dri. fUtoeta 14. mala 19U Nate seslo: “Vu u vero. dom In narod; vsi aa enega, eden ia vse.” GLAVNI O D BO K: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet. Ul. Tajnik: FRANK j. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, lil. Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O- UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. HI. NAJDZORNI ODBOR: . . , ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, UL JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet. Ullnola POROTNI ODBOR: oOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, Illinois URADNO GLASILO: AM-RRTftiTA DOMOVINA. 6117 St. clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do~l januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. ■ DruStvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 5 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment, vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto W4a. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije m Poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! 1 Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali Ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. $01 Ume St, Joliet. UL Društvo Sv. Družine št. I DSD ^ Joliet) 111. — Na letni glavni Se^ lanskega decembra je bilo plenjeno, da bomo imeli v po-etnem, času sejo vsako četrto ^elj0 p0 osmi sv. maši v na-adnih prostorih. To velja do j^klica. Prva seja bo 23. maja. abira članstvo, da se seje pol-°Številno udeleži. , odbor je hudo, če člani na ^•'Ustvene seje nfe prihajajo, ^uštvo je vaše, od njega priča-uJete pomoči v bolezni in ne-i eci> torej je prav da se zanj . ^ate, da hodite redno na seje g . a redno plačujete svoje me-^crie prispevke. a seji bodo1 društveni nadzor. Mki Poročali o stanju društva. našega društva Joseph Verbič Sr. Nahaja se v Silver Cross bolnišnici. Joseph Jerman je pa v St. Joseph bolnišnici. Kdor ima čas, naj svoje sobrate obišče. Ne pozabite na sejo v nedeljo 23. maja! Vsi prisrčno pozdravljeni! John Barbich, tajnik. 'lilo N Vsakdo prinese s sabo potr-2a december in januar, da mogoče urediti društvene ^ bo §e' S tem mi boste olajšali bel Vsi °- Prosim, da mi v tem oziru Ustrežete. da ^0r°biti moram žalostno vest, te "p10 V ^em lzSubili sobra-j rank Buchar, Joseph Sraj, Se n Mlakar, John Zajec in so-j6 r° Mary Mohorko. Prvi štir-paSo bili iz Jobeta, M. Mohorko cir. 5 Milwaukee, Wis. V imenu s0r Va izrekam družinam in 2ali ^bom umrlih iskreno so-hiir ’ Pbkejni pa naj počivajo v Mol' ^ nai j™ sveti večna luč! ^lrrio za pokoj njihovih duš! bvap^116 umrhh se lepo za-bru3u^i° društvu in Družbi Sv. Srn«1116 Za točno izplačano po~ batov? m3' Pristopajte k svoji Voj^ organizaciji. Nikoli ne biej0’ kdai bo Bog katerega iz- hic Poklical k sebi. Smrt star.?/zbtra in ne gleda dosti na ost. bati °Peraciio so se morali po-baš 4 S10^rai3: Louis Martinčich, bik! a ^Metni tajnik, Frank Iv-ba, gtntori Lahko, Mary Jereti-sepk ?bbanie Kovacich in Jo-clje Sr °v2Mvchar. Vsi so operama SvoeCno Prestali in se vrnili booo 2gidorri' Ysem bolnim čla-iitg v imenu društva, naj 2brav' ‘ Log čim prej povrne Ponesrečil se je član Društvo Sv. Družine št. 11 DSD Pittsburgh, Pa. — Zopet je prišel čas, ko je treba opozoriti one, ki so zaostali s plačilom svojega asesmenta ter jih povabiti na redno mesečno sejo v nedeljo 23. maja v dvorano na 57. St. Na sejo so pa vabljeni tudi vsi ■ostali člani. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj, 'ki jih je treba reišti. Zadnje štiri meseci nismo mogli o njih razpravljati zaradi premajhne udeležbe članov. Da vam ne bo treba predolgo čakati, pridite na sejo ob pol desetih dop. Naše seje so cesto dolge zato, ker nekateri prihajajo že ob devetih, drugi pa šele ob enajstih. Glavna točka dnevnega reda je plačevanja asesmenta. Kdor ne plača o pravem času, ne more dobiti podpore v slučaju bolezni ali kake druge nesreče. Zadnjih 16 mesecev ne zalagamo za asesment iz društvene blagajne. Vsak član oziroma članica naj pogleda v svojo vplačilno knjižico, da bo videl, do kdaj ima asesment plačan.. Pozdrav vsemu članstvu! Tajnik. Or. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda II. Doba državnega absolutizma in (entralizadje Od Ferdinanda H. do Leopolda II. (1619-1792) 7. Šolstvo pred Marijo Terezijo. Ustanovitev ljudske šole Za šolo v Grabštajnu je dal grof Borovljah, Podgorjanih, v Šte- tudi opravljeno sobo in za u-čitelja 100 gld. na leto, za učitelja na Radišah 30 gld. Na tem kraju j|e podpiral šolo tudi župnik, ki je sam izvežbal nekega mladeniča za učiteljsko pripravniški tečaj, ker je znal oba jezika. Ko so potem v Radišah ustanovili šolo po novem, učnem načinu, ni prišlo prvo poletje nič otrok k pouku, pozimi pa le 14. Grof Goes jie dajal prispevke za šolo v Blatogradu, kjer je poučeval .cerkovnik. — Poreče ob Vrbskem jezeru so bile last jezuitskega reda, ki je bil pa 1. 1773. žie razpuščen. Gospostvo je potem pripadlo koroškemu šolskemu zakladu, čigar upravitelji so hoteli na svojem posestvu ustanoviti hkrati župnijo in šolo. Med bivšimi jezuiti pa ni bilo najti nobenega za obojni posel sposobnega moža, ker so bili nekateri neobhodno potriebni na drugih mestih, drugi pa niso znali slovenskega jezika, ki je v Porečah potreben. Zato so 1. bnu na Zib, na Brdu; v Šmohorju je učil tržni pisar, ki je bil hkrati orgij avec. Jezikovna uredba koroških šol seveda ni bila drugačna kakor drugod. Bile so “nemške”’ šole po vsem značaju. Zato niso skrbeli za slovenske šolskie knjig, izvzemši dunajski katekizem, katerega je šolska komisija dala posloveniti, “da olajša trud veroučiteljem v tistih krajih dežele, ki so po večini slovenski”. Vsie druge knjige začenši s “plateltafom” (abecednikom) so bile v slovenskih šolah iste kakor v nemških. Ako še pomislimo, da so po slovenskem Korotanu nameščali za učitelje tu in tam trde Nemce, potem se ni čuditi mnogim tožbam koroške šolske komisije, ki ni mogla razumeti, zakaj se občine, kmetje in celo grajska, gospoda kar nič ne vnamejo za novo šolo. Ako pregledamo vse šolsko gibanje pod Marijo Terezijo, moramo reči, da se je avstrij- 1779. sprejeli duhovnika Ivana: ska vlada lotila svoje naloge z Novaka, ki je v Celovcu dovršil pripravniški tečaj, naj bi o-pravljal službo župnika in učitelja. Toda Novak je kmalu odšel. Nemške šole pa so se branili ljudje in celo oskrbnik šolskega zaklada, češ, “da bi se morala večina otrok najprej nemški naučiti, potem bi se mogli še le učiti čitati in pisati.” Razun imenovanih so 'bile 1. 1777. na slovenskem Koroškem še sledeče šole: V Celovcu so imeli poleg normalke, predmestno šolo, uršulinsko šolo za deklice in posebej še šolo v siroti-šču. Duhovniki so poučevali v Dobrlivasi (poleg organista), v Grebinju (samostanu), Rablju; na Osojah so imeli učitelja: orgljavci pa so učili: v Gušta-nju, Železni Kapli, Pliberku, veliko vnemo in odločnostjo. Izvrševala je vztrajno svoje šolske načrte ne glede na mnogoštevilne zapreke in ovire, ki so se ji stavile nasproti. Ne gre ji odrekati uspeha, da je spravila v tok velevažno vprašanje ljudske izobrazbe. Način, kako se je imelo rešiti to vprašanje, pa je bil prikrojen po onem vzorcu, ki smo ga ppe-ko Dunaja prejeli iz Nemčije, in ta vzorec je bil: nemška šola c sagansko učno metodo. S tem šolskim pogramom so hoteli izobraziti vse avstrijske narode. Da se mora prava ljudska šola opirati na materin jezik učencev, kot temelj vse daljne izobrazbe, do tega razumevanja pa se ni mogel dvigniti “prosvetljeni” 18. vek. (Dalje prihodnjič) MAX’S AUTO DODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTali 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Tesar Nova dela ali popravila. Nobeno delo premajhno. Proračun zastonj. Kličite KE 1-6963 (18,20,24 maj) Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž Iz “Sunny Spot City-a”) LaSalle, lil. — Cas vse nekam . teh je vedno dosti. Včeraj je bila nedelja. S sosedom Jožetom sva sedela popoldne na soncu in govorila o tem in onem. Jože je imel v rokah časopis in je izjavil, da po njegovem mnenju, kakor on more razsoditi nismo daleč od nekega novega spopada v svetu. “Ne* glej tako črno!” — sem ga pogovarjal. “Kaj bom gledal črno, poglej samo kaj se godi v svetu. Prvi ministri raznih vlad švigajo sem in tja iz prestolnice v prestolnico po vsem svetu. Ali mar kar tako za šalo? Ej, nekaj se pripravlja, nekaj se kuha brate!” — je resno odvrnil Jože. “Mogoče, mogoče, nekaj se kuha vedho, ampak menda ne kaj posebno hudega.” “Boš videl Matevž, kaj bodo skuhali, če boš še kaj časa na prehitro beži. Imel sem namen, ko sem pisal zadnji dopis iz našega lepega kraja, da se bom vsaj še dvakrat oglasil v A. D. do danes, pa se nisem niti enkrat. Ne vem, kaj bo? Ali sem jaz star, ali pa čas prehitro teče. Vem pa to, da me čas zadaj pušča in to mi ni posebno všeč. Pa, kar jč, je! Tako je rekel Ribničan, ko je držal ribo za rep in se mu je ta v potoku zmuznila iz roke in je švignila po vodi iz pred njegovih oči. Tako se meni izmuzava čas. Prav res! Zadeva pa je bila seveda ta: Naš vrt me je že koncem marca in v začetku aprila ljubeznivo vabil in mi dopovedoval, da nujno potrebuje mojega sodelovanja. Pa sem ubogal in delo se mi je samo odkazovalo in šepetalo: “Še to le, pa še to le je In Matevž je kakor svetu. Morda ti ne bo treba treba sluga pokorni ubogal in ustrezal vrtu, čas pa je med tem tekel naprej. No, zdaj je pa že čas, da spet dolgo čakati,” je odgovoril Jože. “Kako pa ti to sodiš?” — sem ga podrezal. “Kako sodim? Ali ne vidiš enkrat primem pero v mojo des- tuditi vsega, kar se godi v sve-no roko in kaj napišem za “Arne- j tu? Naš državni tajnik je že ves riško Domovino,” da ne bodo upehan od samega letanja po ljudje mislili, da sem že odja-.svetu. Ko podpre s svojim ob-dral gori k sv. Vincenciju k več- 'iskom kako vprašanje v zapad-nemu počitku. Naše lokalne novice niso tako važne. Pardon! Včasih so, ampak prav zdaj pa ne, vsaj do tega le trenotka, ko to le pišem. Važne pa so svetovne novice in ni Evropi, hiti hitro na drugi konec sveta, tja v Azijo in tam “Štirna” in “štima” skupaj vse sile in moči proti komunizmu. Potem zopet na jug kjer preiskuje stanje političnega zdravja doli na jugu v španskem svetu. Ko se vrne, že kje drugje vre, tako da meni se ubogi Dulles kar misli, saj se bo še “znucal” predno bo kaj trajnega pozidal na svetu. Meni se zdi, da je služba državnega tajnika v sedanjih časih kaj težka služba.” “Lahka res ni. Če enemu ustreže, drugemu ne more, to se pravi, enemu se gotovo zameri v vsaki zadevi.” “Meni se le zdi,” je hitro še dostavil Jože, “‘da nismo preveč daleč od nove vojne. To “pošti-movanje” od danes do jutri ne bo šlo dolgo. Poglej samo to le: Da sitne Italijane tolažijo in “troštajo” jim obljubljajo, oziroma so jim že obljubili da bo Trst njihov. Na drugi strani Tita in njegove slavne sodobne “Jugoslovane,” ki dišijo po komunističnem česnu, tolažijo s tem, da jim pošiljajo pištole in zraven nekaj bakšiša. Ne eno ne drugo ni pravo. S takimi obljubami in s takimi “trošti” se še otroci ne zadovoljijo. V Aziji je isto drugod isto. Atomske in vodikove bombe? Mali narodi se teh dosti ne bojijo, ker vedo, da na njihove dežele jih ne bo nihče metal, ker so pre-majne in premalo važne. Tega se mali zavedajo in si mislijo, veliki se naj za to zanimajo če hočejo. Kaj bi se mi? In tako gre naprej iz dneva v dan.” “Nekaj podobnega se res dogaja. Vprašanje je, kako dolgo bo šlo v tem pravcu naprej. Vsaka zadeva pride enkrat do svojega konca, do konca svoje poti in potem? Obračun, tak ali tak.” “Kako misliš, obračun tak ali tak?” — je dejal Jože. “Kako? Čisto enostavno. Mi Amerikanci imamo nekaj kar je vredno, da se za to živi. To je naša svoboda, demokracija, v kateri odločamo mi ljudje. V komunističinh deželah tega ni. Tam ljudstvo nima nobene besede, ne more izbirati ne svojih kandidatov po svoji volji, ampak odloča vse vodstvo komunistične stranke. Komunistična oblast je gospodar nad vsem, nad lastnino in življenjem brezpravnih državljanov. Ali naj imamo kaj takega tu v Ameriki? Kdor zna pravilno pojmovati demokracijo in svobodo, mora komunistični način obsojati in odklanjati, če noče samemu sebi slabo. Zato mora tudi vsak, podpirati proti komunizmu vsako borbo, ker komunizem je nas vseh skupni sovražnik.” ““Tisto bo res,” je odvrnil Jože. “Ampak borba bo huda.” “Seveda bo, ker smo že veliko zamudili, “sem mu odvrnil jaz. Na to sva govorila še od drugi rečeh. — Domača lokalna politika letošnjo pomlad še ni bila previ-harna. Primarne volitve zadnji mesec so nekatere, ki so silili do nominacije za kandidate za razne urade precej razočarale. Ni lahko dobiti nominacijo, kakor bi kdo mislil. Po vseh naših okoliških mestih so naseljeni ljudje vseh mogočih narodnosti in prav radi tega je težko priti do potrebne večine. Irci gledajo na svoje Shenigane, Poljaki na svoje Pristalske, Litvini na: svoje Zaukaiuskuse, Nemci na svoje Schmithe, Italijani na svoje Garibaldije in Machevallije in glasovi se raztepejo. Poleg tega igra važno ulogo pri političnih kampanjah “mazilo” v obliki dolarjev. Brez teh se politika ne vrti. Poznanstvo sicer veliko šteje, ampak največ poznanstva in “prijateljstva” pa se dobi za dolarje. To sicer ni prav, ampak dokler bo denar vladal, kakor vlada in odločuje, bo še dolgo tako. — Pred nedolgim je tukaj preminul rojak John Deržich, star 60 let, ki je bival na 242 Seventh St. V Ameriko je prišel pred kakimi 40 leti. Leta 1943 mu je umrla žena Jožefina in je bil odtedaj naprej vdovec. Zapušča poročeno hčer, ki biva v Kaliforniji. Enega pastorka in brata tu v LaSalle. V starem kraju pa še živečo mater, tri sestre in štiri brate. Naj počiva v miru! ———o-------- Pomanjkanje olja Zgleda, da je nastalo v aprilu v Sloveniji precejšnje pomanjkanje olja, ker je časopisje pozivalo prebivalstvo, naj olja ne kupuje na zalogo češ, da ga bo dovolj. Pri tem pa pove samo, da je za vsak mesec na razpolago samo določena količina. — Zaradi ostro izvajane zaščite je danes v Združenih državah petkrat več bivolov, kot jih je bilo pred pol stoletja. Moikl dobijo delo Oskrbnik peči Delo v livarni za neželezne izdelke. Mora biti izkušen tudi v popravljanju peči. Plača od ure in nadurno delo. CLEVELAND BRASS MEG. CO. 4606 Hamilton Ave. (101) Ženske dobijo delo Hišno delo Ženska dobi hišno delo pri katoliški družini, v kateri je 5 otrok. Moderna perilnica in kuhinja. Privatna soba in kopalnica. Plača po dogovoru. 16817 Alderside Rd., Shaker Heights. (99) MALI OGLASI Hiše naprodaj Dva nova zidana “veneer” bungalow in zidane garaže v najboljšem delu Euclida na 1870 Idlehurst Drive, med Euclid Ave., in Chardon Rd. Odprto v nedeljo od 2 do 6. Kličite za sestanek. ROBICH CONSTRUCTION CO. RE 1-6230 Hiša naprodaj Hiša za 2 družini naprodaj. Si lahko ogledate vsak čas. Dober dohodek. 1014 E. 66 Pl. Kličite KE 1-4963. (100) Naprodaj Naprodaj sta dobro ohranjen štedilnik “Grand” in peč za gretje. Oglasite se po četrti uri pop. na 1200 Norwood Rd., spredaj. —(99) Nujno Dostojna poljska družina išče 6 sob in kopalnico z najemnino do $60.00. Kličite UT-1-3454. (102) Za državljanstvo potrebujete NEOBHODNO za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černetovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, iugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt. DALJE PRIPOROČAMO Angleško-slov. s i, o v a r: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki: August Kollander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. DOMA IZDELANI IN PREKAJENI MESNI Izdelki REBRNO MESO ZA JUHO 25c ft. GOVEJI JEZIK 59c ft. SVINJSKA JETRA 29c ft. TELEČJA PRŠA 2lc ft. ZMLETO GOVEJE MESO 3 funte za 89c PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE 85c ft. LILLIAN’S SUPER MARKET 784 East 152 SL GL 1-2836 FREE DELIVERY Iščejo sobe Dve odrasli osebi iščeta 4 sobe v bližini cerkve Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. Kličite UL-1-1956. (100) Foto studio naprodaj V sredini na j več j e slovenske naselbine v Clevelandu je naprodaj zaradi bolezni edem najmodernejših foto ateljejev, ustanovljen pred več kot 20 leti. Izredna priložnost za Slovenca ali Hrvata. Cena ugodna. Za vse informacije pišite na “Foto Studio”, c/o Ameriška Domovina. (101) NA PRODAJ na Dille Road, blizu Euclid Ave., nov 4 in pol sobni zidan bungalow, s prostorom za razširitev na 2. nadstropju; soba za razvedrilo, plinska kurjava. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE. — ZAMENJAVA MOŽNA. Cena $16,500. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 1-5030 (100) Stanovanje se išče Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanpvanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245. (x) STAR0KRAJSKA in (ALIFORNIJSKA SEMENA za pozni pridelek RADIČ, primorski zelen širok.25c RADIČ, goriški rudeekast visok....25c SOLATA, starokrajska fina rudeče-pikasta ............25c SOLATA, glavnata “Veliki čudež” 25c SOLATA, poletna glavata .....15c ENDIVJA, velika kodravka ....15c ENDIVJA, gladka širokoperesna.,..15c PESA, celosezonska namizna ..15c PESA, velika za krmo živine..10c REDKEV, velika črna zimska...15c REPA, pozna strniščna bela...15c FIŽOL, “Krhljika” nizek zelen.15c FIŽOL, “Superba” nizek rumen.15c FIŽOL, “Delikatesa” visok zelen....15c PLANINSKE ROŽE, svetovno-slavni zdravilni čaj za čiščenje želodca, ledvic, črev in mehurja. Tudi izvrstno odvajalno sredstvo. 1 šk. $1.70, 3 šk. $5.00. ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen iz Španije. Nova zaloga. 1 šk. 75c, 3 šk. $2.10. Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate blago, katerega želite in ga nam vrnete z Money ordrom. Ako ste voljni plačati Vi poštnino, pošljemo tudi C.O.D., samo v U.S.A. Naročilom iz Canade je treba kupnini pri-djati tudi za poštnino, 45c za prvi funt in 22c za vsak nadaljni funt. STEVE MOHORKO CO. 8810 NUEVO ST. FONTANA, CAL. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Hiša naprodaj Za 2 družini, v slovenski naselbini, 5 sob vsako stanovanje, dve verandi, plinski furnez, ter Youngstown kuhinja zdolej, preproge, beneški zastori. Zgo-rej prazno. Kličite po 5. uri EX-1-0953. —(100) Emil Ludwig I NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN MORJE Tudi vrnitev v domačijo pospešuje njegov duševni mir, kajti tu je prav za prav v Italiji. Kmet mu odgovarja v njegovem materinem jeziku in ali ni, da mu mora to Sredozemsko morje, ki ga je rodilo in vzgojilo, da mu mora ta otok s svojimi okroglinami obuditi vsa mladostna razpoloženja? Pinije, smokve in skale, bele hiše po vinogradih, jadra in mreže, ponos rodov in nedeljska oglavni-ca žena, vse to ga vodi z milo rdko nazaj k podobam otroških let in njegovi izčrpani živci se naposled nekoliko odpočijejo. V teh mesecih se cesar pozdravi, vse njegovo sedanje življenje se mu včasi zazdi nekak sanjski izlet v njegovo otroško deželo in le če se ozre na staro gardo, se mu pokaže z otipljivo jasnostjo, da se je med Korzfko in Elbo nekaj zgodilo. “Cesar je na otoku zelo zadovoljen, piše neki njegov spremljevalec, zdi se mi, kakor da bi bil pozabil na preteklost. Zaposljuje ga uredba njegove hišice, izbira si primeren kraj za vilo, jahamo, se vozimo in mnogo jadramo.” • Ker ima čas in ker mora šte-diti, preiskuje vsako najmanjšo stvar in kakor je v Tuilerijah koncipiral spiske svoje garde- robe, tako naroča zdaj Betran-du: “Moje perilo je v mizernem stanju, nekaj ga je še v svežnjih in še ni popisano. Ukažite, naj se vse pospravi v omare in da ne bo nihče prejel niti kosa brez nakaznice. V hišah ni niti navadnih stolov; dajte v Pizi izbrati vzorec, ki pa ne sme veljati več nego pet frankov kos.” Evropa se smeje, ko izve za te podrobnosti. Potomstvo pa strmi nad tolikšno in tako dejavno odreko. Enkrat samkrat je čuti kratek vzdihljaj. Nekega večera stoji na gori, s katere lahko pregleda vse svoje kraljevstvo. Tedaj pravi vendarle: “Treba je priznati, da je ta otok zelo majhen.” V teh besedah sliši človek nekje v daljavi zadnje odmeve grmeče usode tega človeka, ki ga je morala prebujna fantazija pri dušiti v tej evropski tesnobi in ljudski razumnosti 19. stoletja. Poleti ga obišče mati. Le ona je srečna. Zdaj ne groze njenemu sinu nobeni atentati več in nobene bitke, tukaj je tiho m toplo, skoraj prav tako lepo Kakor na Korziki. Vsakdanje občevanje ž njim ji obnavlja dobre stare čase. Dobro, da je prišla, kajti od milijonov, ki jih je prištedila ,je prinesla sinu, kolikor potrebuje. In ko sprejema njene položnice, se morda smehljata oba. Za god pa mu priredi majhen vaški praznik. Več kot dvanajst Napolono-vih godov je doživela v Parizu; takrat so grmeli v Invalidih topovi, maša in dvorski sprejem, stenat in ministri, dvor in tuji diplomati so vznemrijali Tui-lerije. Zvečer pa so se dvorane napolnile, med muziko je prihajalo in odhajalo vse, kar je Francija premogla slavnih i-men, lepote in žlahtnih kamnov, pred odprtimi okni je brizgal proti nebu umetni ogenj in tisoč majhnih svetilk je sestavljalo en sam veliki N: Laetitija pa je stala ponosna in molčeča med kralji, ki so se rodili iz njenega naročja in je premišljala staro, svarečo besedo. Danes je vedra, danes primerja praznično veselje z malim mestecem Ajacciom. Danes si pač prvič misli: In vendar smo dosegli marsikaj! V Rimu se ji je posrečilo zaceliti marsikaj, kar je razdrla zmeda. Papež, ki se je vrnil, je odpustil materi svojega sovražnika. Ker je vse slutila vnaprej, se nič ne čudi, da hitro prestopi ves dvor, da celo njen tajnik, ta mali Korzičan, usko-či k bourbonskemu kralju; le Paolina, dobrovoljna Borg-hese pa nič ne vprašuje; zmeraj je bila najtoplejša in je bila dovolj pametna, da je rajša jemala pristne diamante in polne ljubezenske noči nego negotove prestole: zdaj pride na otok, da bi z materjo cesarju lajšala dni, in strese predenj celo košaro čenč in novic. O bratih komaj čuje še kaj. Nkkoč prejme pismo od Lucie-na. Kaj neki ponuja pregnanemu bratu? Ali mu bo od svojega knežjega bogastva, v katerem živi v Rimu, s plemenito širokogrudnostjo ponudil denarja ali vpliv? Kaj mu piše ta novi “knez Caninski” po papežžji milosti? Lucien ima zdaj plavže in Elba ima rudnine, s katierimi ben, pogumen 'je in noroglav. To je ostanek rodbine, o katerem sploh še čujie. Tedaj pripelje na otok neka angleška ladja neznano damo iz Fontainebleuja. Grofico Wa-lewsko v naj hujšem poletju v šotorih pod starimi kostanji. Dva dni in dve noči prebije z njo in stopi iz šotora le toliko, da odredi, kar jje treba, in štiriletni deček v poljski narodni noši se igra na trati s starimi grenadirji. Cesar bi jo rad pridržal pri sebi, vendar noče dati svoji ženi nobenega povoda: kajti čeprav so ga strmoglavili Habsburžani, žrvtuje zdaj drugič svojo srečo fantomu. Ko pa se mati in sin odpeljeta, nastane na morju vihar in cesar je vsa ta zgodba izvršila v petih in ne v sto letih? Kdo je kdaj lovil s tako mrežo drugačne ribe kakor zlate ribe starodavnih pravljic? Pred tisoč leti je živel na nekem otoku pregnan in zapuščen velik cesar, toda iz devete dežele je našla lepa in žalostna gospa pot čez morje in mu je prinesla njegovega sinčka. Kajti zapustila ga je žena z otrokom in to je za njegovo konservativno meščansko pojmovanje zakona prav tako težko, ali pa še težje nego izguba oblasti. Vso pot, na vsem svojem križevem potu po svoji deželi ji je še pisal, tu na otbku ji je pripravil stanovanje in, ji pričel zidati novo hišo in ko le ne prejme odgovora, si misli-da so bila njegova pisma pre* strežena, in nazadnje prosi za posredovanje in sporočilo nadvojvodo Toskanskega, njenega strica, kajti “upam, da mi je _______(Dalje prihodnjič) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI' CA NAGROBNIH SPOMENIKOV bi lahko krmil svoje plavže: telVes vznemirjen, dokler ga ne naj bi mu dal cesar. Krone in 4 • ■ • - ■ KXXXXXX.xxxxxifzrxTTXTTrxx**' Re-Nu Auto Body Co- Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderja. Welding. ' JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3830 982 E&at 152nd Street txxxxxa r rirv xxTTXXTg»TxxržŽl zlato je zavračal, železo, ki ga ima brat še sedaj, bi lahko potreboval. Mofebiti občuti farso v tej metalurški zgodbici, saj je pesnik. Ali ni lepo, da se ga sploh še kdo spomni? Kdo mu še piše? Jostephina je mrtva. Umrla je Malmaisonui nekaj tednov po njegovem odhodu. O kakih pismih nanj ne ve nihče nič. Zapustila je samo tri milijone dolga, ki naj jih plača on. Horten-za se je ločila od svojega moža in je naredila pred Bourboni svoj naj lepši dvorski poklon na istem parketu, na katerem je toliko časa vladala s svojo materjo. Mali Leon, ki ga je Lae- preveri vest iz Livorna, da rešena. sta hčerka Carolina ji ne sme predjtitija nekaj časa vzgajala v Ri-oči. |mu, je neki čisto očetu Kako se spletajo niti v, legen do! S čarovniško močjo preple ta ta pet in štirideset letni človek čase in nravi: zdaj sprejema kot neznaten knez na otoku v Sredozemskem morju svojo ljubico, s katero je zadnjič živel v schonbrunnskem cesarskem gradu, ko je bil v njem še sovražen in tuj; danes mu je zopet in ona druga ženska, ki jo je pozval iz tega gradu v Pariz, mu je že zdavnaj pobegnila; njegov nezakonski sin, ki se je rodil v samotnem gradu na Poljskem, se igra pod tem južnim drevjem in nosi nošo nekega tujega naroda, ki mu je oče nekoč obljubljal svo-podo- bodo: kdo bi si mislil, da se je 13,717 važnih razlogov zakaj. . . ANTHONY F. NOVAK Prisrčna hvala! Vsem, ki so na katerikoli način pomagali moji kandidaturi na demokratski listi pri primarnih volitvah na torek 4. maja. Hvaležen sem vam za vašo podporo in skušal bom vedno ohraniti, si vaše zaupanje v mene. For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop. Rt 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan _____Phone 9126 F5 ČUDOVIT PREMIUM FELSENER OKUS! • • *je Pri Sohio NOVA, popolnejša postrežba! Dobra postrežba zavisi od dobrih ljudi, ki jo posredujejo! Zaradi tega je- Sohio postrežba zdaj boljša kot je bila kdajkoli. 13,717 mož širom Ohio, ki nosijo Sohio znak, so najboljša skupina mož kar smo jih kdaj imeli. Oni so vam pripravljeni s svojimi spretnimi rokami, s svojo skušnjo in z radostnimi srci postreči! v doslej nedoseženi meri, kadarkoli zapeljete Sohio postajo. MSJte THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO MERCHANTS’ ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI BAILEY’S 55. obletnica Ontario at Prospect Detroit at Warren Euclid at E. 101 St. Lake Shore at E. 228 Posebnost varčevalnih dni MODNE NYLON NOGAVICE Vredne do 1.65 69' Prekrasne nogavice iz DuPont nf' ) Iona. 60 gauge, 15 ali 12 denier ... ali 51 gauge, 15 ali 30 denief’ ; Najnovejše, prvovrstne. TEL.: CHerry 1-3820 za 3 pare ali več Pritličje: Downtown trgovina Posebnost varčevalnih dni OTROŠKA PISALNA MIZA s tablo 2 .98 Zabavno se je iti šole s to Pri'. ljubljeno učilno mizico K nje) spada tudi klop. Ima prostor za spravljanje knjig jn drugega. TEL.: CHerry 1-3820 ■>. nadstropje in v vseh podružnica*^ Posebnost varčevalnih dni 3.95 BARŽUNASTE RAYON ZAVESE 41 inč široke 2 .98 Baržunasti vzorci na rayon maf' quisetu. Zavese so 41 inč široke in 81 inč dolge. Stranski robov* dvakrat šivani, 5 inč spod. robu. TEL.: CHerry 1-3820 5. nadstropje: Downtown trgovina Posebnost varčevalnih dni 6.95 HATHAWAY NYLON ZAVESE 50x81 inč 4 .98 Nabrane zavese iz nylon setta. Prekrasna izdelava. 50 • široke, 81 inč dolge s širokimi f> birki v nežnem belem tonu. BAILEY’S peto nadstropje: Downtown trgovina